Leto M •SLUTENEO « velja f HM M m« (tnal Juoo- gUrtf ti v LjnU|ant: n Mto tate «*pr»l.. K M-— n wl leta „ .. m 42-— M M lata 0 , i n 21'— m •• m »oelolelnoKSS-— Sobotna izdaja: a • • • ■ a K 15' — 0. ■ . . „ 20 — Inseratli Knoitolpaa petltvrata (M aui širok« la 3 mm visoka att nje prostor) s* enkrat ... p« K l*tt. Pri oarodUa nad 10 ofe|n i popust. 3n}man)Ho8las 59/9 ima I*-. —1 Poslano: 7Trr»t RnoBtolpna petltvrata K Izhaja veak dan lzvsemii po-rsileljek la dan po praznin^ ob S. url vjntraj. BLR UMps»|o. Orednlitvo Je ▼ Kopitarjevi allol iter. 6/HL "* se ie vrela jo; aefranklrana pisma se ne Telefona iter. 50. Političen list za slovenski narod. Upravi Jo v Kopitarjevi nI. 6. — Radon peitae hran. Ijnbljansho št. 850 sa naročnino ln it 849 za ogleae, avstr. in SoSfce 24,797, ogr. 23.511, bosn.-horo. 7563. Juguslouanshi Maribor! farlSka konferenca proglasila maribssr, in Radgono za Jugoslovansko posest S Maribor, 3. junija. »Male Novice« poročajo: Danes popoldne sta dva francoska lastnika kot odposlanca generala Segreja na Dunaju obiskala okrajnega glavarja Ide. LtnjSiča, vladnega komisarja dr. Pfeilerja in škofa Napotnika. Uradno sta naznanila, da je mirovna konferenca v Parizu proglasila Maribor, Radgono in Špilje sa jugoslovansko posest Tudi železnica od Špilja do Radgone teče po jugoslovanskih tleh. Državni irad zoper afihoSraHizem. Lep korak na težavnem potu do Ereznosti našega naroda je storjen s tem, Ida je deželna vlada izdala sledečo na-ftsdbo: Naredba celokupne deželne vlade ta Slovenijo, s katero se pri poverjeništva za socialno skrbstvo ustanavlja protialkohol-ni oddelek. § 1. Pri pevorjeništvu za socialno skrbstvo je ustanovljen protialkoholni oddelek. § 2. Ta oddelek 1.) nadzira izvrševanje vladnih na-redb, ki se tičejo alkoholizma in njegove omejitve; zlasti pa nadzira: a) gostilne, dalje prodajo alkohola sploh in izvrševanje policijskih predpisov, kolikor se tičejo omejitve alkohola; b) produkcijo brezalkoholnih pijač; 2. skrbi za protialkoholni pouk in protialkoholno propagando, zlasti tudi v šoli, pri vojakih in v kaznilnicah; 3. skrbi za alkoholike in člane njih družin: a) kot posvetovalen in posredovalen Organ; b) s tem, da skrbi za pravno varstvo 'družinskih članov alkoholikov, zlasti otrok c) za zdravljenje alkoholikov; 4. zbira alkoholno in protialkoholno statistisko; 5. posreduje med protialkoholnimi organi znciiami in vlado. § 3. Organi protialkoholnega oddelka smejo v nujnih primerih (na primer ako se proizvajajo ali prodajajo zdravju škodljive pijače, pri prestopkih zoper policijske odredbe itd.) na licu mesta izdati primerne odločbe, ki stopijo takoj v veljavo. Zoper te odločbe se stranka lahko pritoži na pristojno politično oblast. Priziv nima odložilne moči. Prestopki zoper take odločbe se smatrajo za obteževalne okolnosti pri odmeri kazni, ki je določena za prestopke, zoper katere so te odločbe naperjene. § 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo. V Ljubljani, dne 10.. aprila 1919. Po odpravi takozvane tolerančne hiše je na željo društva zdravnikov deželna vlada sklicala enketo, ki naj bi se pečala z vprašanjem proistitucije in spolnih bolezni. Enketa je imela dosedaj tri seje. Ko bodo sklepi gotovi, bodo tudi na primeren način objavljeni. Javnost pa bi utegnilo že zdaj malo zanimati, v kaki smeri se je razvijal potek teh posvetovanj. Vprašanje prostitucije in spolnih bolezni je veleaktualno. Vse moderne države se s tem vprašanjem pečajo. Če je bilo to vprašanje pereče že pred vojsko, koliko bolj mora biti to zdaj, ko so se žalostne posledice vojne korupcije razmnožile in raznesle po vseh deželah do hribovskih koč, kjer teh reči doslej sploh niso ali vsaj ne mnogo poznali. Tudi v Zagrebu se je razpisala podobna enketa. Natančnejši pogled v seksualno življenje nudi silno žalostno sliko. Površen opazovalec niti slutiti ne more, kako na široko se raztezajo in globoko segajo ostudne mlake seksualnih zablod. Vprašanje prostitucije je zdravstveno, nravno in socijalno. Zato so se enkete udeležili zdravniki, moralisti in socijologi. Želeti bi bilo le, da bi bili tudi vzgojitelji še bolje zastopani. Vprašanje je sila obsežno in zahteva dokaj študija. Razprave so bile temeljite in zanimive. Mnogo praktičnih misli in predlogov je bilo izrečenih. V prvi seji je enketa po temeljitem razgovoru prišla soglasnov do sklepa, da so takozvane tolerančne hiše nc le protizakonite in nemoralne, marveč tudi ne dosegajo svojega namena, ki naj bi bil omejitev spolnih bolezni, Enketa je torej odpravo te zloglasne naprave z odobravanjem na znanje vzela. Seveda pa bi bila razpustitev teh hiš zelo pomanjkljivo delo, ko bi se prostitucija ne preganjala in preprečevala tudi drugod z vsemi dovoljivimi sredstvi. V lokalnem oziru je treba ločiti prostitucijo: v prostitucijo po zasebnih stanovanjih, po hotelih, gostilnah ter po ulicah in v prostitucijo po očitnih krajih. Vzroki moderne zablode so sila mnogovrstni, zato morajo biti tudi sredstva proti temu mnogovrstna. Splošno pa trde zdravniki, da ima 80—90 odstotkov te vrste grehov na vesti alkohol. Vprašanje prostitucije je torej v najtesnejši zvezi z alkoholnim vprašanjem in gostilniškim življenjem, Dokler bo zato tako število brez-potrebnih gostiln osrečevalo našo domovino kakor zdaj, ne pridemo ven iz moralne mlakuže. Ne kak zastopnik krščanske morale, ampak zastopnik socijalne demokracije je v enketi ostro bičal razne plese in plesne šole, ki so večkrat šole ne-moralnosti. ter društva, katerih skoro edini namen je prirejanje veselic. Sredstva zoper prostitucijo in spolne bolezni so socijalna, vzgojna, juridična in medicinska. Vsak spolno bolni se mora javiti in zdraviti. Odpraviti se mora dvojna morala; ne samo ženska, tudi moški, ki se zasači pri nepoštenem dejanju, sc mora kaznovati. Dekle iz dežele, ki sc zaloti pri nečastnem občevanju, se naznani doma staršem. Nedostojni napisi po vseh javnih prostorih, po straniščih gostiln se morajo tako izbrisati. Več teh in podobnih sklepov se je začelo že izvrševati. Policija ljubljanska stopa na prste nesramnosti in ne-sramnežem. Ne zadostuje pa samo strogo policijsko porfoparje proti zablodenccm, marveč treba je tudi vzgoje, treba je ljubečega srca in materinske roke tem sirotam. Zato je želeti, da se zasnuje krožek dobrosrčnih dam, katere bi se hotele posvetiti skrbi za padla dekleta, ali za take, ki so v nevarnosti, da padejo. To bo veliko materinsko delo. In ne dvomimo, da sc bo dobilo potrebno število požrtvovalnih dam ,ki se ne bodo ustrašile te težke, a zelo hvaležne naloge. Potrebna bi bila tudi prostovoljna kolodvorska ženska straža za dekleta, ki prihaiajo v mesto po železnici, pa lahko zaidejo v roke pohotnežem. Krvavo pa pogrešamo na Slovenskem zahoda, poboljševalnice za take reve. Imamo sicer žensko kaznilnico. A te sirote potrebujejo nekaj drugega, kakor kaznilnico; le kot nepoboljšljive bi spadale v kaznilnico. Takih zavodov nam v Jugoslaviji zelo manjka. Ravnokar se snuje pobolj.ševalnica za manjc sprijene deklice, kakor je sale-zijanski zavod za dečke; a tudi to ni tisto, kar je potrebno za te vrste dekleta, kakršne imamo v mislih. Prav bi bilo, da bi se vsa pošteno misleča javnost začela bolj zanimati za ta žalostni pojav prostitucije, ki se pred javnostjo siccr skriva, a na skrivnem z grozoto živi, kuži in kvari naš rod. Tudi po deželi se po kakih zakotnih brlogih pase ta kuga in treba bi ji bilo obračati več pozornosti. Na stražo, jugoslovanski rod, da ohranimo naš narod fizično in moralno zdrav' IH2TOM [rasi izročena« LDU Lyon, 3. junija. (Brezžično.) Vče raj opoldne jc bil v gradu St. Germain avstrijskim delegatom izročen prvi del mirovne pogodbe. Navzoči zastopniki zavez niških in asociiranih clržav so zavzema svoje prostore v istem razporedu, kako v Vcrsaillesu. Med Wilsonom in Lloyt Georgeom je sedel Clemenceau. Zastopa ne so bile vse države, ki so napovedal Avstriji vojsko. Navzoč je bil tudi marše Foch. Ko so vstopili avstrijski poobla ščenci, je imel Clemenceau nagovor nanje Omenil jc, da vsebuje besedilo mirovr pogodbe nastoone točke: uvod, zveza n rodov, avstrijske meje, politične klavzul glede države SHS in Čehoslovaške, pol tične klavzule, nanašajoče se na razne e repske države, varstvo manjšin, sploš določbe za varstvo Avstrijcev zunaj E rope, pomorske in zračne klavzule, poste panje z vojnimi ujetniki, varstvo vojaški grobišč, gospodarske določbe, uredite zračne plovbe, pristanišča, vodne ceste h železnice, določbe glede delavske zakonodaje in razne druge klavzule. Razen tu naštetih določb boelo izročili avstrijskim delegatom tudi besedilo političnih klavzul glede Italije, besedilo finančnih klavzul, določb, ki se nanašajo na obnovo in odškodnino ter vojaških klavzul. Avstrijskim delegatom bodo dovolili 15'neven rok, da formulirajo svoje pripombe k mirovni po godbi, ki jih bodo morali predložiti pismeno, ker ustnih pogajanj ne bo. Nagovor Clemenceauja so prevedli na angleški, francoski, italijanski in nemški jezik. — LISTEK. Leonid Andrejev: Bila je rana pomlad, ko sem sc pripeljal na letovišče in po potih je še ležalo temno listje prošlega leta. Nikogar ni bilo z menoj; sam sem brodil med praznimi vilami, njih okna so odsevala v aprilskem solncu; hodil sem po prostornih svetlih terasah in ugibal, kdo da živi tukaj pod zelenimi šotori brez in hrastov. Večkrat sem hodil na postajo h prihodu osebnih vlakov. Nikogar nisem pričakoval in nihče mc ni imel obiskati; toda te železne velikane ljubim, kadar vihrajo mimo mene, se zibljejo v ramah in se ma-jejo na tračnicah od ogromne teže in sile, in neso neznane, pa vendar drage mi ljudi v daljavo. Zde se mi živi in nenavadni; v njihovi hitrosti vidim ogromonst zemlje in silo človeka, in kadar kriče ukazujoče in svobodno, si mislim: tako kriče tudi v Ameriki in v Aziji in v razpaljeni Afriki. Postaja je bila majhna, z dvema stranskima tiroma; ko je osebni vlak odšel, jc postalo tiho in zapuščeno; gozd in žareče solnce sta obvladovala nizki peron in prazne tire in sta jih preplavljala v tišino in svetlobo. Na stranskem tiru so stopicale Dod »vratnim, dremaiočim vfldnnnn Utire in brskale krog železnih koles; ko sem gledal njihovo mirno, pridno opravilo, nisem mogel verjeti, da obstoja nekje Amerika, Azija in razpaljena Afrika... V prvem tednu sem spoznal vse prebivalce tega gnezda in kakor znance pozdravljal stražnike v modrih bluzah in molčeče premi-kače s temnimi obrazi in z medenimi, bleščečimi trobentami. Vsaki dan sem videl na postaji žan-darja. Bil je to zdrav, krepak fant, kakor vsi žandarji; imel je široka pleča, utesnjena v modro uniformo, ogromne roke in mlad obraz, na katerem je še pogledovala modrooka vaška naivnost skozi surovo, važno dostojanstvenost. V začetku me je nezaupno mračno preiskoval z očmi, delal nedostopno strog, nepopustljiv obraz in ko jc šel mimo mene, so njegove ostroge žvenketale rezko in zgovorno. Kmalu se me je privadil, kot se je bil privadil teh stebrov, ki so podpirali streho perona, kot sc je bil privadil praznih tirov in zapuščenega vagona, pod katerim brskajo kure. V takih tihih gnezdih se človek vsemu hitro privadi. In ko me ni več opažal, sem videl, da je temu človeku dolgčas, dolgčas, kakor malokomur na svetu. Dolgčas od postaje, ki sc jc jc naveličal, dolgčas radi pomanjkanja misli, dolgčas radi brezdelja, ki požira človeške sile, dolgčas, ker ic bil osamljen. Njegova duša jc živela od kršenja redu, a na ti majčkeni postaji ni nihče kršil redu in vsakokrat, ko ie odhaial osebni vlak, ne da bi se bilo kaj zgodilo, je izražal žandarjev obraz nejevoljo in užaljenost razočaranega človeka. Par minut je stal neodločno na mestu, potem pa je brez določenega cilja leno odšel na drugi konec perona. Med potjo se je za trenutek ustavil pred babo, ki je čakala na vlak; toda baba je bila, kakor so pač babe, in žandar se je namršil in stopil dalje. Potem se je leno usedel, kakor razkuhan, in bilo je čutiti, kako mehke in lene so njegove dela nevajene roke pod uniformo, kako v mučni utrujenosti brezdelja trpi celo njegovo krepko, za delo ustvarjeno telo. Mi se dolgočasimo samo z glavo, on pa se je dolgočasil ves, skozinskoz, od nog do glave: dolgočasila sc je njegova kapa, ki je bila v brezciljnem junaštvu nagnjena na stran, dolgočasile so se ostroge in so žvenkljalc neubrano, raztrgano, kakor gluhe. Potem je začel zehati. In kako ti je zehal! Njegova usta so sc skrivila, se razklala od enega ušesa do drugega, sc širila, rasla, požirala ves obraz; zdelo se mi je: še sekundo — pa bomo lahko videli skozi to rastočo odprtino prav do njegovega drobovja, ki je nabito s kašo in mastno juho Kako ti je zehal! Hitro sem odšel, a grdo zehanje jc tudi moja lica še dolgo raztegovalo in v solznih očeh se mi jc lomilo drevje in skakalo. Nekoč so izkrcali iz poštnega vlaka ponotnika brez voznetfa listka in to ie bil praznik za zehajočega žandarja. Vzdramil se je, ostroge so zažvenketale razločno in kruto, obraz je postal pazen in hudoben, — toda sreča je bila kratka. Popotnik jc plačal denar in se je preklinjaje hitro vrnil v vagon; za njim pa so raztreseno in žalostno žvenkljala kovinska kolesca ostrog in nad njimi se je trudno majalo telo. Vselej, ko je začenjal žandar zehati, mc je bilo groza in bal sem se, da zgrabi nekoga. Že par dni so delali delavci na postaji in čistili prostor; ko sem se vrnil jz mesta, kjer sem bil ostal dva dni. so polagali zidarji tretjo vrsto opeke: zidali so novo ka-menito postajo. Zidarjev je bilo mnogo, delali so hitro in spretno in bi'o je prijetno in čudno gledati, kakn je rasla iz tal ravna in gladka stena. Zalili so s cemcntom vrsto, nanjo pa polagali novo. Uporabljali so opeko po njenih razmerih, jo polagali enkrat vzdolž, enkrat počez, obsekavaii ogle in primerjali. Premišljevali so in pot njihovih misli je bila jasna, jasna njihova naloga; — to je delalo delo zanimivo in prijetno za oči. Z naslado sem jih opazoval, ko je zadonel poleg mene dostojanstven glas: — Slišiš! Kako ti je žr ime! Tista ne bo orava! To jc rekel žand?r. Nagni! se jc preko ,*:elcznc mreže, ki je ločila asfaltni peron od delavcev, pokazal s Drstom ooeko in trdovratno zahteval: Nato je mr. Dutasta izročil besedilo mirovnih pogojev kancelarju dr, Rennerju, ki je vstal in prečital daljši nagovor v francoskem jeziku. GOVOR DR. RENNERJA. Kancelar dr. Renner je izvajal med drugim: Narodi Avstrije so v nesreči dolgo čakali konca napetosti in negotovosti glede na njih usodo. Hrepeneli smo po odločitvi, zakaj šlo je za to, da zadobi naša hudo izkušana dežela vendar enkrat mir in da dobimo priložnost, pred tem vzvišenim sodnim dvorom, največjo avtoriteto sveta, izjaviti, kaj je naša dežela ix\ s katerimi pogoji moremo upati, da ustvarimo eksistenčno možnost za samostojno državo. Donavske monarhije, proti kateri so se bojevale aliirane in asociirane velesile in s katero so sklenile premirje, te monarhije ni več. 12. november 1. 1918. se more smatrati za dan konca. Od tega dne ni bilo nobene monarhije več, nobene silne oblasti, ki bi jo mogla treti, od tega dne ni bilo nobenega usodepolnega dualizma več, niti avstrijske, niti ogrske vlade, nobene armade in nobenega ustroja, ki bi razpolagal z javno silo. Ostalo je le 8 narodov brez javne organizacije. Oni so ustanovili čez noč svoje parlamente, svoje vlade, svoje armade, skratka svoje neodvisne države, prav tako, kakor so oživele le druge narodne države ali nove republike, Zaraditega se ti narodi in njih državne tvorbe ne smatrajo za pravne naslednike bivše monarhije. Prav iz te točke pa izvira ono protislovje, zaradi katerega moramo največ trpeti in ki ga je treba pred tem visokim zborom pojasniti. Obveznosti novih držav. Po razboritem izreku, ki ga je izustil pred kratkim predsednik konference, nikakor ne zadostuje izprememba politične vladne oblike ali izprememba vodilnih oseb, da bi narod oprostile prevzetih dolžnosti. To upravičuje sklep, da morajo biti vsa ozemlja bivše monarhije in njeni narodi odgovorni za posledice vojne, ki jo jim je vsilila prejšnja skupna vlada. Del strašne dedščine teži nas kakor tudi druge narode, ki so se razvili na ozemlju bivšega propalega avstro-ogrskega cesarstva: dedščina vojne, dedščina onemoglosti, dedščina jako težkih ekonomskih obveznosti. Nova nemško-avstrijska republika se je oprostila vseh imperialističnih aspiracij, ki so bile tako usodne bivši monarahiji. Iznebila se je enkrat za vselej vseh reakcionarnih tradicij, ki so naredile staro monarhijo za ječo njenih narodov, žalibog pa je nesrečna žrtev strašnega zločina iz leta 1914., zločina, ki ga je doprinesla prejšnja vlada, ne pa narod, Likvidacija Avstro-Ogrske. Vse nasledstvene države so si pod solncem narodnega prava ustanovile eksistenco šele potem, ko so bile ustavljene sovražnosti. Avstrijska republika v svoji sedanji obliki ni nikdar napovedala nobene vojne in ni z mednarodnega vidika v razmerju k zapadnim velesilam nikdar zavzemala stališče vojujoče se velesile. Nemško-avstrijska republika se brez-dvomno tudi ni nikdar bojevala z nacionalnimi državami. Nasprotno: na Dunaju so se ustanovile razne komisije nasled-stvenih držav, da v medsebojnem sporazumu uveljavijo in urede vse svoje pravice proti Nemški Avstriji. Zdaj ne gre za to, da bi se sklenil mir, temveč gre za likvidacijo prejšnje skupnosti in za ureditev bodočih razmer ob intervenciji in jamstvu velesil. Navzlic temu igrajo te sile sedaj, ko jim stojimo v Parizu nasproti, čisto drugačno vlogo glede svojih obveznosti. Pričakujemo, da se pojasni to protislovje na mirovni konferenci. Mi stojimo pred Vami kot del premaganega in propadlega cesarstva, pripravljeni trpeti posledice, izhajajoče iz naših razmer do aliiranih sil. Samoodločba Nemške Avstrije. V svesti smo si, da je naša usoda v Vaših rokah. Nadejamo se in verujemo, da nam svetovna vest ne bo odrekala in kratila neodstopne pravice do samoodločbe, ki so jo asociirane sile vsekdar proglašale za smoter svoje vojne zoper habsburško in hohenzollernsko monarhijo, pravice, ki so jo naši narodi v zaupanju do načel, priznanih po aliiranih državah, sprejeli za temelj svojim novim ustavam. Nadejamo se, da nas razsodnost sveta ne zapusti in da tudi ne dopusti našega go-spodarstvenega pogubljenja. Gospodarsko uničenje Nemške Avstrije. Uničenje gospodarstvene enotnosti bivše monarhije in ločitev naše gorske dežele od vseh prirodnih življenjskih virov nam je v zadnjih šestih mesecih povzročila tako pomanjkanje, ki je mnogo hujše, nego je bilo za vojne. Zahvaliti se moramo samo velikodušni pomoči velesil, da nismo poginili od glajdu. Toda vse te dni nesreče je ostalo naše ljudstvo disciplinirano. Nemške laži. Nikjer ni bilo nobenih večjih nemirov, in naša država ni začela nobene vojaške akcije zoper svoje sosede, ako tudi so sosedje zasedli dve petini bivše skupne države. Nemško - avstrijska država je dokazala svojo možnost, biti zavetje mirnemu in organiziranemu socialnemu razvoju v Srednji Evropi. To naziranje naše republike naj omogoči naši državi ustanovitev gospodarske eksistence, Vemo, da moramo iz Vaših rok dobiti mir, iz rok zmagovalcev. Trdno smo odločeni, vestno preudariti vsak predlog in vsak Vaš nasvet. Zlasti pa želimo natančno poučiti Vas o razmerah v naši državi in Vam obrazložiti glavne pogoje za možnost eksistence. Mile prošnje. Doslej ste imeli le priliko, z malimi izjemami, poslušati samo naše sosede, sedaj pa prosimo, da slišite tudi nas in da nastopite kot razsodniki, kot razsodniki večjega sveta, ki ima odločiti usodo manjšega sveta. Prosimo za odločitev, ki nam zagotavlja našo narodno, politično in ekonomsko eksistenco med našimi nespornimi mejami in ki nam zagotavlja narodno svofeodo in civilizacijo v zvezi narodov. OBSEG NEMŠKE AVSTRIJE. LDU. Maribor, 3. junija. »Marburger Zeitung« prinaša po Reuterjevem uradu iz-vodek iz mirovne pogodbe, ki je bila izročena nemško-avstrijskim delegatom včeraj 2, junija. List pristavlja, da v tej pogodbi še manjkajo vojaške odškodnine, finančne klavzule in klavzule o mejah. Nemška Avstrija bo štela 6 milijonov prebivalcev in obsegala 50 do 60.000 kvadratnih milj. Meja proti Čehoslovaški je večinoma stara meja, ki je delila Gorenjo in Nižjo Avstrijo od Češke in Moravske. Češki in moravski Nemci pripadejo torej čehoslovaški državi. Južna meja Nemške Avstrije z Italijo in Jugoslavijo se določi natančneje pozneje. Toliko pa je že sedaj določeno: meja gre na severovzhodu tik od Pliberka in prekorači Dravo severno od Laboda; od tam gre severno od Drave tako, da pripadeta Ju- — Me li ne slišiš! Bradač! Tisto-le položi. Vidiš jo, polovica je. Zidar, ki je imel dolgo, mestoma od apna pobeljeno brado, se je molče ozrl, — obraz žandarja je bil strog in zapovedujoč; — sledil molče z očmi njegovemu palcu, vzel opeko, pomeril, — a jo molče položil nazaj. Žandar sc je strogo ozrl name in odšel v stran; toda zapeljivost zanimivega dela je bila večja od spodobnosti: obšel je dvakrat peron, potem se je pa znova ustavil in stal v nekoliko brezbrižni in prezirljivi pozi delavcem nasproti. Dolgočasja ni bilo več na njegovem obrazu. Šel sem v gozd; ko sem se vračal mimo postaje, jc bil poldan, — delavci so počivali in bilo je samotno kakor vedno. Pri pričeti steni pa je brskal nekdo; in to je bil žandar. Jemal je opeke in dokon-čaval pelo, nedodelano vrsto. Videl sem samo njegova široka pleča, in v njih sem zapazil napeto premišljevanje in neodločnost. Očividno je bilo delo težje nego je mislil; vrhu tega ga je varalo njegovo nc-pritičeno oko in nagibal se je nazaj, majal z glavo in sc sklanjal po drugo opeko; pri tem jc ropotal s povešeno sabljo. Iztegnil je kazalec, — klasična kretnja človeka, ki jc naše! rešitev naloge, — in njegov hrbet se ie vzravnal bolj samozavestno in trdno. Takoj se je zopet upognil, kajti zavedel r-c je nedostojnosti dela, ki sc ga jc lotil. V ccli koreniaški postavi jc bilo nekaj tihotapskega, kakor pri otrocih, ki sc boie. da bi iih kdo nc zasačil. Ko sem prižgal cigareto, sem neprevidno popraskal z vžigalico in žandar se je prestrašeno okrenil. Trenutek me je gledal ves zmeden; — nenadoma pa se je njegov mladi obraz razjasnil v proseč, zaupljiv in laskav smehljaj. Hipoma pa je postal zopet nedostopen in strog in roka je segla k redkim brčicam; — v njej, prav v ti roki, je tičala še nesrečna opeka. In videl sem, kako silno se sramuje te opeke in svojega neprostovoljnega izdajalskega smehljaja. Najbrže ni znal porudeti, sicer bi zardel kakor opeka, ki je še vedno onemoglo ležala v njegovi dlani. Steno so postavili do polovice in ne vidiš več, kaj delajo na svojih odrih spretni zidarji. Žandar se zopet maje po peronu in zeha; kadar gre mimo mene, se obrne v stran in vidim, da ga je sram; — sovraži me. Jaz pa gledam njegove silne roke, ki velo plešejo v rokavih, njegove leno žven-kljajoče ostroge in povešeno sabljo. Zdi se mi, da jc vse neresnično; da v nožnici ni sablje, s katero lahko koga posekaš, in da v onem usnju ni revolverja, s katerim lahko ustreliš ali ubiješ človeka. In uniforma — tudi ta jc neresnična; kar tako, nalašč je oblečena nekaka čudna maškarada pri belem dnevu, v resničnem aprilskem solncu, med priprostimi delavnimi ljudmi in tru-dečimi sc kurami, ki zbiraio zrnje pod dre-ntajočim vagonom. goslaviji Maribor in Radgona, in dosega potem madžarsko mejo ravno severno od Radgone. NEMCI OGORČENI. LDU. Dunaj, 3. junija. (ČTU.) Vsi tukajšnji listi priobčujejo kratke komentarje o mirovnih pogojih za Nemško Avstrijo. Članki so sestavljeni v zelo razburjenem in ogorčenem tonu in imajo deloma naravnost obupne nadpise. More se reči, da vse časopisje brez izjeme odklanja take pogoje. Ogorčenost je največja radi odstopitve ozemlja na Koroškem in Južne Štajerske, radi varstva manjšin v Nemški Avstriji ter prevare Allizeja. V vladnih krogih, kakor tudi v narodni skupščini vlada največja popa rjenost. CtaODbodifeu KerA. Povelje generala Jankoviča. Ljubljanski dopisni urad poroča: Poveljnik četrte armije, general Božo Jankovič, je dal našim četam pred ofenzivo na koroški fronti objaviti nastopno povelje: Junaki! Avstrijski Nemci, dedni sovražniki Slovanov sploh, zlasti pa našega naroda in naše domovine, so se predrznih tik pred sklepom splošnega miru samovoljno in nasilno vpasti v naše kraje, v našo strpinčeno in s težkimi žrtvami osvobojeno domovino z namero, da jo iznova zasedejo in pokore. Čast in veliki ugled našega, širom vsega sveta proslavljenega, zmagoslavnega orožja ne more in noče trpeti takega nasilja naših sovražnikov! Sveta dolžnost do našega naroda in naše domovine nam nalaga, da prežene-mo zakletega sovražnika čimprej iz naše domovine in da neusmiljeno kaznujemo njegovo predrznost. Uverjen, da ste vedno pripravljeni na vse napore in svest si vaše požrtvovalnosti za blaginjo in svobodo naroda in domovine, zapovedujem, da se sovražne čete v koroških krajih s silo napadejo in z božjo pomočjo preženejo iz naše domovine in da se naš narod in naša domovina osvobodita sovražnika. V tej ofenzivi bom stalno z vami in vas bom osebno podpiral z vsemi močmi, da premagamo sovražnika. Zato, junaki, v božjem imenu hrabro in pogumno naprej, naprej! Nemška poročila. »Marburger Zeitung« od 3. t. m. poroča: Celovec, 2. junija. Dopisni urad koroškega deželnega odbora poroča uradno: Položaj dne 31. maja ob 8. uri zjutraj: V Labudski dolini se vršijo vzhodno in južno od Sv. Pavla boji z menjajočim se uspehom. Dravski most južno od Ve-likovca in železniški most čez Dravo pri Kamnu smo porušili. Noč je potekla mirno. Položaj 1. junija ob 8. uri zjutraj: Sovražni artiljerijski napad na Anin most. — Med cesto v Sv. Pavel in obmejnimi vrhovi ter vzhodno od teh začeti sovražni napad smo severno od Etne vasi zavrnili. Sovražne oddelke, ki so južno od Št. Miklavža prekoračili Dravo, smo potisnili nazaj na južni breg. Položaj ob 12. uri 30 minut: Nespremenjen. Naš parlamenter se je vrnil. Poveljstvo SHS je izjavilo, da je pripravljeno se pogajati, vendar se bodo sovražnosti ustavile šele po končanih pogajanjih. Naši odposlanci odpotujejo danes v Kranj. Pogoji nam do sedaj niso bili naznanjeni. Koroška deželna vlada na begu. Maribor, 3. junija. Nemški listi poročajo, da je koroška deželna vlada pred dnevi najprvo pobegnila iz Celovca v Beljak in odtod v Špital na Dravi. Kakor poročajo nemški listi, Nemci ne bodo branili Celovca in ga bodo brez boja pustili Jugoslovanom, TrH oda cc jih časih me prcieii groza za nekoga. Ma'o preveč sc dolgočasi. Iz Budanj v zasedenem ozemlju smo prejeli dopis, ki nam razkriva ne ravno razveseljive strani laške okupacije; stvari so skoraj neverjetne, a v dopisu toliko podprte z imeni in dokazi, da bo brezdvomno res, da so se nekatera slovenska dekleta spozabila pod terorjem italijanskega vojaštva tako daleč, kot se to ni zgodilo tedaj, ko so avstrijske čete preplavljale naše okraje. Mi za danes ne bomo imenovali imen, dasi jih imamo pri rokah in razpolagamo ž njimi vsak čas. To naj bo v resen opomin vsem prizadetim, ki delajo sramoto vsem ostalim bratom, ki se tako junaško in krepko držijo in branijo svojo narodno čast in ponos v besedi in misli. Slovesa teh ljudi naj bi nihče ne blatil s svojim obnašanjem. Slučaji res niso pogosti, in to je edino razveseljivo za nas. Tudi o nekaterih moških osebah trdijo, da s svojo lahkomiselnostjo in z neprevidnimi izjavami podpirajo tuje težnje in tako škodujejo svojemu slovenskemu imenu. Tudi imena teh imamo na razpolago. Po- mislili naj bi, da zadnja odločitev še ni padla in da s svojim ravnanjem stvari le-škodujejo, kakor škodujejo tudi sebi, če se položaj izprevrže. O tem pa nihče izmed nas ne dvomi. Italijanska krvoločnost, LDU Split, 2. junija. (LDU) Iz Šibeni-ka poročajo: Predsinočnjim okoli 23. je dal^ italijanski polkovnik Cappone poklicati pred se približno 30 najuglednejših šjbeniških Jugoslovanov. Rekel jim je, da Jugoslovani preveč izzivajo po mestu in da so oni zakrivili zadnje izgrede. Dejal je izrecno, da je neka gospa stopila pred »ardita« ter mu jela pred nosom mahati t amerikansko zastavo, ardito da je slabo naredil, ker je ni prebodel. Dalje je izjavil pozvanim, da jih bo smatral za odgovorne za vsak nered, ki bi se še primeril, in da jih bo interniral. Naposled je dejal: v Ta zemlja je Italija! Mi smo jo osvojili z miljardami svojega denarja in s potoki svoje krvi, odločeni smo, uničiti vse one, ki se nam protivijo!« Na opazko, da konferenca še ni končnoveljavno odločila o pripadnosti Šibenika, je odgovoril polkov^ nik: »Tod okoli imamo 40 lisoč vojakov, med njimi tudi precej arditov, ki so še vedno željni krvi. Ako bi mi morali res kdaj zapustiti te kraje, jih bomo prej popolnoma uničili in zravnali z zemljo.« Nato je odpustil. . LDU. Lyon, 3. junija. (Brezžično.) Povodom proglašenja porenske republike M Nasovu, na Hesenskem in v Palatinatu so objavili v vseh mestih teh pokrajin nan stopni oklic: »Ustanovila se je Porenska; republika, ki bo spadala k Nemčiji, dokler bo ta ostala miroljubna republika, in ki obsega obrenske pokrajine Nasova, Hesen-ske in Palatinata, Ustanovitev te države temelji na nastopnih določbah: 1. Meje ostanejo neizpremenjene ter obsegajo tudi kneževino Birkenfeld. 2. Eventualne izpre-membe mej so dopustne samo, ako soglašajo s tem vse interesirane države. Tako soglasje se dožene potom ljudskega glasovanja. Začasno vodijo vladne posle Porenske republike podpisani ljudski zastopniki. Volitve za Porensko skupščino se bodo izvršile, čimprej bo mogoče, na podlagi volilnega reda, ki velja za nemško narodno skupščino. Sedež bodoče vlade v, Porenju in narodne skupščine bo Koblenz, dočim je sedež provizorne vlade Wiesba« dem. Pokrajinske in občinske oblasti po-, slujejo začasno dalje. Provizorna vlada nadomešča dosedanjo osrednjo kakor tudi prusko, oziroma hesko ali bavarsko vladoi, — Živela porenska republika! Achen, Mainz, Speyer, \Viesbaden, dne 1. junija 1919. Izvrševalni komite za Por en je. Srebrna obletnica slov. kršč. soe. delavstva se proslavi 15. rožnika 1919 z romanjem na Šmarno goro. Tam je rajni oče jugoslovanskih krščanskih delavcev in delavk pod okriljem Marije Pomočnice pred 25 leti položil temelj njihovi organizaciji, Srebrna obletnica se proslavi takole: Sobota 14. rožnika 1919 je namenjen spominu rajnih somišljenikom posebno dr. Kreku. a) Ob pol 6. uri zjutraj sv. maša za^ dušnica za vse rajne člane naše delavske organizacije in za očeta f dr .Kreka v ljubljanski župmi cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. b) Ob 6. uri zvečer poklonitev in molitev na gomili dr. Kreka na pokkopališčti pri Sv. Križu; Orli tvorijo častno stražo; 10 minutni govor; petje; molitev. Nedelja 15. rožnika 1919. Romanje na Šmarno goro. a) Ob pol 9. uri slovesno cerkveno opravilo. b) Po sv. maši pred cerkvijo Marije Čudodelnice I. slovesni ljudski tabor. c) Občni zbor za delegate Jugoslovanske Strokovne Zveze v mežnariji, L nadstropje. č) II. slavnostni tabor in veselica pri Žibertu pod Goro, tam, kjer je pred 25 leti prvič zadihala organizacija našega de« lavstva. K slavlju sla povabljena, da govorita, ministra dr. Korošec in Gostinčar. Udeležite se slavlja, posebno romanja' k Mariji Čudodelnici na Šmarni gori. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. Molite za prospeh naše delavske organizacije in za pokoj rajnih naših somišljenikov in za rajnega očeta dr. Krc! 1. * Vsem udeležencem delavskega tabora na Šmarni gori, dne 15. junija t. 1. je južna železnica znižala vožnjo za 50 odstotkov. Pravico do vožnje imajo udeleženci, ki se lahko irknžejo z izkaznicami, ki jih Jugoslovanska Strokovna Zveza posebej v ta namen izda. Vse skupine, društva in posamezniki. nai nam naznanijo število ude- ležencev do nedelje, dne 8. junija najkasneje do 9. junija t. 1., da pravočasno naznanimo železniški upravi, koliko voz bo treba pripraviti. Izkaznice pošlje Jugoslovanska Strokovna Zveza takoj, ko zve za natančno število. Natančne informacije se dobe v pisarni. Jugoslovanska Strokovna Zvera v Ljubljani. PoSitišoe novice. + Seja vodstva Jugoslovanske Kmečke Zveze. Odbor Jugoslovanske Kmečke Zveze je sklenil v zadnji seji, da se vrši seja vodstva Jug. Kmečke Zveze na bin-koštni ponedeljek, 9, junija ob pol 11. v dvorani Rokodelskega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, organizacija in agitacija. 2. Poročilo načelstva o političnem položaju. 3. Vprašanje agrarne reforme. 4. Zavarovalnica za živino. 5. Zavarovanje (gl. Pravila str. 3, točka 9). 6. Slučajnosti. Seje vodstva naj se udeleže v prvi vrsti vsi odbori okr. K. Z. Pričakujemo zanesljive udeležbe K. Z. Ivan Brodar, poslanec, t. č. predsednik J. K, Z. -f- Dogodki na Koroškcr: in mirovna pogodba. Novinski odsek v Zagrebu poroča, da pišejo pariški časopisi, da jc četverica z oziroma na zadnje dogodke na Koroškem revidirala mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, -f- Habsburška likvidacija. »Journal des Debats« od 27. m. m. prinaša uvodnik pod gornjim naslovom, Uvodoma se obrača proti počasnemu delovanju mirovne konference in nadaljuje: »Da se razpravlja z novo Avstrijo, nikakor ni potrebno, da se zavezniki preje sporazumejo o vseh vprašanjih habsburškega teritorija in finančnih težavah. Nova Avstrija in Mažar-ska nista dedinji Habsburžanov, Nova Avstrija je poklicana, da tvori samostojno državo, katere mednarodni odnošaji se morajo urediti. Zato je pa samo potrebne, da ji določi mirovna konferenca meje in finančne obveznosti ter jo prisili, da bo priznala vse bodoče odločitve mirovne konference glede habsburške monarhije. Kar se tiče finančnih vprašanj, se je o tem mnogo razpravljalo zadnje dni. Nihče nima namena, kot se je zatrjevalo, naprtiti cele teže vojnih dolgov novi Avstriji in Ogrski. Ti dve državi bosta uredili to vprašanje sami 7ase kakor bosta pač znali. Isto bo v drugih državah, ki so se ustanovile na habsburškem ozemlju. To je notranja zadeva, o kateri konferenci ni potreba razpravljati. Mi smo samo protestirali proti temu, da bi se ostalim državam določila gotova vsota habsburških vojnih dolgov, ki bi jo morale te plačati. Odveč bi bilo, da bi se konferenca vmešavala v zadeve teh notranjih dolgov. K sreči branimo pri tem naše lastne interese, preden bi se nam sanjalo o onih dunajskih in pštanskih bančnikih, ki so posodili svoje premoženje Habsburžanom. Toda ravno to, da imajo francoske banke z dunajskimi in peštanskimi iste interese, je tem slašbe zanje. Davno pred vojsko smo svarili francosko javnost pred bančnim sodelovanjem z ljudmi z Dunaja in Pešte, sokrivci onih iz Berlina. Nismo prestali opozarjati na intrige germanskih finančnikov, ki so delali za račun njihove vlade. Bo li danes uporabila Francija svoj ugled za to, da bo priborila nazaj denar enim nepoboljšljivim Francozom, ki so zaupali svoj denar Bethmann-Holhvegu in grofu Berchtoldu? Ta denar je deloval pred in med vojsko proti nam. V ostalem ponavljamo, da se lu ne gre za stare dolgove dvojne monarhije, ki bodo razdeljeni med posamezne države bivše monarhije.« — Končno se peča »Journal des Debats« z avstrijsko mornarico ter pravi: »Zavezniki so pustili celo Nemčiji del trgovskega brodovja. Zakaj so potem zasegli celo avstrijsko brodovje, katerega del pripada Jugoslovanom, ki so ob primorju tudi od njega živeli? Zakaj so Italuani zasegli po premirju avstro-ogrske trgovske ladje, ki so jih jugoslovanski lastniki poslali pred vstopom Italije v vojsko v italijanska pristanišča, da se odtegnejo avstrijskim oblastem?« -f- Irci za naše zahteve. Veliki irski list »Irish Times« piše: Ako se bodo priznale italijanske zahteve, bo več kot milijon Jugoslovanov došlo pod italijansko gospodstvo. Ne sme se pozabiti, da nanovo vstala Rusija ne bo pozabila svojih krvnih bratov na jugu. Italija bi lahko žc sedaj s previdnostjo in dostojnim obnašanjem pridobila Jugoslovane zase. V nasprotnem slučaju pa bo samo nahujskala proti sebi male in velike narode. — Iz pravosodne službe. Maks Črne, prvi državni pravdnik v Pulju, je pride-'jen višjemu državnemu pravdništvu v Ljubljani. — Izstopil je iz državne službe sodnik dr. S t o r v Mariboru. — V pravosodni službi sc zadnje čase pojavlja veliko oomanikanic moči. Mladi pravniki se izogibajo sodne službe, ker je v njej veliko dela, primeroma malo plače in nc najugodnejše napredovanje. Sedanje izredne draginjske razmere povzročajo, da so upravičeno nezadovoljni s svojim gmotnim položajem gospodje višjih sod-nijskih mest. Službo izvršujejo vestno, toda v skrbi, da nc zalezejo v dolgove in v bedo, kar bi gotovo pravosodju ne koristilo. — Osebna vest. Na podlagi uradnega potrdila ljubljanskega deželnega sodišča ugotavljamo, da jc sodišče ustavilo preiskavo zoper Aleksandra Frank, o kateri smo svoječasno poročali, ker ni vzroka za nadaljno postopanje. . T. Dolenjavas pri Ribnici. V nedeljo 1. junija se je slovesno otvorila novozgrajena cesta, ki se odcepi od glavne ceste Rakitna—Dolcnjavas in vodi k farni ccrkvi dolenjevaški. Kjer je bila prej težkoupo-rabna steza, je danes dovolj široka vožna cesta. V gospodarskem oziru kot tudi iz stališča olepšanja središča občine in župnije, jc ccsta važna. — Knjige in časopisi za mornarje. V Boki Kotorski se je pred kratkim ustanovila za moštvo vojne mornaricc kraljestva SHS »Čitaonica mornara«, v kateri sc bodo shajali mornarji k zabavi in poučnim predavanjem. Pevski zbor že vrlo deluje, na razpolago dani prostori se opremljajo, in tudi z urejevanjem knjižnice se je pričelo. Pomena čitalnice in posebno dobre knjižnice za naše mornarje pač ni treba opisavati. Naša dolžnost je, da jih pri podjetju kolikor mogoče podpiramo. Ker je med mornarji sedaj pretežna množina Slovencev, v celi Boki Kotorski pa ni dobiti slovenskega čtiva, se naproša slovenska javnost in vsa društva, da bi blagovolili darovati v ta namen knjige in časopise. Hvaležni bodejo mornarji za vsak dar. Darove ali oznanila, kje naj se prevzamejo, naj se blagovoli poslati podpisanemu uradu. — Evidenčni urad za mornarico, Ljubljana, Dunajska cesta št. 31. — Sprejem v mornarico, Množe se slučaji, da se prosilci za sprejem v ratno mornarico kraljevine SHS podajo osebno v Zagreb ali Belgrad in tam ustmeno pred-našajo svoje želje zahtevajoč, da jih mornarica tudi oskrbuje za čas tozadevnega bivanja v navedenih mestih. Opozarjajo se vsi oni, kateri kanijo prositi za sprejem v mornarico, da se na ustmene prošnje ne bode več oziralo, oziroma prosilcev ne več sprejemalo. Vsaka oskrba ali povrnitev potnih stroškov je izključena. Oziralo se bode samo na pismene prošnje, in sicer samo na one, katere so bile vložene pri evidenčnem uradu za mornarico v Ljubljani. Naglaša se končno, da je sprejem omejen le še na jako malo število prosilcev. — Evidenčni in informativni urad za mornarico v Ljubljani, Dunajska cesta 11. — Vrtoglava hitrost uradnega šimelna. Učitelji in učiteljice, ki so bili v zadnjem času premeščeni, niso dobili že več mesecev niti vinarja plače. Višji šolski svet jim je sicer poslal že davno plačilne dekrete, a denarja ni, ker se na merodajnem mestu izgovarjajo, da nimajo še vseh dokumentov v rokah. Upamo pa, da se pri priznani brzini, s katero stika uradni šimcl po zaprašenih predalih vladnih miz, že tekom tega leta posreči poiskati te dokumente. Učitelji bodo pa ta čas gledali plačilne dekrete in se ob njih nasičevali, — Zvišanje brzojavnih pristojbin. Vsled odloka poštnega ministrstva se zviša pristojbina za navadne brzojavke za Nemško Avstrija in Čehoslovaško pri besedi od 15 v na 18 v minimum od 2 K 50v na 3 K, za Švico od 45 v na 57 v minimum od 2 K 50 v na 3 K. — Voznik pobegnil. 24. maja je bil povoznemu eskadronu v Ljubliano pripeljan en par konj. Ker je voznik pobegnil, se ne vc, čegavi so konji in odkod da so. 1 konj od tega para, in siccr rujav skop-l;enec z rožico, na desni sprednji nogi bel svitek, 7 let star, 160 cm visok, jc zaradi naduhe nesposoben za vojaško službo. Gospodar tega konja naj ga pride nemudoma iskat, ker sc mu krma zaračuni. — Opozarjamo na današnji manufak-turnim trgovcem namenjeni inserat. — Zgubljeno. — Na ccsti iz Kranja do Ljubljane je pretečeno nedeljo zgubil voznik kočijsko blazino. Blazina je last dobrodelnega zavoda na Rakovniku in se prosi, naj bi jo pošteni najditelj proti primerni nagradi vrnil naravnost zavodu ali pa oddal v Jugoslovanski tiskarni. llubllinske novice. lj Preki sod za begunce z bojišča sc j včeraj popoldne razglasil po mestnem magistratu na važnejših križiščih cest, v Spodnji Šiški in na Barju. Natančneia določila, oziroma pojasnila se razvidijo iz razglasa, ki je nabit na mestni hiši. lj Pogreb črnogorskega junaka podporočnika Novakoviča Radula je bil v torek, dne 3. rožnika 1918 z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Poleg častniškega zbora, ki je spremil rajnika k pogrebu, smo opazili med po-grcbci tudi župana dr. Tavčarja in ma-gistrain. ravnatelja dr. M. Zamika. Rajni junak, ki jc bil rojen leta 1887., se je udeležil vseh balkanskih vojska za svobodo Jugoslovanov. Umrl jc na posledicah naporov v vojskah. ° lj Roditeljski večer. Dne 2. junija L 1. se je vršil na I. mestni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani roditeljski večer. Predaval jc šolski zdravnik g. dr. Mavricij Rus: »Vpliv alkohola na mladino«. Počastili so to predavanje s svojo navzočnostjo predsednik višjega šolskega sveta g. Fr. Vadnal, višji šolski nadzornik g. Fr. Gabršek, okr. šolski nadzornik g. Fr. Lavtižar, magistratni svetnik g. Evgen Lah, precej veliko število mater, nekaj očetov in učiteljstvo. Ker šteje ta šola 1000 učenk, bi bilo pričakovati, da bo pohitelo še več mater ta večer v šolo. Jako lepo in poljudno jc obravnaval g, doktor v 1 h'j urnem govoru najprej škodo in bolezni, ki nastanejo vsled uživanja alkoholnih pijač na organih človeškega telesa in to tudi pojasnil s slikami. Potem pa je zbrani množici pokazal tudi na slikah škodo in nesrečo v družini, kjer je mož alkoholik. Peljal jo je v duhu v blaznice in kaznilnice in kon-štatiral statistično, da je po 50 % blaznih le vsled tega, ker so sami zauživali alkoholne pijače ali pa so bili njih starši alkoholiki. Koliko hudodelstva povzroči pijanost, koliko važnih skrivnosti izda ravno pijanec! Z napeto pozornostjo je sledilo zbrano občinstvo lepim in poučnim izvajanjem g. zdravnika. Poudarjal je g. predavatelj, da nikakor ne stoji na tem stališču, da bi odrasel človek ne smel zmerno piti vina, ampak odločno je proti temu, da bi se otrokom do 18. ali 20. lota dala ie kapljica opojnih pijač, zlasti ne ruma in konjaka v čaju. Jako imeniten zdravnik je dokazal, da izmed 61 otrok, ki niso nikdar dobili kapljice alkohola, je bilo 11 bolj slabo nadarjenih, med 57. otroci pa, ki so pili alkoholne pijače, je bilo le 9 normalno razvitih. Taki otroci, ki dobivajo alkohol, so mnogokrat bebci, vedno pa jako malo nadarjeni. Silen trud imajo ž njimi v šoli in doma, pa vse je zastonj, z učenjem ne pridejo naprej. Pri tej priliki bodi izrečena g. dr. Mavriciju Rusu prisrčna zahvala šolskega vodstva za ves trud, za lepo in prekoristno predavanje. Dal Bog, da bi rodilo obilo sadu! lj Slomškova zveza. Literarni odsek ima sejo v sredo 4. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu. Predsednik naj prinese proračun za list. lj Društvo slovenskih profesorjev je priredilo preteklo soboto na verandi hotela Union častni večer svojemu bivšemu večletnemu predsedniku g. profesorju dr. Žmavcu. Sedanji društveni predsednik prof. dr. Korun je po pozdravu v lepem številu došlih tovarišev orisal slavljenca kot človeka, učitelja in tovariša, nakar sta prof. dr. Debevec in Maselj deloma v resnih, deloma v šaljivih besedah omenjala njegove zasluge, ki si jih je stekel kot predsednik DSP, Ko se je g. dr. Žmavc presrčno zahvalil za častno prireditev in laskave govore, se je razvila neprisiljena zabava, kateri je zgodnja policijska ura žalibog napravila prerani konec. lj Orkestralno društvo »Glasbene Ma-ticc« ima redno skupno vajo v sredo, dne 4. t. m. točno ob 20. uri; prosim polnošte-vilno. Za odbor: Dr. Ivan Karlin, t. č. načelnik. lj Na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini se začne danes (v sredo) ob osmih zjutraj zopet redni pouk in jutri (v četrtek) pa tudi pouk na trgovski gremijalni šoli. — Vodstvo I. m. d. lj. šole in trgovske gremijalne šole. lj Vožnja po Latterinanovem drevoredu prepovedana. Ker se v zadnjem času ponavljajo ovadbe, da se občinstvo vozi s kolesi po Latermanovem drevoredu, se občinstvo opozarja, da je vsaka vožnja po omenjenem drevoredu v smislu § 37 cestnega policijskega reda prepovedana. Prestopki se kaznujejo po naredbi z dne 20. 4. 1854 z globo do 200 K oziroma 14 dni zapora. lj Prepoved točenja alkoholnih pijač vinjenim vojakom: Gostilničarje in kavar-narje se glasom odredbe komande mesta Liubljane od 26. 5. 1919, št. 380 opozarja, da je točenje alkoholnih pijač vojakom, ki so že vinjeni ali katerim se pozna, da bi pri nadaljnem vživanju alkohola postali vinjeni, prepovedano. Prestopki se bodo kaznovali po min. naredbi z dr.e 30. IX. 1857 do 200 K globe oziroma 14 dni zapora. ANGLEŠKA PRIZNALA KRALJESTVO SHS. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad. 3. junija. Včeraj je došlo oficijelno obvestilo, da jc angleška vlada priznala kraljestvo SHS. m Belgrad, 3. jun. Angleški poslanik, Degra, jc predvčerajšnjim predložil kraljevski vladi svoja pooblastila. Odslei bo posloval kot akreditiven poslanik Velike Btilanije v kraljestvu SHS. MINISTRSKI SVET O ZUNANJEM POLOŽAJU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 3. juniia. Včeraj dopoldne je bi! ministrski svet, ki mu je tudi priso-stoval vojvoda Mišič. Posvetovanje se jutri nadaljuje. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, razpravljajo v ministrskem svetu o važnih vprašanjih naše zunanje politike. IZ NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 3. junija. Tukaj se živahno komentira sobotni govor poslanca Marin-koviča v indemnitetni razpravi. Posl. Ma-riukovič je član demokratske stranke in je govoril za daljni obstanek koalicijske vlade. Z ozirom na to izgleda, da se Pribičevič boji, da bo prej vržen iz ministrstva, preden se vrne Pašič iz Pariza. Trdi sc, da minister dr. Fr. Poljak ne bo ostal do i go minister za cgrarno lclormo. DEMOKRATI IN RADIKALCI. (Izvirno poročilo »Slovcncu«.) m Beograd, 3. junija. Pristaši demokratske stranke širijo, da prikrijejo raz-rovanost, ki se že dalje časa opaža v njihovem parlamentarnem klubu, vest, da sta med radikalci dve struji in sicer je prva za Pasiča, ki je za Veliko Srbijo, druga pa za Protiča, ki je za Jugoslavijo. Klub radikalne stranke vse tc vesti dementira. ZAKON O DRŽAVLJANSTVU SHS. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 3. junija. Odsek za politične stvari je imel danes sejo v navzoč-, nosti ministra za kenštituanto, dr. Kra-i merja, ki je poročal o zakonskem predlogu za državljanstvo v kraljestvu SHS. Po razpravi se je zakonski načrt o državljanstvu sprejel. ZA NARODNO ZDRAVJE, (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 3. junija. Minister za narodno zdravje, dr. Krulj, jc poslal pokrajinskim vladam načrt zakona o narodnem zdravju. Slovenski zdravniški zbor je načrt zavrnil kot nepopoln in sedanjemu času neprimeren. Čuje se, da so tudi hrvatski zdravniki sklenili, da se o tem načrtu ne more razpravljati, ker je prepovršen DOBAVE ZA SRBSKO VOJSKO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 3. junija. Naše poslaništvo v Parizu je poslalo ministrstvu za zunanje stvari vse akte proti bivšemu svojemu tajniku Glušfeviču, ki je bil zapleten v afero zaradi dobave platina. Obtožujejo se velike in ogromne sleparije pri trgovini z zdravili, vsled česar se bo uvedla sodna preiskava, OTVORITEV ZAGREBŠKE 30F.ZE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 3. junija. Zagrebška borza bo otvorjena jutri v sredo ob 11. uri dop, Za sedaj bo posloval samo borzni oddelek za promet z efekti in valutami. IZGINULI MILIJONI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 3. junija. Kakor javljajo h Splita, je odšlo v Dubrovnik in Gruž več preiskovalnih sodnikov in detektivov radi izginulega blaga in blagajn v vrednosti več milijonov, ki ga jc pustila za časa prevrata A. Pflanzer-Baltinova armada na poti iz Albanije v Dalmaciji. Kakor sc čuje, so zapletene v afero razne ugledne osebe. PROSLAVA SKERLIČA IN KRANJ-ČEV1ČA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Sarajevo, 3. junija. Predvčerajšnjim sta v dvorani častniškega doma priredili novinarsko društvo in društvo jugoslovanskih žen svečanostno akademijo v spo. min narodno-kulturnima delavcema Sker-l'ču in Kranjčeviču. ČRNE KOZE V ZAGREBU. (izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 3. junija. V zadnjem tednu obolelo 14 oseb na črnih kozah. Bole. zen se širi in zna imeti usodepolne posledice, ako se ne ukrenejo takoj potrebne odredbe. sd 23krat predkaznovan tat. Lovrenc Drmota, rojen v Železnikih, jc skozi odprto okno stopil v stanovanje Engolbcrta Smodeta v Ljubljani in pokradel mnogo raznega blaga. Tatu jc zapazil dr. Šlaj-mar, ga zasledoval in izročil roki pravice. Predsednik senata Rcgally obtožencu: Iz vseh poročil sledi, da je obtoženec delo-mržen in nevaren tuji lastnini. Kaznovan jc bil samo triindvajsetkrat: 13 tatvin, 4 goljufije, 2 poneverbi, dalje radi beračenja in vlačuganja. Zadnjič jc bil kaznovan 23. februarja letos. Povratek v Liubliano mu je zabranjen. — Sodišče je prisodilo Drmoti 15 mesecev težke ječe. pr Trojna aleluja. Vsaki hiši, vsem prebivalcem jugoslovanskega ozemlja posvečuje Matej Stergar. Tako ie naslov brošurici, ki obsega 8 strani in stane 50 v. ter se prodaja v korist družbi v-Svoj dom«. IV brošuri je kakih osem pesmic, v katerih »Godba, petje, ljubezni mana — Navdušuje Jugoslovana«. Tudi: »Moja nota je gorkota, — Ki puhti na vse strani«. Ali: »Zemlja, obrt, kupčija redi, — Vse stanove do konca. — Ko nobene več kuharice ni, — Sklede nobene, nc lonca.« — Zato: »Kupuj, priporočaj, razširjaj sc glas, — Ki gode in poje za srečnejši čas'< Dobiva se po vseh knjgarnah. pr Slovenski učitelj. Peta številka tega mesečnika jc izšla z zelo zanimivo vsebino. Rudolf Pečjak piše v listu o učiteljski organizaciji. F. Fabinc prinaša članek, ki je zelo važen: Otrok in družina. O bistvu in smotru vaje piše Fort. Lužar (čla- ; nek se nadaljuje.) Albin Lajovic prevaja iz češčine članek g. dr. Mikulka: Delo v luči . krščanstva. O pouku slabonadarjcnih otrok jc spisala Anica Lebar in siccr obravnava poglavje o rokotvornem pouku. Kultura in književnost ter zapiski prinašajo več zelo zanimivih drobtin. List je lepo urejevan in dela čast uredniku ter učiteljski organizaciji. pr Ali znaš? Zbirka najpotrebnejših molitev in krščanski nauk. Pctnjsti pomnoženi natis tc male žepne brošurice, tega katekizma za naše malčke je izšel na 72 straneh. Izdalo ga je Katoliško društvo detoljubov. i Izgubil se jc zlat obesek od verižice za uro z vrezanima črkama F. B. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi gosp. Fran Blažu v Jugoslovanski tiskarni. ?ilfO!l!lP 3 tedne starega otroka SlUU ijjil CjlHb v oskrbo ali za svojega, Vprašati je takoj na Sv. Petra cesti 29. pri gospej Poljancc. 3387 jj)n»ia meterska, žagana in cepljcna se OjSU, dobijo v Kolodvorski ulici it. 31. migreno in glavobol odstranimo fiitro z Fellerjeviin, bolečine tolažečim, »Elzafluldom*. 6 dvojnntih ali 2 specijelni steklenici 24 kron. Lekarnar E. V. Feller; Stublca, Elza trg St. 134 (Hrvatsko). Mi grenska stogla proti glavobolu zraven pri-dejana 1 krono, jc dobra in cena. Omot In poštnina sc računa posebej in najceneje. Kdor naroči več obenem mnogo prihrani, riijniji lepa, velika, za rejo jo napro-Jlillj") daj. Poizvo se v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. i. 3410 Clannv«nio mobilirano, se odda mir-jIQ!!U c=;T=» =!T=> CSTS^ j Podpisana vljudno naznanja cenj. da-i mam, da je začela svojo obrt. Spreje-fUi- ma v delo tudi otroško obleke in popravi vila. Za obilna naročila se najtopleje priporoča in zagotavlja, cenj. damam postrečt s solidnim in točnim delom. Z odličnim spoštovanjem 3404 HUJU MM, Ljubljana, Ms Terezije cesta štev. I3./II./IM. na akordno delo. — Za hrano je preskrbljeno. — Več pove Vinko Jan mL, Got*je pri Bledu. različnih premičnin (pohištva v poštnih zavitkih do 20 kg in po železnici do 5C0 kg tc/e dobavlja po zelo ugodni ceni tvrdka: 3314 EZRKEŠ i POLLAK, Križevci. Radi odpotovanja so takoj proda: 2 HsSškc omari! za aSsiisiiee, t miza, § oeEifca cgieSalc, 1 diosia šn par gersfoih šeroHieu šfe&„ J v /jitiji št. 3/1, nadstropje. Ponudbe pod Sarajevo" upravništvu Slovenca. Stavbinsko podjetje v Kranju Inž. Jos. I. Dedek išče pisarniško pomožno moč. ■ /Cahteva so popolno znanja slovenske ! in nemške korespondence in po možnosti nekaj risanja. — Plača po dogovoru. Ponudbe je slaviti do 10. t, m. Istotam so za poroka in dnina prilike elegantni vozovi in konji na razpolago. □ o drv, premoga itd« iz kolodvora in na kolodvor oskrbuje najceneje in toCao prevoznik, Ljibljm. Radeokeoa cesta iti itd.) se vrši v torek 10. t. m. dvojnega knjigovodstva, popolnoma sposoben, se apre.ino takoj na veliki grajščini. Prosilci sanici naj pošljejo prošnje s prepisi izpričeval in plačilnimi zahtevami pod ..gozdarski urad" na upravo tega lista. Pftrljini v kateri so trije prostori za UlMiiUtJ) goste, ena kuhinja, klet, dve ■palni sobi, drvarnica, lepe brajde, se proda. Cena 50 tisoč kron. V. J. Studenci pri Maribora, Brezna ccsta 59. a. vnn za krmo živini, izborno za med rezanco konjem ima na prodaj po40vinarjev kila Sever& komp. LJubljana. 3327 orstne hakar tm\ MnslašSss ocS-rezfee Eusp^e; Se, felF^glS S89, v Ljubljani, v hiši Vodnikov trg št. 2, I. nadstr. Začetek ob 8. uri zjutraj. 34i8 Hrv. seljačka košaračka zadruga Doljnji V i do vec, Medjimurje prodaja v svoji tvornici na drobno in debelo vsakovrstne in drugo. Cenik se pošlje na zahtevo. 3416 Naprodaj je Vzojemtio podporno društvo v Ljubljani leglstrovana zadruga z omejeno zavezo. VABILO na zbor LJUBLJANA Mestni trg št. 12 se priporoča cenjenemu občinstvu, sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro in poceni. SANAT0R1J „M1RN1 DOM" =je spet odprt in sprejema bolnike— vseh vrst, kakor tudi okrepčanja potrebne. Zdravljenje, tudi izvrstna hrana pri zmernih cenah. Pojasnila daje lastnik in vodja DR. FRAN C£H, pošta Gornja Knngnta pri Mariboru. 3245 v bližini dveh tovarn. V hiši je gostilna, trgovina, trafika, sobe za tujce. Zraven je lcdenica, velik sadni vrt s samim žlahtnim sadjem, vrt za goste, 2 vrta za j zelenjavo in še mala njivica itd. Samo resne ponudbe na upravništvo tega lista pod „Zidana hiša". 3413 letine 1918 ima oddati Franc Maiheis, Brežice ob Savi. enonadstropna z vrtotn in kletjo se takoj proda, istotam tudi 1 dicimalna tehtnica, ki prenaša 1500 kg, 50 m2 malorabljenih parketnih plošč, 23 m betonskih cevi 25—100, otroški voziček, kakor tudi vprežni voz za kmečko uporabo. Vse še v dobrem stanu je naprodaj: Glince, Vrtna ulica SI pri Ljubljani. 3411 Kdor se želi vrniti na Češko, Moravsko, vSlezijo in Slovaško, more po zelo nizki ceni kupiti zemljišča, posestva, mline, tovarne, hiše, hotele, gostilne in trgovine v mestih in na deželi. Priglasiti se je na naslov: Vaolav Krojčik, inšpektor Pozemkove banke v Pragi, Cesko. St. 51, mM--— ggSfF" Brafev z jako finim rezi-. lom, že brušena kar za rabo. Cene K 6-25, K 9-—, k 13-50. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — - V. LUKA, Maribor št. 75. ZZ= ui. i.l se dobi v vsaki m.iožini i. s. najfinejšo ventilato dvakrat čiščeno >Floristella« pri Gospodarski zvezi v LfuMfani. 3400 dobelo. Iščemo fino izvršene in okovane za izprehod itd. nudimo gro-sistom in tudi naravnost trgovinam na drobno in po vseh večjih mestih Uil) države S. H. S. — Prva jugoslovanska tvornica Slapova v SUMJI, HrvalsSto. ki se vrši v petek dne 20. junija 1919 ob 5. nri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika XXV. rednega občnega zbora za leto 1917. 2. Poročilo iu sklepanje o računskem zaključku za leto 1918. 3. Poročilo in sklepanje o računskem zaključku XIX. odseka. 4. Volitve. 5. Razni predlogi. Občni zbor je le tedaj sklepčen, ako so ga udeleži 10. del članov. Ako M jih ne udeleži zadostno število, se vrši drug občni zbor na podlagi društvenih pravil (§ 27) v petek dne 27. junija 1919 ob 5. uri popoldne z istim sporedom in na istem kraju. 3417 S 0 Ljubljana IVolfova ul. 3. # v# r : ■ Prodajalo se bo dne 7. junija t. L posestvo bivše opekarne v Žabji vasi pri Novem mestu obstoječe iz dveh hiš in 20 oralov gozda. Pričetek prodaje ob 9. uri dop. na licu mesta. Ljudska posojilnica v Ljubljani. tal .Gfubljanski vrtetrfci naznanjajo, da so prejeli s pomočjo vlade velike množine inozemskega blaga. <3!ago ss bo ra^pečavalo po cenaij od vlade doiocemJj. 9la drobno bo blago občinstvu na razpolago v vsef) detaljnilj trgovinaf). , Vrane (Krnu. Somcin. J. C. Oflaijer. 9eliks Urbane. & 6. Skaberne. J. Srobelnik. J. Medved. {Prodaja se sačne to. junija.