NO. 44 0,*'yn, "rff ' "v ucan m (nmr v->. jl2^ IN IA£46UAe« 0*ft$ iwe m Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg £u&y«Ks.At'i CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. MARCH 4, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Poseg rdeče Kitajske v Indokino le možen! Washington je prepričan, da Novi grobovi John Martinčič Včeraj je umrl v Woman’s bolnišnici 72 let stari John Martinčič s Cornelia Avenue, mož je verjetnost posega rdeče| Rose, roj. Brodnik, oče Johna, Kitajske v bojevanje v In-dokini ničeva, t'etudi jo nekateri ne izključujejo čisto. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša in njeni strokovnjaki za Kitajsko in jugovzhodno Azijo so prepričani, da na poseg rdeče Kitajske v bojevanje v Indokini fti treba računati kljub vsem svarilom iz Pariza in Peipinga. Demonstracije proti južnoviet-fiarnskemu pohodu v Laos v Pei-Pingu so bile veliko manjše, kot one pred kitajskim posegom v korejsko vojno, vojaški obveščevalni viri trdijo, da ni mogoče opaziti nobenih premikov kitaj- zadeta od srčne kapi 89 let stara 3-krat stari oče, brat Franka, Matta in Mary Modic v Clevelandu, Jožeta, Lojzeta in Frančiške Kebe v Jugoslaviji. Pokojnik je bil rojen v Dolenjem Jezeru pri Cerknici, od koder je prišel v ZDA 1. 1924. Do svoje upokojitve je delal 23 let pri Thompson - Ramo - Wooldridge Products, Inc. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9., v cerkev sv. Frančiška, ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo pokojnik položen nocoj ob sedmih. Laž ga je pokopala Na Johanna Možina svojem domu je umrla skih čet proti jugu. Posebej poudarjajo, da pohod v Laos ne predstavlja nobene Nevarnosti za Kitajsko, četudi je Kitajska soseda Laosa na seve-Nh. Washington naj bi bil po za-I Rešljivih potih posebej sporočil Repingu, da je pohod v Laos o-rriejen krajevno in časovno. Ameriški vojaški krogi so prepričani, da Kitajska nima vzroka, da bi v vojno posegla zdaj, je ostala izven nje tekom letalskih napadov na Sev. Viet-Nam. Pri tem opozarjajo, da je Kitajska v vojskovanje delno le 2apletena. Na eni strani podpira Severni Vietnam z vojnimi potrebščinami, na drugi pa delno tudi z moštvom. Tako naj bi bilo v Severnem Vietnamu še vedno Vsaj 10,000 Kitajcev, ki pomaga-1° pri obnovi in pri obrambi debele. Okoli 10,000 Kitajcev je v ^vernem Laosu, ki je pod rde-nadzorom. Tam gi’adijo no-Vo vojaško cesto, pa vrše tudi ^uzne druge vojaške in tehnične haloge. Dober del so varnostne eete, ki stražijo gradnjo nove ceste iz Junana preko severnega aosa do reke Mekong in meje s ^ajsko. Kitajci so tudi v enotah Narodno-osvobodilne voj ske” Princa Sihanuka v Kambodži. Da bi rdeča Kitajska stopila 0(lprto in z večjo silo v vojsko-vanje v Indokini ter se tako iz-P°stavila odprtemu spopadu z ^Naeriko, na to tudi tuji opazo-valci ne računajo. Čile je užaljen! t SANTIAGO, Čile. — Dan po-eth, ko je predsednik republike iende objavil, da bo Čile obi- skala ameriška atomska letalo-^hsilka Enterprise in pozval na- naj njeno moštvo Ijubezni- sprejme, je poslaništvo ZDA Santiagu dobilo nalogo, da k ado Čila obvesti, da je bil o-^lsk odpovedan, ker ima ladja ru,ge nujne naloge. Ddipoved je užalila tako pred-^hika republike in vlado kot javnost. Nasprotniki ZDA do to odpoved brez dvoma te-^jito uporabili proti ZDA. V remaisk) prerok pravi: Pretežno oblačno, snežitev z erjetnostjo enega do dveh ^alcev svežega snega v vzhod-ehi deiu mesta in v predmestjih . > vzhodni strani. Cez dan naj-'dsja Johanna Možina, 19800 Mohican Avenue, vdova po 1. 1953 umrlem možu Antonu, mati Tonyja, pok. Johna, Jean Preskar in Emila, stara mati in prastara mati, sestra pok. Johna Krnel in pok. Mary. Rojena je bila v vasi Koča v fari Slavina pri Postojni v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1905. Bila je članica SNPJ št. 158, SŽZ št. 14, Progres. Slovenk kr. št. 3 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.45, v cerkev sv. Pavla na Chardon Road ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Pathet Lao zanemarjen SAIGON, J. Viet. — Rdeči v Vietnamu so že leta 1965 dobili modeme puške AK-47 namesto onih, ki so bile v rabi v prvi in v drugi svetovni vojni. Z novim orožjem so opremljene tudi vse druge rdeče vojaške enote v In-lokini z izjemo Pathet Lao. Ko so zadnjič ujeli neko skupino, je bila oborožena s puškami iz prve svetovne vojne. Rdeči dejansko na vojaške e-note Pathet Lao niso nikdar dali kaj pride, vojaške naloge v Laosu so za rdeče vršile vojaške sile Severnega Vietnama zato ni bila važno z izjemo za prestiž teh čet in njihov ugled v javnosti, kako orožje so imele. Zdaj, ko stopa Laos v ospredje bojevanja, se utegne tudi to spremeniti. Predsednik norveške vlade Per Borton je moral odsto piti, ker so mu dokazali javno laž. OSLO, Nor. — Predsednik vlade Per Borton je v torek odstopil po petih letih in pol kot predsednik vlade, ko je moral priznati, da se je skušal iz zadrege, v katero se je sam spravil, rešiti z lažjo. Sestavo nove koalicijske vlade na stari osnovi je kralj Olaf izročil predsedniku parlamenta Berniju Ing-vadsenu. Borton kot bivši farmar ni vnet za pristop Norveške v Skupni trg. Tako je del tajnega poročila o pogojih za vstop razkril glavnemu nasprotniku vstopa Norveške v Skupni trg. Zatrjeval je, da je bil to zaupen razgovor in da je zavezal A. Haugestada, da teh podatkov ne sme javno uporabiti. Verjetno je v zvezi s tem javno zanikal, da bi on izdal tajnost. Preteklo soboto je svojo laž priznal in končno mu ni ostalo drugega kot odstopiti, kajti nobena dežela ne more imeti na čelu vlade očitnega lažnivca. Politični opazovalci v Oslu sodijo, da Berni Ingvaldsen ne bo mogel sestaviti nove vlade na temelju stare koalicije strank, ker agrarna stranka, najštevilnejša v koaliciji, ni vneta za vstop v Skupni trg, za kar se je odstopivša vlada zavzemala. Napovedujejo, da bo kralj v slučaju neuspeha sestave vi tide sedanje koalicije izročil nalogo sestave nove vlade vodniku opozi-cionalne delavske stranke. Ta je najmočnejša stranka v parlamentu, saj ji manjka do absolutne večine le 3 glasove. zveznih volitev v findiji NEW DELHI, Ind. — V ponedeljek so se začele zvezne parlamentarne volitve, ki bodo trajale 10 dni, njihovi izidi pa bodo morda znani šele koncem meseca. V raznih državah zveze je prišlo do izgredov in nemirov, pri katerih je bilo doslej pol ducata mrtvih in večje število ranjenih. Volivnih upravičencev je okoli 275 milijonov. Nekdaj je velika večina podpirala Kongresno stranko, zdaj pa je ta razklana v konservativni del in v novo kongresno stranko, ki jo vodi predsednica vlade Indira Gandhi. Ta je parlament razpustila eno leto pred potekom njegove poslovne dobe in objavila nove volitve v upanju, da bo njena stranka pri volitvah dosegla absolutno večino in tako imela možnost izvesti reforme, ki jih smatra za neobhodne. Z izjemo komunistične stranke se je opozicija združila za skupen n a st o p proti vladni stranki. Kljub temu pričakujejo, da bo Lidira Gandhi zmagala, vprašanje je le, ali bo dobila v novem parlamentu absolutno večino ali ne. Za piratstvo 10 let ječe Premalo spoštovanja do vojaškega stanu W A S H I N GTON, D.C. — V zadnjih letih je ugled vojaškega stanu v naši deželi v zvezi s protivojno propagando padel. Razni procesi pred vojnimi sodišči v zvezi z vojno v Vietnamu so mu zelo škodovali. Dokler se to ne popravi in dokler ne bo vojaški stan zopet u-žival splošnega spoštovanja in ugleda, adm. T. H. Moorer, načelnik skupnih glavnih stanov EL SE UPIRA U V nedeljo, 7. marca, bo poteklo sedanje premirje na Srednjem vzhodu. Egipt ga je pripravljen podaljšati, če pokaže Izrael resno voljo za mimo rešitev sporov. V Kairu trdijo, da Izrael te volje ne kaže, ko odklanja umik na svoje meje izpred junijske vojne 1967. Velesile pritiskajo na Izrael, da bi popustil in prešel k prožnejši politiki, o čemer pa v Jeruzalemu nočejo dosti slišati. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— ker bi imelo to neugoden odziv Srednji vzhod se spet bliža kri- v judovskih krogih v ZDA. tični uri, ko poteka sedanje pre- Washington se hoče pritisku na LOS ANGELES, Kalif. — Alvin Glatowski, 21 let stari mornar, ki je z enim tovarišem lani ugrabil s strelivom za Vietnam naloženo ladjo ‘Columbia Eagle’, na kateri je bil v službi, je dejanje priznal in bil obsojen na 10 let ječe. A. L. Glatowski se je prostovoljno predal oblastem ZDA in se vrnil domov, med tem ko naj bi njegov tovariš C. W. McKay še vedno v Kambodži, kamor sta ugrabitelja ladjo po ugrabitvi zapeljala. ameriških oboroženih sil, ne vidi možnosti za uspeh načrta o pro- spora in pomirile Srednji vzhod, mirje in sta obe strani, Egipt in Izrael, pozvali svoje vojaške sile ob Sueškem prekopu k polni pripravljenosti. Prevladuje prepričanje, da bo tudi tokrat zmagala trezna presoja in bosta obe strani pristali na podaljšanje premirja, če tudi so v Kairu močno nepotrpežljivi. Izrael je namreč zahtevo po umiku na svoje meje pred junijsko vojno 1967 odklonil jasno in odločno. Izjavil je, da se bo umaknil, ko bodo enkrat sklenjene in podpisane mirovne pogodbe z arabskimi sosedi, z večine zasedenega ozemlja, toda ne z vsega. Izrael uradno ni povedal, kateri kos zasedenega ozemlja namerava obdržati, toda to je splošno znano. Predvsem hoče Izrael obdržati stari Jeruzalem, ki ga je iztrgal Jordaniji, dalje del jordanijskega ozemlja na zahodni obali Jordana severno in delno južno od Jeruzalema, Golansko višavje v Siriji in Sarm El-Sejk, ki nadzira Tiranska vrata v Akabski zaliv in iz njega. Vprašanje Gaze je odprto, četudi bi nekateri v Izraelu to področje radi obdržali. Štiri velike sile, ZDA, ZSSR, Velika Britanija in Francija, se prizadevajo, da bi našle rešitev Izrael izogniti s tem, da poziva glavnega tajnika ZN U Tanta, naj v posebni izjavi pozove obe strani k oujnimu podaljšanju premirja in k nadaljevanju pogajanj. Za danes je določen sestanek poslanikov velikih štirih v New Yoiku o Srednjem vzhodu, pa ni izključeno, da bo odložen, če ne bo mogoče najti sprejemljive rešitve premirja in pogajanj. Zadnje vesti stovoljnih oboroženih silah. Pred novimi razgovori ZDA in ZSSR na Dunaju DUNAJ, Avstr. — Sredi marca bodo tu obnovljeni razgovori med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega jedrskega orožja in sredstev za njegov prevoz. Dosedanji razgovori v Helsinkih in tu niso veliko dosegli, vendar obstoja upanje, da ne bodo obtičali ali celo propadli. Moskva bi trenutno sprejela ki je trenutno najnevarnejše področje za neposredno merjenje moči ZSSR in ZDA, kot je to zadnjič dejal predsednik ZDA Nixon. ZSSR, Velika Britanija in Francija pritiskajo z vso silo na Izrael, naj vendar postane v svoji zunanji politiki nekaj prožnejši in naj “omogoči” nadaljevanje pogajanj. ZDA so sicer istega mnenja, nočejo pa na Izrael preveč pritiskati javno, pa ofenzivnega strateškega orožja. Washington hoče oboje ali omejitev strateške obrambe, ne nič. Politika nas zalaga s frontami tudi v Washingfonu temperatura okoli 28, °Noči okoli 15. Jutri zjasnitev I ^ hiilejše. WASHINGTON, D.C. — Ne mislimo na tradicionalne fronte med republikanci in demokrati, med naprednimi in konservatvnimi strujami, med mladim in starim rodom, na trenja med rasami, politič-ničnimi filozofijami itd. To je zmeraj bilo in zmeraj bo, brez tega bi nam bilo dolgčas. Mislimo bolj na fronte, ki jih u-stvarja tekoča politika ne morda samo v Indokitajski ali na Srednjem vzhodu, ampak kar naravnost v Washingto-nu. Glavna fronta je seveda tista, ki teče med zvezno vlado in Kongresom. Ta fronta se trenutno najbolj izživlja v sporu o naši zunanji politiki in o naši davčni politiki. Na področju zunanje politike se glavne bitke vršijo sedaj med predsednikom Nixo-nom in senatnim odborom za zunanjo politiko. Senatni odbor bi namreč dobil rad več vpogleda in vpliva na našo zunanjo politiko. Za nabiranje gradiva o zunanji politiki je navezan na poročila držav- nega tajništva in Bele hiše. Teh poročil ne dobiva v takem obsegu in takem številu kot bi rad. Predsednik sam ne hodi med kongresne odbore, pošilja tja svoje zastopnike in zaupnike, da poročajo odboru. Pri tem ima predsednik pravico, da ne pošlje zahtevanih strokovnjakov na seje senatnega odbora. Ne bi mogli reči, da Nixon varčuje s to pravico, rabi jo večkrat, kot so jo njegovi predniki. Ta taktika stalno razburja senatorje v odboru. Senatorji se zdaj jezijo, ker jim ne hodi na zaslišanje Nixonov zaupnik Kissinger, zato radi pogrevajo mnenje lokalne javnosti, da je pravi državni tajnik Kissinger in ne Rogers, kar seveda Bela hiša gladko zanika. V resnici je ta spor prena-pihnjen. Za zunanjo politiko je Kongresu odgovoren le predsednik in nihče drugi. Ako se pri svoji taktiki opira na nasvete svojih bližnjih sodelavcev, je to njegova stvar, saj nanje ne more valiti nobene politične odgovornosti. Senatorji vendar, nemara iz samega klubovanja, pripisujejo Kissinger j u izredno velik vpliv na Nixonove sklepe. Kissingerja seveda brani Nixon, pa tudi Kissinger sam je prebrisana glava, naj ima prav ali ne. Da v tem sporu ne igra državni tajnik Rogers zavidne vloge, lahko razumemo. Njegova stvar je, ako to mirno prenaša; saj lahko odstopi, če ga je volja. Zdi se, da se je naučil potrpežljivosti pri — svojem predniku Rus-ku. Prepiri med Nixonom in senatorji so sicer dobro sredstvo za ubijanje dolgočasja, škoda je le za čas, ki gre pri tem v nič. Druga fronta je zaenkrat čisto osebna: Nixon proti kongresniku Millsu. Kaj je in pomeni Mills v Predstavniškem domu, smo zadnjič pojasnili. Od takrat je njegov ugled samo narastel, kajti gospodarski razvoj gre tisto pot, ki jo je oa predvidel in se ne drži smeri, ki jo predvideva Nixo-nov optimizem. Fronta med Nixonom in Millsom poteka trenutno med vrstami biro-kratov-strokovnjakov za gospodarska in davčna vprašanja. Mills hoče namreč naj-preje dobiti gradivo za svof načrt o socialni politiki, potem šele se bo spustil v pravi političen boj z zvezno vlado. Mills misli, da ima za to taktiko dosti časa na razpolago. V tem pogledu je on velik optimist. Ne vpošteva namreč, da so se guvernerji in župani že tako zaverovali v zvezno finančno pomoč, da bodo nekateri tudi tvegali proračunski polom v svoji državi ali občini. Par guvernerjev se že pripravlja, da dajo svojim državnim blagajnam nalog, naj ne plačujejo več zapadlih računov. To bo seveda sprožilo vihar po vsej deželi. Zato se lahko zgodi, da bo kmalu završalo tudi na fronti Nixon-Mills, čeprav Mills tega ne pričakuje. SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske sile v Laos so prešle danes zjutraj znova v napad in so napredovale menda za kakih 6 milj dalje v notranjost Laosa, da presekajo nove dele Hočiminhove poti. Po vsem sodeč so morale priti v neposredno bližino mesta Sepone. Rdeči med tem zopet srdito napadajo zlasti postojanke na severnem krilu, kjer so bili ostri boji posebno okoli griča 30. Tam naj bi imeli rdeči pri včerajšnjih in današnjih napadih blizu 100 mrtvih, med tem ko so izgube braniteljev malenkostne. SAIGON, J. Viet. — Ameriško poveljstvo je objavilo, da so ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu imele pretekli teden 69 mrtvih, Južni Vietnamci naj bi imeli blizu 900 mrtvih, rdeči pa 5100. Ameriške letalske sile so včeraj pri podpiranju pohoda v Laos izgubile 7 helikopterjev, doslej v laoški kampanji največ v enem samem dnevu. WASHINGTON, D.C. — Razgovori med železniškimi družbami in unijo so bili danes zjutraj prekinjeni in nevarnost splošnega štrajka je zopet tu. Pri pogajanjih naj bi bil dosežen sporazum o plačah, ne moreta pa se obe strani zediniti o pravilih dela. Zvezna vlada skuša to vprašanje rešiti in štrajk preprečiti. WASHINGTON, D.C. — Nocoj ob 9. bo imel predsednik Nixon tiskovno konferenco, na kateri bodo razpravljali v glavnem o zunanji politiki ZDA in o mednarodnem položaju! Tiskovno konferenco bo prenašala večina radijskih in televizijskih postaj. WASHINGTON, D.C.— Obrambno tajništvo je objavilo, da je včeraj rdeča Kitajska pognala v vesolje svojo drugo umetno luno. Ta kroži okoli Zemlje v odaljenosti 1,100 in 162 milj. Vzstrelili so jo včeraj ob 7.15 zjutraj po našem času z istega oporišča pri Shuang-Cheng-Tzu kot prvo 24. aprila lani. PALM BEACH, Fla. — Skupina roparjev je prišla v dom predsednika Bank of Palm Beach & Trust Co., vzela po stražo njegovo ženo in hčerko, z njim pa se odpeljala v banko, kjer je odnesla $599,915. Roparji so bili oblečeni v poli-cajske uniforme. Ženi in hčerki predsednika banke J. E. Morgana Jr. se ni zgodilo Iz Clevelanda in okolice Visoka starost— Pretekli teden je obhajala ga. Mari Marinko, 1234 E. 74 St., svoj 93. rojstni dan. Njen sin Jože Marinko je splošno znan javni delavec in neutrudljivi pevec zbora Lira pri Sv. Vidu. Pri materi živijo poleg njega tudi hčere Jennie, Mimi in Berta. Slavljenka je zvesta naročnica Ameriške Domovine vse od 1. 1903, ko je prišla v ZDA. Se vedno jo vsak dan težko pričakuje in vso prebere. Ge. Mari Marinko k njenemu rojstnemu dnevu čestitamo in želimo obilo zdravja in zadovoljstva sredi njenih otrok. V svoji zvestobi do slovenske besede naj bi našla obilo posnemalcev! Kaj naj ima prednost— Mestni svet preudarja, kako naj razpoložljivi denar najboljše porabi. Večina sveta je na stališču, da naj pridejo takoj za varnostnimi silami, policijo in gasilci, na vrsto središča za odmor, otroška igrišča in kopališča vsaj v poletni dobi, ko otroci v času šolskih počitnic nimajo kam iti. Armadni obveščevalci so bili preveč vneti WASHINGTON, D.C. — Pomožni obrambni tajnik za osebje je pred senatnim odborom priznal, da armada nima pravice nadzirati delovanje civilistov, pa zatrjeval, da tudi ne dbstoji za to nobena prepoved. Izjavil je, da armada s tem delom ne krši nobenih ustavnih pravic posameznikov, podatki pa so ji potrebni za vzdrževanje notranje varnosti. Nadziranje notranjih razmer je postalo važnejša naloga armade šele leta 1965, ko so se nemiri širili v razne dele dežele in rastli v zvezi z vojskovanjem v Vietnamu. Froehlke je razkril, da je v osrednjem obveščevalnem središču narodne obrambe kakih 25 milijonov imen in kakih 760,000 zapiskov s podatki organizacij in raznih izgredov ter zločinov. Clevelandčan namestnik trgovinskega tajnika WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je imenoval Cle-velandčana Jamesa T. Lynna, ki je od leta 1969 splošni svetovalec v trgovinskem tajništvu, za namestnika trgovinskega tajnika Maurica Stansa. James T. Lynn je bil soudeležen pri odvetniški pisarni v Clevelandu 18 let, predno se je odločil in zaprosil za službo v Wa-shingtonu ter to po nastopu predsednika Nixona tudi dobil. Mednarodni vzpon na Mount Everest KATMANDU, Nepal. — Skupina 30 gornikov iz 12 držav se je odpravila ta teden od tu na oot na vrh najvišje gore sveta Mount Everest, ki ga upa doseči vil tednih. Izbrala si je na vrh novo, doslej še ne preskušano pot po jugozahodni strani, ki je sicer neposredna, pa nevarna zaradi plazov in skal, ki se prožijo na njej. štetje mu sov Na ozemlju ZDA cenijo, da živi okoli 14,000 musov (meščanskega goveda). nič, le precej strahu sta prestali. /iiiflEKišK/t Domovina /l-v*«-l€» XII 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države; $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.hQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 44 Thursday, March 4, 1971 Nafta zmaguje Na svetu je le malo dežel, ki črpajo toliko nafte, da s svojo proizvodnjo lahko vplivajo na svetovno ceno te dragocene industrijske surovine. Mednje spadajo države ob Perzijskem zalivu, šest velikih in nekaj manjših. Vodi jih Iran, nekdanja Perzija, v tesnem sodelovanju z Irakom in Savdsko Arabijo. Ta produkcijska skupina se je zadnja leta povezala v konsolidiran kartel, ki je pokazal vso svojo moč ravno pri zadnjih pogajanjih s svojimi kupci, ki jih po številu tudi ni veliko, le okoli 30. Večina med njimi, največje rafinerije na svetu, so tudi združene v kartel, da ne bi izigravale druga drugo pri nakupih nafte. Nakupi so o-gromni. Njihov predmet so bilijoni sodov nafte, pri ceni pa pomeni vsak cent na milijone dolarjev dobička ali zgube. Oba kartela nista živela ravno v prisrčnem prijateljstvu. Države izvoznice nafte so hotele visoke cene, rafinerije pa čim nižje. Trenja so bila huda, grozila je nevarnost, da bo ustavljen ves mednarodni promet z nafto. S tem sredstvom so namreč grozile države izvoznice in bi ga lahko rabile, ker niso tako navezane na prodajo, da bi morale nafto prodajati ravno vsak dan in jo sproti dobavljati, da pridejo do denarja. Pravih tekmecev nimajo, v mednarodni trgovini z nafto lahko zmeraj igrajo prvo vijolino. So tako močne, da se jih bojijo celo mogočne ameriške rafinerije, ki drugače v svoji domovini ne poznajo nobenega tekmeca, ki bi se ga morale ustrašiti. Saj mora biti celo federalna administracija previdna, da se z njimi resno ne spre. Napram deželam izvoznicam nafte se njihova mogočnost spremeni v strah, kaj bo, če ne bo nafte. Zato so pri zadnjih pogajanjih o naftnih dobavah v Terehanu, ki so se vršila sredi februarja, gladko kapitulirale pred dobavitelji iz Azije. Morale so pristati na cene, ki bodo nafto počasi podražile v prihodnjih petih letih za tretjino. Države ob Perzijskem zalivu bodo zopet zaolavale v dolarjih, posledice bo pa začutil ves svet. Najprvo se bodo po novih svetovnih cenah skušale ravnati vse druge države izvoznice, kot so Venezuela, Libija, Alžirija, Mavretanija, Nigerija itd. Seveda bo skušala dobro odrezati tudi Sovjetska zveza, kajti pri svojih izvoznih poslih ne pozna Lenina, ampak'načelo; business je business. Podražila se bo seveda tudi nafta v naši deželi in Kanadi, dasiravno ni nobenega razloga za višjo ceno. Stroški za črpanje nafte in njen prevoz so se namreč ustalili, so bolj odvisni od valovanja kupne moči dolarja kot od proizvodnih stroškov. In tako ves svet lahko računa, koliko bo več plačeval za naftne proizvode vsaj v prihodnjih 5 letih. V naši deželi bo to čutil prav vsakdo, kdor se ustavlja na bencinskih črpalkah. Višje cene ne bodo vzrok, ki bi zrastel na domačem trgu, bodo vzrok pojavu, da mednarodni karteli regulirajo cene nafti brez ozira na proizvajalne stroške. To bo naravno bolelo vsako deželo, ker bo videla, kako zelo je odvisna od mednarodnih naftnih kartelov. Dežele si bodo skušale pomagati na različne načine. Najpreje bodo segle po nafti, ki ni vključena v kartele. Od lega bodo imeli največ koristi Sovjeti, kar jih bo zelo veselilo, ker jim dolarjev zmeraj primanjkuje. Ves svet bo začel vrtati v zemeljsko globino, da odkrije nove vrelce za nafto. Lep vzgled je ameriško iskanje nafte v Aljaski. Zanimanje vlada posebno za nafto, ki se nahaja pod molskim dnom. Na marsikateri morski obali se bodo ..pojavili vrtalni aparati in iskali nafto. Kjer jo bodo našli, bodo kmalu prišli navzkriž z zagovorniki naših prirodnih lepot. To se že dogaja na primer ob obalah Sredozemlja. Koliko je teh zakladov pod morsko gladino, ne more še nihče ceniti. Upi so seveda veliki, posebno v državah, ki so brez nafte. Na svetu so tudi realisti, ki računajo, da bo nafte v doglednem času začelo tako primanjkovati, da bo treba misliti na nadomestke, to je na razne vrste goriva, ki se že sedaj uporablja za ogrevanje, kuho, razsvetljavo, kemijo, proizvodnjo elektrike itd. Prišle bodo zopet do veljave vse vrste premoga, vodne sile in seveda v prvi vrsti atomska in vodikova elektrika. V stiski za naftne nadomestke ne bomo vpraševali, kako se bo pri njihovi rabi podražilo naše življenje. Zato bodo sedanja pogajanja v Teheranu lahko dala povod, da se tudi za druge industrijske surovine, posebno za rude in kovine, osnujejo podobni mednarodni karteli, saj je njihova korist za udeležence že na prvi pogled več kot očitna. In tako bomo kmalu prišli v položaj, da tudi posamezne državne uprave ne bodo več vsemogočne pri u~ smerjanju vrednosti njihovega domačega denarja. Ta posel bo opravljala mednarodna trgovina, ki se bo ravnala po volji mednarodnih kartelov. Ako bo na tem področju vladala popolna gospodarska svoboda, bodo kmalu nastala taka gospodarska trenja, da bi lahko ogrožala mednarodni mir. To je nevarnost, ki nanjo trenutno še nihče ne misli. Pojavi ] se prav lahko kar čez noč. Kdo je na primer še pred kratkim mislil, da bodo pogajanja tam daleč od sveta v Teheranu dražila življenje vsemu svetu? Kdo se še danes tega komaj zaveda? Dogodek v Teheranu bo kmalu vplival na ves svet, tudi to se je začelo dogajati. Libija je na primer že opozorila svoje odjemalce nafte, da bo zahtevala še več kot Perzijski zaliv, ker je njena nafta boljše kakovosti. Oglasila se je tudi že Alžirija. Druge afriške države ne bodo zaostajale. To bo najbolj prizadelo Evropo, kajti azijska in afriška nafta gre v glavnem v Evropo. Da Venezuela ne bo pri miru, se razume. To bodo najbolj čutili kupci iz drugih delov sveta. Prva, ki bo to čutila, bo industrija vsake dežele. Naša dežela živi od lastne nafte in je samo deloma “iz previdnosti" navezana na uvoz, tako trdijo naše rafinerjie. Zato pritiska tuje nafte ne bo v celoti čutila. Slabši bo položaj za vse druge industrijske dežele, ki morajo živeti le od u-vožene nafte, kot so vse evropske industrijske države in Japonska. Na slabem bodo tudi države, ki se šele industrializirajo. V Jugoslavij na primer že tožijo, kako jih tarejo stroški za nabavo nafte.V podobnem položaju so tudi vse druge evropske dežele. Kar je v Evropi “domače nafte’’, je večinoma za železno zaveso. Kapitulacija največjih rafinerij na svetu v Teheranu ne pomeni torej za svet nič dobrega. Napoveduje nam stalno draginjo za potrošni predmet, ki ga dandanes rabi že večina prebivalstva, ker vlada določeno blagostanje. Čutili bomo posledico kapitulacije že v par letih. stric, ki se je vrnil z obiska v stari domovini, je pred kratkim pripovedoval, ko se je vrnil od tam, kako tožijo o svojih zadregah dekleta tam. Petnajstletno vnukinjo sem vprašal, kako ji gre? Pa mi je pojasnila svoj položaj takole: “Stric, večkrat ne vem, kaj bi počela. Za možitev sem še premlada, za igranje z otroci pa prestara.” In kak nasvet ste ji dali, smo vprašali strica? “Hm, da naj počaka. Čas ji bo že prinesel kako pokoro...” m — Vsem čitateljem AD želim vse najboljše, lep pozdrav in dobre volje bodite! Andrej ček Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Duluth, Minn. — Zima je in teri so vsi in tudi on sedi na letos še posebno ostra po naših severnih krajih. Naj lepše je sedati blizu grelcev, ki oddajajo toploto. Opazujemo televizijske p haze, čitamo časopise in tako preganjamo dolgčas v teh zimskih časih. Največkrat sedimo v prodajalni NWA in se pogovarjamo o tem in onem. Potujoči Sorensen, kadar se vrne s kakega potovanja, ima nam vedno dosti povedati. Zadnji teden je nam polnih šktaljah. In kdor ima polne škatlje, lahko marsikaj kupi. Mnogi tudi lahko v volitvah glasove dobijo na ta način. V preteklosti je bilo dosti takih slučajev in najbrže jih še bo. Tu in tam omenjajo celo L. J. Johnsona, da nekaj zgleda, da misli, če bi bilo “dobro in prav”, da bi se pripeljal nazaj v Belo hišo. Med republikanci zgleda, da tudi ne gre vse tako po sredi tožil, da prodaja avtomobilov kakor si želijo. Vzroki so v glav- nekam peša. Ko smo ga vpraševali, zakaj, je nam marsikaj pojasnil. Največji vzrok je menda da večina navadnih srednjih in malih ljudi nima več toliko denarja. Neprestani štrajki, pa vedno večja draginja in še drugo pobere ljudem denar. Ko smo govorili o denarju, je eden izmed prodajalcev omenil, da denarja je še vedno dosti. Samo poglejte, kako razni politi-karji sedijo na njem. Imajo ga toliko, da jim celo še škatelj manjka, da bi ga pospravili v nje. Pokazal je nam opis zadeve doli v Illinoisu, ko so našli po smrti državnega tajnika cele škatlje denarja. Tu je zopet Sorensen posegel vmes. Dejal je, res je čudno, da ga je doma v škatljah in omarah imel. Saj, če mu ni bilo ljubo, da bi kdo vedel, koliko ga je imel, bi ga lahko švicarski banki zaupal. Tam ima razna gospoda svoje vloge in račune in pravijo, da nikomur ne izdajo imen vložnikov. Pri tem pogovoru sem se spomnil, ko mi je pred par leti pravil naš rojak, ki mu je bilo znano, kako so bivši Karadjor-djeviči imeli svoja gnezda in škatlje v Švici. Kar cele mili-jončke. In koliko takih drugih Gašperjev in Petrov je'še, ki imajo tam nabasane škatlje. V duhu pa sem videl tudi milijone ubogih kmetov in Seljakov, ki še kakega groša niso imeli, da bi si nabavili črnega kruha. Tako je na tem našem svetu. Pa se čudimo, kadar slišimo, da radi tega med ljudstvi po svetu ropota. Nato smo govorili še o drugih zadevah, največ o političnih. O-cenjevali smo našega senatorja H. H. Humphreyja, ki nas zopet zastopa v Washingtonu. Nekateri namigujejo, da ima mož zopet načrte za prihodnje volitve, ki bodo drugo leto. Sam pravi, da r:e. Odvisno je, kakega mnenja bo drugo leto. V vrste demokratskih prvakov se zadnje čase tudi glasno ponuja senator Muskie iz Maine. Zanj, kakor zgleda vsaj tod po našem severu, naša javnost ni preveč navdušena. Ted Kennedy tudi opazuje gibanja med “svojimi” demokrati. On seveda iz take družine, v ka- Kaj $m videl na Portoriku PATERSON, N.J. — Potovati v Portoriko v tako hudi zimi, kot je bila letošnja, je problem. Kako se obleči? Da bo prav za tukaj, kjer je temperatura globoko pod ničlo in ti povrhu še ledeno mrzel veter brije v o-braz, ali za tam doli, ko te zagrabi vročina nad 80 stopinj Fahrenheita, kakor hitro stopiš iz letala, in te žgoče sonce neusmiljeno žge? Ker imam tukaj do letališča precej daljšo pot kot tam doli, sem se odločil, da se o-blečem zimsko, čeprav se bom moral na Portoriku od letališča do župnišča močno potiti. Nisem se kesal. Zelo prav mi je prišlo tudi na poti nazaj, ko sem tamkajšnjo temperaturo 82 stopinj zamenjal z njujorško 21 stopinj Fahrenheita. Že z letala sem strmel nac. mnogimi novimi stavbami, ki jih pred 10 leti, ko sem otok zapustil, ni bilo. Skoro sami razkošni hoteli. Vsaka palica ima dva konca. Castrov komunizem je Kubi naredil neizmerno škodo. Portoriku pa koristil. Prej so bogati Amerikanci hodili pozimi gret se na Kubo, zdaj se pa drenjajo na Portoriku. Na fari, kjer sva za mojega časa bila dva du hovnika, jih je zdaj kar sedem vsi begunci s Kube. Prej nismo imeli farne šole, zdaj jo imajo. Vodijo jo sestre salezijanke, begunke s Kube. Tudi v notranjosti otoka je vi deti ogromen napredek. Kjer sem pred 10 leti gledal revne lesene koče, stoje danes zidane hiše, varne pred orkani, ki tam doli v poletnem času radi razsa-jaja. Kmečka mladina hodi New York in druga severna mesta za delom, pošilja denar domov in kmalu staro bajto zamenja lepa zidana hiša. Na žalost pa prinaša od tod tja doli tudi marsikaj slab ega. Družinska vzgoja na Portoriku je še bolj po španski tradiciji, precej stroga. Ko pride ta mladina na sever in tukaj zagleda ves ta naš ljubi “freedom”, naravnost ponori. Saj sami lahko vidite ali vsaj berete, kakšne težave povzročajo portoriški paglavci o-blastem po mestih tod okrog. Ko sem bil še doli, me je obiskal nekdanji poslanec v Šrame-kovi češki ljudski stranki dr. Alojzij Rozehnal, tedaj v službi pri Free Europe v New Yorku. Dejal mi je, da ga kot bivšega sodnika zanima, zakaj je porto-riška mladina tako pokvarjena. Povabil sem ga, da lahko, kadar hoče, pride k fari, kjer imamo — bilo je med počitnicami — vsak dan krščanski nauk za do-raščajoče fante, potem imajo oni svoje igre ali pa gremo skupaj na morsko obalo. Res je prihajal. Na koncu počitnic smo priredili javno tekmo iz krščanskega nauka in dr. Rozehnal me je prosil, če bi smel na koncu povedati par besed. Takole je govoril: “V New Yorku sem gledal portoriško mladino in sem si ustvaril mnenje, da je vsak Portoričan zločinec. Kot strokovnjaka v kazenskem pravu me je začelo zanimati, zakaj mora tako biti. Prišel sem 'na otok, da najdem od-Stricu je potožila. — Neki -govor na to vprašanje. Imel sem Dr. Jakob Kolarič: Škof Rožman, II. del Prvi izvodi II. dela življenjepisa škofa dr. Gregorija Rožmana, katerega je napisal dr. Jakob Kolarič in ga je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu, so že med nami v Ameriki. Za sedaj samo še broširani izvodi; vezani pridejo v kratkem. Resnično, težko smo čakali na ta del. Sedaj ga imamo pred seboj. Zelo smo ga veseli. Dobili smo ga, kot nalašč, za bližnji nem v tem, da politične težave z inozemstvom se nekam ne izboljšujejo, raje posl abšujejo. Dalje, gospodarske težave doma so od dneva do dneva bolj sitne. O V e 1 e k o r p o racije in denarni magnatje na vseh raznih poljih sicer dobro žanjejo, a ne tako, kakor bi radi. Drug drugemu sicer dajejo nasvete, ki jih pa med seboj dosti ne upoštevajo. Tako zgleda, da “gazda” v Beli hiši in njegovi svetovalci vozijo po svoje, podjetja pa po svoje. Predsednik bi rad ugodil, pa zgleda, da ne more ne enim ne drugim. Če bo šlo tako naprej, bodo republikanci v javnosti postali nepopularni in v Belo hišo znajo zopet priti demokrati. Tako zgleda za enkrat. Čas pa zna spremeniti vse, kakor spreminja sezone in vremena in velikokrat spremeni tudi politiko. PA SE NEKAJ ZA SMEH IN KRATEK ČAS : — Edison ga je poučil. — Ko so prišli v promet pred leti fonografi in plošče, na katere se je dalo rekordirati ( glasbo in govore, je prihitel k Edisonu neki poročevalec in ga je ves navdušen nagovoril in čestital, rekoč: “Vi ste torej iznajditelj stroja, ki govori?” Edison se je nasmehnil, pogledal poročevalca in odvrnil: “Prijatelj, vi ste v očitni zmoti. Takega stroja, ki govori, nisem napravil jaz, temveč nekdo drugi in sicer iz — Adamovega rebra ...” * — Soprog z “dobrim>> spominom. — Neki starejši posestnik jo je primahal k odvetniku v pisarno, da bi mu ta napravil o-poroko. Odvetnik pospiči svinčnik, položi predse zapisni zvezek, da bi sestavil oporoko. No, oča, bova pa začela. “Najprvo vaše ime.” Nato vpraša dalje: “Zdaj pa povejte ime vaše žene?” Posestnik premišljuje in premišljuje, se praska po glavi in reče: “Ne vem več. Vseh 50 let, kar sva poročena, sem ji vedno rekel samo “stara”. £ V KULTURNA KRONIKA škofov rojstni dan 9. susca (1883) in pa za njegov letošnji godovni dan, 12. t. m. Knjigo zelo priporočamo rojakom. Poseb- srečo, da sem 14 dni preživel med temi vašimi fanti, jih spremljal pri njih učenju in pri zabavah in v svoje veliko presenečenje ugotovil, da so to najboljši fantje na svetu. Oni v New Yorku, ki jih jaz gledam, so odtrgani od svojih družin, pa jih je zlo potegnilo za seboj, tudi nimajo te verske vzgoje, kot so je deležni vaši tukaj.” V nekem oziru bi Portoriko primerjal s Slovenijo. Slovenija je gospodarsko najbolj razvita republika v Jugoslaviji, Portoriko pa na prvem mestu med antilskimi otoki. Kakor v Slovenijo z jugoslovanskega juga, tako prihajajo na Portoriko delavci z vseh mogočih otokov tam okrog. Dominikancev je menda nad 300,000, da o Kubancih sploh ne govorim, dočim odhajajo Portoričani za delom na sever, kot Slovenci v Nemčijo, Vsakemu je jasno, da ima Portoriko tako visok življenjski standard, ker spada k Združenim državam. Kljub temu se zlasti mladina zelo navdušuje za samostojnost otoka in komunisti znajo to gibanje spretno izkoriščati za sebe, dejansko ga oni vodijo. Zadnje čase se množijo teroristični napadi na ame-rikanske trgovine, hotele in celo vojaške postojanke. Radi bi Portoriko spremenili v drugo Castrovo Kubo. Želel sem obiskati edinega Slovenca, ki zdaj živi na otoku, C1 e v e 1 a n dčana brata Franka Močnika, ki misijonari doli že dolga leta. Za mojega časa je bil v prestolnici, zdaj je pa daleč na drugem koncu otoka v hribih, kjer imajo marijanisti zelo raz-sežno-faro, ki ima deset podružnic ali še več. Več teh cerkvic je pozidal brat Močnik, kot mi je pravil njegov predstojnik. Njega samega na žalost nisem dobil doma, prejšnjega dne je odšel v prestolnico. Ko sem ga zvečer tam iskal, ga tudi nisem našel. S tovornjakov je nabiral material za svoj misijon. Naj na koncu še dodam, da sem bil svojih nekdanjih fantov, članov Katoliške akcije, zelo vesel. Vsi so lepo dokončali študije in so danes na dobrih položajih, srečno poročeni in, kar je važnejše, zelo dobri katoličani. Več jih je bilo v Vietnamu, pa so se vsi srečno vrnili, hvala Bogu. Eden je bil celo dvakrat. Je stotnik in se je v Montereyu za silo naučil vietnamsko, nato pa kot svetovalec vodil vietnamski bataljon. Kakšne zanimive zgodbe mi je pripovedoval od tam! Prišel je tudi v Tram Hanh pri Dalatu, kjer je bil prej misijonar Majcen, in je z njim govoril. Misijonar mu je celo podaril podobico sv. Dominika Savija, ki jo še zdaj hrani. Po njej je spoznal, da so tam salezijanci. Zelo pa mu je žal, da ni vedel, da se midva z misijonarjem Majcenom poznava in da sva, celo rojaka. Mar ni svet danes majhen? Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. no tisti, ki imajo že I. del, naj hitro sežejo še po drugem. II. del ima 542 strani besedila in 16 strani slik. V platno vezan velja $7, broširan pa $5. Tistim pa, ki hbodo naročili I. in II. del hkrati, nudi Družba izreden popust: dobi ju namreč po posebno znižani ceni, in sicer v platno vezani za $9, broširani pa za $7. Zunanji naročniki morajo k tema zneskoma dodati še ustrezni dodatek za poštnino in odpravnino. Kakor o I. delu, tako se bo tudi o II. delu Rožmanovega življenjepisa veliko pisalo, še več pa debatiralo in govorilo. Za danes objavljamo tu, kaj pravi v uvodu pisec življenjepisa sam o II. delu svojega Rožmana. Po nekaj več kakor treh letih prihaja v javnost drugi del življenjepisa škofa dr. Gregorija Rožmana. V glavnem obsega Rožmanovo delo do začetka druge svetovne vojne, to je od 31. .julija 1930, ko je za škofom Jegličem prevzel vodstvo ljubljanske škofije, do pomladi 1. 1941. Tu in tam pa avtor poseže tudi v čas druge svetovne vojne in še prek nje prav do konca Rožma-lovega življenja. To je storil posebno tam, kjer opisuje škofa Rožmana kot dušnega pastirja v njegovem odnosu do vernikov, dasti do otrok in mladine, in ijegovo obširno delo v katolikih in verskih organizacijah. Rot nedeljivo’celoto je avtor gledal tudi Rožmanovo razmerje do duhovnikov in do Rima, zato je v tej knjigi v celoti ori-cal tudi ta njegov odnos. Načel, ki si jih je postavil v orvi knjigi Rožmanovega življenjepisa, se je avtor držal tudi v tej knjigi. Zato pusti mnogo govoriti škofu Rožmanu samemu, niza pa tudi dolgo vrsto njegovih velikih dejanj in dogodkov, katerim je vtisnil svoj osebni pečat. Tako se nam škof Rožman ne razodeva samo v svojih besedah, ampak tudi v svojih delih. Prav tako pa avtor upošteva številne sodbe in mnenja, ki so mu jih posredovali tisti, ki so Rožmanovo življenje gledali od blizu. Na te sodbe se ozira tudi takrat, kadar so manj ugodne za presojo Rožmanovega dela in njegove osebnosti. Pravičen bravec ho v drugem delu Rožmanovega življenjepisa mogel spoznati, kako odkrito govori avtor o Rožmanovih napa- kah in pomanjkljivostih. Pa nekatere teh napak, zlasti Rozmanova razburljivost, večkrat niti niso bile resnične napake, ampak samo prvi izbruhi njegove čutne narave, tako imenovani ‘motus primo primi”, ki so tako nagle, da jih razum še ne more presojati in volja ne obvladovati. Nekateri avtorju oporekajo, da je v prvi knjigi hotel škofa Rožmana pokazati kot svetnika, kar pa da Rožman ni bil. Zdi se, da so se ti kritiki premalo poglobili v branje prve knjige. Avtor pač ni mogel Rožmanu pripisati več napak in nepopolnosti, kakor si jih je ta v vsej pro-stodušnosti sam priznal v zapiskih duhovnih vaj, o katerih ni mogel misliti, da bodo kdaj objavljeni. Nekateri se vprašujejo, ali jc čas že zrel, da izdajamo Rožmanov življenjepis? Menimo, da je Rozmanovo življenje takšno, da ga smemo že tudi danes razgrnili pred javnostjo. Ni treba čakali, da bi plašč časa na njem kaj pokril. Je pa še drug razlog, ki govori za objavo Rožmanovega življenjepisa. Od izida prvega dela, deloma že med pripravljanjem, pa do danes je umrla cela vrsta tistih, ki so k prvi knji-ki prispevali svoje spomine na dr. Rožmana in drugo gradivo. Še bolj velja za to pričujoči drugi del. Poleg odličnih slovenskih in nemških koroških duhovnikov, ki so Rožmana dobro poznali (prelat dr. Rudolf Blueml, prošt' Anton Benetek, prošt Valentin Brandstaetter, župnik dr. (Dalje na 3. strani) pRAN ERJAVEC: Kultura V Sloveniji kultura v partijskih ojnicah IZBRANI SPISI Huzarji na Polici Kmalu potem se je pripeljal Možina z Julijo iz mesta. Berta Je bila ves večer nenavadno ttbrna in tiha in se ni upala rit-^jstru pogledati v lice. Po večerji sta sedeli sestri sPet v svoji sobi. Julija jej iz-r°ča pozdravljanja mestnih pri-lateljic, pripoveduje jej novice mesta, ali Berta je bila zmotna. Na videz jo je prav verno Poslušala, toda v resnici ni sli-niti besedice. To je Julija finalu zapazila in precej se jej Je dozdevai0) kaj je izpremenilo sicer tako živahno sestro. “Kaj ti je, ljuba Berta?” pov-Praša jo s skrbnim in Ijubezni-vhn glasom ter jo prime za roko. Berta se ni mogla več vzdržati, mlado njeno hrepeneče srce je ^kipelo, nekomu se je morala razodeti. Z obema rokama se oklene sestre in jej poljubu j e lice. “Oh, Julija! Jaz ga ljubim, lobim bolj nego svoje življe-^je,” govori z zatopljenim gla- s°m in položi glavo na sestrine Prsi. Julija je to že davno slutila,' ®ii vender jej je danes nena-orna prišlo to spoznanje sestre, 1 jo bila takorekoč še na pol °irok. Vender jej ni hotela, jej fti mogla ničesar očitati. Saj je ;'ama dobro poznala te sladke ^me. Umiri se, Berta! Ne bodi e^e- Ako je on tako vreden e’De> kakor si ti vredna njega, imtem boš srečna.” Tako jo tolaži Julija ter jo ^Jjubi na čelo. Nato poklekneta be pred razpelo k večerni mo-*tvi in gresta k pokoju. Ali 6rta ni mogla zaspati, tako tes-*1 * 3 * *° iej je bilo pri srci, tiho je ^°kala še pozno v noč, sama ni Vedela zakaj. To so bile solze Veselja in bridkosti — bile so s°lze prve ljubezni. . Berta se je od tega dne zelo j^Premenila; ni bila več tako rezskrbna in vesela, zdaj je ni azveselila vsaka še tako majh-stvar, kakor prej. Tiha in ^mišljena je časih po več ur .odevala pri svojem delu. Oče a imel zdaj o jesenskem času nogo opraviti pri gospodar-.^Vu in dasi tudi je opazil neko ^Pnernembo na svoji hčeri, ^der se mu ni zdela posebne ^hosti. Mati je imela bistrejše k °’ njej se je jelo dozdevati, je vzrok te izpremembe, ali ender ge sama Sebi Ver3el *del, ni prav a, tudi se jej ni varno ^umo, Berto kaj dalje izpraše-(ja l’ Posebno ko je prišel glas, t , ^0d° šli huzarji kmalu od-jjv ‘ Le toliko je skrbela, da eri nista bili sami v društvu * oficirji. ^chtnia VIII. zah ."“lajs^er Je v tem vedno Poll'd k Levki; skoro vsak po-ondu in pogosto-To l6 Miška jemal s seboj. hod*a Bila prepričana, da jej . Samo zaradi nje; le to se ul6 zdelo čudno, zakaj neče z ja2edo na dan. Bil je sicer pri-ali Levki to ni bilo dosti, d, pametno besedo —ven- 3 ir Zac*. Kovala je vsak dan, da bo qstavr Jap V 1:reB mesecih nista prišla C ‘J6, nego prvi dan. Vahtmaj-to dobro uvidel in je tudi ,! Bo bi Levka zvedela, da Anico, da bi od tistega iC(j, ne smel več čez prag. Le Cq 0Bdaj je imei priliko z Ani-0v°nti, le z očmi sta govo-’ jmjveč, kadar jej je časih t>n.S rivnem stisnil roko — in N83 VSe,eki večer — bilo je ravno k^o^^tnikov dan — sedel je ^a je razumela. ^išk navacli vahtmajster z st0v Pri Levki. Drugih go-ni bilo, ker ta dan je diijj en praznik, posvečen spo-na mrtvece in vsakdo ie rajši doma. Tudi v krčmi 0 danes prav tiho; razven dveh vojakov so bili sami domači. Levka in Anica sta sedeli pri mizi, posli pa po klopeh okoli peči, akoravno še ni bilo mraza. Pogovarjali so se samo o resnih stvareh. Vahtmajster je pravil o nekem tovariši in prijatelji, ki je padel na Laškem in je tri dni prej že slutil svojo smrt. Materi svoji je pisal pismo, da ga čez tri dni pogodi sovražnikova kroglja. Pismo je izročil meni, rekoč, naj po njegovi smrti pristavim nekoliko vrstic in naj je pošljem njegovi materi. Vsi smo ga pogovarjali, naj si to misel izbije iz glave, posebno ker zdaj ni tako hitro pričakovati kakega boja. Ali vse je bilo zaman. Tretji dan proti večeru se nenadoma zgrabijo naše in sovražnikove prednje straže — in mojega prijatelja je svinčenka pogodila v srce.” ♦ Ravno je vse društvo umolknilo, kar se odpro vrata in v krčmo stopi stari Boltovec z glasnim: “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” “Amen!” oglase se kakor iz jednih ust v društvu. Boltovec je bil Cerkvenikov pomagač, imel je že blizu šestdeset let, pa je bil še trden kakor hrust in, akoravno ni bil nikoli oženjen in ni imel otrok, rekah so mu vendar vsi: ‘Bol-tovčev oče’. Mož je imel neznano miren in čestitljiv obraz, nikdar ga nihče ni videl, da bi se bil smi-jal. O njem se je sploh govorilo, da ne pozna strahu in da je ni ure, o kateri ne bi bil imel opraviti na pokopališči. Ali če so ga časih hoteli kaj izpraševati o strahovih, nikoli ni rad govoril, le zamižal je, in nekako čudno kimal z glavo, kakor bi hotel reči: ‘da bi vam hotel praviti, vstajali bi vam lasje po konci.’ Ko je danes odprl vrata in počasi stopil v krčmo, izprele-tela je Levko in Anico kurja polt, ker navadno je zahajal v drugo ki;čmo na konci vasi. “Kam je to zapisati, Boltov-čev oče, da ste Vi danes prišli?” povpraša ga Levka. “Truden sem, da me vse boli, včeraj in danes sem ves dah popravljal grobe in zdaj sem moral pa še za Dorico jamo kopati, ker nihče drug ni hotel.” “Kdaj jo boste pokopali, to siroto?” vpraša Anica. “Jutri zjutraj.” “Ali za nocoj ste opravili?” “Ne še, iti moram še v mrtvašnico k Dorici, da napolnim svetilčico.” “Pa Vas ni groza?” Boltovec malo zamiži in se namuza, češ: ‘mene strah!’ “Pred kom bi ga bilo strah?” pristavi vahtmajster. “Dajmo mir pokojnim dušam! Pomagati jim moramo z molitvijo, ali posvetnih zvez nimamo ž njimi.” “Ti govoriš, kakor veš' in znaš,” svari vahtmajstra Boltovec, ki je tikal vsacega človeka, kateri je bil mlajši od njega, ako, ni bil posebno velik gospod. “Čudne so te zveze, le malokdo ve, in še za tistega, ki jih ve, bilo bi bolje, da bi jih ne vedel.” Vse pričujoče je stresala groza, celo Miško je vlekel sapo k sebi, le vahtmajster je nejeverno in nejevoljno zmajeval z glavo. “Le maji z glavo! To je že star pregovor, da pri vojaku vere ne išči. Ali kar mi vemo, to vemo.” Vahtmajster se ni hotel delj o teh stvareh razgovarjati, ali vsi drugi, dasitudi v strahu, bili bi radi kaj več zvedeli, posebno Miško je bil neznano radoveden, le škoda, da ni znal z možem govoriti, akoravno je skoro vse razumel. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2. strani) Josip Ogris, Jožef Štih, Franc Repnik, Tomaž Ulbing, Josip Rudi, dekan Franz Kogler), je odšla v večnost tudi Rozmanova zadnja sestra Liza. Poslovili so se dr. Miha Krek v Severni in Jožko Krošelj v Južni Ameriki in še drugi, ki so in bi mogli še dalje sodelovati pri Rozmanovem življenjepisu. Čim dalje bi odlašali z zbiranjem gradiva in z objavo življenjepisa, tem težje in tem bolj pomanjkljivo bi delo bilo. Mnogi z zanimanjem pričakujejo tretji del Rožmanovega življenjepisa, ki naj obsega škofovo delo in ravnanje med drugo svetovno vojno in njegovo življenje do dneva njegove smrti, 16. novembra 1959. Pisec prvega in drugega dela po vsej verjetnosti ne bo pisal tretje knjige. Med pripravljanjem drugega dela je prestal hudo operacijo bila je četrta v njegovem življenju — in je le z velikim naporom svojih sil mogel napisati to knjigo. Vendar ne obžaluje, da mu je to delo do kraja uničilo njegovo že itak vedno rahlo zdravje. Škof Rožman je vreden te žrtve. Na koncu naj bo izrečena prisrčna zahvala msgr. dr. Jožetu Jagodicu, msgr. dr. Jožetu Prešernu, dr. Francu Blatniku, rev. Jožetu Godinu, župniku Jožetu Vovk-u (ZDA), inž. Jožetu Sodju in dr. Francetu Vrbincu, skratka vsem, ki so pripomogli k nastanku te knjige bodisi z gradivom in nasveti, bodisi^ s pregledovanjem rokopisa in odtisov. Ko so škofu Rožmanu nekoč oporekali, da je predober, ker vse razda in deli tudi tistim, ki niso najbolj potrebni, je odgovoril: “Saj bom tudi po smrti rad pomagal, če me boste prosili.” Naj se rajni škof s svojo priprošnjo pri Bogu oddolži vsem, ki so sodelovali pri prvem in drugem delu njegovega življenjepisa! Dr. Jakob Kolarič.” J. S. ------o------ Nekaj o ptičih Ptice selivke letijo dolge tedne s kratkimi postanki za oddih. Kako je s spanjem? Štorkljam so pritrdili na prsni koš majhne aparate in tako dobili podatke, po katerih sklepajo, da selivke spijo v zraku med letenjem. Vsaka štorklja spi sicer samo 10 do 15 minut, kar pa ji zadošča za nadaljno letenje. Štorklja, ki bi rada spala, se pomakne v sredino jate v obliki klina, in leti po posluhu, se pravi, da se v spanju ravna po glasovih in letenju drugih ptic. Ko se določena skupina naspi, se pomaknejo druge na njih mesto, da se med spanjem odpočijejo. ------o------ “Veš kaj, Janez, vsaj takrat bi ne bilo treba vabiti ljudi k hiši, kadar imamo splošno čiščenje.” “Saj sem samo Petra pripeljal, ker je le on tako močan, da bo lahko omaro premaknil.” Totalitarni režimi čutijo življenjsko potrebo izjavati kontrolo in voditi smer delovanja na vseh poljih družbenega ustvarjanja. Zlasti se to pogosto dogaja na kulturnem področju, saj danes nihče več ne dvomi o velikem vplivu, .ki ga kultura ima na človeško družbo. Tudi slovenski komunisti si prizadevajo čim bolj držati pod vplivom kulturno ustvarjanje. Da jim to ne uspe, da postajajo vsi njihovi napori iz dneva v dah bolj jalovi, to danes že ni več skrivnost. Javno se o tem razpravlja in tudi piše, vse seveda v smislu naporov, da bi končno le angažirali kulturo v boju za “nadaljni razvoj samoupravnih odnosov”. ZKS (Zveza komunistov Slovenije) ima v svojem Centralnem komiteju posebno komisijo, ki se posveča problemu idejnih vprašanj kulture. Predsednik te komisije je dr. Boris Majer. V sredo, 27. januarja, je ta komisija imela izredno sejo, na kateri so preučevali prav, kako povečati vpliv komunistov v kulturnem življenju. V uvodnih mislih je dr. Majer priznal število dejstev, ki le potrjujejo, kako malo se je posrečilo režimu obvladati kulturo, pa tudi, kako doslej niso, pa tudi odslej ne bodo gledali na sredstva, da le dosežejo svoj namen. “Najbrž se vsi bolj ali manj zavedamo,” je izjavljal Boris Majer, “da je vpliv komunistov in ZK sploh na področju kulture premajhen in da ga marsikje sploh ni, čeprav so tudi tam komunisti. Postavlja se vprašanje, kako v naši samoupravni družbi na demokratičen način, brez administrativnega poseganja v kulturo zagotoviti večji idejni vpliv komunistov in predvsem čim večji idejni vpliv marksistične teoretične misli na področju kulture.” Torej priznanje možnosti “administrativnega posega”, ki komaj zaenkrat še pusti pot “samoupravnemu demokratičnemu načinu”. Da je ta poseg že skrajno potreben za komunistične o-blastnike, dokazujejo naslednje Majorjeve trditve: “So tudi taki komunisti, ki niso nosilci marksistične in politične misli na svojem področju, temveč se angažirajo za druge idejne in filozofske tokove, ne da bi se zavedali protislovja med statusom 'člana Zveze komunistov in nemarksistično teorijo.” Izgleda, da se Majer ne zaveda, da je mnogo' kulturnikov le zato včlanjenih v ZK, da jim je sploh omogočeno kulturno delovanje. Od teh seveda ni pričakovati zvestobe partiji in teoriji marksizma, Sploh je kultura kot taka mogoča le, če se reši ojnic kateregakoli okostenelega sistema. Majer se pa boji, “da bi se kultura, brez zavestnega angažmaja komunistov prav kmalu znašla v vlogi pasivnega od- raza in posrednika popredmet-nosti potrošniškega sveta in s tem v vlogi pospeševalca tistih procesov, ki so v najglobljem nasprotju z bistvom same kulture”, ne da b^ pomislil, da se kultura prav tako ali še bolj izneveri svojemu bistvu, če se preda (ona, v bistvu izraz duhovne sile) ideji dialektičnega materializma ali morda “socialističnega realizma”. Majer potrebo vpliva komunistov na kulturo zagovarja v imenu ‘ljudskih množic’, kar je obrabljena fraza partijcev, ki nastopajo v imenu ‘večine’. Ob tem pa “manjšina, ki zastopa drugačna stališča, ima pravico, da se z večinskim stališčem ne strinja in to svoje nestrinjanje tudi javno obrazloži. Seveda pa iz tega izvira dolžnost, da zapuste vodilna mesta, na katerih bi morali uresničevati stališča, s katerimi se ne strinjajo.” Čudno zvenijo te besede iz ust predsednika komisije ZK za idejna vprašanja na kulturnem področju. Skoraj neverjetno je tako gladko priznanje, da so vsi členi državne ustave, ki zagovarjajo versko, idejno in kulturno svobodo, le prazne fraze, ko se javno zahteva od tistih; ki drugače mislijo, da naj “zapuste vodilna mesta”. Da ob tem seveda niti ne omenjamo, da je demokratično večino mogoče določiti le na svobodnih volitvah, katerih pa v Jugoslaviji od leta 1945 še ni bilo na nobenem področju. Seveda si Majer še predrzne omeniti, da ni “povedal nič novega. Vse to so znana demokratična pravila igre”. Kako se ta “demokratična pravila” v praksi izvajajo, nam je predobro znano. A naj si režim še toliko prizadeva, da bi kulturo prikril v o-kove svoje lastne okostenelosti, so prav pojavi kulturne nepokorščine v samih partijskih vrstah najboljši' dokaz, da tega ni in ne bo dosegel. Duh, ki je bistvo in vodilo kulture, bo zlahka strl v prah materialistično strukturo, v katero ga tirajo o-blasti. S. S. 'trni panšif’ opravili črnska levičarska organizacija je začela naglo izgubljati vpliv in članstvo. WASHINGTON, D.C. — Skrajni levičarji med črnci so ustanovili 1. 1967 “Črne panterje”; organizacija je pokazala, kako hoče biti udarna z nasiljem, umori, uboji, streljanjem itd. Imela je dobro organizirano propagando, zato je črna mladina, posebno brezposelna, drla za njo. Zanjo je delala propagando tudi ameriška “naprednost”, zlasti na univerzah. “Črni pantri” so se hitro prevzeli. Smatrali so vse, kar ni bilo z njimi, za nekaj manj vred- OBIČAJNO NEOBIČAJNO — Obilica snega v zadnjih tednih ni nikogar iznenadila, vneli smo ga povsod več kot dovolj. Toda tale slika je bila posneta v Bologni v Italiji, kjer je sneg manj običajen tudi v tej dobi leta. Nič čudno ni torej, da sta ga dekleti tako veseli in se v njem zabavata v ne posebno dobri '‘zimski” obleki. nega, čeprav je tudi sililo na levo. Tako so prišli hitro v spor sorodnimi levičarskimi pojavi. Drugo napako so napravili, ko so se spustili v boj z ognjem in mečem z našo policijo. Ta se ni dala ugnati, počasi in dosledno je spodrezavala korenine ‘Črnim pantrom’. Organizacija je začela že lani propadati. Začetek konca se je čutil v njeni zmeraj večji o-samljenosti. V času največjega razmaha je menda imela nad 5,000 aktivnih bojevnikov, danes jih nima niti 1,000. Znani levičar Stokely Carmichel je naravnost izjavil: “Pantri so opravili!” Policija je istega mnenja, toda tega ne trdi v javnosti. Mogoče je namreč, da bodo o-stanki “črnih pantrov” poskusili reorganizirati svoje gibanje. Sedanja brezposelnost je posebno hudo prizadela črnsko mladino. Vsi so pričakovali, da bo ta mladina prešla pod vpliv levičarjev in razburjala javnost s svojimi nastopi. Pa je vse tiho in mirno. Nekateri opazovalci tega ne morejo razumeti. So verjetno žrtev lastnega “optimizma”. So že od 1. 1947 naprej previsoko cenili pomen “Črnih pantrov”, zato se jim sedanja u-soda tega gibanja zdi tako nepričakovana in “nemogoča”. ------o-----— Rdeči križ hose mm pravila za vojskovanje ŽENEVA, Sv. — To bo že druga povojna revizija takih pravil. Prvič je Rdeči križ začel 1. 1949 delo na reformi, je pa končal šele 1. 1951. Obravnaval je samo tista vprašanja, ki jih je spravila v debato druga svetovna vojna. Med tem so ta pravila znova zastarela. Ne obravnavajo namreč vseh novih pojavov, ki jih prinaša vsaka nova vojna. Doslej smo bili navajeni na redno vojskovanje: priznana in redna vlada je po postopku, predvidenem po tradiciji, objavila vojno, sovražna vlada je vzela napoved na znanje in vojskovanje se je začelo. Danes to več ne drži. Vojne napovedujejo tudi nepriznane vlade in revolucionarne oblasti. Svojo taktiko in strategijo zagovarjajo kot tradicionalno vojskovanje, dasiravno to ni več. Lastijo si pravice, ki si jih do sedaj ni lastila še nobena država, ki je bila v vojnem stanju itd. Vse to je naložilo glavnemu odboru Rdečega križa nalogo, da pripravi vse potrebno za reformo pravil o vojskovanju. S stališčem Rdečega križa se strinja najmanj 40 držav, ki so poslale v Ženevo svoje strokovnjake, da pripravijo gradivo za nova pravila. V maju se bodo sestale delegacije članic Rdečega križa in skušale iz gradiva napraviti podlago za novo mednarodno pogodbo. Šele potem bodo zastopniki držav prišli na novo sejo in sestavili besedilo pogodbe. Potek bo torej dolg, kar lahko razumemo: treba je enkrat dognati na primer, kdaj se začne in jenja d r ž a v 1 j a nska vojna in kdaj tradicionalno vojskovanje. Treba ie na novo regulirati vprašanje položaja vojnih ujet-nikev Itd. Treba je pa tudi natančneje določiti pravice in dolžnosti Rdečega križa. Tudi tu je dosti nejasnosti, o čemur priča vojskovanje v Indokitajski. ------o—----- Mjo Selave i saSadhis BONN, Nem. — Kot druge stranke ima tudi Nemška sodri isTčna težave s svojim naraščanjem. Dokler je bila dolga leta v opoziciji, je našla zmeraj dosti časa, da je obravnavala vprašanja, ki so bila rpladini posebno pri srcu. Ko je prevzela vlado, ji je zmanjkalo časa in njena mladina je začela hoditi svoja pota. Del vodilnih socialnih demokratov si ni vedel pomagati drugače, kot da je potegnil z mladimi kritiki v stranki; to je spro- žilo trenje v vodstvu stranke, ki se čuti posebno močno na Bavarskem. Tam imajo mladi kar dosti zaslombe v vodstvu, kar je spravilo nekaj vodilnih sodru-gov na misel, da bi se umaknili iz Monakovega v federalno politiko. To seveda ne gre v račun glavnemu strankinemu vodstvu, ker ne ve, na koga bi se v Mo-nakovem moglo zanesti, ako bi mlada socialistična generacija le preveč skušala uveljaviti svoje stališče. Tako stališče ne bi bilo ravno prijetno za strankino politiko. Mladi zahtevajo na primer revizijo strankine politike do komunizma, tega pa kancler Brandt ravno trenutno ne more vzeti v pretres. Čeprav so debate o spornih predmetih med starimi in mladimi sodrugi zelo 'živahne, se zaenkrat ni treba bati, da bi med obema strujama prišlo do razkola. ------o----- Naravni motor Da je doseglo zrakoplovstvo v novejšem času tako velike uspehe, gre velika zasluga naravoslovcem, ki so opazovali ptičje letenje in kakovost ptičjega telesa. Na ta način smo izvedeli marsikaj doslej neznanega o mehanični sestavi ptičjega telesa in njegovih organov. Kakor ima vsak zrakoplov svoj motor, ki mu daje možnost letenja, tako imajo tudi živali svoj motor — srce. Že pri neletečih živalih je srce različno razvito, čim več mora srce delati, tem večje je. Domače govedo ima na primer dve tretjini manjše srce od bivola in srce srnjaka je še enkrat večje od človeškega. Konji-tekači imajo večje srce od vprežnih konjev in volčje srce je za tretjino večje od srca psa, ki je enake velikosti in teže. Razlika pri ptičih je še večja. Ako primerjamo težo srca s težo celega telesa, znaša teža srca deževnika 21., lastovice 15., goloba 15., vrabca 6., kokoši 4. del od 1000. Čim hitrejši in vztrajnejši je ptič, tem večje je njegovo srce. Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6U7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MAŽJ OGLASf Išče sobe Starejša Slovenka bi rada dobila v najem 2 ali tri sobi v bližini cerkve sv. Kristine ali na Neff Rd. Kličite 692-1983. (45) V najem Oddamo 3 opremljene sobe na Saranac Rd. Kličite GL 1-8133 ______________ (44) Naprodaj V Chardon Hill okolici v Euclidu lesen in zidan bungalow, 3 spalnice, zgotovljena razvedrilna soba. Lastnik 531-1593 (45) V najem Oddamo 5 sob zgoraj starejšim ljudem. Oglasite se na 17817 Delavan Rd. ali kličite KE 1-1538. —(46) Išče službo Električar, z znanjem popravila motorjev in inštalacijo išče službo. Kdor potrebuje delavca naj‘kliče 383-2742. ________________________-(44) Stanovanje išče Zakonca srednjih let iščeta 3 do 4-sobno stanovanje s kopal- nico in garažo v Euclidu blizu cerkve sv. Kristine. Kličite 486- 4265. (47) ^EXANDRE Grof Monte Cristo Sicer pa kljub temu, da je bil prepričan, da je ta mož isti, katerega je videl sinoči v loži, vendar ni mogel trditi z jednako gotovostjo, da je to zastrti tujec, katerega je videl predsinočnem v razvalinah in ga nehote poslušal. Sklenil je torej, da pusti, naj se razvijajo stvari svobodno, ne da bi grofa po čem vprašal. Sicer pa je bil na boljšem od njega, kajti on je bil mojster njegove skrivnosti, dočim ni mogel doseči grof nobene moči nad Francem, ki ni imel ničesar skrivati. Vendar sklene, da poskusi napeljati pogovor tako, da prežene nekaj svojih dvomov. “Gospod grof,” mu pravi, “bili ste tako prijazni ter nama ponudili prostor v svojem vozu in na svojih oknih v kavarni Rošpoh; ali bi nama pa ne mogli morda povedati, kako bi si dobila prostor na trgu del Popolo?” “O da, to je res,” odvrne grof raztreseno, ves čas pazljivo motreč Morcerfa, “ali se nima vršiti na trgu del Popolo nekaj takega kot izvršitev smrtne obsodbe?” “Da,” odvrne Franc, vesel, da je prišel sam tja, kjer ga je hotel imeti. “Čakajte, čakajte, mislim, da sem dal včeraj svojemu intendantu tudi v tem oziru neko nalogo; morebiti vam izkažem lahko tudi to malo uslugo.” Grof trikrat pozvoni. Takoj se prikaže mož, star petinštirideset do petdeset let, ki je bil tihotapcu, kateri je spremil Franca v jamo na otoku, jednak kakor je jedna kaplja jednaka drugi. A vendar se zdi, da Franca ne pozna. “Gospod Bertuccio,” pravi grof, “ali ste poskusili, kakor sem vam naročil včeraj, najeti mi okno na trgu del Popolo?” “Da, Ekscelenca,” odvrne in tendant, “toda bilo je že zelo pozno.” “Kako!” pravi grof in namrši svoje obrvi. ‘Ali vam nisem rekel, da je hočem imeti?” “In Ekscelenca je tudi ima, in sicer ono, katero si je dal najeti princ Lobanjev; toda jaz sem obljubil, da plačam več sto...” “Prav, prav, gospod Bertuccio, ne mučite teh gospodov s pripovedovanjem podrobnosti j. Dobili ste okno, to je vse, kar je bilo treba. Dajte kočijažu naslov hiše in počakajte na stopnicah, da nas spremite; to zadostuje; pojdite!” Intendant pozdravi in hoče oditi. “Ah,” mu pravi grof, “bodite tako dobri in vprašajte Pastri-nija, če je že dobil tavolette in če mi jih hoče poslati s programom usmrtitve vred.” “Pustite to,” ga prekine Franc in potegne iz žepa bilježnico; jaz sem imel tavoletto že v ro-■cah in si je prepisal.” "Prav; torej, gospod Bertuccio, vi lahko odidete, zdaj vas ne potrebujem. Vendar naročite, naj nam javijo, kdaj bode pripravljen zajutrek. Saj mi izkažeta prijaznost in bodeta zaju-trekovala z menoj, gospoda?” “Gospod grof,” pravi Albert, “to bi se res reklo izrabljati vašo dobrotljivost.” “Ne, nasprotno mi napravita naj večje veselje; v Parisu mi vse to povrneta, bodisi že jeden izmed vaju ali oba. Gospod Bertuccio, dajte pogrniti za tri.” Nato vzame iz Franceve roke ailježnico. “Tu je torej čitati,” nadaljuje glasom, s kakoršnim. čitamo navadno javne razglase, “da se imata v torek 22. februvarja, prvi dan karnevala na trgu del Popolo po razsodbi Rote usmriti CHICAGO, ILL FEMALE HELP KEY PUNCH OPERATOR for Alpha and Numerical work Small computer department. Good working conditions. Many Company benefits. GLOBE WHOLESALE 2101 S. Carpenter 733-2317 Chicago, Illinois See Mr. Dricoll (44) GENERAL OFFICE In Hotel Manager’s office. Shorthand & typing necessary. Steady work, good starting salary. Call between 9-5. YA 7-5580 (44) LUNCHEON HOSTESS 10:30 to 3:30 5 days week Must be experienced YA 7-5580, EXT. 283 (44) REAL ESTATE FOR SALE TOWNHOUSE 3 Bedrooms, completely furnished Priced for immediate sale by owner. Phone 766-3385 (44) NORTHBROOK WEST — BY OWNER Bought another 3 bdrm., 1% baths ranch. Lovely fam. rm. w-frplc. on Ige. comer lot. IVz c. gar. Lo taxes, Open Hse. Sun 1-4, 1732 Highland. 2 blks. N. of Techmy rd. W. of Landwehr rd. $32,000. 498-2196 Andrea Rondolo, ker je umoril velečastitega in velespoštovanega dona Cesarja Torlinija, kanonika cerkve Saint-Jean-de-Lateran, in Peppino, imenovan Rocca Priori, ker se mu je dokazalo, da živi v zvezi z ostudnimi banditi Luigija Vampe in z ljudmi njegove čete ...’ “Hm! ‘Prvi bode mazzolato, drugi decapitate.’ Da, res,” nadaljuje grof, “tako je bilo določeno prvotno, toda menim, da se je stvar včeraj izpremenila in da se slavnost ne bo vršila po tem vzporedu.” “Bah!” pravi Franc. “Da, sinočni večer sem prebil pri kardinalu Rospiglijosiju, in tam se je govorilo, da so srprt jednega izmed zločincev preložili.” “Andrea Rondola?” vpraša Franc. “Ne,” odvrne grof malomarno, “smrt drugega” — pri tem pogleda na bilježnico, kakor da se ne more zmisliti imena — “Peppina, imenovanega Rocca Priori. To vam škoduje, da ne bodete videli gilotinade, toda ostane vam mazzolata, ki je zelo nenavaden način smrti, zlasti če jo človek vidi prvič, da, > še celo drugič, dočim je prvi način, katerega morate pa tudi spoznati, preveč priprost. To ni nič nepričakovanega. Mandala se ne moti, ne trepeče, ne zamahne napačno, si ne pomišlja trideset korakov od cilja nalik vojaku, ki je imel obglaviti grofa de Chalais, katerega mu je poleg tega še prav posebno priporočil Richelieu. “Ah,” pristavi grof prezirljivo, “ne govorimo o usmrtitvah Evropejcev, ti ne razumejo ničesar in so še v povojih ali pa že v starosti kru tosti.” “Resnično, gospod grof,” odvrne Franc, “človek bi mislil, da ste proučili, kar se tiče načina usmrtitve, vse narode.” “Res je malo načinov, katerih bi ne bil videl” odvrne grof CHICAGO, ILL HELP WANTED REGISTERED NURSES California Licensed or Eligible Immediate openings on night shift:: FULL TIME - Medical and Intensive care unit; night shift differential 5% annual salary range - $8,520 to $10,344 -Health Insurance and retirement plans offered. Central Valley of California location with mild climate. Contact: Director of Nurses Phone: (209) 688-0821 TULATE DISTRICT HOSPITAL 869 No. Cherry Ave. Tnlare, California 93274 (44) What a lot of ten-year-olds are wearing this year. Fight friitseniar Dystrophy. Muscular Dystrophy Association?) of America 1190 Broadway, New York, N.Y. 10019 hladno. “In ali vam je bilo v zabavo, prisostovati tem strašnim prizorom?” . “Prvi? sem čutil stud, drugič ravnodušnost, tretjič radovednost.” “Radovednost! Ali veste, da je ta beseda strašna?” “Zakaj? Človek s? ničesar na svetu ne boji tako zelo kakor smrti; ali torej ni naravno, da ga miče vedeti, na kakšen način lahko zapusti duša telo, na kakšen način prestopijo ljudje prag, ki vodi od biti do ne biti, z ozirom na različne značaje, različne stopinje omike, različne narode? Kar se tiče mene, vas zagotavljam, da umre človek tem lažje, čim več ljudij je videl umreti; po mojih mislih je torej smrt muka, toda ne največja, ki je mogoča.” “Ne razumem vas prav,” pravi Franc, “in prosim vas, da mi razjasnite to, kajti ne morete si misliti, kako zelo vzbujajo vaše besede mojo radovednost.” “Poslušajte,” pravi grof, in obličje mu zalije žolč kakor drugim ljudem kri. “Če bi vam umoril kdo z nezaslišanimi mukami, z dolgimi, brezkončnimi bolečinami očeta, mater ali zaročenko, kratko rečeno jedno onih bitij, katero zapusti v srcu, če nam je iztrgajo iz njega, globoko, vedno krvavečo rano in nenapolnljivo praznoto, — ali bi se vam zdelo zadoščenje, katero vam morejo dati človeške postave, zadostno? Ali bi vam bile bolečine vaše duše, ki ne ponehajo nikdar, jednake strahu pred smrtjo, ki traja nekaj tednov, recimo celo nekaj mesecev, in nekaj trenotkov trajajoči telesni bolečini, ko loči sekira gilotine glavo vašega sovražnika od njegovega telesa?” “Da,” odgovori Franc, “vem, da človeška pravica ni zadostna niti kot maščevalka, niti kot tolažnica; ona le prelije kri onega, ki je prelival kri, to je vse; več, nego ji je mogoče storiti, ne smemo od nje zahtevati.’ “Vzemimo pa tudi slučaj,” nadaljuje grof, “da maščuje postava smrt člana človeške družbe s smrtjo morilčevo zato, ker vsak umor preti javni varnosti! Toda ali ni tisoč bolečinski jih ljudje zasekajo drugim in ranijo s tem vso dušo, vsega duha človekovega ter ju zastrupijo morda za vedno, bolečin, za katere ne pozna postava niti tolažbe, niti maščevanja? Ali ni zločinov, za katere bi bila smrt na kolu, kakor pri Turkih, ali izruvanje posameznih živcev, kakor pri Prokezih, še zelo mila kazen, katere pa pusti hladna človeška družba nekaznovane? Recite, če ni takih zločinov?” “Da,” odvrne Franc, “in zato je dovoljen dvoboj.” “Ah, dvoboj!” vsklikne grof. “Pri moji duši, to je lahek način, doseči svoj smoter, če je ta smoter maščevanje! Nekdo vam je ugrabil zaročenko, zapeljal ženo, oskrunil sestro; vse vaše življenje, katero je določil Bog vsakemu človeku, katerega je ustvaril, v srečo, je radi tega polno bede, bolestij in sramote, in vi menite, da ste maščevani, če ste zabodli možu, ki je ugrabil mir vašega duha, upanje vašega srca, meč v prsi ali mu pognali krogljo v glavo? In to brez ozira na to, da se mnogokrat zgodi, da zmaga nasprotnik ter se umije v očeh sveta in v nekem smislu očisti pred Bogom. Ne, ne,” nadaljuje grof, “če bi se imel kdaj maščevati, bi tega ne storil na ta način.” “Torej ne odobravate dvoboja in bi ga ne sprejeli?” vpraša Albert, čude se, da sliši tako nenavadne nazore. “O, če bi bilo treba!” pravi grof. “Razumimo se! Dvobojevai se bom vedno za nesramnost, za malenkost, za psovko, za zaušnico, in to tem bolj brez skrbi, ker je moje telo izurjeno v naj- različnejših telesnih vajah in so mi znane vse mogoče nevarnosti, da na ta način precej lahko upam, da svojega nasprotnika usmrtim. Torej za take stvari se bom dvobojevai vedno, to je gotovo! Toda za počasno, globoko v srcu kljujočo, večno bolečino bi si prizadeval, maščevati se s tem, da provzročim jednako bolečino: oko za oko, zob za zob, kakor pravijo ljudje na Jutro-vem, ki bi si jih morali vzeti v vsem za vzgled, ti izvoljenci stvarstva, ki si znajo napraviti življenje iz sanj in vstvariti v domišljiji raj.” (Dalje prihodnjič) mmmmmmmnmmmmmmmmmmmmbmm ŠE Z1V — Ameriški poljedelski strokovnjak. Claude Fly, ki je bil pred pol leta ugr ab Ijen v Montevideu, glavnem mestu Urugvaja, je še živ, pa precej zdelan, kot kaže slika, ki so jo objavili njegovi ugrabitelji Tupamaros. FEMALE HELV HOUSEWIVES Go to work after children are in school, return home before they do. Holidays & weekends off. APPLY NOW Can Start After The Holidays new McDonalds RESTAURANT 2111 Midwest Rd., Oakbrook, 111. Phone — 627-9675 (45) MALE HELP CABINET ASSEMBLERS You must have 2 to 3 years experience Contact JOE CHURNEY MI 2-0200 1120 N. WELLS CHICAGO, ILL. 60610 (45) MACHINE OPERATOR TRAINEES Will train men for positions as operators in fabric roll. Processing. No exp. necessary. Must be reliable. High pay. Exc. ben. Apply: JOANNA WESTERN MILLS 2141 S. Jefferson CA 6-3232 An Equal Opportunity Employer (45) NOVICE- i »sega sveta NOVICE- ki lih potrebujete NOVICE- ki jih dobite te sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j več je važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. H Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 4-------- . Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj en teden pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vinjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje! Uprava ----- ■■ ■ ■ -..................................... VISOKI KVADRI — V ospredju sta novi stolpnici World Trade Centra v mestu New Yorku, ki imata obliko visokih kvadrov, dalje so druge visoke stavbe New Yorka, ki pa so vse nižje od novih velikank. Ti dve sta za enkrat najvišji zgradbi na svetu.