Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 97. Ljubljane 8 vin. V LjflMjflDi, V M, 30. flPlIlfl 1914. Lelo M Uredništvo je v Kopitarjevi alioi štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliei št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. ~ Velja po pošti: == Za celo leto naprej . , K 26 — za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 25-— za ostalo inozemstvo . „ 35' — V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejemali mesečno ,, 1-70 = Sobotna izdaja: ~ za celo leto........ 7-— za Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'— Enostoipna peti t vrsta (73 mm): za enkrat . ... po 18 « za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren po p sit. Poročna oznanila, zahvale, esnrtilcc Itd.: enostoipna pelltrrsta po 2 J vin. ■ Poslano: ., i enoitolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red Današnja številka obsega 6 strani Dr. ]. K.: Kompeienca v jezikov- Poročevalec za. temeljne zakone državljanskih pravic je v zbornici lota 1867. v imenu ustavnega odseka izjavil, da se ne spušča v to, da bi se podrobno določilo, kako naj se zvrši Š 19., ker spadajo zvršilni zakoni in naredbe deloma v zakonodajni delokrog državnega in deželnih zborov, deloma med vladne upravne pravice. Tako sc je tudi delalo. Nekatere reči so določene po državnih, druge po deželnih zakonih, nekatere po samostojnih sklepih raznih korporacij, občin, zavarovalnic, obrtnih zadrug, nekatere z vladnimi na-redbami. Vmes pa silijo razne določbe iz predustavne dobe, ki .lili vsak obrača po svoje. Če je kaka reč zmedena, je gotovo ta, in sicer tako, da bolj biti ne more. Pribijmo, da imamo ¿e vedno tri struje glede na jezikovno pravo v naši državi, ki vsaka po svoje razlaga ltom-petenco v tem oziru. Prve imenujemo nemške centraliste, ki zahtevajo za jezikovno pravo zakonitih državnih določb. Seveda trdijo obenem, da take zakonite uredbe jezikovnega prava ne dopuste, če se ne določi nemščina za državni jezik. V drugo vrsto spadajo tisti, kateri na temelju vsak svojega zgodovinskega državnega prava zagovarjajo načelo, da imajo že svoje jezikovno pravo, ki ga mora držav, oblast samo s prodrob-nimi naredbami udejstviti, ali ki prisvajajo zakonito oblast glede na jezikovno pravo svojim deželnim zborom. Sem spadajo Poljaki, ki imajo res v jezikovnem oziru izjemno stališče, Čehi in deloma tudi Lahi. Tretji, zastopniki narodnostnega načela, ki spadamo k njim Slovenci, Hrvatje, Rusini in Romani, nimajo enotnega načela glede na kompetenco. Dal-matinci in Kranjci imajo svoja deželna zbora, ki v njili sedaj slovanska večina odločuje. Rusin in deloma tudi Roman je pa centralist in zahteva jezikovne rešitve od državnega zbora. Vsi bi bili pa seveda tudi zadovoljni, ko bi se jezikovno pravo določilo v zmislu ravno-pravnosti po naredbah. Staro pravno načelo, da. se more to, kar se je že kdaj z zakonom določilo, samo z novim zakonom izpreme-niti, pri nas ne more v polnem obsegu LISTEK. J. V, Slavin: Razor. Slika iz davnih dni, (Dalje.) Dolgo je stal molče kraj širokega plaza. Gledal je okrog sebe in je občudoval tiho in veličastno gorsko krasoto. Kamorkoli so se mu ozrle oči, povsod so videle strme, razorane skale, ki so se kopičile druga na drugo in so segale s svojimi ostiimi koničastimi vrhovi do modrega neba. Pod temi plazovi so se vili snežni plazovi, in prostrano gru-Čevje se je širilo daleč naokrog. Le tu-patam se ie svetila sredi kamenja zelena trata; le tupatam je štrlelo pokve-čeno, k tlom pritisnjeno drevo. Smrtna tišina je vladala okroginokrog. Le tupatam se je slišalo pritajeno ropotanje, kakor da bi se bilo utrgalo nekje v visečim kamenje in bi se kotalilo navzdol. In enkrat, ali dvakrat se je slišal odne-kod oster in glasen pisk. Pač sc je oziral Rorut o krop sebe, da bi videl', odkod prihaja ta pisk. Toda zaman. Preko strmega roba sc je splazil, da bi pogledal, kako je na oni strani. Ko je dospel na vrh, se je skril za široko do veljave. Pred ustavo nimamo pravzaprav razločka med zakonom in na-redbo, ker je oboje izdala ena in ista oblast. Zato splošno trdijo pravniki, da se morejo predustavne »zakonite« določbe izpremeniti tudi po vladnih naredbah, torej po zgolj upravnem potu. Naredbo, ki jo je kaka vlada izdala, pa more druga vlada kratkomalr razveljavili; stalnosti, ki je je zlasti v jezikovnem oziru treba, potemtakem ne more biti, kjer ni izrečnega zakona; pa tudi odpor proti zakonu je težji nego proti naredbam. Stremayerjeve naredbe za Češko in za Moravo so brezdvoj-be veljavne; v njih se določa jezik pri sodiščih vsaj za zunanjo rabo v zmislu ravnopravnosti. Toda Nemci se jih ne drže. Dosledno trdijo, da jih nimajo za veljavne in sodniki jih prestopajo, pa se jim nič ne zgodi. Pri nas je seveda druga. Sedanji predsednik graškega nadsodišča z dra-konsko silo zahteva znane smešne reči glede na notranji uradni jezik na temelju danih naredb in naši sodniki se mu ne ustavljajo, ker vedo, da bi se jim ne godilo tako, kakor nemškim tovarišem na Češkem. Imajo že tudi zglede, da se tu meri z drugačno mero. Einspielerjev poizkus je osamljen, ker nosi s seboj strah pred disciplini-ranjem, oziroma umirovljenjem. Češke jezikovne naredbe iz leta 1898. naravnost pravijo, da je končna ureditev jezikovnega prava prepuščena zakono-dajstvu, torej priznavajo, da so končno vendarle državni zbor, oziroma deželni zbori kompetentni za rešitev jezikovnega prava. Kako naj na primer pridemo do povoljne rešitve koroškega šolskega vprašanja? Državni zakon o ljudskih šolah prepušča določitev učnega jezika deželni šolski gosposki, ki mora vprašati tiste, kateri šolo vzdržujejo. Kokoški deželni odbor pa na dotična vprašanja. deželnega šolskega sveta noče dati nobenega odgovora. Upravna oblast je tu od enega faktorja naravnost ovirana, da ne more dalje. Seveda gre potlej še težje, čc ji je taka ovira naravnost všeč in če ne samo ničesar ne stori, da bi jo odstranila, marveč celo trmo oviralcev podpira. Odmevi iz delegati). Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je v otvoritveni, seji avstnj. delegacije socialclemokraski poslanec Ellen-bogen predlagal, da naj avstrijska de- legacija svoje delovanje prekine, dokler se ne doseže zopetna delavnost državnega zbora, češ, da je delegacijsko zasedanje sploh nelegalno. Ta predlog Ellenbogna je zelo Čuden; zato ga tudi nihče ni smatral resnim, predlagatelj sam tudi ne. Delegacija je danes edini centralni parlamentarni zbor, ki posluje. Po Ellenbognovem predlogu pa naj bi še ta prenehal delovati, tako da bi vlada potem kar sama delala, karkoli bi hotela in bi vsa zunanja politika ostala brez vsake kritike. Trditev o ne-legalnosti sedanje delegacije je pa kar iz trte izvita. Ellenbogen sam je poudarjal, da zakon govori za veljavnost in da govore za to tudi razni prejudici. In vendar je grmel zoper veljavnost. Izkazal je s tem uslugo grofu Sturgkhu, ki je pograbil hitro to priliko, da je podiral — odprta vrata, dobro vecloč, da je cela zbornica istega mnenja. To je odnekdaj socijaldemokraška navada: grmeti proti vladi v besedah — z dejanji jo pa podpirati. Prestolni govor in ekspozé grofa Berchtolda nista napravila nobenega pravega vtisa. Najvladnejši delegati se čudijo, ker sta tako prestolni govor kakor Berchtoldov ekspozé zelo borna. Andrassyjevo glasilo »Magyav Hirlap« izjavlja, da bo delegacija za to poskrbela, da pocla Berchtold manj lapidar-ne, a odločnejše izjave. Glasilo ogrske neodvisne stranke pripominja, da na-pravlja prestolni govor vtis, kakor da se je le radi forme govori!. Krogi jugoslovanskih delegatov sodijo, da se mora za pravi prestolni govor smatrati govor grofa Sylva - Tarouca, ki so mu pustili povedati, česar niso hoteli sp-mi. Veliko pozornost vzbuja dogodek, ki se je pripetil v otvoritveni seji avstrijske delegacije. Na ministrsko klop se je zadnji vsedel sekčni načelnik grof Forgach. To je zapazil delegat Korošec, ki je glasno vzkliknil: »Kaj pa dela ta Madjar tam?« Ko Forgach na to ni reagiral, je šel Korošec k Sylvi-r'"a-rouci in h grofu Berchtoklu, kjer se je pritožil. Čez nekaj minut je grof Forgach zapustil sedež. Nekemu slovanskemu delegatu nasproti je izjavila neka vodilna oseba zunanjega urada, da res niso sprejeli v rdečo knjigo veliko važnih dokumentov, ki se tičejo balkanske krize, ker so se na neko balkansko državo, Bulgarijo, ozirali. Po prečitanju prestolnega govora prestolonaslednik ni imel cercla z delegati, govoril je le nekaj besedi z grofom Sylva - Tarouca in z dr. Leonom. Opaža se tudi, da je prestolonaslednik za- slišal dopoldne ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo, dasi je ogrska opozicija napovedovala, da prestolonaslednik Tisze ne bo sprejel v avdijenci. ZEDINJENE DRŽAVE IN MEHIKA. V proračunski komisiji nemškega državnega zbora je državni tajnik izjavil, da mora Nemčija glede na spor med Zedinjenimi državami in Mehiko zavzeti nevtralno stališče. Južno - ame-rikanske republike so se obrnile na evropske velesile, da naj pri Wilsonu vplivajo, da bo njih intervencija uspešna. V glavnem mestu Mehiki sc boje, da je zasedejo Indijanci in vstaši. Armada je sicer zvesta, a porazi niso izključeni. Prednje straže vstašev so zasedle Piedras-negras. V Veracruzu so vpostavili amerikansko civilno vlado, vodstvo jo prevzel Ameri kanec J. Kerr. V Corclobi so ubili (3, v Casi .Malenpan pa 1 Amerikanca. Hrvatske zadeve. O sporu med koalicijo in banom prihajajo nasprotna poročila, Eni poročajo, da je spor radi parlamontarizi-ranja poravnan in da se sabor kmalu skliče. Skerlecz je koaliciji obljubil, da liredloži saboru več predlog v korist kmečkega stanu. Pogajanj pa še niso zaključili in jih l;odo nadaljevali. Na koalicijo so dobio vplivali banovi govori v Vukovaru, kjer je hvalil njeno delovanje. Z druge strani sc pa poroča, da, Skerlecz svojega načrta o ustanovitvi svoje stranke še ni opustil in da je potoval zato v Slavonijo, da prouči tam razmere, ki so za ustanovitev vladne stranke ugodnejše kakor na Hrvaškem. Zagrebški krogi, ki so jim razmero v srbski pravoslavni cerkvi znane, ne verujejo, da bo izvoljen za nadškofa v Karlovcu bosenski metropoli! Lctica, ker želi ogrska vlada na to mesto kakega pravoslavnega škofa z Ogrskega ali pa s Hrvaškega. Izključena pa izvolitev Letice le ni, ker je bosenski pravoslavni metropolit Bilinskijev kandidat. — Prava,ška, in nacionalistična akad. mladina v zagrebu sta napravili kompromis, da se obhod v proslavo spomina na Zrinskega in Frankopana vrši dne 2. maja in ne, kakor je bilo prvotno nameravano, ločeno 30 aprila in 2. maja. Slavnostno zborovanje bo pa pravaška akad. mladina imela v Starčcvicevcm domu, nacionalistična v Sokolu. Danes zvečer ima celokupna zagrebška pravaška mladina velik shod v spomin skalo in je gledal tja doli na. trato, ki se je širila kraj jarka. Zagledal je tam neke živali, ki so se pasle mirno po trati. »To so koze,« je pomislil. »Kako pridejo sem, ko vendar ni človeka širom okrog?« — In Borut sc je čudil in se plazil počasi in previdno navzdol. Že je bil sredi pota in razločno je že videl tiste čudne živali. Toda to niso bile navadne koze; to je moralo biti nekaj drugega. In Borut je snel z rame lok in je vzel iz tula puščico. Že je napel tetivo in pomeril na žival, ki je stala na skali ponosno in samozavestno, in je gledala nekam daleč na. širno peščevje. A v tistem trenutku se je obrnila žival; pogledala jo naravnost na Boruta in je zažvižgala presunljivo. Živali, pasove se po trati, so se zgrnile. Z velikimi skoki so bežale kakor blisk preko snežišča In so izginile med sivimi skalami. Sfrčala je Borutova puščica zaman. Zapičila se je v trdi sneg. Borut je. bil nevoljen, ker mu je izpodletelo. Spustil se je navzdol in je preiskal sledove na snegu. Takoj je spoznal, da to niso bile domače koze. Neznane, divje živali morajo biti to, katerih še ni videl nikoli v svojem življenju. Hotel je plezati šc naprej. Toda tedaj je videl, da se je skrilo solnce za škrbasti vrh Snežnika, ki je stal tam nasproti. Obenem je začutil lakoto. Sedel je na kamen, pa je povžil svoje skromno kosilce. »Čas je, da grem proti domu,« je dejal potem. »Pot je še dolga, a do večera moram biti doma.« Stopil je na trdi snežni plaz. In ni sc. pomišljal dolgo. Zastavil je svojo močno palico in se je podrsal navzdol. Kakor blisk je šinil po trdem snegu, in niso minili trije hipi, ko je stal že doli kraj vode, ki je pritekala iz ogromnega plaza. »Juhej!« je zavriskal na glas in sc je zasmejal veselo. Šel jo dalje po belem produ. Srce mu je bilo tako radostno in židane volje! Ej, saj je stal tik belih snežnikov in je videl toliko krasote, toliko novega! Kaj, čc so pregnali starše in njega iz zelenega Koro-tana! Oj, pa. so našli drugi dom, ki je tako krasen! Nikoli ne pojde iz njega, pa naj pridejo Sloveni in naj prosijo na kolenih, naj se vrnejo nazaj v Goro-tan. Nikoli ne pojde od tod, kjer je tako lepo in prijetno. Tako si je mislil Borut, ko je spel proti domu. Tam, kjer jc Pišenca najbolj stisnjena med skalovje, je obstal pred silno skalo, ki mu je zapirala pot. Krenil je vstran med grmovje iu se jo plazil med gosto goščavo. Dospel je na zeleno trato, kjer jc dehtelo ravšje. In tedaj je obstal hipoma in poslušal. Zde- lo se mu je, da čuje pojoči človeški glas sredi goščave. Začuden so je oziral kroginkrog; a ni videl nikogar. Nato se je splazil v grmovje in se jo rinil naprej v tisto smer, odkoder je prihajal glas. Vodno bliže jc prihajalo petje, in Borut je že natanko razločeval besede. Krepak moški glas je bil, ki je pel pesem : »Ko noč zakrije zemljo črno, neba zakrije sinji svod, Ti smrti, greha nas obvari, smiluj so nas, smiluj, Gospod...« Spet je stal Borut in poslušal pesen). Do srca mu jo. segala, in v duši je čutil sladek nemil', ki ga je vlekel s skrivnostno močjo naprej. Nehote se je plazil naprej v goščavo, da bi videl človeka, ki jo pel čudno pesem. A tedaj jo utihnila pesem kav naenkrat, in bilo je spet vse snirtiiotiho. Lo lahen vetrec jc pošumeval mod zelenimi listi visokih bukev, in gorski potok je šumel sredi kamenite struge: Zaman je blodil Borut širom okrog. Nikogar ni mogel najti sredi goščave. Zato se jo obrnil in hitel po produ dalje proti domu. Vso pot pa jo premišljeval, kaj naj pomeni ono petje. Ali je res človek, ki je prepeval tisto pesem? Če je človek, kako je zašel sem ? Ni žive stvari širom okrog razen divjih zveri = ti kur naeui Zrinskega in Fran kopana. Govori na shodu dr. Rudolf Horvat. Proslave po hrvaških mestih bodo danes dne 30. t. m. Danes slovesno proslave spomin Zrinjskega in Fraukopana tudi v Bel-gradu in Trstu. Nu Reki je bila danes dopoldne zadušnira v kapucinski ecr-kvi. Z Dunaja se poroča, da namerava jugoslovanska akademična mladina letos obiskati grobove hrvatskih muče-nikov Zriniskega in Frankopana, v Dunajskem Novem mestu. Priredi tudi svečano akademijo, na kateri bo razpravljala o vprašanju nar. obrambe. Z BALKANA. Grški poslanik v Rimu je Di San Giulianu z verbalno noto naznanil, da so grški vojaki dne 28. t. m. zapustili Albaniji priznani del Epira in da so Grki odpravili dne 28. t. m. blokado Santi Qauranta. Črnogorska vlada je zastopnike velesil opozorila, da naj v Draču nastopijo, ker nameravajo Albanci vpasti v Črnogoro. Črnogorsko stražo pri Djakovici so albanske Čete dne 28. t. m. na treh mestih napadie, ki so jih pa Črnogorci po kratkem boju vrgli nazaj. ZA VOJAŠKO ZRAKOPLOVSTVO V ŠVICI. so nabrali in zveznemu svetu izročiii 1,650.000 frankov. Dnevne novice, -f- Nazori zunanjega ministra in naša notranj a politika. O ekspozeju, ki ga je včeraj podal minister za zunanje zadeve avstrijskim delegatom, ni vredno veliko govoriti. Kdor je imel potrp-l^nje, da ga je prebral, je precej vedel, pri čem da je. Zanimiv je edinole ta-le odstavek: »Ker nova politična uredba razmer (na Balkanu) deloma n e o d -g o v a r j a dejanskim na rod-nostnim razmera m, se ni izvršila brez težav. Upati je, da ta okolnost, ki se z etičnimi temeljnimi po j-m i moderne države, n e da v sklad spraviti, ne bo motila nove dobe, kateri gre Balkan nasproti. Od londonske unije sklenjeno varstvona rodnih manjši n naj služi tu kot svarilno znamenje!« — Grof Berchtold ni vedel, kako je s temi besedami sam krvavo ironiziral razmere v državi, v kateri je on zunanji minister. Da se omejimo samo na položaj na našem jugu in se poslužujemo Berchtoldovili besed samih, politična uredba na Koroškem, Štajerskem in Primorskem absolutno nič ne odgovarja dejanskim narodnostnim razmeram. Prav zato zahtevamo mi trializem. Dokler se pa to ne zvrši, naj bi se vsaj naše narodne manjšine varovale. Če je grof Berchtold dosegel v Londonu varstvo albanskih, turških in grških narodnih manjšin, bo pač še veliko lažje dosegel varstvo za koroške Slovence, ki slišijo pod avstrijskega cesarja. Da se bo to res zgodilo, za to nam jamči izjava gospoda zunanjega ministra, ki pravi, da taka dejanskim narodnostnim razmeram neodgovarja-joča politična uredba ni v skladu s temeljnimi moraličnimi pojmi moderne države ... Difficile est satyram non scribere. krat se oglasi pesem, ki mu seže globoko do srca. Kako je to mogoče, oj, kako je to mogoče? Povpraševal se je Borut, a si ni vedel odgovoriti. Le v srcu mu je še vedno zvenela tista čudna pesem, in zdelo se mu je, da ponavlja šumeči gorski potok vedno in vedno tiste besede: »Smiluj se nas, smiluj, Gospod ...« Večkrat se je ustavil zamišljen; strmel je v modro vodo, kakor bi pričakoval, da mu odgovori gorski potok na vprašanja, na katera si ni mogel on sam odgovorit i. A gorski potok je brzel dalje preko kamenja in je šumel glasno. A v tem šumenju je Cul Borut besede, kakor bi prepeval neki skrivni glas iz vode: »Smiluj se nas, Gospod, smiluj...« Zadnja rdečica jc gorela na vrhovih strmih snežnikov, ko je dospel Borut do doma. Zgovorno jc pravil staršem o vsem, kar je videl na svojem potu. Oči so se mu svetile v navdušenju, ko je pripovedoval o snežnikib in o krasoti, ki jo je videl pod njimi. Pa tudi tiste čudne, urne živali jc omenil, ki so pobegnile kakor blisk pred njim. »Divje koze so bile,« jc dejal Radc-gost. »Čiil sem že o njih. Pravijo, da žive samo v skalah in da poznajo v peče vju najožjo stezico. Nihče se jim ne more približati, še manj jih pa ujeti.« »Oče, a jaz ustrelim gotovo eno,« jc vzkliknil Borut. »Gotovo jo ustrelim, kakor hitro pridem spet pod gore. Glej, že sem napel lok in že je sfrčala pu-ščica; a tedaj se je oglasil žvižg, in koze so kar izginile med skalovjem.« (Dalje.) + »Rdeča knjiga« sc imenuj^ 926 aktov, brzojavk, instrukcij, naročil-in poročil zunanjega ministrstva na avstrijske poslanike in poročila teh na zunanjega ministra, ki -jih je grof Berchtold ¡dal ponatisniti, lično povezati in delegatom predložiti. Take knjige, naj bodo rdeče, modre, rumene ali zelene, so majhnega pomena,m ker najvažnejšega ne povedo, vsaj tudi ;ne smejo. Časih pa se iz njih da le kaj.^kle-pati, kar velja tudi za rdečo knjigo našega zunaniega ministra. Le da se ti sklepi ne glasijo ugodno za naš »Ball-platz«. Tako n. pr. nahajamo v tej knjigi poročilo avstrijskega poslanika v Pe-terbui-RU. ki piše Berclitoldu, da muc,je Sazonov dejal sledeče: »Povejte grofu Berchtoldu da je politika monarhije v popolnem soglasju z rusko, in da so njeni nameni in cilji, kolikor sc tičejo Ealkana, absolutno istovetni z ruskimi.« Tako je Sazonov govoril. Kako jc pa delal, o tem nam priča dovolj zgodovina balkanske zveze in pa odkritja »Matin«-nova. O velikih dogodkih, ki so se na Balkanu pripravljali, se je našim diplomatom res nekoliko sanjalo. To svedoči brzojavka od 14. septembra na našega berolinskega zastopnika, kjer se opozarja »da obstoja med balkanskimi državami že mesece neko gibanje proti Turčiji«. Vendar pa to ni noben dokaz, da je grof Berchtold kaj prida vedel o balkanski zvezi in njenih končnih namenih. Nam se zdi, da bi bil kaj več povedal, če bi bil to res dobro vedel. Sploh se iz »rdeče knjige« in iz vsega vedenja naše diplomacije razvidi, da da preveč na oficielne brzojavke in poročila, o ljudskih gibanjih in stremljenjih pa ne ve ravno veliko. + Naša bodoča zunanja politika. Narodi v monarhiji se zelo povprašujejo, v kakšni smeri se bo gibala zunanja politika Avstrije v bodoče. Pravijo, da grof Berchtold tega ni povedal. Pač! Rekel je, da se bo monarhija vedno izkazala kot »močno konservativen faktor« ob vratih Orienta. »Konservativen« je zelo mnogoumna beseda, navadno pa pravijo konservativec tistemu, ki je za to, da ostane vse pri starem. Najbržeje je hotel grof Berchtold s svojo krilato besedo ravno to povedati. Če je taka bodočnost Avstrijo dostojna, to je pa drugo vprašanje. -f Fedni občni zbor »Zadružne :veze«, registrovane zadruge z omejeno zavezo, se vrši v ponedeljek. 4. maja 1914, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v »Ljudskem domu«. Dnevni red je sledeči: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika j o zadnji Zvezini skupščini. 2. Poročilo načeistva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. I Odobritev letnega računa in bilance za leto 1913. in sklepanje o porabi čistega dobička. 5 Volitev odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Posvet in sklepanje o osnutku zadružnega fonda. 9 Sklepanje o maksimalni meji za posojila pri včlanjenih kreditnih zadrugah. 10. Slučajnosti. — Dr. J. Ev. Krek,, načelnik. + Tudi Slovenci si enkrat to zapomnimo! Glasilo češkega železniškega uradništva jc nedavno tega prinesiO članek, v katerem opozarja, kakšnega, pomena je, cla češko prebivalstvo zmeraj in v vsem ščiti pravice češkega jezika. »Češki železniški uradniki ne morejo — piše rečeni list — ščititi prav',c češkega jezika, če jih občinstvo v toni ne podpira. Gotovo bi sc dobili uradniki, ki bi se radi posluževali češčine, kjer se je zdaj no poslužujejo, a kjer je raba češčine upravičena, dasi bi si de"') pomnožili in si pri višjih uradih nakopali neprijaznost. Ali kako dolgo bi mogli uradniki vzdržati brez sodelovanja občinstva. Saj, ko bi hotel uradn.k napisati s stranko češki zapisnik, bi mu lahko kakšen tak ali morda celo občinski glavar kaj hitro pripomnil: »E, gospod uradnik, ne delajte si nepotrebnega dela, pa napišite nemško, r„j vem, da boste dobro naredili, in tudi podpisal bom, dasi nisem zmožen nemščine!« Občinstvo mora dosledno svoje pravice izvrševati. Železniški uradniki jim pojdejo gotovo na roki Tako se bo oživila češčina na železnici, oživila desetkratno brez vseb resolucij in spravnih pogajanj ter postane v če^ škem kraju nemški uradnik, ki ume.it) češčino le »zum Dienstgebrauch«, m" mogoč, pa tudi ministrstvo se prepriča) cla gre severnozapadna Železnica, .neverna železnica, Francova železnica tri četrtine svoje poti po krajih, ki so v resnici češka tla. Učimo se od Nemccvi ki t,o izvajajo s popolnim uspehom!<< Mutatis mutandis veljajo te besede tu* di za nas Slovence. Ne nlapčujmo več! — Jugoslovanska Strokovna Zvezah V šturijali na Vipavskem je govoril minulo nedeljo na shodu skupine Ajdov-ščina-šturije nače'nik J. S. Z. in deželni odbornik dr. I. Zajec. Govoril je o delu zveze in njenih nasprotnikih. Shod je bil prav dobro obiskan. To nedeljo po- roča načelnik dr. I. Zajec na shodu skupine v Gorjah. V nedeljo dne 10. majni-ka govori na Vrhniki na shodu onclot-ne skupine profesor A. Sušnik. — Belokranjska železnica. Vožnja po belokranjski železnici, katero smo že včeraj omenili so je vršila ob najlepšem vremenu; razgled je naravnost krasen in velik del naše lepe domovine je zo pet prometu in izletnikom odprt. Kolodvori, druge hiše in čuvajnice so lepe in jako pripravne. Deloma se človeku zdi, da vlak drdra po planinskih krajih, potem teče zopet med vinskimi goricami; drevje krasno cvete; pri mostu čez Kolpo so udeležniki zabijali »zadnje Žeblje«. Dotični kraj j,e zaljšal trojni banderček. Delovodja je stopil pred gospode in prosil pomoči pri tem težkem delu, potem so se žeblji s primernim rekom zabijali. Na metliški postaji nas je sprejel tamošnji g. stavbeni voditelj Zimmermann, ki je strasten lovec in si je pridobil slavno ime »Bauern-schreck«, ker je pomagal loviti na štajerskem »bauernschrecka«. — Ogledal se je tudi del železnice na hrvaški strani. Dela je še veliko, a pravočasno bo vse končano. Most čez Kolpo in viadukt pri Otavici sta impozantni deli. Vse postaje in čuvajnice so z dobro pitno vodo preskrbljene. — Vodna postaja v Rožni dolini in vodno zajezje nudi veliko zanimivosti izletnikom. Fotografi bodo imeli zopet lepo delo za krasne nove razglednice. — Dne 30. t, m. se bode pripeljalo uradno osobje s svojimi rodbinami in s svojo prtljago in pohištvom na razne postaje in čuvajnice. To bo življenje na celi progi. — Vozni red na Dolenjski in Belokranjski železnici se bo nekoliko spremenil, da se upoštevajo razne želje. — Klasifikacija konj v ljubljanski okolici. Notica v ponedeljkovi številki našega lista glede klasifikacije konj v ljubljanski okolici je brezpredmetna, ker je korno poveljstvo vsled posredovanja g. deželnega glavarja dr. I. Šu-steršiča tozadevni razglas pred desetimi dnevi preklicalo. Klasifikacija konj se bo vršila v raznih krajih ljubljanske okolice. — Občinske ceste. Dovoljen je deželni prispevek k zgradbi občinskih cest Višnja gora—Vrh—Leskovec in državna cesta (Jaklič)—Velika Dobrava na podlagi sklepov občin Draga in Leskovec. — 6. Javornik st. ponesrečil. Iz Soteske se nam poroča: V torek dne 28. t. m. je šel g. Javornik mlajši iskat iz Soteske očeta na kolodvor v Stražo. Napregel je novokupljenega mladega konja. Nazaj grede pa se je konj pred klancem v Strmolah nečesa ustrašil skočil nagloma v stran, pri čemer je mladi Javornik od letel z voza, oče pa je prišel pod voz in se nekaj časa valil pod njim.Dobil je pri tem težke poškodbe, posebno na glavi, in se onesvestil. Na klic r. Javornika mlajšega so prihiteli ljudje iz Rumanjskega mlina in iz stra-ških vinogradov, nosili v klobukih vodo iz Krke in umivali ponesrečenca. Konja so vjoli cestni delavci vrh Strmol. Ponesrečenca so na vozu peljali k Vin-tarju v Stražo, kamor je takoj prišel dr. Konvalinka iz Toplic. Ker je ponesrečeni izgubil mnogo krvi in si udri lobanjo, je njegovo življenje v veliki nevarnosti. — Mapajalfšča ¿n občino Subor. Deželni stavbni urad je izdelal načrte za 16 nahajališč za občino Suhor v metliškem okraiu. Ker bodo stavbni stroški znašal.; 92.500 K, se obrne deželni odbor najnre, do poljedelskega ministrstva, cla ss, izposluje čim višji državni prispevek, preden se prične z delom. — Iz Vipave. Nečuven škandal se je zgodil minule dni v c. kr. davkariji v Vipavi. Eden od ¡ davčnih« je namreč kruto žalil v uradnici naše poslance in seveda pozabavljal tudi čez nove do-klade. Preskrbljeno je, da se bo temu možu njegov jezik nekoliko pristrigel. Svojih poslancev ne pustimo žaliti ocl nikogar, najmanj pa od »davčnih«. — Uboj pri Završnici. O tem dogodku objavlja »Laibacher Zeitung« danes sledeče: »Preteklo nedeljo ob 5. uri zju-raj so našli 281einega J. Malija z veliko rano na glavi mrtvega. Za zdaj jc še čisto neznano, ali je Mali postal žrtev zločina ali se je pa ponesrečil. Na nekem zidu so našli namreč prislonjeno lestev; zato ni izključeno, cla je Mali hotel h kakemu dekletu in jc z lestve padel.« — Kako je s to zadevo, bo dognala sodnijska preiskava. — Ureditev izseljeniškega vprašanja. V javnosti razširjeno mnonje, da jo vlada sploh prepovedala izseljevanje osebam v starosti ocl 17. do 30. ieta, ne odgovarja dejstvom. Merodajne oblasti ne nameravajo izdati splošne prepovedi za izseljevanje za gotovo siaros ne razrede, marveč nameravajo ie zagotoviti, cla se vpoštevajo obstoječi predpisi. Naročilo se je zato tistim policijskim organom, ki nadzorujejo izseljevanje, da nadzorujejo tiste izseljence, o katerih sodijo, da bi kršili z izseljevanjem brambne predpise. S tem je luai podana staros.na meja s 36. leti, ko ugasne dolžnost novačenja in se ta starost ne sme smatrati za mejo splošne izšel,e-valne prepovedi, ki se ni izdala. Oblastem sc je naročilo, da naj prošnje za popotne legitimacije kolikor mogoče hitro redijo in jih strankam z informacijami iu s pojasnili vroče. Praktično je s tem odpravljeno zelo razširjeno mnenje, da se dobi popotna legitimacija le z velikimi ovirami, ki sc težko premagajo. Po dalekosežnem olajšanju postavno dovoljenega izseljevanja se bo končalo sodelovanje neupravičenih agentov in priganjačev izseljencev ('?), ki izvabljajo izseljencem velike vsote. —Iz Tržiča. Tu je izginil neki delavec, Fekonja po imenu, uslužben pri predilnici,, siučajno tudi blagajnik tukajšnjega delavskega soc. dem. društva »Vzajemnost« in z njim je izginil tudi ves znesek.Govori se, da je precej. Oropal je tudi svojega prijatelja, s katerim sta skupaj stanovala, Tomaža Ta ličarja, ki je imel okoli 100 kron v kovčeku spravljenih. Orožništvo se bo že potrudilo, da ga čimpreje zasledi. — Zaročil se je v Kranju g. Peter Jereb z gdčno Vido Fock, hčerko tovarnarja. — Hud konj. V Zadonravi je hlap« ca Antona Severja vgriznil konj v levo roko in ga tako poškodoval, da je moral iti pomoči iskat v ljubljansko bolnišnico. Nevaren padec. Pred par dnevi se je hotel 141etni fantič France Peter-nel iz Zavrha domu grede ogniti nekemu hudemu psu. Vsled neprevidnosti je pa pri tem padel v neko klet in si pri tem poškodoval obe nogi. — Hudo in težko telesno poškodbo si je prizadjal posestnik France Kovač, doma v Zapužali, ker mu je dne 24. t. m. mizarski stroj odtrgal 3 prste leve roke. — Nevaren ubodljaj. Tanko France, 6 let stari kajžarja sin v Goričavasi, je doma pred kovačnico stopil na košček starega zarjovelega železa, kar je povzročilo zastrupljenje krvi. Zato so morali dečka oddati v deželno bolnišnico. — Otročja neprevidnost. France Bencina, 8 let stari kajžarja sin v La-borih, je doma pred hišo hotel neopa-žen zlesti na neko mimo vozečo upre-go. V tem je pa padel pod voz ter mu je šlo kolo čez desno nogo. — Avtomobilna zveza Novo mesto-* Krško, oziroma Novo mesto—Grič (Brežice). Z ozirom na notico glede oskrbovanja poštnih voženj na črti Novo mesto—Krško opozarjamo, da bo avtomobilna družba Globočnik & Kastelic v Krškem s 1. majnikom otvorila avto-mobilno vožnjo tucli na črti Novo mesto—Grič (Brežice most). Avtobus bo odhajal iz Novega mesta (kolodvor) ob 10. uri 55 dopoldne in prihajal na Grič ob 1. uri 10 minut popoldne. Odhod iz Griča ob 7. uri 20 minut, prihod v Novo mesto ob 9. uri 20 minut zvečer. Vsi avtomobili bodo vozili v Novem mestu do in od kolodvora. — Ponesrečil se je železniški delavec Jos. Klopčar iz Dobinga dola pri Uršnili selih. Zažgali jedinamitno toko, katere eksplozija mu je odtrgala štiri prste na levi roki. — Srebrno poroko sta dne 29. t. m. v Novem mestu obhajala gospod in gospa dr. Schegula; isti dan je bil tudi krščen njun vnuk iz zakona hčere z g. železniškim svetnikom Afh. Gospa dr. Schegula je predsednica družbe sv. Vin-cencija in velika dobrotnica revežev. — Živinski in blagovni sejm v Sel« cih se bode vršil letos dne 2. maja, to je v soboto. Ker se bode prignalo dosti lepe živine na prodaj, se kupci vabijo, da se sejma v velikem številu udeleže. — Smru-m kosa med ameriškimi Slovenci. V De Pue je umrl rojak Mihael Omrza v 33 letu starosti. Ranjki zapušča ženo in štiri nedorasle otroke. Rojen je bil v cerkljanski fari na Dolenjskem. — V Breezy Hill, Kan., jc umrl Tomaž Kavčič, doma iz vasi Lubinj na Tolminskem. — V Oglesbyju je smrtno ponesrečil v cementni tovarni rojak Mihael Slavic, rodom ocl Št. Ruperta na Dolenjskem. — V Clevelandu je umrl Slovenec Franc Rojč, star 37 let. — Volkovi v Liki so postali prava nadlega; dasi je minila zima, sc pojavljajo v vaseh v celiti čredah. Tako so sc o pravoslavni Velikinoči priklatili v Staro Selo in Doljane v občini Otočac ter raztrgali mnogo ovac in eno kravo. Vaščanje so se oborožili s puškami, sekirami, vilami ali kar je pač kdo do-segoi in jih napodili nazaj v planine. Zveri bese s pianm p. , ; vsled razsireljevanja skalovja pri gradnji Jiške železnice. — Imenovanje. Finančno ravnateljstvo je imenovalo evidenčna eleva Ivana Hočevarja in Karola Iiavška za ev. geometra II. razreda v 11. činovnem razredu. — Pn krivem osumnlčen. Svojčas je poročal zagrebški »Hrvat«, da je neka ženska v Obrovcu izdala, da je bil inorilec pred 29 leti umorjene bogate vdove Nine Pavolič njen sorodnik Ni-kola Pavelič v Karlobagu, ki je že tu li davno mrtev. »Hrvatov« sotrudnik rvan Peršič sedaj razjasnjujo, da je Pila ta vest neutemeljena in da je svoje-casna preiskava proti Nikoli Poveliču dognala popolno nedolžnost istega. Do-tična ženska, ki je seclaj začela širiti te vesti, je v vsakem oziru nezanesljiva in je dognano, da jo bila za to osumničenje najeta od neke strani. — Sprejem vojaških veterinarskih akademikov. V c. in kr. živinozdravni-ško šolo na Dunaju sprejmejo 14, na kraljevsko ogrsko veterinarsko visoko zdravniško šolo v Budimpešti pa 14 vojaških veterinarskih aspirantov. Prosilci se morajo obvezati, da bodo po dovršenih študijah 7 let v armadi služili. Na račun vojnega erarja se med študijsko dobo skupno nastanijo, preskrbujejo, oblačijo in oborožijo. Plačevati jim ni treba kolegnine, kakor tudi ne taks za izkušnje in za izstavljenje di-plomov, in tako lahko študije dokončajo brez materieinih žrtev, v vojaški službi pa lahko napredujejo do šarže štabnega (višjega štabnega) živino-zdravnika (VIII., oziroma VII. činovni razred). Prošnje morajo biti lastnoročno spisane in kolkovane s kolkom 1 K. Za sprejem na Dunaj morajo biti vložene do 1. avg. pri poveljništvu voj. oddelka c. in kr. živinozdravniške šole na Dunaju, za Budimpešto pa do 7. julija pri poveljstvu 4. armadnega zbora v Budimpešti. — Izžrebani porotniki za obravnave, katere se prično dne 25. maja v Novem mestu, so sledeči: Glavni porotniki: Porupsky Karol, hišni posestnik v Kočevju; Gnidovec Jožef, posestnik v Vel. Lipovcu; Samida Janez, posestnik v Pogorelcu; Zalar Matija, lesni trgovec v Ribnici; Skubee Jožef, mesar v Črnomlju; Drnovšek Franc, posestnik v Raki; Jane Janez, posestnik na Ravnem; Frkol Alojzij, posestnik v Dol. Kronovem; Uhan Janez, gostilničar in trgovec v Štefanu; Maurcr Janko, trgovec v Raki; Kalin Jožef mlajši, posestnik in gostilničar v Obrežju; Fric Fran, posestnik v Hrovači; Arkar Janez, pos. v Trebčivasi; Šutej Jurij, po»., trgovec in gostilničar v Brezovici; Ragale Janez, posestnik in lesni trgovec, Kočevska Reka; čertulič Jernej, posestnik in gostilničar v Vrbovcu; Ivajfež Anton, posestnik žage v Kočevju; Erjavc Fran, posestnik v Logu; Bohorič Anton, gost. v Dol Suhoru; Hrast Nace, pos. in gost., Mleščevo; Roschitsch Jožef, gostilničar in trgovec v Koprivniku; Haberle Jožef, posestnik in gostilničar v Stari loki; Novosel Jurij, posestnik na Perišču; Pi-letič Franc, posestnik in pečar v Gra-dacu; Mauser Franc, posestnik in gost. v Dol. Toplirebri; Urbančič Nace, pos. v Iglenku; Goliu Jan., pos. in trgovec v Metliki; Pisanski Alojzij, posestnik v Sv. Križu; Zupančič Franc, posestnik v Jezeru; Košak Jožef, pos. in mlinar v Družinskivasi; Donagoč Ferdinand, trgovec v Vel. Laščah; Zaje Jožef, pos. v Dragi; Matjašič Martin, pos. v Rozal-nici; Globevnik Janez, pos. v Škocijauu; Hrovat Janez, veleposestnik v Št. Jerneju. — Nadomestni porotniki: Kulovec Franc, posestnik v Praprečah; Remšar Jožef, posestnik v Črmošnjicaii; Horvat Urban, trgovec knjig v Novem mestu; Mirtič Janez, posestnik in krojač v Novem mestu; VVindischer Alojzij, pos. in trgovec v Novem mestu; Kos Franc, gostilničar v Novem mestu; Košak Janez, posestnik in gostiln, v Novem mestu; Žagar Miha, posestnik in gostilničar v Stopicali; Koklič Janez, posestnik in hotelir v Rudolfovem. — Uboj. Dno 26. t. m. so se stepli v gostilni »pri Cenetu« na Vrhu pri Pod-ljubnu na Dolenjskem. Pri tem so Jože Knafeljcu prizadjali smrtnonevarni udarec na glavo. Ta je bil tako močan, da mu je počila lobanja in da jc 27. t. mes., to je drugi dan, ne da bi se zavedal, umrl. Kdo je pravi zločinec, še ni znano. Pripeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer bo sodnozdravniško raztelešen. Ubiti jc 351etni oženjen tesar in posestnik na Vrhu pri Podljubnem. Zapušča ženo s tremi otroci od sedmih tednov do petih let. Posestvo je zadolženo. — O tem se nam danes še poroča: Dne 26. t. m. jc pilo v gostilni pri Cenetu več fantov. K tem je prisedel tudi že nekoliko pijani tesar Jožef K na-fel c. Začel je pogovor. Ko mu je Ant. Pire iz Vel. Podljubna dali piti, je. Kna-felc istega vprašal: »Kako to, smrkave, da mi daš piti?« Pire mu jc odgovoril: »Sem bil lakrat pri birmi kakor ti.« — Kuafelc zopet: ».Ud barabe ne maram.« — Knafelc in Pire sta se zgrabila. Kna-felc je odtrgal Pircu od srajce pri vratu gumb, zato ga je Pire sunil v obraz. Od zadaj pa je priskočil Anton Jakše, 181etni fant iz Uršinihsel in Knafelca telebnil s steklenico piva po glavi tako, da ga je oblila kri ih da se jo usedel na stol in dejal: »Sedaj imam pa dosti.« — Bil je potem miren. Pil ie še pivo naprej. V mraku pa se' je, ko se jo dvignil, da gre domov, zgrudil pred gostilno na tla. Tam so ga pustili precej časa ležati. Ko pa so le videli; da ne pride k sebi, so ga odvlekli pod streho in drugo jutro v bolnišnico, kjer je, ne da bi bil prišel k zavesti, umrl. Pirca in Jakšeta so zaprli. Prideta pred poroto. — Iz Mokronoga. V ponedeljkovi številki »Slovenskega Naroda« se nek obiskovalec zaganja v tukajšnjega poštarja, predbacivajoč mu med drugim tucli neuljudno postopanje proti strankam. Konstatiramo in dokazi so na razpolago, da gosp. poštar v mnogih slučajih več za stranke stori, nego mu veleva njegova uradna dolžnost, dejstvo, ki ga niti obrekljivi dopisnik ne bi mogel tajiti, ako bi imel le trohico čuta pravičnosti ter znal brzdati svojo strankarsko strast. Kar se pa tiče notranjega uradnega nastopanja vodje poštnega urada z ostalim osobjem, mu pa svetujemo, naj se ne vtika v zadeve, katere ga gotovo manj brigajo kakor razne druge še nerešene afere. Poštni uradniki in sluge pa bodo že sami vedeli, kaj jim je storiti, ako se krivično ž njimi postopa. Dotična gospodična uradnica je pa že toliko častivrednega značaja, da takega zagovornika odločno odklanja. — Izpod Storžca. Na sv. Jurja dan je prisopihal v naše podgorje velik vojaški avtomobil, obložen z 20 vojaškimi dostojanstveniki. Privozil je iz Tržiča v Gorice, šel na Tenetiše, nazaj na Tr-stenik, udaril čez Bašelj na Preddvor. Malo počasi je sicer šlo po naših krivinah in v strmem »Velikem hribu« pred Bašljem je kazalo, da bo onešal. No, pa le ni! Samo to smo si mislili, da vsi naši mostovi morda niso za take teže. — Sicer pa imamo krasno pomladansko vreme; malokdaj se je tako lahko obdelalo kakor letos. Saino gospodarji so reveži, ker jim primanjkuje klaje ;;a živino. Upajmo, da za tremi hudimi leti pridejo boljša leta. — Poštne razmere v Spodnji Idriji. Ni ga zlepa kraja, kjer bi bile tako slabe poštne razmere, kakor so pri nas v Spodnji Idriji. Tu imamo občinski urad občine, ki ima nad 2500 prebivalcev, Zupni urad župnije z nad 3000 ljudi, šolo doma in v Spodnji Kanomlji in več rožnih trgovcev. Vsi ti imajo več ali manj mnogo opravka s pošto in vendar nimajo vsi skupaj še pravega poštnega h nujno, ker se sedaj dogaja v poletnih mesecih, da je celo mesto brez vode. p Vlom v blagajno vojne ladje. V noči od ponedeljka na torek jc nekdo navrtal blagajno vojne ladje »Panther«, ki se nahaja zadnji čas v tukajšnjem doku v svrho poprave. V blagajni se je nahajalo okolu 35.000 K. Od te vsote se je pa vlomilec zadovoljil z zneskom okolu 900 K, katerega so potem našli na nekem prostoru skritega. Kot osumljenca so aretovali nekega strojnega podčastnika in ga oddali v tukajšnjo mornarično kaznilnico. p Tele z dvema glavama. V Velikih Munali pri Podgradu je izlegla neka krava tele z dvema glavama. Glavi sta bili popolnoma pravilni, samo da sta bili tako zraščeni, da je med levim očesom-ene glave in desnim očesom druge glave 4 cm razdalje. Tele je v ponedeljek poginilo. LiuUijODSKo novice. lj Nemška organizacija. Uradni list naznanja: Notranje ministrstvo 'e vzelo na znanje preosnovo društva > Deutscher Lehrerverband für Krain und Küstenland« s sedežem v Ljubljani. lj Šolska vest. Namestu učiteljice Elze Luschin, ki je radi bolezni i.a dopustu, je za suplentko na mestni dekliški ljudski šoli imenovana gdčna Marta Čretnik. lj Res sta se ustrelila dva vojaka 27. pešisolka. Kljub prikrivanju od strani tukajšnjih vojaški oblasti prihaja vendar na dan, da je bilo poročilo o dveh samoumorih pri tukajšnjem 27. pešpolku resnično. Zelo nespametno se nam zdi, d« se taki slučaji prikrivajo na način, ki lalikc v obč;nstvu vzbuja vsakovrstna domnevanja. En vojak sc j c ustrelil na dvorišču in tega samo-umora, ki ga jo videlo več vojakov, ni bilo mogoče popolnoma prikriti, drugi se je pa ustrelil v vojašnici, ko je moštvo odkorakalo iz vojašnice. Korno poveljstvo nai bi se zanimalo za te slučaje in preiskalo, kje je krivda samo-umorov. Mislimo, da bi morala biti višji vojaški oblasti zadovoljnost. moštva vec kot pa simosti kakega prenapetega častnika. lj Na veselo svidenje v nedeljo na Rožniku, kamor priredi ne glede na vreme šišensko prosvetno društvo majniški izlet z božjo služIlo ob 7. uri zjutraj. K prav obilni udeležbi vabi odbor. lj Zaradi razžaljenja Veličanstva jt bil aretiran delavec Ivan Vavpotic, znan razgrajač in pijanec. lj Aretovana sta bila. na juž. kolodvoru Hrvata Jurij Kovačevič in Mila Ivristinič iz Bruna, ki sta sc hotela brez zadostnih listin izseliti v Ameriko. lj Pobegnil je včeraj ob 11. uri dopoldne od dela v Spodnji Šiški št. 86 prisiljcnec Jvan Ivarlin, težak, 21 let star, rojen v Gradcu in pristojen v Škof-jo Loko. Gcspodaiju, kjer je delal, je vzel obleko in ušel v njej. lj Na včerajšnji semenj so prignali 61 glav, in sicer 20 volov, 6 krav in 29 prašičev za rejo. Zadnje vesli. CESARJEVO ZDRAVJE. Dunaj. O cesarjevem zdravstvenem stanju poročajo danes zjutraj oficielno, da je noč dobro prestal. Nazadovanje katarnib pojavov napreduje razveseljivo. Splošno zdravstveno stanje je dobro. Dunaj. Včeraj zvečer so izdali o cesarjevem zdravju sledeči bulletin: Od včeraj na danes so kataralični pojavi nekoliko nazadovali. Splošno je pa cesarjevo zdravje enakomerno in zadovoljivo. Cesar se je na mali galeriji pet četrt ure sprehejal. Dunaj. Cesar se je danes cb pol 1. uri popoldne ob odprtih oknih soreha-jal v mali galeriji v Schónnbrunnu. Počutek cesarjev je trajno zadovoljiv. DR, ŠUSTERŠIČ O HERCHTQLDOVEM EKSPOZEJU. Budimpešta. Dr. šusteršič se je o ekspozeju grofa Berchtolda izjavil: Ekspozc ne pove nič novega, kar bi že splošno ne bilo znano ter po diploma-tični navadi deli na vse strani prijaznosti. Vodilna misel je položaj kolikor mogoče rožnato naslikati. Ravnotako kot v prestolnem govoru tudi ekspoze posebno podčrtava nastop princa Wicda na albanski prestol. Glede konsolidacije Albanije kaže ekspoze največji optimizem. Žalibog ekspoze toliko kot ničesar ne pove o velikih ciliih naše zuninje politike. Kam plovemo? V kaki smeri hočemo vplivati na dogodke v naši najbližji bližini? To je veliko vprašanje in skrivnost Ballplatza in iz tega sledi negotovost vse avstrijske javnosti in vseh iz tega sledečih gospodarskih konsekvenc. Tudi po tem ekspozeju obstoja še dalje bojazen, da bomo nakrat zopet nenadoma presenečeni po kakem dogodku in bo vnovič preobvladalo situacijo vprašanje: Kaj storimo, kaj i hočemo, kateri so pravzaprav pravi in-( teresi monarhije? NADVOJVODA TRAN FERDINAND. Dunaj. Nadvojvuda Fran Ferdinand ee je dan^s iz Budimpešte vrnil na Dunaj. V kros')h maeliarskih delegatov se je včeraj v Budimpešti opažala posebna zadovoljnost, ker je nadvojvoda se v madjarščini znatno izpopolnil. UDRŽAL O POLOŽAJU. Budimpešta. Vodja čeških agrarcev CJdrža? se it izjavil. Povdarjal sem vedno, da zunanje poiitike naše države ni ločiti od notranje politike. Na lastnem telesu se ie naša država prepričala, da njena zunanja po'itika toliko časa ne bo mc-čna. dokler njene notranjepolitične razmere ne bodt= urejene. MLADOČEŠKE IZJAVE. Proga. Mladofehi so podali vnovič izjavo, da v delegaciji ne bodo obstruirán, ker ie njihov boj naperjen le za vpostavo zopetnim normalnih odnoša-jev na, Češkem in se ne obrača proti vladi ali državi. KO&UTOVA BOLEZEN. Budimpešta. V Košutovi bolezni ni spremembe. Položaj je kritičen. BOMBNA AFERA NA REKI. Reka. Guverner grof Wickenburg, policijski ravnatelj Kesmarky in konci-pist Bensterien so vložili tožbo proti Rihardu Giganteju, ki je omenjene osebe dolžil, da so nalašč uprizorile bombni atentat zoper guvernerja. DR. MILAN STARČEVIČ. Zagreb. Dr. Milan Starčevič se je vrnil sem. PRVI SOCIALNI DEMOKRAT V TIROLSKEM DEŽELNEM ZBORU. Inomost. Na podlagi novega volilnega reda so se izvršile volitve iz splošnega razreda v tirolski deželni zbor. Izvoljeni je devet, krščansko - socialnih-konservativnih kompromisnih kandidatov, šest kandidatov italijanske ljudske stranke, en laški nacionalec in en socialni demokrat. Potrebne so tri ožje volitve. En rezultat še ni znan. ZAROTE PROTI ALBANSKEMU KNEZU SE PRI6NO. Rim. Tukajšnji listi poročajo, da je Kemail bej uprizoril novo zaroto proti albanskemu knezu, katere namen je bil, v Albaniji ustanoviti vladno tormo po Zgledu Švice. GLASOVI O KONKORDATU PRENAG-LJENI. Belgrad. Vest, da je med Sveto Sto-lico in Srbijo konkordat že sklenjen, je," kakor se izve iz vladnih krogov, prenagljena. ALBANSKE ZADEVE. Trst. »Jadranska korespondenca«! je dobila od odlične jugoslovanske; stiani obširno situacijsko poročilo gloi ge albanskih odnošajev. Knezu Viljemu' se ni doslej posrečilo pridobiti vplivne albanske notable za svojo vlado. Iz kri-' tičnega položaja Viljem ne ve pravega izhoda, liomatijo so kneza že privedle do tega, da je nameraval zapustiti na tihem svojo draško rezidenco. Italija in Avstrija se trudita z vsemi močmi, da Viljema ohranita na prestolu. Zato je v obrambo knezovo poslala Italija pred Drač svoje brodovje, obstoječe iz ene oklopnice in dveh križark. Viljem se je nato v laskavih in vznešenih besedah, polnih hvaležnosti, zahvalil italijanskemu kralju. Celinje. V krogih balkanskih zveznih držav se različno komentira dejstvo, da albanski knez Viljem I. doslej še ni naznanil vladam balkanskih zveznih držav — ki so tudi obenem neposredne mejašinje — izvzemši Rumuniji svojega vladarskega nastopa. Vlade nameravajo podati Viljemu primerno noto in ga na to vljudno opozoriti. V EPIRU. Drač. Od grških čet izpraznjeni Epir so zasedli albanski orožniki. ANGLEŠKI KRALJ NE PRIDE NA RUSKO. Peterburg. Obisk angleškega kralja na Ruskem radi bolezni ruske carice izostane. ZOPET VELIK PROT1MADJARSKI SHOD NA RUMUNSKEM. Bukarešt. Dne 15. maja se vrši ve-likansk shod v Krajovi, kjer se bo proslavljal spomin na to, da so Rumuni leta 1848. zagrabili za orožje proti Ogrski. OBSOJEN STRAŽNIK. Trst. Sodišče je obsodilo policista Mrakovčiča, ki si je začetkom tega leta pri požaru znane restavracije »Bona-via« prilastil iz neke omarice 3 K 30 h, na štiri mesece težke ječe. VOJNO PREMIRJE MED AMERIKO IN MEHIKO. New Yoik. Dela se za vojno premirje med Združenimi državami in Mehiko. fnvrR^A FncA. Pariz. Slavni botanik van Tieghain je umrl. RAPX UMORA OBTOŽFNA GROFICA. Milan. Grofico Tiepoli, ki je, kakor znano, ustrelila vojaškega slugo svojega moža, so pripeljali v Oneglijo iz zaporov v San Romo, kjer se obravnava proti grofici danes prične. Povabljenih ie 200 pri*. Obravnava bo trajala deset dni in se bo vršila pri zaprtih durih. ETNA BRUHA. Rim. V okolici Etne so čutili včeraj močne potresne sunke. Etna truha lavo. Okolicansko prebivalstvo je vznemirjeno. SNEŽNI VIHAR V PETERBURGU. Peterburn. Tu je danes ponoči divjal snežni vihar. Neva je poplavila nižje ležeče dele mesta. Škoda je velika. Darovi. Tržaški »knežji dar« »Slovenski Straži«: Zaostali Mohorjani 150 K, zbirka gdč. Zafret. med članicami Marijine družbe 52 K 34 vin , zbirka pri Sv. Ivanu 19 K, cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu 6 K, kaplan Gustin 20 K, dr. Andrej Karlin 20 K, župnik Kjuder, Bar-kovlje, 20 K, kaplan Čok 10 K, kanonik Slavec 10 K, župnik Steržinar, Katinara, 10 K, kaplan Bonač, Rojan, 10 K, kaplan Glažar, Sv. Ivan, 5 K, župnik Fur-lan, Sv. Križ, 5 K, kaplan Kraljič 5 K, škofijski tajnik Pahor 5 K, katehet Ška,-lmr 5 K, katehet Šonc 5 K, kaplan Vra-njac 5 K, katehet Ukmar 5 K, župnik Aleks. Martelanc, Prosek, 3 K, katehet Brumen 2 K, mons. Kratzky 2 K, župnik Schiffrer, Sežana, 2 K; organizacije: Katehetsko društvo 20 K, Marijina družba v Rojanu 20 K, Ljudska hranilnica, in posojilnica 20 K, Zveza Marijin dom 10 K, Bratovščina sv. Cirila in Metoda 10 K, moška Marijina družba v Trstu 10 K, Posojilnica v Sv. Križu 5 K, Podružnica »Slov. Straže« v Sv. Križu 5 K, Marijina družba v Sv. Križu 2 K, zbirka nioške Marijine družbe v Trstu 8 K 70 vin., zbirka gdč. Gaete 9 K, mlekarna Hrušica v Trstu 7 K, gdč. Zafret, predsednica ženske podružnice »Slov, Straže« 6 K 20 vin., rodbina Jež-Klavžcr 10 K, gdč. Gaeta Ivanka 5 K, gdč. Guštin Antonija 5 K, prodajalna Mirnskc čevljarske zadruge 5 K, Bohinjec & Comp. 5 K, rodbina Ferjančič 5 K, blagajnik Kocjančič 2 K, gdč. Mankoč Milka 2 K, trgovec Jakob Smrdelj 2 K, gdč. Julka Virkova 2 K, gdč. Zupančič Ivanka 2 K, N. N. 1 K 50 vm., iz Sv. Križa: gdč. Ama-iija Svore, učiteljica, 1 K, g. Kralj Ne-žika 1 K, g. hošuta Josip 1 K, g. Košuta Matija 1 K, g. Svek Anton 1 K, g. Tence Lorenc 1 K. župni urad Kontovelj 7 K. — Skupaj 571 K 44 vin. Tržne cene. Cene veliajo za 50 kg. Budimpešta, 30. aprila 1914. Pšenica za maj 1914.....1311 Pšenica za oktober 1914 . . . 11 88 Rž za oktober........9'58 Oves za oktober.......826 Koruza za maj 1914.....7 34 Koruza za julij 1914.....7"40 S.eskeapfgivlHuaa m ečcc mila Beremann & Co., TeSln ob Labl io slejkopre.) neobhodno potrebno za raoi.jonalro negovanje kožo in lepoto Vaaln dan pobvalniic. Dobi so povsod A MO vin. "44 dd.............................• taci: D: □ = iujútil q:11J|H1 »i« j« D riimiMIIMIIHIIIHIHItlll« " .............iiiiiimiiiiinQQ = o 20 15 LIH = D 5ll.llllllttlltll.lll,II,„m" D □ |............................Ii.lHIHM..........tlllll." ; □ g i priporoča vsem Litinijančanom in ccs om z dežele j g §1 najSjoljšš zajtrk i§ □ i Kavor priznano dobro belo kavo, čokolado, ha- !□ □ I Kao, čaj, line likerje in na|iiiiejše pecivo. »» [□ □ □..................................................................................... □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DOD Odda se v najem, oziroma proda se vseh mučnih v» Obvarujemo se jih z noSo tir. Diehl-ovlh čevljev. Naravno obuvalo. — Dobiva so le v čevljarni 025 Fran Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4. Išče se stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhiuje in s pritiklinami za majev ali avgustov termin. Ponudbo na upravo lista pod »Mirna stranka 1450«. O 1405 Sprejmeta so takoj v trajno delo kij učavničarska pomočnika. Prednost iraaio taki, ki se razumijo samostojno izvrševati vodovodna instalacijska dela. — Jakob Preželj, instalater iu ključavničarski mojster, Novo mesto. 1400 Na prodaj sla dve docela prenovljeni ¡»V «P ig ®V» iW s stanovanjem 5 sob, hlevom, vrtom, kletjo. Posebno primerno za izvoščke, špediterje itd. Poizve se v upravništvu „Slovenca" pod št. 1405. (Znamka I) lilS blÍ7u Ljubljane in železnice. Vsaka ima po 3 sobe, klel in vsaka svoj vodovod ler lep vrt s sadjem in za zelenjavo. Lepa 'eirá, kraj miren in zdrav Vpraša so pri Fr. Jsrko, Ornuče, p. Ježlca. 1218 Proda se popolnoma dobro ohranjena m ni z mešanim blagom, — Več se izve pri upravništvu lista pod št. 1457. I 1455 fino izdelane v veliki izbiri od kron 16-— do kron 60-— 55 JL A JL. UI1V1U. Ljubljana, Pred škofijo št. 3 (zraven škofije). Cenik na zahtevo brezplačno. » * r. •-» .».r. Zelo Mgjadž?ia ka za gg, trgovce!; !■■«■■■■ H III Ifc^l ■■¡■IBIILIIBI IBM ■■lil H«,I......I............■ MHMMMMnM Radi preselitve odda se na Notranjskem v sredini večjega trga tik cerkve na i najlepšem prostoru enonadsfropna Mša takof v najem. V hiši nahaja se trgovina z mešanim blagom, trafika, prodaja kolekov, pivo- j in žgai jetoč, izdelovalnica sodavice in pokalic in pekarija. Zraven hiše je lep velik j vrt s kegljiščem, hlevom, skladiščem in ledenico. Celo posestvo se pod ugodnimi j pogoji proda. Vprašanja pod št. 105 poštnoležeče, Ljubljana. 1459 : '..r..«.-».auKjr.*..«> a.«..« ».*»:.».... » • ?».. . •» .» » » • » .» .•..'♦ ...»j» Posestvo ¥ Krškem h, št.6 obstoječe iz enonadstropne hiše s tremi velikimi gospodarskimi poslopji, krasno verando, rastlinjakom, ledenico i. t. d. dalje iz krasnega vrta, sadnih vrtov, dobro vdelanih vinogradov, njiv in travnikov in boste iz proste roke radi preselitve. Posestvo je najugodnejše lege v Krškem in radi prostornostij pripravno za vsako obrt, zlasti za vinsko in lesno trgovino, pa tudi za penzijonista, ker se lahko vse odproda, kar se ne rabi. Pojasnila dajem sam. m&m Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „K1A-MAZlLO» ne odpravi Vaših kurj.h oces bra-dav c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z latnstvenim pismom K 1 —, 3 lončki K 2-50. Na stotine pohvalnih in priznalnih pisem. ,'1042 Kemeny, Koschau (Kos») Poštni preda» 12/160, Ogrsko. zavoljo dru'inskib razmer. — Vpraša se pod šifro »zlata jama«, Ljubljana. Poštno ležeče. 1396 / Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Sim itd. na/bol/. koam. zobo- ilatli trtd- at™ ^^^^^^ -IT tzdelovatel) O LjD&üana, StriiarjBva ulica I # # 59 Vabilo na popoln brezplačni učni tečaj za umetno mm, krpanje perila m mMt kateri sc vrši od 1. do 23. majnika 191 i v vel. dvorani IViestn. doma v Ljubljani. Poučevala se bodo popolnoma brezplačno vsa tehnična in moderna dela na tako razumljiv način, da učenke, ae da bi bile vezilje, že po osmih dneh delajo popolnoma samostojno. Nadalje se bodo tudi skrbno poučevalo šivanje posebno z aparati, pndejanimi „Singer"-jevim šivalnim strojem. Svojo prijavo za udeležbo prosimo naznaniti v naši prodajalni ali pa pri začetku pouka v gori omenjei cm lokalu. — Obenem s tečajem bode v omenjeni dvorani od i. do 23. majnika 1015 velika razstava vimentnega vezenja izvršenega na „Singer"-|evih šivalnih strojih, katera bode otvorjena vsak »lan od S. '.a no znižanih cenab. Edina zaloga najboljših ttr z lastno znamko »iup«. Lastna delavnica z elekiričn m obratom za popravila in nova d:la. Lud. Čeme juvel r in trgovcu Ljubljana, Wolfova ulica 3. SANATORIUM • EMONA I ZA• NOTRANJE -IN-KTRURGICNE -BOLEZNI. L . nTr-, T "PORODNIŠNICA. j fl LUUSLiJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^1 Tk I ^F-zerav;SIIK:PRIHARIJ-DR-FR.DERGANC B za barvanje las Potom priprostega česanja sc pobarvajo šivi in rudeči"lasje pristno plavo, rujavo ali črno. Popolnoma neškodljivo! Rabliivo leta in leta. Na tisoče v rabi. Komad K 5-—. Razpošilja: I. SCHÜLLER, Dunaj lil, Krieglergasse 6 11. 1187 VELIKANSKA ZAIOQA OBLEK Zfl QOSPODE IN DEČKE LJUBLJANA 19 > S ^V iS B 9 11'nn ». rwv«^ fi^im*—**^ Ü BOQATA ZALOQA PLAQA ZA NAROČILA FO MERI. PRIZNANO NAJFINEJŠA IZVRŠITEV! NAJNIŽJE CENE! CENIKI NA RAZPOLAQO. i-i L illinium- I c 11 I >0 i >cn I Si I (D š S- = +■» I O 1 a I S - I cn i > i £ i I ° I c3 I bi) 1 2 I ra i n i cd i C 3 . — 1 -O I uJ uiiimniiiimiiiiiiiiimii............................................................................................................... I SVOJI K SVOJIM!!! I ................................................................................................................................................. kravate čevlje itd. potrebščine kupite po najnižji ceni v modni trgovini 1441 iiPoH nasledi, Stari tiišl. t Specialna zaloga klobukov za gospode duhovnike. Poštna naročila hitro in točno! SimnimnS H!ii¡¡<:..!¡<:it¡n»iiHffmiiHiniiu'tu»uiuiiuiii«i.' .;.¡:Si:.!i.íiii¡.di¡i!¡i!ii;uiiiiuiiiiii!niiiMiiuHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiHimn =111111111111= I ¡ I o 1 I (/>< ¡ = <"+• 5 i ® I = »J s ¡ i I 3 I I (/) i i 2. ¡ ¡ a ¡ I 3 I I ju p I "O I § O i 1 OD i = r+ = I = ¡ ÍD I 1 N< = I O" i I » I i — 1 £ 5 1 - i i =111111111111= 1423 3 Za zgradbo železslietensKera sisslu pri Sv. Imm ob Bih. jezeru na 58.000 K proračunjena tlela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. , Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo posameznih enotnih cen proračuna naj se pretllože do 18. maja 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je za pečatene z napisom : ..Ponudba za prevzetje grad be mostu pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in tla se jim brezpogojno ukloni. liazven toga je dodati kot'vadi i še,5l/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilariiovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolž ni ca h ali zastavnih pismih kranjske deželni-- banke. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogojji'so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih ur h, k er se tudi dobijo proti plačilu K 6 70. Od dežeinega odbora kranjskega. V Ljubljani. dnfSl. aprila 1914. ------------- © kurat v Plezzo (pošta Creto, Tirolsko) je bil po tinkturi za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, ozdravljen trdovratnega črevesnega katara; to sredstvo je po-moglo mnogim njegovim znancem do zopet dobljenega zdravja. Steklenica 20 vinarjev. 0 Naročila sprejema lekarna G.Piccoli, Ljubljana. Razglas. Dne 1. maja 1914 prodajalo se bode na Zaloški cesti št. 7 (gostilna Flegar), na javni sodni dražbi različno kovaiko In kllufaunlčarsko orodje kakor: nakovala, primeži, vrtalni stroji etc., nakar se interesenti opozarjajo in k nakupu vljudno vabijo. 1360 Tovarne za MesfSkrilj .Zenit* družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materija!. Prvo cisto Slovan, kopališče na Jadranu u (lastnik A. Tudor) na otoku Krku (Veglia) v Istri. Izvrstna kuhinja. Nikake zdraviliške takse. Hotel ima krasno lego, oddaljen je samo 20 korakov od morja nasproti kopališča. Nova, moderna zgradba, preskrbljena z izborno pitno vodo. Pred hotelom krasna terasa. Z Reko vsakodnevna parobrodna zveza. Vsa pojasnila daje zastonj in brezplačno lastnik hotelu. 1105 1: S' fiarij 1 Jiir Priporočamo domačo solidno tvrdko jr otM;l lilgte & 1 !tÜ$§a i-vrtlka. Zunanja naročita 1127 obratno Cene ¡¡rez koiiiyrer.ee Velika ztfm* Jamskih k e rosk h v mlmnft h oNftah fseh vrst ter športni čepic Popravila se sprejemalo /alni klobuki vedno v zalogi Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »katoliške Tlskaiae«. Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.