llkradena nevesta Eaimmichlova povest podomačena 28 »Leja, brani svoj denar!' Grdo bi bilb, ee bi si to spet vzel, kar setn ti dal.« »Pi-osim te, vzemi! Ne moreš me bolj. razveselftr,« je dfejala nežno; »vse, kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je tudi moje.« »HohO', Lojz, ali si čul? Ta dečla ti js prava konmni&tinja,« je zakrolil Peter. »Da, to so nevanre misli, ko tako meša moje m tvoje..« »To pa morata prisaati, da nima nikče na svetu take Pjube ženkice ka.kor jaz,« se je nasmejal Hanzej. »Tir to ja tudi jasno, da si bom raje od žene sposodii denar Icakor od tujih. ljudf.« »Tuji ljudje? Ali sL čui, Peter? Midva sva ,tuji ljudje'. Izpij! Pojdrva!« »Da, Lojz, pojdiva! Tuji ljudje v tuji hiši nimaijo ka-j, opraviti. Samo vina je še preveč ostalo. Tega jima ne pustiva, da bi &e skisalo. Bog živii!« Ta bip so se odprla. vrata; prišla je Tina, Hanzejeva sestra, ki ae je vEmila z. božje poti. Zdrznila se je, ko je videla polno miz©; adi že sta Hanzej in Leja planila pokcnci in jo prijefa vsak za eno roko: »Tina! Tina.!:« »Sem že čula, dia si pi*išeL,« ja dejala veselo. »Bog vama daj ar&čo T Nibče vaju ni bolj vesel kakor jaz.« »Moja dobra sestriea, ti si nama izprosila sreeo, samo ti!.« »No>, to pač ni gotovo . . . Zdaj. pa morata vidva zame moliti, da bom tudi jaz srečna.« »Srečna hočeš biti, tako, tako, tako?« ji je pomežiknil Peter. »Srečo je treba tam prijeti, kjer jo najdeš.« »Vsak je svoje sreče kovač,« je modro pristavil JLejz. »Da, da! Poglej semle, dečla, Tina! Tu sediva dva. Oba sva samska, oba sva denama. Reci, katerega hočeš! Samo roko ti je treba iztegniti.« »Peter, kaj ti ne pride na misel! Ali me hočeš rra cedilu pustiti? Sveto si obljubil, da boš vztrajal v tem samskem stanu do najinega blaženega konca.« »Saj bom. Saj ne zbarkujem zase, ampak za tebe; ko pa vem, da te že dolgo skominajo zakonske skušnjave.« »O ti tele ti! Sem s tvojo glavo, da ti potrkam na tvoj pisker! .. . Svoj živi darr bi se moral kozlati, če bi si tako coklo obesil na koleselj svojega živIjenja.« »Nikar si ne bodi v skrbi!« se je zasmejala Tina. »Vidva k.1 mi bila prestara in prekosmata in preposvetna.« »Kaj ? Preposvetna ? šele dober mesec je, kar sva bila pri svetem očetu papežu v Rimu.« »Pa ni bilo kaj slišati, da bi bili vaju za svetnika spoznali.« »Hahaha... hahaha ... hahaha.« »Dečla, ko boš za kloštrskim piotom, boš še grenke solze pretakala, da si danes nisi drugače premislila.« »Boga bom hvalila, da me je največjega križa obvaroval,« se je hihJjala Tina. Minila je še urica, da Petm in Lojzu ni zmanjkalo. Nazadnje sta se skoraj za resnico skregala. Tedaj se je Lojz kar naglo poslovil in je z dolgimi nogaiaai pomeril po hribu dol, Peter pa je godrnjal in cs.pljal svojih sto korakov za njim. Mlada zakonca in Tina so po večerji pomolili rožni venec, poteni pa so še dolgo sedeli in se menili. »Glej, Tina, ti ne bi smela oditi,« je dejal v pogovoru Hanzej. »Takc lepo bL nam bilo vsem trem!« »Midve bi si bili kakor sestri,« je rekla Leja, . »Vse to verjainem,« je odvrnila Tina, »ali ko čutim, da me Bog kliče, moram. Danea sem poslala prošnjo, da me sprejmejo. Drugega vama kot redovnica ne bom mogla, ali molila bom za vaju.« Drugi dan je pisala Leja dolgo pismo svojima dotorotnikoma v Trbiž in še daljše v Videm gospodični Marini. Gd obeh strani je prisel bitro zelo prijazen odgovor in, kakor da so se zmeaili, so oboji povabili Hanzeja in Lejo, naj jih obiščeta. Odpisala sta, da fcosta jeseni kdaj z veseljem prišla, zdaj pa še ne utegneta, ker ju to in ono drži. Najbolj pa sta oba čakala, kako bo, ko se bosta prvič srečala s Tončem. Ta čudak pa se ju je očitno ogibal in jima šel s poti. Edino v cerkvi sta se dva ali trikrat spogledala ž njim. Sredi julija pa se je : po Grabnjah razgiasilo, da je Tonč svojo lepo, veliko domačijo odstopil mlajšemu bratu, in sicer za pol vrednosti, namreč za trideset tisoč šMingov1, ki jih, je moral brat takoj steti. Prav tisti čas so orožniki v Grabnjab dobili nalog, da moi^ajo Tonča prijeti, ker se za povabilo celovške sodnije ni zmenil. Toda Tonča ni bilo nikjer; kakor da se je v zemljo vdrl —- nikjer ga niao mogli najti. Na Veliko gospojnico je dobila Leja razglednico na kateri je bila slika velikega prekomorskega parnika in amerikanska znamka. Le dve vrstici sta bili na njej>: Še en pozdrav ti pošljem zdaj, ne- bo me vee nikolj nazaj. Anton Urbanc. »Ubogi Tonč! Prav res, da se mi smili,« je rekla mlada žena ui si obrisala solzo. Pa ji je vendar bilo, kakor da se ji je odvalil težek kamen s srca. Dva tedna pozneje je dobila. Leja piaanje o»d boroveljskega notarja; vljudnx) jo je prosil, naj se oglasi dne 3. septembra, ker ji mora izročiti neki denar. Bila je prepričana, da ji je teta na Dobravi, ki je maja umrla, kaj zapustila. Ko je rečeni dan stopila v notarjevo pisarno, ji je ta kar pp pozdravu častitall Razgrnil je veliko pisanje in sriiehljaje se menil: »Gospa, ne ustrašite se te nepričakovane' sreče, ki vas je zadela! Anton Urbanc, ki je bU poeestnik v Podbomu, vam je si>oroeil prece-jšnje darilo vn. sicer devet in dvajiset tisoč šilingov. Štiri tisoč jih odpade za davčne in notarske pristojbine, vam pa jih ostane pet in dvajset tisotf. Ker je po zakonu vse v redu, denar lahko takoj sprejmete. Tu podpišite pobotnico!« Leja je kar spreminjala bairvo, bila je vsa omočena in se ni zganila. čez nekaji easa je zasopla: »Moj Bog, saj nimogoče! Toliko denarja! Sajvas nisem prav razumela.« »Pač!' Prav ste me razumeli,« ji je potrdil notar, prijazen, star gospod. »Darilo je po zakonu veljavno in, kakor je darovalec želtel, naj ga vam izplačam dne 3. septembra, to je torej danes. Podpišite se in. vzemite teh pet in dvajset tisoe šilingov, M> so> vaša zakonita lastnina!« Leja se je tresla, ko se je podpisovala. Nato ji je notar naštel denar, zložii bankovce v velik ovitek in ga ji izroeil. Še je oklevala in ni vedela, ali naj vzame ali ne, potem pa je odločno segla po njem, nekaj zajecljala, ne da bi prav vedela, kaj govori, in kakor pijana se je odmajala. Na cesti se ji je nekaj časa zdelo, da pleše vse mestece pred njo. Ali je mogoče, da je dobila toliko, toliko denarja? Ali pa se ji vse le sanja? In to bogastvo ji je podaril človek, ki mu ni nikoli nič dobrega storila, ki ga je celo mrzela! Ali je Tonč znorel? Kaj ga je nagniJo, zakaj si je izbral prav današnji dan, njen poročni dan? Tedaj ae ji je jelo svitati. Kri ji je udarila v glavo. Hitela je na postajo in komaj pričakala vlak. Ko je prišla domov, je planila v hišo in zavpila V3a iz sebe: »Hanzej! Tina! Hanzej! Hanzej! Hanzej!« Tine ni bilo doma, Hanzej pa je prestrašeno priskakal po stopnicah dolr »Za sveto božjo voljo, Leja, kaj pa je?« 1 Dve ato štirideaet tiaoč dinarjev. 1 Dve sto tisoč dinarjev. lsRsvi»Hanzej, zapri duri,« je Ma&tno ^dejala, »in pridi senter!« l?otri je odprla veliki ovitek in je razvrstila bankovee po mizi; medtem mu je v eni sapi povedala, kaj neverjefcnega se je zgodilo. Hanzej je zazijal in dolgo ni našel besede. Potem je rekel napol zase: »Kdo bi človeka pregruntaJ!« »Tonč je moral bati bolji, kakor smo mislili,« je raenila žena. »Gotovo je bilo v njem nekaj dobrega, plemenitega. Poglej, od tistih trideset tisoč šilingov, ki jih je dobil, si je obdržal samo en tisoe, komaj tdliko, da je mqgel v Ameriko.« »Moj Bog, revež b© še trpel. Hanzej, del tega^ denarja mu monava vraiti.« »Kam. .pa? Naslava nimava, Tonč pa, kakor ga ipozaiamo, ne bo tiikdli izdal, kje je in kako mu je.« »Ko bi se mu vsaj zahvaliti mogla!« »Za zahvalo se ne bo kaj zmenil. Leja, noislim, da ti je hotel pač v lepem spominu ostati.« Nekaj časa sta oba molčala. Potem je dejal on: »Leja, skoraj bi postal Ijubosumen, če pomislim, kako silno globoko te je ta elovek Jjubil.« »Hanzej, večja še je tvoja Ijubezen do mene in moja do tebe,« je zaihtela žena in se ga oklenila okoli vratu. »Da, Ijuba!« je zašepetal in jo paljubil. »Veš kaj,« je dejala čez nelcaj časa, »veseli me pa le ta denar — e-trašno me veseli; pa ne -denar, ampak to, da sem ti kaj k hiši prinesla.« »Leja, najlioljša, najljabša m najlepša dota si mi ti, ti sama. Ti sama si nie osr.ečila.« »Na Boga ne smeva pozabiti. On je bil, ki je najine poti tako čudovito vodil.« »Bodi Bogu hvala in Naši Jjubl Gospe!« (Konec)