v ¥ 0QMn.n8 n.afana v aoteviiv leto tVIl. v UubliPni. v sredo dne 8 maia t929 St. 104 2. izdal« st. 2 t>m Naročnina Dnevna itaaja zo državo SHS mesečno 23 Din polletno 190 Din celoletno 3UO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede'|sRa izdala ceiole.no viugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Urcanlšiuo /e v Kopllarievi ulici šl. 6111 Rokopisi se ne vratalo, nclranhlrana pismo se ne sprelemalo ■» Lrednlšlva tele/on SI. 2OSO. upravnlštva šl. 2328 Cene oglasov i stolp. peUi-vrsia mali oglasi po 1-30 In 2 D.veCII oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredn>lkem delu vršilca po 10 Din o Pr v/ečlcm □ Izide ob 4 zlulrcO razen pondeljke in dneva do orožniku UpruviI /e vKupnur/ei)! ui.ši.b * Cehovni račun: C/ubiJana štev. IO.GSO In 10.349 za Inseiate.Sara)ci oij.7563, Zagreb šl. 39.011, Praga In Tiunal šl. 24.797 Boljševiška zahvala Nemčiji Po vsej Evropi je minul prvi maj brez incidentov, le v trezni Nemčiji je bil proslavljen s prelivanjem krvi. Za to v resnici izjemno proslavo pa se imajo zahvaliti Nemci edinole onim, ki so jih sami spravili na vrh — ruskim boljševikom. Zakaj ti, in ne nemški komunisti, so pravi očetje berlinskih nemirov. Tisti delavci, ki so po Berlinu streljali v policijo, so bili kljub tej svoji nelepi aktivnosti vendarle samo šta-faža, dočim so bile niti vsega gibanja v rokih sovjetskih akterjev. Da ne more biti o tem nobenega dvoma, so poskrbeli sovjeti sami, ko so z vsem svojim nastopom odobravali krvave dogodke. Istočasno, ko so nahujskani nemški delavci gradili proti svoji vladi barikade, so v Moskvi v oficielnem majniškem sprevodu zasmehovali nemške državnike. Vojni minister boljševikov sodrug Vorošilov pa je v oficielnem govoru bral levite nemški demokraciji, da je bila s tem poudarjena soglasnost sovjetske vlade z majskimi revolucionarji. In da je dokaz popoln, je ostal v rokah nemške policije tudi corpus delieti v osebi boljševi-škega strokovnjaka za izzivanje nemirov. Jasno in nedvomno je tako podan dokaz, da se ima Nemčija za krvavi majnik zahvaliti »amo svojim prijateljem — ruskim boljševikom. Nemški oficielni krogi so morda zelo začudeni, da se jim boljševiki na tak način zahvaljujejo za vse neštete usluge. V resnici je teh nemšk:h uslug tudi več ko zadosti. Da ni Viljem poslal med vojno gospoda Lenina in tovariše v plombiranem vagonu v domovino, bi ti gospodje boljševiki najbrže še danes de-batiradi v Zimmerwaldu, mesto da sedaj v Kremlju podpisujejo smrtne ob' be in dirigirajo nemire tudi proti demokratični nemški vladi. In če ne bi kesneje grof Mirbach kot nemški veleposlanik v Moskvi skrbel, da so dobili boljševiki vsaj najpotrebnejše stvari, bi njih rdeča armr pod udarci protiboljševikov že davno položila orožje. A še večje usluge je izkazala Nemčija boljševikom po vojni. Ko je ves kulturni svet odklonil vsako sodelovanje s propagatorji nasilja, so Nemci v Rapallu rešili boljševike iz izolacije ter sklenili z njimi dogovor, ki je dal boljševikom že krvavo potreben oddih. In ko je gospodarska blokada zaprla boljiševiški raj, da so bili boljševiki že pri kraju s svojo modrostjo, je Nemčija razbila ta obroč in odprla boljševikom izhod v svet. Dobro in temeljito so znali boljševiki izkoristiti ta izhod in v Berlinu so etablirali svojo firmo in si ustvarili tla za svojo komunistično propagando. Resnično, mnogo in veliko je storila Nemčija za boljševike in imela bi pravico, da računa na njih hvaležnost in na proti usluge. Toda boljševiki ne bi bili boljševiki, če bi se ravnali po takih kapitalističnih sentimentalnostih. Hvaležnost je za boljševike nepoznan pojem, oni poz* ;o samo neizprosno izkoriščanje. Danes se morajo njih ljudje na povelje iz Kremlja bratiti z Nemci, jutri pa morajo isti ljudje s strojnicami v nje streljati. Kakor pač bolje kaže, kakor je pač več koristi, ker materializem je vse! Tako lepo pa so si Nemci zamislili nekoč svoj načrt. Poslali bodo v Rusijo volkove v ovčji obleki, da razbijejo rusko enotnost in da zrušijo rusko fronto, .a jo nemško orožje ni moglo streti. In ko bo Rusija na tleh in ko bodo razmesarjeno rusko telo grizli volkovi, tedaj bi dajali Nemci po malem majhne dobrote, da bi ostali volkovi zadovoljni in postali poslušni psi. Ampak boljševižki volkovi so te račune temeljito pokvarili. Razmesarili so sicer Rusijo, ali poslušni psički niso postili. Njih volčja in krvoločna narava ie močneiša ko vse drugo in danes mesarijo Rusijo, jutri pa bi hoteli zasaditi svoje ostre zobe tudi v nemško telo. Ko je bil upor Spartakovcev, so boljševiški volkovi bili na delu in ko je bil v Berlinu proslavljen prvi majinik s krvjo, je boljševiški volk bil tisti, ki je mesaril ljudi. V tem pa je pomen berlinskih dogodkov, a tudi vsa veličina nemške zmote Ne more in ne sine biti komnromlsa z režimom, ki jc poteptal vse človeške in božje pravice. Ne more in ne sme biti pardona za ljudii, ki so se izkazali kot veliki ljudje samo v prelivanju krvi in v razdiralnem delu. Prav je imela Evropa, ko je izjavila, da s takšnimi volkovi nima r.o-beneča posla, napačno pa je imela Nemčija, ko ie razbila gospodarski bojkot Evrope. Mislili so nemški diplomati, da bodo imeli v boljševikih volka, ki ga bodo spuščali po potrebi nad Evropo. Sedaj pa sc jc izkazalo, da ta volk že davno ni več na verigi in da grize, kjer le more. V Nemčiji, kjer še vedno Podrobnosti o ljudsko - šolskem zakonu Jugoslovanski episkopat in t udsko-šolski zakon Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je dobil glede osnutka ljudskošolskega zakona v ministrstvu za pravosodje, kamor je ta osnutek predložen, danes te-le informacije: Ljudske šole se morajo otvoriti tam, kjer je v okolišu 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok. Vsak kraj, kjer ena ali več šol skupaj, tvori šolsko občino, ki ima krajevni šolski odbor. Politične občine imajo med drugim dolžnost, da preskrbijo potrebno zemljišče za šolo, za šolsko zemljišče, šolski vrt, učiteljska stanovanja, dalje morajo zgraditi šolsko stavbo, nabaviti opravo in učila, skrbeti za kurjavo in razsvetljavo, za šolo iu učiteljstvo, skrbeti za ureditev šolskega kopališča in poliklinike. Šolski proračun sestavlja šolski odbor, ki g r predloži po okrajnem šolskem nadzorniku oblastnemu šolskemu odboru. Ko ga ta odobri, se predloži politični občini, da ga vstavi v svoj proračun. Ce bi politična občina ne hotel. sprejeti proračuna, jo lahko prisili prosvetna oblast po upravi državne oblasti. Učenci, ki hočejo na srednjo šolo, morajo dovršiti četrti razred ljudske šole. Učnega načrta osnutek nima, ampak ga bo izdelal glavni prosvetni svet. Tudi posamezni predmeti se še niso določili. Vendar je razvidno, da bo število tedenskih ur v posameznih razredih 24 do 28 ur. Glede vodstva šole, ostane vse nespremenjeno. Zakon obsega čez 200 paragrafov. Vzgoja je edinstvena in nacionalna. Belgrad, 7. maja. (Tel. Slov.) V Zagrebu sc mudita belgrajski nadškof dr. Rodič in novi du-brovniški škof dr. Ivan Carevič. Oba cerkvena dostojanstvenika bosta z zagrebškim nadškofom predebatirala vprašanje ljudskošolskega zakona Pričakuje sc, da bti episkopat ponovno predložil svoje zahteve vladarju ter pravosodnemu in prosvetnemu ministru. izjava nove avstrijske vlade Gospodarski program g. Sireerutvltza - Za prijateljske odnošaje s sosedi — SpravljivOst socialdemokratov Dunaj, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Že dolgo ni v avstr. parlamentu bilo ozračje tako mirno, kakor danes, ko je novi zvezni kancler Stree-ruvvitz čital izjavo nove vlade, ki je temeljila na tem, da je potrebno sodelovanje s socialno-demokratsko opozicijo, in obetala mirno, p!o-donosno delo. Streeruvvitz jc najprej laskavo očrtal pomen svojega prednika dr. Seipla in potem izjavil, da so imela dolgotrajna pogajanja med strankami namen, spraviti razlike v mišljenjih na skupni imenovalcc. V vprašanju graditve stanovanj in v najemninskem vprašanju, ki je tako važno za vse prebivalstvo, ie zaznamovati razveseljiv napredek Kot gospodarski človek izjavlja, da mora sedaj finančni obnovi slediti brez odlašanja tudi gospodarska obnova. Težka kriza v poljedelstvu zahteva dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Nova vlada si bo prizadevala, ohraniti popolnoma prosto pot za posojila, da jih bo mogla oddati po primernih pogojih. Racionalna trgovinska in prizanesljiva davčna politika morata omogočiti boljše pogoje za izvoz Avstrijska politika ni nikdar uganjala visoko zaščitno carinsko politiko, toda enostransko prohibitivni politiki inozemskih prodajnih področij ne more ostati svobodno odprt avstrijski trg, ki se mora boriti tudi z raznimi dumpingi. Z odobravanjem je nadaljeval Streeru-witz: Najboljšo vero imam v možnost delovnega miru, v napredek delavstva in njegovo vedno večje udeleževanje pri kulturnih pridobitvah, v poenostavljenje zakonodaje, ojače-nja državne sile, izboljšanja plač uradništvu, v čimprejšnje uveljavljenje zavarovanja za starost, onemoglost, zavarovanje poljskih delavcev, rešitev vprašanja malih rentnikov itd. V programu skratka ni manjkalo nič, kar mora obljubiti nova vlada. Kar se tiče zunanje politike, se bo nova vlada držala onih smernic, ki so bile mero-dajne dosedaj: nadaljnje izgraditve prijateljskih odnošajev z vsemi državami, posebno s sosedi in med temi seveda predvsem z Nemčijo, s katero jc Avstrija najtesneje zvezana po skupnem pokoljenju, zgodovini, plemenu in kulturi. Koncem govora je apeliral na vse stranke, naj zaupajo pošteni volji novih vladnih mož. Govornik socialnih demokratov, bivši državni kancler dr. Renner, jc pozdravil spravljive besede novega kanclerja. Socialni demokrati so pripravljeni k parlamentarnemu delu s pogojem, da bodo morali dovoliti samo one koncesije, ki so združljive z njihovim prepričanjem. V nadaljnji debati o vladni izjavi se je izkazalo, da so vse tri meščanske stranke pripravljene na sporazumno mirno delo. Deželni glavar dr. B u r e s c h je posebno pozdravil kanclerjeve besede o agrarni reformi na Gra-diščanskem, kjer se bo na veleposestvih, ki so povečini še v rokah madjarskih plemeni-tašev, dobila zemlja za male kmete, ki bi bili sicer prisiljeni, se izseljevati. Načelnik velenemcev dr. W o t a v a pričakuje od vlade sporazuma, da bo vodila aktivnejšo samostojno politiko, ki bo pridobila tudi Nemčijo za iniciativo, predvsem na gospodarskem polju. Nemško narodno edinstvo je smatrati za najvišji m najvažnejši cilj avstrijske politike sp'oh. Za Landbund je izjavil poslanec B i c h 1, da nudijo izjave novega kanclerja upanje, da je prišel nov veter, kar pozdravlja z največjim veseljem Čas je, da se začne resnično delo in Landbund pozdravlja, da zavzema najvažnejše mesto v vladi mož, ki ima voljo za sporazum in ki je tudi dosegel, da bo opozicija sodelovala. Prekmurska deputacija v Belgradu Belgrad, 7. maja. (Tel. Slov.) Sem je prispela prekmurska delegacija pod vodstvom bivšega narodnega poslanca Jožefa Klckla Depu-tacija hoče urediti razne zadeve, tako vprašanje obstoja gimnazije v Murski Soboti, dalje urgi-rati, da se uredi tranzit preko Dolenje Lendave-riodoš na Madjarsko in da se ta tranzit čimpreje ..»tvori; končno tudi, kako naj se uredi proslava desetletnice osvobojenja, ki se bo vršila v avgustu. V ostalem ima prekmurska deputacija urediti v ministrstvih razne zadeve. »Miss Dalmatia« je danes obiskala dalmatinsko obal. Odtod poleti na Mostar, Sarajevo m Belgrad, odkoder se vrne v Zagreb. Tu ostane več dni. S tem je končana turneja po Jugoslaviji. Belgrajske vesti i Belgrad, 7. maja. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kuma-nudi je izdal nalog, da naj sc ugotovijo dosedanji rezultati pogajanj z Romunijo, da bo na podlagi tega materijala lahko prišlo do formalne pogodbe Zakon o ratifikaciji dopolnilnega protokola Madjarskc-jugoslovanske trgovinske pogodbe je madjarski parlament odobril. V ministrstvu za šume in rude so se nadaljevala pogajanja za revizijo dolgoročnih po-| godb v Hrvatski in Slavoniji. V poštev so prišle j firme na Hrvatskem: Traven, Premru, Radkovič, Plitvička jezera d. d. Omenjene tvrdke so pristale na revizijo in se je dosegel sporazum. Računa se, da bo revizija dolgoročnih pogodb na Hrvatskem in v Slavoniji do 20. maja gotova. Skupno gre za 12 tvrdk. vlada pardon za boljševike, tam jc tudi boljševiški volk najsvobodnejši in zalo jc mogel v Berlinu mesariti, povsod drugod pa jc moral biti miren In še bo mesaril. Je sicer Nemčija v težkem položaju in zato potrebuje zaveznika, kjer ga le more dobiti. Ali volk ni in nc more biti zaveznik, ker nc more spremeniti narave. To resnico so okusili Ncmci, občutili so pa to tudi oni socialisti. ki mislijo, da so kot socialisti dolžni, da tu pa tam koketirajo s komunisti. Z občudovanja vredno neženiranostjo sc zahvaljujejo boljševiki za to koketiranje s tem, da razbijajo socialistične vrste. Takšna zahvala jc v stilu boljševikov in samo tako se zahvaljujejo boljševiki, nemški vladi prav tako, ko proletarski socialistični stranki. Izgubljen je, kdor računa na hvaležnost volkov, ker ti so nenasitni in zlasti še, če so iz rodu boljševikov. Zakon o ustroju predsedstva min. sveta Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj jc podpisal zakon o predsedstvu nvnistrskega sveta, ki se deli na tri oddelke: osrednji tiskovni urad, splošna državna statistika in splošni oddelek. Splošni oddelek razpada na tri odseke: administrativni, zakonodajni in n-čunovodstveni. Administrativni odsek upravlja splošne upravne posle. Zakonodajni odsek ima iniciativo pri predložitvi zakonov. Osrednji tiskovni urad se deli v upravni, poročevalski in publicistični odsek. Upravni odsek opravlja osebne zadeve, poročevalski zbira vesti, taKO iz političnega, finančnega in gospodarskega življenja v državi in inozemstvu. Publicističii odsek skrbi za propagando ter daje domačim in tujim časnikarjem obvestila. Oddelek za splošno statistiko ima štiri odseke: upravnega, odsek za statistiko prebivalstva in javno higieno, odsek za gospodarsko, industrijsko in obrtno statistiko ter odsek za upravno, finančno, vojaško, mornariške narave. Zakon ima določbe, kaj spada podrobno v pssamezne odseke, koliko imajo posamezni odseki uradnikov in kakšna mora biti njihova kvalifikacija. Preuredha ministrstva za soc. f?o$itiho Belgrad, 7. maja. (Tel. »Slov.«) V ministrstvih se živahno razpravlja končna pre-osnova resorov. Danes ob 11 dopoldne se jo vršila v prosvetnem ministrstvu konferenca, na kateri se je razpravljalo o uredbi o pre-osnovi tega ministrstva. Podrobna razprava se bo vršila te dni. Navzoči so bili načelniki oddelkov in šefi odsekov. V ministrstvu za socialno politiko še ni končnoveljavno določeno, kako se bodo grupirali posamezni oddelki, ker se šc ne ve, kaj naj se odvzame od oddelkov za socialno politiko, kaj naj pride k higienskemu oddelku in narobe. Gotovo je, da ostanejo po uredbi predsednika vlade trije oddelki: splošni, so-cialno-politični, higienski. V zvezi s tem gre naravno za personalna vprašanja. Trdi se, da jc gotova stvar, da bo načelnik zdravstvenega oddelka dr. Š t a m p a r. Prav lako jc gotovo, da bo načelnik splošnega oddelka H o f m a -novic. Od strani delavstva sc za načelnika oddelka za socialno politiko in zavarovanje delavcev forsira zelo sposobni dosedanji načelnik oddelka za zavarovanje delavcev Je -r e m i č. Zagrebške vesti Zagreb, 7. maja. (Tel. »Slov.«) V bližini Pulja so našli na drevesu obešenega tamošnje-ga ustanovitelja fašistične mladine. Samoumor je izključen. Fašisti trde, da gre za politični umor. Novo imenovani dubrovniški škof dr. Iv. j Ctrevič bo 4. avgusta slovesno posvečen v zagrebški katedrali. Posvetitev bo izvršil zagrebški nadškof dr. Bauer ob asistenci dr. Kvi-rina Bonefašiča, splitskega škofa, in Mihovila Pušiča, škofa hvarskega. Nato bo škof svečano infuliran v Dubrovniku. V proslavo zlatega jubileja zagrebškega nadškofa dr. Bauerja bo danes v sredo izvajalo zagrebško glasbeno društvo intelektualcev v zagrebški katedrali koncert, na katerem bo izvajalo a capella zbor velikih cerkvenih mojstrov Palestrine, Vittorie, Lottija, Gallusa pod vodstvom Rudolfa Maca in Marijana Duj-nioviča. Kot zastopnik tožitoljev v razpravi proti Puniši Itačifu bi imel biti ing. Košutič. Zvedelo se je, da se on ne želi udeležiti te razprave. Težka nesreča se je dogodila na Pri lazu št. 30 v Zagrebu- Pri rušenju starega zidu je podsulo hišnika Florijana Galinca. Dobil je težke poškodbe. Nezavednega so ga prepeljali v bolnico, kjer se beri s smrtjo. Težko je verjetno, da bi ostal pri življenju. Smrtna nesreča na Jesenicah Jesenice, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Danes med peto in šesto uro zvečer je na Jesenicah med kolodvorom in gostilno Cufar lesni trgovec iz Dobrave Anton Kunčič z motociklom povozil upokojenega finančnega kontrolorja Karla Kosa, ki je ostal nn mestu mrtev. Kako je prišlo do nesreče, še ni ugotovljeno. Pozno zvečer je prišla na lice mesta komisija, da ugotovi dejanski stan. Vse do prihoda komisije je ostalo telo pokojnika ua mestu nesreče. V. Nova vlada v Avstriji (Od našega rednega dopisnika.) Dunaj, 4. maja. V svojem prvem poročilu 4. aprila o padcu dr. Seipla sem dejal: »Velik del razlogov, ako ne celo večino razlogov za to de-misijo je pa iskati v večinskem bloku samem.« — Nato sem na kratko označil ribarije vse-nemcev, landbundovcev in celo bauernbun-dovcev v stranki krščanskih socialistov z dr. Seiplom in večino njegovega kluba, pa sem dodal: »Torej vcdne borbe v lastni stranki in v vladni koaliciji! Kdo bi se ne naveličal? In to sc je zgodilo, pa je Seipel kar čez noč podal ostavko. Zdaj so seveda vsi konster-nirani...« Tako označen položaj v koaliciji treh meščanskih strank je prevladoval v vseh fa- j zah poskušanega razpleta krize. Treba pomisliti, da te tri vladne stranke ločijo dozdevno nepremostljiva nasprotja diametralno si nasprotujočega svetovnega nazora. Videvali smo že za časov dr. Seipla, da so vsenemci glasovali s socialnimi demokrati za odpravo gradiščanskih konfesionalnih Sol, za ločitev zakona po nemškem vzorcu, proti solnograški katoliški univerzi In vendar so krščanski socialisti hrabro požirali tako grenke pilule, samo da obdrže koalicijo. Po odstopu dr. Seipla so se vsenemci nadejali, da pojde njihovo žito v klasje, pa so ves čas prav pridno ro-vali proti vsem oviram in skušali so preprečiti tako vlado, ki bi imela »močno roko« tudi proti njim, ne samo proti socialistom. — Landbundovci pa so se nadejali, da bodo zopet izpodjedali v svojo korist med kmečkim ljudstvom trdno organizacijo krščanskih socialistov, iskali in tudi našli so poslušna ušesa med Seiplovimi bauernbundovci. Take in enake ribarije med tremi meščanskimi strankami so rešitev krize zavlačevale in bili so trenutki, ko smo mislili, da bo sporazum naravnost nemogoč. Odtod zadrega, da so iskali dva stebra bodoče vlade — kan-celarja in finančnega ministra v najmanjši deželi Predarelski, v domovini očeta vseh meščanskih vlad dr. Jodoka Finka. Kako je dr. Fink propadel s svojima tirolskima kandidatoma, je čitateljem gotovo znano iz vsakdanjih poročil. Toda dnevi so tekli in bilo je vendar treba krizo rešiti. Pa so začeli iskati vzorcev med sosedi po Evropi, in našli so, da n. pr. v Nemčiji in Franciji tudi vladajo koalicije, ki so še bolj pisane nego v Avstriji, pa vendar jc med njimi modus vivendi — skrb ta gospodarstvo. In našli so moža iz gospodarskih krogov — Streeruwitza, ki bodi kon-' celar, a Finkov finančni ženij prof. Mittel-berger bodi finančni minister. Ta dva moža 1 sta »nepopisana lista« predvsem za socialiste, ki niso izrekli svojega »veto«, kajti njihova glavna skrb je bila, da bi vrgli obsovraženega vojnega ministra Vaugoina in prosvetnega ministra Schmitza, ki so ga krščanski socialisti celo radi žrtvovali. Vaugoin pa je postal nekako prestižno vprašanje za vladno koalicijo, ki je bila zopet za silo zlimana iz straku pred »ocialistčnim bau-bauom. Socialisti so bili med volitvami vlade ves čas povsem mirni, omejili so se na glasovanje z rdečimi glasovnicami proti predlogu glavnega odbora, ki ga (e prečital dr. Jodok Fink. In v najlepšem miru so se poslanci razšli, a nova vlada je odhitela na Ballplatz k predsedniku republike, da je položila prisego. Edino našega koroškega vicekancelarja inž. Schumyja ni bilo, ker je še na oddihu po svojem razburljivem procesu pred porotniki, in on položi prisego sam samcat. Landbund je zahteval njegovo popolno rehabilitacijo s/tem, da ga je kandidiral za vicekanclerja, kar se je seveda tudi izvršilo. V torek bomo slišali iz ust novega kan-celarja vladno deklaracijo in torej njen program, ali kmalu bomo slišali izjave socialistov, ki nas obveste, ali je opravičena nada vladnih strank, da se socialisti omeje na parlamentarno opozicijo, brez viharnih obstruk-cij, ki v dunajskem parlamentu onemogočajo vsako delovanje. Socialisti so namreč močni dovolj, da morejo preprečiti vsak neljub jim zakonski načrt ali sklep parlamenta. Krožijo jako različni glasovi, zakaj so socialisti tako skromni postali. Eden vzrokov je to, da so jo v vprašanju zaščite najemnikov temeljito polomili, namreč v nasprotju z dosedanjimi metodami njihovega boja, v nasprotju z vsemi zagotovili, ki so jih dajali svojim volivcem. Tekom pogajanj so namreč privolili v povišek do 27 grošev za vsako predvojno krono, vrhu tega za uzakonitev »prostovoljnih dogovorov« (freie Vereinba-rungen) pri vseh najemščinah nad 1200 kron. Zlasti ta poslednja določba je izzvala vihar protestov pri vseh socialistih po mestih, in že se je začela razpravljati misel, da je treba ustanoviti neko tretjo stranko, ki bi bila klju-ček na tehtnici v vseh takih vprašanjih, ko j jo sedanji socialisti lomijo. In težke skrbi I imajo voditelji mogočne socialne demokracije v Avstriji vsled koncesij, ki so jih dali hišnim posestnikom. Po krvavem petku meseca julija pred dvema letoma, ko je bilo do 100 mrtvih in veliko ranjenih, so socialisti gonili strahovito gonjo proti policijskemu prezidentu Schober-ju — »morilcu«. 2 njim so sploh pretrgali vsako občevanje, Schober je bil za njih navaden zločinec in morilec. Toda kaj sc godi zadnje dni v Berlinu, Prisrčna manifestacija jugostovansko-avstrijshega prijateljstva Dunaj, 7. maja. (Tel. Slov.) Današnji obisk jugoslovanskih vojnih grobov v gornje-avstrij-skem mestecu Schachu pri Linzu se je razvil v zelo lep akt pietete, ki je pomemben tudi za presojo prisrčnosti odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo. Pod vodstvom jugoslovanskega poslanika na Dunaju Milojeviča in generalnega konzula Josimoviča so se danes pripeljali člani poslaništva in generalnega konzulata, kakor tudi dunajske jugoslovanske kolonije, v Aschach na grobove med vojno padlih srbskih vojakov. Zc pri prihodu na kolodvor v Linzu je bil prvi slovesni sprejem. Sprejema se je udeležil občinski odbor glavr.ega mesta Linza z županom na čelu, generali in častniki vojaške posadke. Ko je vlak dospel, so se izmenjali prvi prisrčni nagovori. Gostje so se potem v avtomobilu odpeljali v Aschach. Vsi kraji ob Donavi so bili okrašeni z zastavami. Povsod je prebivalstvo tvorilo špalir in obsipalo avtomobile s šopki cvetlic. V Ascha-chu samem so priredili gostom nadvse ginljiv sprejem. Na pokopališču je bila zbrana šolska mladina, ki je imela v rokah jugoslovanske tro-bojnice. častna četa 8. lovskega polka je z godbo oddala vojaške časti poslaniku Milojeviču. Četa je defilirala pred poslanikom, nakar je spregovori! poslanik in sporočil padlim srbskim vojakom pozdrave kralja Aleksandra in domovine. Nato se je začela cerkvena slavnost. Dva pravoslavna svečenika, ki sta prišla z Dunaja, sta opravila službo božjo, ki jc trajala nad eno uro. Po končanem cerkvenem opravilu je kot zastopnik vojnega ministra Vaugoina nastopil general Popparis in imel nadvse lep nagovor za padle srbske vojake. Navajal je, da je imel sam kot mlad častnik v Srbiji priliko, spoznati domovinski čut tamošnjega prebivalstva. Iskreno je navdušen za fieroizem, ki je v vojni odlikoval Srbe. Zastopnikom avstrijske vlade se je zahvalil generalni konzul JosimoviC z govorom, v katerem je navajal, da smatra poslaništvo za svojo prijetno dolžnost, zahvaliti se vladi avstrijske republike za izredno naklonjenost, s katero so avstrijske oblasti omogočile to spominsko slavnost. Predvsem je prosil navzočega generala kot zastopnika vojnega ministra, naj sprejme zahvalo za prijazen sprejem. Pri tem je pripomnil, da je slučajno prisotnih tudi več slušateljev belgrajske trgovske akademije in učiteljiščnikov, ki so napravili izlet v Avstrijo, da si ogledajo mesto Dunaj in avstrijske kulturne naprave. Ti mladi ljudje, od katerih bodo mnogi poklicani v poznejšem življenju, da vzgajajo bodočo generacijo, se bodo vrnili v domovino in poročali o ljubeznivem sprejemu. Sorodnikom tu pokopanih srbskih junakov bodo lahko rekli, da njihovi mrtveci ležijo v tuji zemlji, toda z vsemi častmi. Zagotavljal je, da se enako častijo na jugoslovanskih tleh tudi tam pokop-ni avstrijski vojaki. Dalje so govorili zastopniki gornjeavstrijske dežel, vlade in občine Aschach. Med udeleženci je bilo opaziti tudi grofa Harra-cha, višje častnike in mnoge politične osebnosti. Dalje so govorili tudi zastopniki raznih jugoslovanskih društev, posebno akademskih z Dunaja. Na grobove so položili lepe vence v jugoslovanskih barvah. Nato je vojaška goclba zaigrala jugoslovansko himno, s čimer je bila slovesnost končana. Na povratku so Jugoslovani obiskali še samostan Wilhering pri Linzu, kjei je bila v cerkvi slovesna maša. Tudi te slovesnosti se je udeležilo vse tamošnje prebivalstvo. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena in mašo je spremljalo lepo petje cerkvenega zbora. Mogočna maniiestacija kmetske misli Praga, 7. maja. (Tel. »Slov.«) V Pragi sc je začel danes kongres najmočnejše češke stranke, to je češke agrarne stranke. Na kongresu se je prečitala spomenica bolnega voditelja stranke dr. Švehle, ki obsega 72 strani, v kateri našteva naloge, ki jih ima v državi kmet, odnosno, kakor je rekel dr. Švehla, agrarizem. Te naloge učijo češksga kmet", potrpljenja, preudarka in aiiru, ki so nafvaž nejše lastnosti za utrditev države. Zakoni narave so učili kmeta ubogati, kdor pa uboga, lahko tudi zapoveduje in lahko vlada. Meščani so razpoloženi preveč parazitično in poznajo samo privilegije. Tudi novi delavski stan zaničuje kmete. Kmet pa je poklican, dajati zakone. Na kongres je prišla tudi prvič večja delegacija nemške agrarne stranke z ministrom Spino na čelu. Sudetski Nemec Kai-ser je imel daljši nagovor, večinoma v češkem jeziku. Kongres je posebno odobraval njegove besede, da ljubiti lastni narod še ne pomeni, sovražiti druge narode. Kongresa se je udeležila tudi delegacija tudi delegacija češke obrtne stranke z bivšim ministrom Najmanom. Govori se, da bo v bodoče prišlo do prav tesnega sodelovanja med obrtno in agrarno stranko. Kongres je prejel mnogo pozdravnih brzojavk, med drugim od agrarnih strank iz Avstrije, Francije, Holandske, Bolgarske in Poljske. Novi nemški predlogi Upanja na sporaram strokovnjakov — Protipredlogi zaveznikov Pariz, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Predsednik reparacijske konference Ovven Young je šele danes popoldne razposlal delegacijam upniških držav pogoje, ki jih je stavila nemška delegacija za kožni sprejem ameriških predlogov. Smatrati je, da se je Owen Young še enkrat posvetoval z nemško delegacijo, predno je sporočil njene predloge zaveznikom. Možnost je, da so nemški pogoji in pridržki bili po potrebi modificirani. Del teh pogojev pač ne bo povzročal resnih težkoč, tako n. pr. zahteva nemške delegacije, da se ukinejo tako imenovani specialni pošiljatelji in kontrola, ki je določena za nje po Davvesovem načrtu itd., dočim je pričakovati večjih težkoč pri razpravi o transfernem varstvu, glede moratorija in glede revizije. Pariški listi trdijo, da zahtevajo Nemci tudi poznejše proučevanje nemških načinov možnosti, če bi prevzete dolžnosti presegale njeno plačilno možnost. Pričakovati je velike debate o tem, kako naj se nemška plačila razdelijo na posamezne upniške države. Diferenca 200 milijonov, kapitalizirana z zneskom 3.5 miljarde, zahteva z ozirom na zavezniški memorandum revizijo razdeljevalnega ključa, za katerega so se pred nekaterimi tedni zedinili šele z največjim naporom. Zavezniške delegacije so zahtevale od Owen Younga pojasnilo, kako si on sam misli to novo ureditev. kjer imajo vse socialisti v oblasti: pruski deželni zbor je v rjihovih rokah, mesto Berlin imajo krepko v pesteh, tudi v Reichsratu so v večini in imajo vodilne vajeti, policijski prezident je socialist najčistejšega kova, — in vendar je tam doslej že 22 mrtvih in nad 100 težko ranjenih. Na Dunaju so komunisti in razni temni elementi zažgali justično palačo kar bi mogel biti šele začetek velike katastrofe, in dokazano je, da so komunisti prvi streljali na policiste, zato so poslednji začeli rabiti orožje in so v kratkem zatrli nemire Ako bi Schober ukazal že zjutraj streljati na delavske mase in ... Tudi v Kapfenbergu so socialisti zakrivili prelitje krvi. Težek bo odgovor za tiste grde dogodke. Voditelji socialne demokracije imajo torej dovolj vzrokov za težke skrbi, — zato so bili danes nekako potlačeni in zato čudovito mirni. — Ali ie vse to že dovoli razlogov za optimizem, ki ga srečujemo v časopisju koalicije, se nam pokaže že v torek o priliki debate o vladni deklaraciji. A. G, London, 7. maja. (Tel. »Slov.«) »Times-poroča iz Pariza, da bodo angleški delegati načelno pristali na Youngov načrt samo s oo-gojem, da se razdeljevalni načrt, ki je bil določen v Spaau, ne spremeni. Ta načrt pa je bil sedaj tako modificiran, da bi glavno breme zavezniških koncesij v reparacijskem vprašanju pripadlo Angliji. V oficielnih angleških krogih so torej še popolnoma rezervirani. Ce bodo druge države vztrajale pri tem, da se Youngov načrt sprejme v tej obliki, bi ga angleški delegati odklonili z razlogom, da more samo vlada prevzeti za to odgovornost. Pariz, 7. maja. (Tel. Slov.) Owen Young je včeraj pozno zvečer izročil delegacijam zaveznikov memorandum o sporazumu, ki ga je dosegel z dr. Schachtom. Včeraj zvečer ni bilo več časa za proučevanje tega memoranda. Zavezniški strokovnjaki so se dogovorili, da bodo danes s svoje strani predložili svoj memorandum nemški delegaciji. Kakor poroča »Petit Parisien«, želi doktor Schacht: 1. da se imenuje revizijski organ za periodično proučevanje plačilne zmožnosti Nemčije v svrho nadaljnega izvrševanja Youngovega načrta, 2. da se poleg porabe čistega dobička bodoče reparacijske banke sprejme v Youngov načrt tudi klavzula, da se od vojnih dolgov, ki jih dolgujejo male zavezniške države Romunija, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška in Grčija velikim zaveznikom, v smislu načela note Bonara Lavva, odštejejo od skupne vsote nemškega dolga. Guverner francoske narodne banke nikakor ne bo pristal na zmanjšanje francoskega deleža pod 50 milijard, kakor je to predvideno v Youn-govem načrtu. Isto odklanjata tudi Italija in Belgija. Celo Moreau izraža bojazen, ker je Young na škodo Francije spremenil načrt razdelilnega ključa, ki je bil določen v Spaau. »Journal« izjavlja: Treba se je varovati nove dr." Schachtove spletke, ker ni verjetno, da bi bil brez nadaljnega pripravljen, zvišati svojo ponudbo za 10 milijard, ne da bi si pridržal skrivna vratca. Odkrito veliko tihotapstvo s tobakom Split, 7. maja (Tel. »Slov.«) FinanČ. stražniki so v Kaštel Starem pri Splitu odkrili veliko organizirano tolpo za tihotapljenje herce-goviuskega tobaka. Na kolodvoru je bilo vc liko skladišče utihotapljenega tobaka. Od tu so ga tihotapci odpremljali v Zagreb, kjer so ga prodajali. Štiri smrtne obsodbe v Kovnu Njemen, 7. maja. (Tel. Slov.) Atentat na Voldemarasa so izvršili trije ljudje, ki so oddali 7 strelov. Ker se je izvršil atentat na zelo obljudenem trgu, so lahko nespoznani ušli. Po njih ni nobenega sledu, smatra se pa, da so pristaši Pleškaitisa. Na kraju atentata so našli tri ročne granate in mnogo municije. Stanje kapel. Ver-bickasa je zelo resno. Razen njega in ubitega pribočnika je bil nevarno ranjen tudi Voldetna-rasov nečak, ki je dobil tri strele v trebuh in dva v prsa. Dva strela sta obtičala v plašča Volde-marasove soproge, ki pa sama ni bila ranjena. Edini, ki sploh ni bil zadet je bil Voldemaras sam. Vsi izhodi iz mesta so bili takoj najstrožje zastraženi. Vse osebe so preiskovali in morale so se legitimirati. Dosedaj je bilo prijetih 15 oseb, ki pa menda niso v zvezi z atentatom Tudi mnoge hišne preiskave so ostale brezuspešne. Mesto je zelo razburjeno, vendar pa vlada mir. Voldemaras dela v zunanjem ministrstvu. Atentat spravljajo v zvezo tudi s tremi do štirimi sodnimi razpnvami, ki se sedaj vršt proti komunistom. Vlada je razpisala nagrado 50.000 Lit za izsleditev atentatorja, Popoldne je je bilo na glavnih ulicah Kovna veliko protest, zborovanje proti atentatu. Pogreb ustreljenega pobočnika Gudinasa bo jutri. Uradni list »Lietuvos Aidas« izjavlja: Posledice atentata so zaenkrat nepregledne. Nedvomno pa se bodo odnošaji s Poljsko zopet poostrili. List očita poljski vladi, da oskrbuje litvanske emigrante z orožjem in denarjem. Kovno, 7. maja. (Tel. Slov.) Vojno sodišče v Kovnu je obsodilo na smrt štiri emigrante iz Vilne, ki so prišli v Litvo, da izvršijo teroristične atentate. Obsodba se bo izvršila jutri. Nova italijanska kriiarka „Trieste" Trst, 7. maja. (Tel. Slov.) Tu so dvignili bojno zastavo na krovu nove križarke »Trieste«, katero je izdelala tržaška ladjedelnica Stabili-mento Tecnico Triestino. Ceremonija se je vršila nad vse svečano in so ji prisostvovale vse civilne in vejaške oblasti Julijske Benečije Pred dvigom zastave je poveljnik ladje Aiello imel govor, v katerem je dejal: »Geslo, ki je vdolbeno v to ladjo: Redenta redimo (»Osvobojena osvo-bojujem«) je simbol slavne prošlosti in program bodočnosti « V istem duhu so bili i ostali govori, ki so povdarjali vlogo nove bojne ladje v slavni bodočnosti Italije. (V tehničnem oziru je nova križarka mojstrovina tržaške ladjedelnice STT, ki je pod Avstrijo zgradila od 1866 do 1912 okoli 50 bojnih ladij, med njimi 3 drednote tipa »Viribus Unitis« in veliko torpedovk. Križarka »Trieste« spada med najboljše moderne povojne križarke in je brez dvoma najhitrejša križarka na svetu; dosega namreč 35 in pol vozlov na uro. Ladja je ponos tržaškega ladjedelništva in delavstva, med katerim je več kot polovica slovenskega pokolenja.) Nemčija proti komunistom Drcsden, 7. maja. (Tel. »Slov.«) Zveza rdečih frontnih bojevnikov je bila sedaj prepovedana tudi na Saksonskem. Prepoved se tiče tudi zborovanja te zveze, ki je bilo sklicano za binkošti v Leipzigu. Strašna rodbinska tragedija Dunaj, 6 maja (Tel. »Slov.«) Danes se je začela pred mladinskim sodiščem na Dunaju štiridnevna razprava proti 171etnemu gimnazijalcu Ferdinandu Artmannu, ki je obtožen, da je 20. septembra 1928 z več streli in z nožem umoril svojega očeta, vladnega svetnika Ferdinanda Artmanna, bivšega podpredsednika centralne banke nemških hranilnic, kakor tudi svojo mater. Obtoženec trdovratno trdi. da sta se oče in mati, ki sta preje živela v sijajnih razmerah, potem pa obubožala, med seboj strašno sovražila in da sta se zgodaj zjutraj drug drugega umorila, pri čemer je bil ranjen tudi on sam, ko je hotel očetu izviti nož. Zdravniški izvedenci so pri natančni preiskavi trupel dognali, da je stari Artmann prvo pošKodbo dobil v ležečem stanju in da je potem zbežal v drugo sobo. Tudi poškodbe so take, da ni verjetno, da bi jih dobila v dvoboju. Morala je biti prisotna še tretja oseba, ki je poškodbe prizadejala. Oče ima tri strele in 12 ran z velikim nožem, mati pa dva strela in pet smrtnih vbodljajev. Učitelji in profesorji mladega Artmanna so izjavili, da je bil mladi Artmann silno razvajen in zelo sebičen. Obtožnica navaja, da je obtoženec umoril svoje stariše zato, da bi dobil zavarovalnino 80 000 šilingov. Če bo obsojen, bo kot mladostnik kaznovan največ z deset leti ječe. Večja skupina poljskih turistov je odpotovala v Jugoslavijo. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Posamezne nevihte, z nižjo temperaturo, potem pa hitro zopet jasno. Južne Alpe: Zelo oblačno, od časa do časa dež.