Številka 7.
TRST, v torek 7. januvarja 1908
Tečaj XXXIII
SIZHAJA VSA3I DAN.
ob nede'jah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
r^uv.ične Steviiko se prodajsjo po 3 »v«., (6 atotink) t mt-ocih tolakcruhh v Ti^tn in okolici, Ljubljani, Goria. k'ranl.i St Peni;. Sežam, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dorntergu, Solkanu itd. < FNE OGLASOV ee računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke ' d mi" /k trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; /a' uf-SL i mite. zah\ ale, posli će, oglase denarnih zavodov »o IM Kti.t Za r,glase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-um. K 2. »lali oglasi po 3 stot. beseda najmanj pa 4 0 " t-tol — Oglase sprejema „lEseratni oddelek uprave E«linf»sti". — Tlakuje »o izključno le upravi Edinosti".
dinos
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NA TtO C NINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K — a* naročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozuu.
laročnijia sa seiellsKo iidaajB JUiiiosti' sta« rceioiemo K-r» 20.pjlisii --«:•>
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko .-.v.a
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraf.tj». Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljaii na uprav<» UREDNIŠTVO: ul. Glor*io Galatti 18 <Nar»dui d n). Izdajatelj in odgovorni uiednik Š TEFAS GODINA. Letnic konsorcij lista nE :inost~. — Natisnila tiskarna konsori i«*
lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t - PoStno-hrani 1 nični raouu Si. S4i'6>2.	-
■i Telefon i te v. 1157	■ -
BRZOJAVNE V£STI.
Avdijeiica pri cesarja.
DUNAJ 6. Po 14 dnevnem prekinjenju bo oeser zopet delil prihodnji četrtek splošne avdij*. nce v cesarski p.lači.
Dr Wekerle se povrnil v Budimpešto
DUNAJ b. M'nisterski p"edsednik dr. Wekerle je bil danes vsprejet od cesarja v posebui avdiienci, nato je imel razgovor z baronom Rauchr.m. W,-kerle, Jekelfalu3sy in baron Rauch so bo popoludne vrnili v Budimpešto.
C. in kr. vojna ladij a
DUNAJ 6. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Ct sir Fran Josip" dne 4. t. in. dospela v Amov, kjer ostane 5 dni. Na »se zdravo.
Štrajk mesarskih pomočnikov v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 6. Mesarski pomočniki so imeli včeraj shod, na katerim je bilo nad «00 oseb. S 'glasno je bil proglašen splošni štrajk.
Dementi
BELIGRAD H. Poročdo inozemskih listov, da seje prestolonaslednik Jnrij na svojem potu v N;co ustavil na Dunaju, je napačno. Prestolonaslednik Jurij ni o&tavil Belega-grada. Vbkd prehiajenja mora biti v postelji.
Parnik se potopil.
BREST t>. Argentinski parnik „Cesarica P*rska* se je pri otoku Quessant vsled ekspiozije kotla potopil. Posadka sestoječa iz 11 mož se je rešila.
Bivši danski minister mornarice.
KOD AN J 6. V minoii noči je umrl bivši minister vojne mornarice podadmiral Tuhnke.
Nesreče na železnici.
PARIZ 6. Pri Con^amesu blizu Bar le-Duca je tovorni vlak trčil skupaj z lokomotivo. Ubita sta bila mašinist lokomitive in tn sprevodnik.
CREMONA 6. V minoii noči sta trčila skupaj vlaka došia iz Treviglia in iz Brescie. ttoajst oseb je bilo lahko ranjeno.
Starinar aretiran radi tatvine cerkvenih predmetov.
PARIZ 6. V Nancy-ju je bil z obema svojima hčerkama aretiran starinar Geguer, v katerega prodajalnici so našli razbitke kel-kov, monširanc, svečnikov in drugik cerkve-nik predmetom Dokazalo se je, da Geguer izvrši muo^o tatvin. Aretirana sta bila tudi dva njegova pomočnika.
Maroko.
PARIZ •>. General Danmde je dospel v Casablanko in prevzel povelj >tyo nad okupacijskimi Šetami.
Kazenska razprava pr j ti Thawa.
NE\V-J0RK 6. Danes je ob ogromnem navalu občinstva pričela kazenska razprava proti Tbawu radi umorstva na Whiteju.
Kolera.
CARIGRAD 6. V predmestju Bejkossta se pripetila dva sumljiva slučaia kolere, ena o-eba je umrla. V Meki, Medini in Držedi, Jambu in Abnalu je obolelo za kolero 176 eseb, od teh .lih je 122 umr'o.
P C) D L I S T E K.
Zopet spopadi med Amerikanci in Japonci.
NE\V-JORK 6. V mestu Ogden v držav TTta je okolu 200 belokožce* udr'.o v japonski d-1 mesta s krikom: Obesi-e Japonce. Več oseb je bil > težko ranjenih. Da ni prišlo še do resnejili spopadov, se i« zahvaliti policiji, ki je posredovala.
Japonska ia Združene dršave.
TOKIO 6. Listi poročajo, da so se pogajanja med Ameriko in Japonsko povoljno dovršila, ker se je japonsko izseljevanje v Združene države omejiio.
Francoski ministerski predsednik v Madridu.
PARIZ 6. Minister za unanje stvari Pichon ostane v Madridu štiri ali pet dn«. Nato namerava napraviti izlet v Granado alt Sevilo. Izlet bo imel privaten značaj. Dne 13. ali 14. t. m. se Pichon povrne na Francosko.
MADRID 6. — Francoski minister za uesnje stvari Pichon je dospel semkaj ter ie ;mel razgovor s španskim ministrom za unanje stvari in z mini^terskim predsednikom.
Likvidacija kongregacijskega premoženja na Francoskem.
PARIZ 6. Pravosodni minister Boriand namerava predložiti zbornici zakonski načrt, po katerem bo v bodoče likvidacija kongre-gacijskega premoženja stavljena potom upravnega postopanja pod »,'ržavno nadzorstvo.
Slika iz socijalističnega raja.
Socijalistični delojemalci proti soci-jalistiČnim delodajalcem.
V nedeljo se je vršil v „Delavskem domu" shod delavcev v svobodni luki, in sicer onih težakov-dninarjev (avventizi), ki jih udinjajo razne delavske skupine za prekla danje (ganghe di bordo) glasovita „Cooperativa di carico e scarico" (Zadrug* za nakladanje in razkladanje) in Ll<>ydov konsorcij.
Na dnevnem redu je bilo izsesavanje, ki so mu podvrženi težaki dninarji se strani težnkov, členov omenjenih zadrug, ki imajo v najemu prekladanje v svobodni luki in udinjajo v to svrho one težake-dninarje.
Težak-dninar Cos-mra, kakor sklicatelj shoda, je poročal, da h >čejo omenjene troie za-lruge vsiliti težakom, ki sa od njih udimani. urnik 10 ur mesto sedaj veljavnih 9 ur. Za uro čez pa so dobivali dosedaj udinjani težaki na kopnem 80 stot., na krovu pa in pre-mogarji 1 K. Sedaj pa zahtevajo omenjene delodaialne skup ne, naj udinjani tt ž-iki delajo uro več brez odškodnine. V protest pa so ti le pred nekoliko dnevi zapustiti delo po preteku deveturnega dela.
Cossara je zaključil: „Kakor se borimo proti issesavanju se strani kapitalistov, moramo se tudi boriti proti issesavanju se strani naših lastnih SOdrugOV. Pozval je težake-dninarje, naj se ravnajo po dosedaj veljavnem urniku in naj po deveturnem delu zapustijo službo.
Sprejeta je bila tudi resolucija v tem zmislu. —
Ta-le shod ia povod k tem težnjam te-žakov-ininarjev govori za cele knjige, kajti razmere delodajalstva v prosti luki so karak teri->t;čna slika, kako bi izgledalo v „državi bodočnosti", kjer bi gospodovali naši socijalisti.
One delodajalne zadruge, proti katerim se obračajo vpravičene pritožbe težakov-dni-narjev, so namreč sestavlja ne od samih delavcev, in imajo v najemu prekladanje v vs-h raznih panogah dela v svobodni luki. Ti delavci zadrugari pa udinjajo po potrebi dela večje ali manje število delavcev, kojim plačujejo gotovo dnino: zadrugarji imajo fiksam na dan, razun tega pa tantieme od čistega dobička zadruge. laiamo torej tu na eni strani delavce-delodajalce. na drugi strani delavce-delojemalce. Iuteresautno pa je to. da na čelu teh delodajalnih zadrug stojijo socialistični delavci, kojim njihovn ».socijat i stična zavest" prav nič ne brani, da izsesavajo svoje delojemalce na bol; brutalen način, nego bi Bi to upal kak buržoazijski kapitalist.
V tem oziru je tipična zlasti „Coopera tiva". Z njo smo se že nekolikokrat bavili in njeni socijalni zločini so že vprav vnebo vpijoči. Kar se v tji dogaja na nasilstvu, izsesavanju, zasmthovanju vseh postav in so-cija'ni brezsrčnosti, bi dajalo tvarino h kakemu socij ilnemu romanu, proti kateremu so z^ozirom na spremenjene čaee grozote Zolajevega „Germinala" nt-kaj čisto navadnega. In to tem bolj, ker ljudje, ki so na čelu iste, se proglasa o socijalisti, prihiinjeno se imenujejo pr jatelji delavstva in igrajo merodajno vlogo v tukajšnji f-ocijalno-demokratični stranki.
Na čelu te „Cooperative" stoji glasoviti Zollia, ki obdan od verne mu garde vlada kakor kak turški paša s skrajnim in brutalnim tero i^mom nad drugimi zadrugarji, ki se morajo slepo pokoriti ujegovim ukazom, kajti sicer jih zadeva takoj kazen, da izgubijo kruh in celo, kar ee ne dogaja sicer pri nikakem kapitalistu, da jim Zoilia ne izplača grenko zasluženega groša.
Isti socialistični paša, prototip brezsrčnega kapitalista, pa dela tudi propagando — o, grozna ironija — za Bocijalistično stranko na tak način, ki je v za->meh najelementar-nejšemu pojmu svobode in ljudskemu pravu, ki ga s?cer socialistična, straoka tako bahato naglaša. Kakor pa se ob::aša proti zadrugar-jem, tako in še hujše — obnaša se ta paša proti onim delavcem, koje zadruga udinja I kakor delodajalka.
Z-ian je slučaj onih dveh slovenskih delavcev, ki so bili organizirani v N. D. O. Le za to in, ker sa nista hotela udati terorizmu, da bi podpisala pristop k socijalistični organizaciji, sta biia najprej kaznovana s tem, da jima ni bila izplačana tantiema, a slednjič sta bila izbacnjena iz „Coop trati ve". Drugi zadrugarji, dobri Slovenci sicer, a koji so že videli v bedi otroke in ženo, se niso mogli povspeti k enakemu junaštvu — vsak ni rojen za junaku — in so s solzami v očeh podpisali svoj izstop iz N. D. O.
Drugim delavcem, zadrugarjem in dninarjem, je isti mogotnež z vrednim njega spremstvom prisilil v to, da so se odpisali od slovenske bolniške blagajne ia vpisali v okrajno bo nisko blagajno, kjer vladajo socijalisti, A morali so to storiti, dasi so bili leta ia leta vpisani v slovenski bolniški blagajni, kjer se manj p^aču?e, in pristopiti tja kjer nihče ne razume njihovega jezika in se jih celo pita s „šČavo". A mnogi, ki so bili že 10 let v podpornem društvu, so tako izgubili pravico do Starostnega zavarovanja. Nasproti joku in obupu slovenskih delavcev pa je imel paša le sarkastični smeh vsegv mogočnega vladarja.
Proti temu siatemu nastopa N. D. 0. z vso eneržijo in hoče iti do skrajnosti v boju proti temu socijalnemu barbarstvu, zagrešenem od t. zv. socijalistov. Deloma se bavi s stvarjo že državno pravdništvo.
On?
GUY de MAUPASSANT,
Ljubi prijatelj, tebi se zdim nepojmljiv ? ažurnem to. Ti me imaš /a blaznega ? Morda sem malo ; vendar ne iz vzrokov, ki jih navajaš ti.
Da, jaz se oženim.
In vendar se moje misli in moja prepričanja niso izpremenila. Se vedno smatram aak. nito zd uženje za neumnost. Gotov sem, da od deseterih mož jih je o-em ogoljufanih od svojih žen. In ne zaslužijo boljšega, ker S9 bili tako neumni, da so priklenili svoje življenje in se odpovedali svobodni ljubezni, ••lino veseli in dobri stvari na svetu, ter ivvstvu, ki ras žene neprestano k vsem žeaskam, pristrigli peruti.
Jaz s:iin se čutim zdaj bolj nego kdaj ■ezmožnega, da bi ljubil eno žensko, ker ker imam vedno vse druge preveč rad. Hotwl bi imeti tisoč rok, tisoč Ustnic in tisoč tem-
peramentov, da bi objel istočasno celo množico teb dražestmh in tako nepotrebnih bitij.
Ia kljuHu temu se cžtn m.
Dostaviti moram, da deklico, ki bo od jutri naprej moja žena. komaj poznam. Videl sem jo še-le štiri-ali petkrat. Vem, da mi ni zoprna, in to mi zadnstu e v namen, za kater« ga jo potrebujem. Majhna je, plavolasa in bujna. Pojutršnjem bom poželel najbrže veliko, rjavo, vitko žensko.
Ni bogata. Iz srednje rodbiae je in je dekle, kakor jih najdeš na tucate ; dobra za možitev, brez posebnih dobrih ali slabih lastnosti. Ljud e pravijo o njej : „Gospodična La olle je prav čedna," in jutri poreko : „Gospa Riiymond je prav čedna." Iz kratka, ona spada v legijo mladih dostojnih deklet, ki jih človek z veseljem vzame za ženo, dokler ne najdemo nekega dne, da so vse druge ženske boljše od nje, ki smo si jo izvolili.
„Ćemu se torej oženiti," vprašaš.
Skoro si ne upam izpovedati ti čudni in neverjetni vzrok, ki me sili k temu ne-zmiselnemu koraka.
Oženim se, da ne bom sam.
Ne vem, kako se ti najbliže, razumlji-
Tukaišnje socialistično vodstvo pa seveda ni nikoli mignilo proti temu svojemu ljubljencu, bodisi iz strahu bodisi iz afariima ; vsekakor isto zadeva sokrivda na teh soci al-nih zločinih. Da je pa prišlo predvčerajšnjem v naročju same sociialistične stranke do protesta proti takemi izsesavanju, pomenja, da je mera napolnjena. Meiktici zborovalcev : „So hujši nego buržoazijci" ilustrirajo položaj.
Vod>tvo socialistične stranke pa se nahaja v grozni zadregi. Se noče zameriti izse-saleem, ne more pa braniti drugim izsesavj,-nim delavcem, da protestirajo ; kajti to bi jo preveč kompromitiralo. Zadrega se kaže v tem, da na shodu težakov-dninarjev ni bilo nikakega socijalističnega voditelja, in na vodenem poročilu včerajšnjega „Lavoratore", Niti ni treba omenjati, da niso sodrugiine-salci občutili potrebo opravičiti se pred aodru^i-izsesanci.
Rez, krasna s]ika iz socijalističnega raja ! J
Hrvatska.
Ogrski glas o borbi med Ogrsko in Hrvatsko.
„Die Information" prinaša od „ogrska strani" situvacijsko shko, ki ne pripoveduje sicer nič novega in posebnega, — in še tega ne bi hoteli mi vsega podpisati — ki pa j« vendar zanimiva zato, ker prihaja od ogrske struni in ker priča torej, da je tudi med Ma-djari še ljudij, ki borbe med Ogrsko in Hrvatsko ne jemliejo tako na lahko in ki nt jo tako zaslepljeni od šovinizma, da bi kar iz-ključali možnost, da Ogrska državna ideja v tej borbi končno — ne zmaga !
Dopis slove : „lil zopet je minulo leto. Če p?imerjamo poHtičoo situvacijo Ogrnke ob zakijučku leta 1907 z ono pred jednim letom, podata, takoj v oči dve jako karakteristični razliki. Tedaj je bila Ogrska v političnem in gospodarskem sporu z Avstrijo in v velik _:u prijateljstvu s Hrvat>ko. Spominjajmo se le razpaljenih govorov, ki so so jih izrekali posamični člani stranke neodvisnosti proti Avstriji ; da, celo členi vlade, mej temi posebno minister za trgovino Fran Košut, niso zamujali nobene prilike, ko so mogii izvajanji, slič-riimi ultimatumu, strašiti avstrijske oblastnike. Na drugi strani pa je svetelo prijateljstvo do Hrvatske, zasnovano potom resolucij onaše v, in vsa dežela ne je radostila na tem, ko so členi hrvatske „narodne stranke", ki so bili skozi desetletja na strani vsuke ogrske vlade, ostali v manjšiui in so morali resolucijonašem prepustiti polje. Kako se je od tedaj vse spremenilo! ! Ravno današnji dan je prinesel raz-glašenje sankcijoniranih nagodbenih zakonov, ki ZJgotovljajo desetleten mir z Avstrijo, in ravno sedaj gleda vsa Ogrska na Hrvatsko, kjer vlada v>e poskusa, da bi poprej toli zasmehovane čleue „narodne stranke" spravila zopet na vladno klop. Seveda ne poj de to tako lahko, kakor si to predstavljajo v ogrskih vladnih krogih, „Narodna stranka • doseže tudi ob izdatni poipori vlai^ da ali ne 15 mandatov. Pa tudi če bi narodna stranka" dosegla večino, kar pa je za seda j i z k 1 j u č e n o. se ne bo imela ogrska vlada preveč veselili na tem, kajti tudi čl ni „narodne stranke" izjavljajo — in to zopet iz strahu, da ni bi izgubili mandate — da nočejo ni<* vedeti o železniški pragmatiki m moraio — če tudi ne v tormi, pač pa v bitstvu — odobravati stališče revoluci-jonašev v ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Kakega dobička si more tu pričakovati ogrska vlada ? Nič druzegfl, nego nadaljevanje boja, čegar izida ni možno napovedovati.41
vejše izrazim. Im<-1 boš ali z rubnoj sočutje ah me zaničeval, v takem žalostnem duševnem stan u sem...
Nučem biti ponoči sam. Čutiti hočem pri sebi, poleg sebe bitje, bitje, ki zna guvoriti, karsibodi že.
H<jčem, da se morem prebuditi iz spanja ia jo vprašati kaj — kaj neumnega, samo da slišim kak glas, da čutim, da moje stanovanje ni prazno, da vem, da bdi živa duša, da vidim, kadar naglo prižgem svečo, poleg sebe človeško obličje, ker... ker (ne upam se skoro priznati) me je strah, kadar sem sam.
Še me ne boš umel.
Ne bojim se kake nevarnosti. Če bi prišel noter ropar, brez trepeta bi ga umrtil-Tudi se ne bojim strahov, ker ne verujem na nič nadnaravnega. Ne bojim se mrtvih. Verujem na popolno uničenje slehernega bitja, ki izgine.
Torej ?... da torej! Strah me je pred menoj. Strah me je pred strahom ; strah me je krčev mojega razburjaiočega se duh& ; strah me je strahotnega občutenja nezapo-padljive groze.
Smejaj se, ako ti drago. Grozno je, neozdravljivo. Strah me je pred zidovi, pred
pohištvom, pred znanimi predmeti, ki se za- mi često nekako izpreminjajo v živa bit a... Strah me je zlasti grozn-ga nemira rco ih misli, strah moje pameti, ki mi večkrat, zmleta cd skrivnostne nepojmljive plahost'. uhaja kakor pesek...
Čutim naj pivo, kako se čuden nemir plazi v mojo dušo in mi poliva mrzlo zono po hrbtu. Pogledam ok-li sebe. Nič! In h..tel sem vendar najti kakšen vzrok. Kaj očitnega. Kajti strah me je le, ker ne poznam vzroka svojega straha.
Govorim! Strah me je lastnega glasu. Hodim ! In strah me je nepoznanega za vratmi, za zagrinjali, v omari, pod posteljo. In vendar vem, da ni nikjer ničesar.
In hlastno se obrnem, ker me je strah tega, kar je za menoj, dasi ni nič, in jaz to vem.
Razburjam se, čuiim, kako narašča moj strah in se zaklenem v svojo sobo ; hitim v postelj, se skrijem pod odejo in stisnjen zaprem oči ves obupan in ležim tako net-končno dolgo časa z mislijo, da še gori moja sveča na nočni omarici in da jo moram ugasniti, Ne upam se,
(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« St. 7
V Trstu, dne 7. januvarja 19C S
Drobne politične vesti.
Novi u č i t e j s k i zakon za Bosno in Hercegovino je bii v uradnem časopisu ob javljen na d*n novega leta. Po tem zakonu bo učiteljstvo v teh dveh deželah pomnožene ali še ne tako, kakor bi bilo treba. Sict r je pa učitelj st o tamkaj dobro organizirano, in izbojuje sčasoma še boljih vsp^bov.
Bolgarsko vseučilišče. B Ugarsko naučno ministerstvo je izdelalo zakonski načrt, b katerim se na bolgarskem vseučilišču ustanovi tehniška fakulteta.
P o j a č a n j e v o j s k e v M a c e d o n i ji. Iz Carigrada poročajo, da v kratkem odpošlje Turčija v Macedonijo novih bataliionov vo a-kov, oknlu 13.000 mož. Te čete se porazdele po vilajetih.
V srbski skupščini je hotela o-pozicija povodom razprave vojaških vprašanj izraziti vojnemu ministru Putmku nezaupnico, bar jej pa ni vspelo, ker ie skupščina glasovala ministru zaupnico s 73 proti 38 glasovi.
Bolgarsko sobranje je bilo v soboto zaključeno s prestolnim govorom.
Cesar v G o d o 11 o. Z Dunaja poro čajo, da se cesar s dovoljenjem zdravnikov poda koncem meseca marca na grad Golo »o. kjer ostane več tednov. V začetku je bilo določeno, da bo cesar na spomlad bival nekoliko časa v Lovrani, potem so pa to nakano opustili.
Češka trgovinska zbornica za Severnovztočno Češko. Iz Kraljevega Gradca javljajo, da se ustanovi čisto češka trgovinska in obrtna zbornica za severnovztočne dele Češke. Zbornica bo imela svoj sedež v Kaljevem Gradcu in obse gala češke okraje, ki so spadali dosedaj pod Liberško zbornico.	,
Pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe med Avstroogrsko in Srbijo prično zopet 9. t. m. na Dunaju.
Bojkot nemških časnikov. Iz Lvova poročajo, da se je dne 31. decembra 1907 vršila tamkaj skupščina odposlancev prijekih društev v Galiciji, kjer je bilo sklenjeno pozvati prebivalstvo in lastnike javnih lokalov (kavarne, restavracije, hotele i. t. d ), naj od
1.	t. m. odkažejo vse časnike, ki izhajajo v nemškem cesarstvu, to pa radi postopanja pruske vlade proti poljskim Pjljakom,
Dnevne vesti.
Hristos se rodio! Danes obhajajo naši pravoslavni bratje roj^t.o Kriatovo. Ob tej priliki jim kličemo bratski : Hristov be
rod. j !
Naš podlistek. Opozarjamo cenj. čitatelje. da začne v kratkem izhajati v našem listu roman grofa Leva Tolstega ,. KAZA Kl".
Ta romati spada med najkrasnejša dela vebkega ruskega pisatelje in med prva dela svetovne književnosti sploh. F Busiji je vzbudil velikansko pozornost in naredil dotlej če malo znanega Tolstega na mah slavnega. Romantično kazaško življenje je naslikano tu s prečudovitimi barvami in doslej ni opisala ■<e nobena knjiga vernejše kazakov-junakov. Prepričani smo, da napravimo svojim čitateljem s Kazaki" veliko vesel,a in da bodo citati to Tolstojevo povest z največo naslado.
Umrl je Zalukovec Fran, trgo-ec v Trstu. MoŽ je bil prišel pred mnogo leti v Trst, kjer je postal soliden trgovec in posestnik, „Edinost1* je pokojniku, pred leti posvetila več člankov, kateri so njegovi trgovini mnogo škodili. Pokojni je imel nesrečo, da ie stanoval v bližini znanega Mauronerja in da je zašel v nam sovražne kroge. Z omejeno inteligenco, ki jo je imel, postal je bil privesek taborskih matadorjev in je v tem sovražnem nam duhu vzgojil tudi svoje otroke. Zadnjo „ovacijou so mu priredili ob zadnjih občinskih volitvah narodni volilci z Rocola, ko ga je sin „garibaldiuee" pripeljal na vo Kšte, kjer je oddal glas za Mauronerja.
Koliko bi bil pokojnik lahko koristil svojemu narodu, da. ni zašel na kriva pota?!
Poziv vojaški taksi zavezanim osebam. — C. kr. namestništveni svetnik razglaša :
Po zakonu od dne 10. februarja 1907.
2.	drž. zak. št. 30 se morajo vse vo aški taksi zavztme osebe dotlej, da prestane njihovado!ž nost vojaške takse, zglasiti vsako leto v me aecu januarju pri mestnem mag stratu (vojaški oddelek^ Via Muda vecchia št. 2, III. nadstr.
Oprostitev osebne dohodnine sli nado-mestilne takse za službo, ki se (oprostitev) pričakuje, ali ki je nastopila ▼ prejšnjem letu aaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, aii iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasiti se.
Zglašati se more ali pismeno ali ustno.
Pismene zglasitve se morajo opraviti tako, da &e vpošljeta mestnemu magistratu dva v vseh razpredcikih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazca. Zgla-eilni obrazci se dobivajo brezplačno pri c. kr. namestništvenem svetniku in pri mest nema magistratu. Zglasila se vpošiliajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, pcštniue prosto.
Zglasilnt obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi in naslovljeni, oddajo na pošto, ne da bi se uporabil poseben ovitek.
U-ttne zglasitve vpisuje mestni magistrat v oba zglasilna obrazca.
Zgla-sitve, podane po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti.
Črna nizka čepica je bila zamenjena O tem slavnem slovenskem uuistniku ps-
v nedeljo zvečer v restavraciji (ali tudi mo-	damo jutri nekoliko podatkov ia priobčim*
goče v kavami). Dotični jo blagovoli prinesti	občinstvu neko razveseljive novico, v „Čitalnico", kjer dobi svojo. i Predstava začne s solo-oeno, v kateri
Iz statistike v evobodnilukl. V mino-	? £ r V" > * Reklamiral Prešernov
Zglasilnim zavezancem, ki predpisane lem letu ie bilo v 8V0b0dni luki naloženih 69683	»Krst pri Savicr . Sledil bode enodejans^
zglasitve ne podajo pravočasno ali ki jo po- jelezniCnib vozov.	*	zgodovinski fragment srb-kega pisatelia Nu^«*
dsjo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko	„ , '	. „	.. .	„Knez od Semberije potem soloscena rKa
naloži do 50 K denarne, kazni. Voiaški taksi „ Računske listke družbe sv. Cirila in	ko naj ga dočakam-, ki jo igra g.a mar-
zavezane osebe, ki v svojih zglasilih vedoma Metodija so nadalje naročili sledeči : lv. Zu-	kiza Stroz/.i. katera jo je sama prevela iz f a«-
kaj zamolči ali zagreše neresničnih napovedi,	Vodmat pri L<uMiani; Ivanka	coskega. Večer se zakliuči s šaloigro v H d«-
zapadeto — ako deianje ne tvori kaznivega Kimovec za gost. ,.pn Lipi - Franc konšek	janjlh „Navaden človek" od Nušida.
dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazen- c- kr- P0Št»rJn T?ost- Trojane ; M. Knaf»ič,j Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— — ---Pošti, Litna ; A. Mkuž. S Lucija
skem zakonu — denarnim kaznim do 500 K,	Pf1 ~	. , T1 . . T ,,
če so dane posebne obteždne okolnosti, do	°b Soči, Goriško ; hotel , Jiinia' , Liub lana; 1000 K. Naložene denarne kazni se izoremene Verli, Cerknica (Kranj .ko); hotel „Lloyd
v zaporne kazni, ako se ne dado izterjati.	Ljubljana; hotel Se.dl, Ljubljana ; Narodni
Vrhu tega je tedaj, ie se zgla^itev ni	d"m« Lizana; Tonči Jezevmkova, učiteljica,
podala pravočasno ali če se je podala nepo-	Mozirje; Josip Zure, župan v Kand.ji, Ru
Nar. delav. organizacija
Državni železničarji imajo i*-nes ob 7 pol uri zvečer shod v prostorih X.
£.00 p'olUitaemu obdano"navrfjoTa	; Antonija Tuiek. No.o mesto ; Stanko D O. ulica Lavatoio it. 1. Priporoma se, i,
podstavi znanih podatkor, ali pa takih, ki se V"ovec, T"lmul 5 Fani Šlaipab, Velika Loka; pr.de,o vsi.	• _
, .	.	.	.. ...	■ i... Mamnnn tauornj" 1 .nihliaria • M:<lri 1-rt'm
Književnost in umetnost
poizvedo u-adoma, brez obotavljanja prirediti »Narodna kavarna", Ljubljana; Malči Germ
pri g. Mayer-}u Kranj ; Fr. Pikle, tajnik moz.
vojaško ta k ^0.
Pritožba iz občinstva. Prinajaio nam pritožbe, da naročniki našega lista v Mira maru dobivajo naš list Še le čez dva, tri in tudi štiri dni. Tako n. pr. „Edinost" od nedelje še v včeraj predpoludne ni bilo ▼ Mira« maru Neko povabilo, oddano v Trstu dne 2. t. m., je dobil naslovljeuec dne 5. t. m. zvečer.
To je velik nedostatek, proti kateremu S9 moramo pritožiti in prosimo poštno upravo,! naj poskrbi, da bodo pošiliatve v Miraraar, redno ia o pravem času prihajale naslovljen-j cem v ruke.
delu ! M ž ie začel s I
podružnice v ZhIcu ; gostilna Zupanova, Ljubljana ; gostilna Kovač-eva. „Pud skalco"; restavracija „Perles", I. Glešič, gostilna pri ,.Peteliučku" v Gorici, Nunska ulica št. 7
Boj in zmaga. Povest iz Anam*. Spiral Jožtf S p i 11 m a n n. Pr^vel D. Z Cena broširane knjige 60 v. vezane 80 v. To
gostilna „Zupančič, Ljubljani; hotel Štrukelj, j« XIII. zvezek znirke Spiltmannovih povesti. Ljubliana; I. Peternel, li tel TrigUv, Bled; k« jo izdaja katoliška bukvama v L;ub jani. P -družnica Kranjska gora za hiši „Slavec" in Spillmanuove povesti so n* Nemškem jak-3 , Č^rne"; Anica dr. Krautgva, Kamnik; Ana p"?111^116 in j h tudi našo iju Istvo rado bere. Dimnik, Trb«..Tje.
Tržaška mala kronika.
Paćujoča ZHnitiiiva povest se godi na anai skem Cesarskem dvoru.
Kobzar. Izbrane pesmi Tarasa Šev-čenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine ia X Radi nevarnih groženj Na zahtevo pesnikovim življenjepisom. Prevel Jos. AbraM. čevljarja Petra Chiareila, je bil predvčerajž- C-.-na broširane knpgo 2 K 40 r, vezme 3 K njim popoludne aretovan 27-letni zidar Ber- 60 Znamenita kmiga ! Tu se seznanjamo z
G. Ujčić na aeiu i m z je
sojina dtrlom, kakoršnega smo pričakovali.! n^rd Coilomarino, ki je doma iz Conversano največjim ukraiinsk:m pesnikom, Tarasom Šnv-M« smo že povedali svojo sodbo o tem pro- prj j$arjjU v Italiji, a biva tu in stanuje v ulici čeukotn, čigar pesmi so prava divota in f^8orju moralke v semenišču v Gorici, o tem , Farneto št. 12. Peter Chiarelia ga ]e dal enem živo zrcalo življenja in duše nesrečnega favoritu znanih tržaških krogov, ki kar hre-! ZdlQ aretovafit jjer mu je Collomarino pred maloruskega naroda. Prevajalec si ie vzel pri pene po tem, da bi razdvajali in razgnali (jnevj grozil, da ga hoče vbiti. No, ko ga 8vojem deiu mn<*go vestnega truda, za kate-Slovence in Hrvate v Tr^tu in Istri, da b i -e redflr aretovaL ie Collomarino z eno roko rega zasluži vs-i priznam®. V boljša umevaaj« jih slabili v težki ravno želi slavofobni znan izrek nekega tacega
Saj tudi jaz bi bil za slovensko bogosluže-nja, ali „viši obziri" ne dovoljujejo tega!
Teh krogov pokorni sluga je g. Uičić, profesor moralke v Gorici po želji iz Trsta. Zato napoveduje mož svojemu narodu v Istri narodno Kinrr. Narod naj bi obupal nad samim seboj in se udal resignirano po go-»p. Ujčiču prorokovani mu pogubi. Saj Istra bo tako in tako „italijanska"!
D s^edno je torej od g. Ujčića, da njim. ki so pod njegovo oblastjo in ki bi im^ii nekdai postati delavci za naroda bodočnost, prepoveduje Čitanje lhtov, ki si do voljujejo b'ti drugačnega mnenja nego oni, ki ne napovedujejo narodu smrt, ampak ga vapodbujaio k delu iu boju za življenje!!
Potisnen do profesure, do katere bi imeli drugi veliko več pravice ne le po svojih letih in po svojem znanju, ampak tudi po svoji življenskih iz3kušnjah in s^oji resnosti, je g. Ujč.ć hitro začel z delom po želji svojih protektorjev : iz Gorice javljajo namreč, da je v tamošnjem semenišču zabranjeno čitati list „0mnibu8"!! Nikakega dvoma ni, da je ta prepoved izposlovana od g. Ujčiča. ker je rečeni list povedal temu gospodu par grenkih iu resničnih, oziroma, ker je ob o lil poskuse, da bi se narod naš narodno demoraliziral in diskvalificiral za narodno borbo s tem, da se mu govori, da itak ci nikake nade, da bi se narodno ohranil!
„Omnibus" eprrmlja vest o rečeni prepovedi sledečimi pripombami:
„Bog naj mu odpusti in povrne pamet ! A ti, tužna naša Istra, nikar se ne žaii, da imaš v Uičićevi osebi nevrednega sinu. Ne boj se, « n ti ne bo škodoval, marveč ti bo koristil, če tudi proti svoji volji. V mladini, ki pride iz semenišča, navstane reakcija in
poletevša v beli svet, ne pozabi tudi tebe
*
* *
Slep bi moral biti, kdor ne vidi tu protislovenske roke. Naše liste, ki niso nikdar še napisali besede, ki ne bi bile ▼ s* giasju z verskim čutstovanjem, iu ki vsikdar visoko drže ugled svečeniškega stanu kakor takega — te prepovedujejo. Nič pa nimajo proti temu, če verniki in duhovniki — po vseh zakristijah — čitajo razne „Piccole", „Indi-pendtnte", „Gazzzettioe" itd., .liste torej, ki so direktno nasprotni katoliški cerkvi in sme-
ga vzeli r.a zapisnik in ga potem dejali pod ključ. Tako bo moral sedaj odgovarjati mdi dveh zločinov: radi nevarnih gn ženj izn če nih proti Chiarelliju in pa radi jaTuega ua^il-stva, izvršenega s tem; da se je dejausko pro-tistavl;al redarju.
X Tatvina z vlomom. Predminolo noč so neznani lopovi vlomili v tobakarno Lana Bottich a, ki je na Širini Santorio Santorio.
niin osvetljevanjem njego\ih del. Prevodi posameznih pesnitev so prav dohri. Knjiga p opremljena tudi s pe-nikovo sliko in z z m-ljevidom Ukrajine. Priporočamo to hvalevredno knjigo naitopleje. Tarasa Šcvčenk-i mera poznati vsak izubr«žen Slovenec.
Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo. 1.
del. Cena vezane knjige 3 K 20 v. Koristna praktična, potrebna knj'ga. Iz nje se vsak
Ko je včeraj v jutro Bottich odprl tobakarno, l*bko	ure^n« ga, pravilnega knjigovo«5
je našel v isti vse narobe in je takoj razumel, stva. V
predgovoru naznanja knjiga, da iai-da To ga bili po noči neznani tatovi počastili deJ° v8ega skupaj trije deli. se svojim nezaželenim obiskom. Napravil ie	Tu I2lšil Prvi dl1 Je namenjen v prvi
vrsti našim društvom, k?r obsega knjigovodstvena navodila o društvenem poslovanju in poslovanju „Čebelic" ter navodilo za knjigo-
svojim nezaželenim obiskom. Napra takoj mal in enrar ia tako ie konstat »val, da so mu tatovi odnesli za 252 kron cigaret in smodk, za 12 kron znaiuk po 5 in po 10 stotink in pa za krono drobiža.
X Neznani tatovi.
Kuštrin, stanujoča v hisi št. 16 v u'iei delia Pietk, je prijavila predvčera;šnjim na policiji, da je še dne 2. t. m. konstatovala, da so se bih tatovi vtihotapili v neko njeno sobo v podstrešju hiše ter da so odnesli od tam par zlatih uhanov z demanti, vrednih 200, zlato naprsno zaponko z ametisti in biseri, vredno 100, in pa zlato zopestaico vredao 20 kron. Ona trdi, da so se morali tatovi vtihotapiti v podstrešje na novega leta dan me) 8. in 9. uro zjutraj.
Koledar le vreme. — Danes: Lne<jan muč. Jutri: Marcelin muč. — T* mperatura^ vče raj ob 2. uri popoludne — 0 7* Cels
včeraj : lepo.
šiio duhovnike ! Nu, stvar je iasna : oni prvi	.	. . ......
listi delujejo za ohranitev * Slovenstva, ti j Ijajoč Ju z navdušenimi živio-klici.
vodstvo o gospodarstvu mladmičev in mož . . drugi del prinese natančno izvedeno kn.ig* Gospa Josipina T0(jstV0 gospodar-kih zadrug (hranilnice, p« sojilnice, konsumua društva), o tretjem delu pa bo priobčen sistem dvojnega knjigovodstva večje trg »\ii.e. Pričujoča knjiga ima služiti ▼ prvi vrsti kakor učna knjiga za yoii telje naših izobraževalnih društev. Priporočamo jo s tem toplo in,prepričani smo, da bodo intereso?ani krogi pridmo segali po nji.
Kritična razprava o lurških dogodkih. 111 del teh znanih kritičnih razprav vse-učiliškega profesorja dr. Jurija Bertrisa v Parizu je izšel v slovenskem prevodu. Cena —^Vrenje knj'oe» ki se odlikuje po l^pem tisku in mednem. trdem papirju, je 1 K 80 v.
Dvojne litanije, zložene od znansga od-
Hrvatsko primorsko siedallšče.	FZS&Lit
Drugi večer. Včerajšnja predstava meznega izvoda je 40 vinarjev. Ohnetove drame Pužinar je podala zopet Vse tu naznanjene kmiga in skladbe jo priliko, da se je došlo občinstvo nadivilo založila Katoliška bukvama v Ljubljani, krasni in lino premišljeni igri obeh gostov.	Ob novem letu ie izdala katoliška bale-
ge, markize Strozzijeve in ga. I. Bor št- vama tudi „Splošni katalog slovenskih □ ika. Prizor za prizorom i e rasla zadivljenost knjig'*. Dasi obseg* t* katalog samo del «lo-ob tem umetniškem življenju, ki se je poraial veuskh knjig, vendar izp ičuje žalostno, kako na odru. Že v drugam dejanju sta razvila zelo je obegitel« slovensko slovstvo v zad-umetnika v velikan-kem duc-prizoru svoje njem d^set^rju Katalog btane 60 v. velike umetniške sile. ki so se potem v vsa- Koledar .Strossmayer:< za leto 1908 kem dejaniu razvijale z raznovrstnimi učinki, jma bogat koledarski materijal, kakor ga niM izhajajočimi iz bogatega zaklada njune mo- noben drugi hrvatski koledar, ima znamenite gočne igre.	jn vai,ie dneve iz hrvatbke zgodovine ie iz
Došlo občinstvo je bilo po nekaterih pri- življenja hrvatskih kulturnih ptvuko — Štu-zorih kar fascinirano in je prirejalo po vsa- dije o Strosamajerju in n katere govore ve-kem dejanju umetnikoma burne ovacije ter likega škofa, tako govor, ki ga je Strossa*-pozvalo ponovno, posebno po svršetku igre yer imel ua Vatikanskem koncilu. — V bele-ta dva odlična gosta na pozornico, pozdrav- trističnem delu so sodelovali vsi hrvatski na;-
Tudi ostali ensemble je bil ve>tno in z dobrim razumevanjem na mestu. Izkazali so se z'asti markiza (pl. Prugovečka), baronica
(ga. Hajdušković), Athenaja (ga. Protička) in	PB T
v možkih ulogah Moulinet H.jduškov.ć), gledal.ščno delovanje leta 190i. Posebno
Bachelin (g. Gruulut) in vojvoda (g. Protič).	J®	a, -1' J^uarja d<
drugi pa za njega pogubo! Naiavno in logično je torej, da so krogom, katerim služi g. Uičič, naši listi na p:>ti, italijanski pa ne!
In vendar se ti gospodje motijo, ko menijo, da morejo oni zaustaviti časa in dogodkov kolo !
Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu vabi vse člane in prijatelje hovitim dijalogom ter živahuimi in dramatič
učitelj stva v dvorano „Trg. izobr. društva",	„imj prizori, ulica S. Francesco št. 2, v četrtek dne 9. t. m. ob 4. uri iu pol pop. na predavanje o Na današnjem večeru se slavna in pro-
šolskihigijeni.	slavljena umetnika g.a markiza S t r o z z i in
ugledneji književniki. — Statistični del je, ▼ kolikor je bil lani pomanjkljiv, nadopoljnen s statističnimi datami in podatki novih kulturnih institutov. — Dodan je tudi letopik ozirom na književno, umetniško, glasbeno ia
zada 1-
.. ...	.. j oktobra 1907. — Koledarju je tudi to leto
Igraje napravi^ velik^ uhs s svpjim du- dodan V8egtranski šeaiatlzem HrvaUke. Cena
koledarju je 2 kroni. Dooiva se v slovanski , knjigarni g. Gorenjca, ulica Valdirivo.
Gospodarstvo.
Trgovski promet z živino 1. 1907.
Po statističnih pregledih je nazadoval trgovski promet v prvem poletju mino'oga leta
Po predavanju pevska voja. — Naj neg> Borštnik poslovita od našega odra. manjka nihče !	Odbor. Upamo, da priteče naše občinstvo v velikem
Denarne pOŠiljatve bodisi po poštnih številu na današnjo predstavo, da se pokloni nakaznicah, bodisi v zaprtih kuvertah se ne v pozdrav tema dvema zvezdama jugoslovan-bodo vsled odredbe ministeratva za trgovino ske dramatične umetnosti. Večer pa bode imel tako glede izvoza kakor tudi uvoza. Izvoz več nročevale strankam ob nedeliah in praz- značaj svečanosti tembolj, ker je namenjen klavne živine je padel za 15 345 Vosov, kar nikih. Adresotom ostane pa svobodno, da »t- proslavi 25-1 etuice delovanja g. I. pomeni nazadovanje za več n-^g-i 9 milijonov morejo v omenjenih dneh sami dvigniti denar Borštnika na slovenskem in hrvatskem kron. Najbolj je nazadoval izvo'.goveje živiae, na poštnih nradih.	odru. —	dočim se je izvoz ovac in prašičev nekolike
T Trstu, dne 7. januvarja 1908
»EDINOST« štv. 7
Stran II?
povišal. Tudi izvoz me<8 ie padel za okroglo 1 milijon kron vrednosti. Nazadovan'e izvoza kaže posebno izvoz goveje živine v Nt-mčijo, nasprotno pa je poskočil iz*. 02 ovac tako v Nemčijo kakor tudi^ v Belgijo. Izvoz prašičev j t šel večinoma v ŠJico. Meao se je izvažalo na Nemško, v Švico, na Francosko in v Romunijo. — Uvoz klavne živine v našo monarhijo je nazadoval v primeri z lanskim prvim polletjem za 78.037 glav, kar pomeni približno 11 milijonov kron vredno-ti. Da je »voz tako pade!, je v prvi vrsti pripisovati zaprtiji Srbije. Uvoz iz drugih držav v našo monarhijo je precej neznaten, samo Italija je uvozila 4331 glav goveje živine in istotako Orna-srora 1150 govedi.
Življenjsko zavarovanje
ti pridobiva poleg izkazov naš;h zavarovalnih 3avodo? tudi v s-lovtnskih krogih čimdalje večje priznavanje. Naši ljudje prihajajo končno do prepričanja, da ima nalaganje prihrankov v zavarovalue zavode velike prednosti. — Kapital, ki ga naložimo pri njih, se ne le obre »•tuje, temveč preskrbi vlagatelj z njim najboljše svojo rodovino. Če smo spoznali, daje neol hoono potrebno zarovati ves gmo ni imetek, potem j« ravno naša dolžnost zavarovati tudi obite<i za slučaj, ako bi prerano izgubila d>-kodek, ki ga za luži ro ;b ski oče. — Pri izbiranju zavarovalnih zavodov v s^rho zavarovanja naj odločujejo pri vsakem previdnem možu tohko ugodni zavarovlani pogoji in nji-iiovi vriski cen:ki, koiikor tudi varnost dotičnih zavarovalnih zavodov. Da bomo m« gii lažje presoditi vjimost zavarovalnih zavodov, moramo prej navesti nekatera pojasnila. Aseku-racijski regulativ iz 1896. !. odreja, da morajo zavarovalni zavodi nalagati gotov del zavarovalnin. ki tvorilo premi it, ko rezervo. Tako pridobliene premiiske rezerve zagotavljajo za-varovalcem izpolnitev obvez, ki bo jih prevzeli Zavarovalni zavodi pri rednem poslovnem raz voju. Pravilno je torej, da moraio izkazovati zavodi, ki ob-tojajo že dlje časa, visoke zne ske premijskih rezerv, bodi zaraditega, ker so ^e sprejeli velike zneske na zavarovalnin >h in imajo mnogo obvez, bodi tudi zaraditega, ker so te nphove obveze starejše in v tem slučaju se mora že približevati premijska rezerva kar največ polni vrednosti zavarovanega zneska, ker se pnbližu e pospelost zavarovanega zneska. — Iz tega je razvidno, da ne moremo presojati varnosti zavodu po visoko ti premijskih r»zeiv, ker jih je nemogoče primerjati iaraniln čniin vlogam ; varnost zavarovalnih za voJov ie mogoče presoje vati le po jamstvenih zaklad.h, ki jih smejo vporabljati v pokritje izrednih potreb.
Padanje žitnih cen.
V zadn;,ih dneh mmolega leta so se cene žita na tržišču znatno znižale. R izlog padanju cen proizšel je iz auienškio tržišč. Razun tega je po vsej Ogrski zapal sneg, in se misli, da so jesenske setve zavarovane pred mrazum.
M> d petjem in tsmburanjem bila je naenkrat ura polunoči. Malo pred polunočjo so se odprla vrata, ia v sobo je prišepalo, oprto na palico, sivih Jas in sive brade, zavito v kožuh, — staro leto (g. Mozetič.) V lepem, poetičnem od njega «am^ga sestavljenem govoru, podal nam je takorekoč bilanco starega leta ter nam prorokoval, česa imamo pričakovati v novem letu. Odgovarjal mu je v imenu občinstva g. L. Pertot istotako v lepih besedah. Ura je bila dvanajst, staro leto je zginilo in v sobo je priskakl.alo mlado novo leto v podobi male deklice, oblečene v narodno nošo (hčerka g. Pecikarja). Ta pa je tako lepo dtklamovaia zbranemu obč n<tvu .novoletno voščilo, da se je marsikomu zaro-! Bilo oko od ganotja.
Vsi veseli lepega uspeha hvaležni smo pev. društvu, da nam prireia tako lepe zabave. Svoje zapričeto delo nadal Uite ia Nabrežina postane zopet stara narodna Na-krežina !
Pa 5a drugo veselo vest Vam imam poročati. Tukajšo o godbeno društvo ustanovilo je Mvoj orkester, ter se pra* pridno vadi pod vodstvom g. Ma cena. Upamo, da se mlade moči v doglednetn iasu že tako izurijo, da nam ne bo treba najemati tujih godcev. Tudi to je napredek za našo občino.
Toliko za dauos a v kratkem zopet kaj, če se med tein časom ne oglasi gori omenjeni dopisnik ter tako izpolni svojo obljubo.
„Naš glas", glasilo agrarne stranke na Goriškem je prenehal izhajati. Čujemo, da ta list prične v petek zopet izhajali pod novim vodstvom. Zatrja se dalje, da se sedaj prične novo, sveže, neustrašeno delovanje in da list Jie bo imel do nikogar obzira — kak<>r jih ije imel doslej do voditeljev slovenske ljUd-ke stranke, in da bo govoril vsakomur v brk, kar mu gre. Novi voditelji lista da se Ločejo držati stal Sča : ravna pot najboljša pot!
Raz stroja brzovlaka št. 7 je padel dne 5. t. m. med postajama Sot^ska-Nomenj bohinj-ke želez<.ice, kurjač J. Znidar in se smrtno-nevarno poškodoval. Znidarja so prepeljali z i ti m vlak; m v Gorico. Ni nade, da okreva. Ponesrečenec je poročen in je žena v blagoslovijenem stanu.
Trsouina s pohištvom Dpfpf IPFff! Trgovina s pohlštuom
wwvw^w i «ll(ll ««1UJ www\/v/w
ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Su. Kaferine od navadne do naj fine je vrste
= in po jako nizkih cenah.

in sladčičarna
VINKO SKERK, Trst ulica flcquedoffo 15 |
In« 3-krml na daa rrai kruh. Veliko iebero MJkoto* ia bombonov m daj. — Mokr U najboljgih mlinov Bombone ir. čokolade in napolnjene z najfinejšimi likeri. Sprejema naročila s t vsakovrstne to te in krokante. Ur (Uvaia T»e na dtia V. in franco. Pezertna Tina v buUljkah iu raznovrstne likere. Veliko iibcrj pr^linetov u boiićao droTo po uiaki w i. :|
. Podruzniča ulica Miraznar fit. 9

Svoji k svojim!
Tvrdka z lesom
EMILIO SEGRE
Vesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907 do 1 januvarja 19U8 je prišlo v Opatijo 7771 tuicev. Od 26, decembra 1907 d » 1. jan. 1908 je na novo došlo 233 oseb. Dae 1. jan. je bilo navzočih 1208 oseb.
Vesti iz Goriške.
C. kr. prof. Stockmaier — pijonir nemškega mostu do Adrije. V graški „Ta-gespjiL*4 je pnobčU goriški prof 'Stockmaier po-z v za d« ne=ke nemški šoli v Gorici. Nemcev je v Gorici in okolici baje okolu 4000. a zgraditi fii hočejo nemški dom, ki bo stal l 10.000 K. Prispet al bo seveda tudi nemški ^Schulverein*. Nemški profesorji, tujci v Gorici. Stackmair, Nussbaumer, Heinetsbe-ger in drugi smelo in brezobzirno nastopajo za nem-iko idejo : slovenski profesorji pa se ne upajo aa domačih tleh niti zinit', ker se je boje vladne roke.
Iz Nabrežine. Že precej časa ni bilo is
naše vasi nikacega glasu ; vzrok temu je deloma pomanjkanje važnejših novic, deloma pa tndi zadnji dopisnik v cenjenem Vašem listu, ki je obljubil, da se v kratkem oglasi, a pozneje svoje obljube ni izpolnil. V onem dopisu namreč ie pozival naše učiteljstvo, da naj ono vpliva na to, da tukajšnji otro ji ne bodo prepevali laških pesmij. Kako da je prišel na to misel, mi ni znano, ker če bi g. dopisnik dobro poznal tukajšne razmere, .ne bi zapisal onih vrstic. Kajti če bi kdo izmed učiteljev prepovedal otrokom na ulici laško petje, na rečem dvakrat, da bi mu isti otroci ne zapeli zvečer laške podoknice. Ne da bi bili laškega mišljerja, pač pa iz hudomušnosti.
No pa, kar se laškfga kruljenje tiče, smo že dokaj na boljšem. Ne sliši se več pesmij ,.avite cufture*, ampak vsepovsod sliši se le naše narodne pesmi, katerih se učijo naši mladeniči v pevskem društvu.
Tu pa je na mestu naše učiteljstvo ter viži svojo narodno dt Ižno6t s tem, da uči naše mladeniče narodnih pesmij ter tako indirektno upliva na otroke, da tudi isti pojo slovenske pesmi, ker pregovor veli, da kakor pojo stari, tako čivkajo mladi".
No, ker sem omenil ravno pevsko drnštvo, hočem o i^tem še kaj spregovoriti. Cenjenim čitateljem morda še ni znano, da mamo sedaj tudi mešan zbor. Isti se vadi prav pridno v petju, in da bo vspeh zagotovljen, opazilo se je na Silvestrov, večer, ki ga je priredilo društvo svojim členom v restavraciji g. Nemca. Tu se je videlo, da naši stari pevci niso še za v „peuzjon" ; posebno g. mčitelj Tance, se svojim tenorjem ie ne ; pa tudi naraščaj nam obeta mnogo.
Le tako vrlo naprej mlade pevke in pevci in kmalu dospemo do cilja, ki smo se fa namenili doseči!
Vesti iz Kranjske.
Mraz na Dolenjskem. Dne 3. t. m.
zjutraj je kazal toplomer v Novem-niestu 10 stopinj C mraza, v okolici pa 13 stop.
Nemški narodni svet za Kranjsko.
Kranjski Nemci so imeli v soboto shod v L ubijani. U-tanovili so nemški narodni svet, ki bo zastopal interese kranjskih Nemcev. Častn m predsednikom je bil izvoljen baron Scbvregel.	_ /
Vesti iz Koroške.
Slovenski fantje, ki delajo na predo< u skozi Ture, prirtdiio dne 12. januvarja v ke-gliščni dvorani gostilne g. Antona Stib:l ▼ Slapi plesni venček z raznimi pustnimi zabavami. Svirala bo godba na pihala. Z >četek točno ob 2w uri popoludne. Vstopnina 2 K. za m >žke. Ženske ne plačajo nič. Hvaltžao se bodo vsprejala predplačila in darovi, ki 6e bodo pcrabljali za naročevanje slovenskih Ičasopiiov in za družbo sv, Cirila in Metodija. Žele?i je torej obilne rdeležbe.
Iz Malnica, In končno je vendar dose ženo in kličemo živio41 ! Poteklo je več let, odkar se gradi predor skozi Visoke Ture in odkar se nahajajo tu slovenski gostilničarji — tu v sredini nemškega naroda. Ali doslej, žalibog, se ni zdramil noben slovenski gostilničar, da bi si naroČil par slovenskih časopisov za svoje slovenske goste. Sledniič se je oglasil gostilničar A. Stibil. pravi slovenski narodnjak in si je naročil „Edinost" in „Slovenski narod". Hvalo izrekamo za io niemu in g. Tavčarju. Sedaj pa je pričakovati od tukajšnjih Slovencev, da bodo zahajali v to gostilno čitat slovenske časopise in da bodo tako doznavali, kaj se godi med našim
Naznanilo preselitve.
Podpisani uljudno naznanjam si. občinstvu, da sem preselil svojo
ZALOGO OLJA in TRGOVINO JESTVIN
— i i i ulice Birriera Tecc&ia št. 41L^s
ulico deli' Olmo štev. 1 jI.
I ul
■ V nadi, da me bo si. občinstvo ■■ tudi v bodoče poč&ščalo s svojim cenj. obiskom, se zrn dosedanjo naklonjenost toplo zahvaljujem in ^H pripo>očam
spoštovanjem udsni
losip GregoriČ, trgovec
/////,
Trstu
ie odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera
koroškdgfa lesa po konkurenčnih cena!?.
Bsa™
RŠ3F2
Angelo Lizza	ArtUfO PetrUZZl POR. AllL
slikar, dekorater, slika Izveske itd., lakira	k vač-mehauiic za »troje in motorj,
TrSt ^,iCut,e.PacdŠ.št* °	Tovarna štedilnih peči ^SPARHERD)
Vsprejeraa vsakovrstno dekoracijs^ umeV	TRST, Ulica Mar H U. 10.	TELEFON št. 971
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine
v zobozaravniškem kabinetu
dr. J Čermak in (j. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev 13, II. radst.
Podpisani Mm v aliol Z.a.3 iar*K« Ttooai* «t«T 1» U vogla ulic« Orna G ..rgioi ot-orll
IT ZALOGO VINA
u donita rak«, prldel K 1* m«jlb Tluegr»dr.T t Bola (otok Bt4Č la gk prodajam » »o<16 <ib to iMkionlab. Z* i«tc kraj Vau ■agotuvlja da kaki-Toit najbolja. l>a *iinor«m enjcalu Odjemalc m JamćtU ca j.rii"«no »jr.o i" ia p k let-II. rta (a dob!»aim v originalnih aodo« bib nara> no«t iz mejlb kUtl v B»li ta da ga tako ravpoftU -»m tu<ti aa altiu.a»ja.
Za krčmar]« in costiiničarje primerne cen s
▼ aadi, 4a m	i Vato	t«o!ei.-i ta
tiu>
IVAM CVITANIĆ
Poulards, race, pnrani, štajerske kokoši. Račja mast. Slanino, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom.
Trst, ulica Campanile št. 15.
Dr. A. Barkanović
specijalist za notranje in živčne bolezni
ima
SVOJ A IVI BU LATO RIJ
v Trstu v ulici danita štev. 2
ORDJSUJE: vsak dan od 10.V, do 12.V« ure zjutraj in 4.—5. popol.
I O RDI S
Tapecirarska delavnica
Alberto Senoicb.
Crstf via Jiziano Veccliio It. 4 vsprejema vsako Vipecirnrsko delo in tudi popravljanja. s== CENE NIZKE. =====
Giacomo Peliegrina::
Zavod za nikelovan]e
Trst, lil. Stadion 10 (dvorišče)
Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov svečnikov, poprave umetniških pred. metov in potrebščin za dela iz žolte medi

solidno in elegantno
po zmernih cenah TS3I
Rafaele Italia
TR8T — Via Malcanton 7

B0NIVENT1 & Comp.
Artistično - kromolito-grafični zavod I. reda
TRST, ulica Tiziano Vecellio št 4. — Tel. 19-07
Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. ia jamči za perfektno in lepo izvršitev.
SOB Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. aa
EDE
VEM
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi sc plarolas«, kostanjevo, črnikasto, Urno barvo, Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDIMII
m—mmmmmmmmmmm^m PoAUJstvs »o paitiaa povM^J«. mmmmmmmmmmmmm^m
TOVARNA POHIŠTVA
Aleksande Levi Minzi
Crsft
ulica della Cesa št. 46.
Trajna zaloga pohiitva:
ulica della Sanit& S-e/. i4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchlo štev. 30.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; ie-08. (Za informacije vprašati 6-70).
Zaloge:
Piazza Rosarlo štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.

Siraii IV
»RDINOST* 5tev. 7.
V Trstu, T januvarja 1S( s
blo^enskim narodom. Slednjič prosimo tuka-
i^je Slovence, da bi z radodarnimi doneski pripoiucgli, da >i naročimo še v« č slovenskib
list v.	_____
Vesti iz Štajerske.
Okrajni zastop Šmarje pri Jelšah je
30. m. m. jednoglasno sklenil v trajen spomin aestdesetietnice cesaijevega vladanja ustano viti iu vzdrževati zimsko kmetijsko šolo, ter je v to svrho tudi določil in dovolil denarna sredstva. Šola bo v pr\i vr?ti namenjena kretskim sinom šinarskega okraja, njen sedež to v trgu Šmarje. Okrajni zabtop namesti k i Litijskega strokovnega učitelja. Ta bo v irskih mesecih na tej fiuli poučeval kmetij-stvn. v drugih mesecih bo pa kakor kmetij-tki instruktor potoval po okraju ter piirejal razna predavanja in dajal praktična navodila. T oskrbi bo imel tudi okrajno drevesnico. Kuivtijsko spisje, računanje itd. poučeval bo m tej šoli eden ali drugi šmarnskih Ijud-ko-Ijhkih učiteljev. Predavalo se bo pa na tej i ih tudi najvažnejše, kar je treba kmetu v< deti o raznih zakon h, o sodiščih in pravdah. o davk h, žh inozdravstvu itd. Šola se koraj gotovo odpre žs | rihodnjo jesen. — Želeti bi bilo. da hi se take šole usttnovljale povsod po SI ivenskera.
Razne vesti.
Pozabljen lakote umrl. V vasi Cbau-Monteu-Veriu na Francoskem je zakrivila •bčia-ka uprava Strašen dogodek. D;in pred božičem se ie oglus 1 pri ondotrem ofcčin-tkem pred sto ni k u nt k vagabund tor prosil «4:rbe. V ta namen in za kaznovanje imajo t v»eh francoskih vaseh zaporne prostore. V t iko ječo so zaprli tudi t^ga starca. Pozabilo f a se je j o,:< lno.ua nanj. Ker pa je
I	i!a j oddaljena od bivališča, se tudi si slišalo njegovih tlabih klicev. Dva dneva p /neje so oaši novi kaz-iovacci starca mit-k ga in zrni zn;enegd.
Kako narašča Dunaj. Leta 1860 je i m*-1 Dunaj pol milijona prebivalcev, leta 1891 žo 1,384.282. Leta 1900 1 648.335, sedaj i: je dva milijona prebivalcev. Ako pojde tako da je, bo v 25 letih dus^gil Dunaj tretji milijon pr< l.-iv lcev.
2O let poročen, a še ni videl žene Prav romantično je življenje nekega
Hohkmn. Že 20 let je oženjen, vendar svoje žene še ni videl, ker je bil slep. Naenkrat je po s:ečni operaciji spregledal in sedai v:tli prav dobro. Vse na okolu stoječe je videl in spoznal. Z lo želi videti svojo ženo, a ©na prebiva sedaj v Colorado Sjring<. Obve-stili so jo o srečnem izidu operacjj in i»'tzdvoiiino bo tak< j prihitela k možu.
Milijon kron je zapustil mestu Velikem Varadiiiu pokojni arhitekt Kolomaa R -r. anoczj pod pogoiem, da uporabi mesto to s ®to ia ubožue ustanove.
Huda turja je zadnje dni razsajala v k.urnerikem zalivu, ki je napravila precej škode.
Zakon proti alkoholu. Znano je, koliko zla prih ja od a'kobo a za pojedince, z i družine m cele narode. Da se temu po-r. aga, je izdelal r(munaki finančni ministtr E-.i i! Cobtinescu zakon o monopo u a pijačo, k: bo v kraktm predložen parlamentu v Bukureštu. Glavne točke tega zakona so sledeče: Uvtde se monopol na pijačo, ki jo bo država tvua prodajala in katera bo morala biti ni-r« na in dobra. Gostilnice bodo v občinsk h rokah; \odilijib bjdo pa >Ato neporocni ljudje, iu sicer kot cbčintki uradniki. — Število go-stilnic se ne sme množiti : v vasi, kjt r je pa m inj n^-go 150 hiš, sme biti samo tnj, go-oiiiaica ; kjer je manj nego 150 hiš, se sme ttroriti gojilnica. le v enem slu^ju ako pet kiiein- trov naokolo ni nobene vasi z g. stilnico. — P. epovedi.no je dajati pijačo na upanje a i na blago (žito i. dr.). Plačati se mora vedno tal oj in v gotovem denarju. Gostilnice se zapirajo vsaki cai o » 8. uri zvečer ; ob »edeljah in praznikih morajo b|ti zaprte tudi dopoldne. Po gostilnieah so vsake vrste igre. prepovedane. Pijače se ne sme daiati p janim sebam :a onim, ki še niso izpolnili 16. leta. Kdor se v pijanem stanju skrega ali s'epe : :i pade na u!ici, bo kaznovan prvi pot z 20 inonami, drutrč z 48urn m zaporom in tretjič toai tri dni zapora. Ko prestane to zadmo k .en, zapišejo njegovo ime v register pijan-
II	y ki jim je po gosLliucah prepovedano dajati pijačo. Ta zakon no g .tovo veliko kori-
romun;k mu narodu. Koris il bi pa tudi S' ovencem.
Lmorjen od roditeljev in soproge. 1/. Budimpe.-t^ potoč t o : Premožueg i p osest -i'k;: Ptncilo so nsišli te dni umorjen; ga. Uu.orjen je bil s sekiro. Tekom preiskave je Irla zaslišana tudi soproga umorjenega. Rekla je, da so na^li razbit m oropan ormar, v kater* m je njen mož lirami denar. Nadalina ureiskava je dokazala, da so Ptncilo skupno ■ morili njegovi roditelji ter njegova žena. Hoteli so se ga znebiti, da bi se polastili i je-govega denarja. Mor Ice so zaprli ter jih izročili sodišču.
Najstareji škof na svetu umrl. Iz Londona poročajo, da je v H obartu (Ta^ma-nijx) umi 1 katoliški nadškof Daniel Murphy v 90 letu starosti. Mu;pby je bil najstareji škof li t svetu.
1
m&u OGi

.Vai; ofc'iso: računajo ne i.o 3 8W>t b2»etf<j: »■'•sCii-ti^Ji ns >>r so r.-ičunRjo m* pr-.ifi; ;i'V3a 4U aviUnfc t	—;---- P'H''fi t&šoj. ==

—
Naravni med
iz u ran r ga čebeljnjaka A. iftembercer v Dragi, prodaja „Mlekarna HriiSica", ulica Geppa 19, lik ..Nurodre-ga. doma", v Trstu.	15^0
Preda se čevljarska delavnica In
nvnrfftfclnirff ®°bro iipeljr>na cev^arska delav-pruaaj^lllliu. niča in prodajalnica v bližini ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima p eveć dela z drug? čevljarmco. Pogoji Lgodni. Natančna pojasnila daje g. JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul. GiuSia št. 34	:717
BOGOMIL PiNO
bivši urar v Sežsni
ims srn j o covo
prodajalnfco ur
v TESTU
^s "»Ilea Vlnrcnzo BeiJInl Stev. It
nasproti cerkve er. Ali tona r.orpg%
prodaja ob priliki novoletnih .traznikov ure,
vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah.
Kcbal Anton SGi",iani 8C 27'
C >w\\\\\\\\\\\\\\w
Trgovina je>tvin, svt že blago
cene zuierue.
157
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifllitične in kožne bolezni
ima svoj airibulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko) Sprejema od 18. Jo 1. in o«3 5. In pol tlo tt. In pol pop
Uitterio Oaidevit
Delalnica pohištva v modernem kroju m sobe in kuhinje.
elfije pripihTč te pioiiaiaiiiics Cd saiai in zocub) it itn u stsT&i TRST — ulica Valle št. 8.
J)
■rt
a.s
+ „OLLA
prUuau kuki>r iiiijlH>ij:i iu uopreKoalji-ra Trst.1 v.-it-h pnuiijevih lugijeniCu.n predmetov iu ribjih — OVELETMA GARANCIJA —
hi. Gai — Ćrst, Corso 4.
PoSiljatr^ i* r1<1. 2,	...
Delalnica pasov, kiinin pasov, elastični nogovic. ob ez. ravnodrzaje*. Der-golj in bi<Jai Irigatorjl ođ gl.l 20 naprej.
za vrič n« K *>. nav. K 50.
V založbi „TISKARNE EDINOST"
v TRSTU, ulica Giorgio Galatli štev. 18 je izšel v sloven. prevodu
!i \\
ROMAN
Angleži spisal J. F. COOfER-
Els-gantno broširana knjiga s finim svetlim pap rjem, obsegajoča 420 strani male csrr.srke s'.ar.e
% krono si.
po pesti 20 s.ot. več.
X>obl sa v vseh knjigarnah po 3lovensh.cm.
®
i! II
RazDOšilja se le rroti povzetju aii nsprej poslanemu znesku
XXXXXXXXXXXXXXXX
Edvard Bercsak
Tr&t ulica Giorgio Vassari št. 14 (prej Androna deli' Olmo)
Noua velika tovarna slanin
in klobas po jako zmernih cenah
Prodaja na debelo Iu drobno sledeče specijalitete
Preaswurst...........po	kraje. 68 kg.
Jetrne klobase.......... „	10 kos
Crodegliini........... „	72 kg
Kranjske klobase......... ,	72 n
Kuhani salami (brunšveski) . . .	„ ^	76 n
Pošiljat » e po vsej deželi po pošt. povzetju.
>ooo(ooooqo:xxxxxx Virgilio Cisiimo
TRST, ulioa Barriera vteohia 4
Velika izbera
igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itdL
po konkurenčnih cenah.
Snežni novx dohodi 1
Prodajalnica manifakturnega blaga

m* M
M.
•h.
Trst ulica Ponterosso 10 Trst
Blago svileno in volneno
f u stanj, svilene in volnene šarpe. rute, kožuhovlne-
Uolnene in fkanene pletenine. mr prilika!
Volnena pogrinjala, dvakrat šita, zavese, preproge, priposteljniki in pogrinjala, po cenali
da se ni bati konkurence.
Perilo in drobnarine v veliki Izberi.
8S4" DNEVN! NOVI DOHODI.
Odha anje in prihajanje vlakov Državna železnica.
Veljaven ocl 1. oktobra 1S07 noproj
Odhod iz Trsta (Campo Maržo)
Trst— Rovir.j — Pula (Dbnaj)
5 3* 0 Herpelje—Kovinj—Pula.
7.20 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8.oO 0 Herpelje—Kovinj—Pula.
4.15 0 HerpeLe—lio v in j—Pula (Divača—Du.tif .
7.40 B H; rp» Ije—Divača— Dunai —
(Kanfanar- Rovinj: 6.50 9 20 4, 815)
Ob nedeij: h in praznikih: 2.15 BorSt -Herpelie— Divača.
Trst—Bule— Pereč 6.10 0 Koper- Buje—f oreč in meJ| oatftjv. 3.10 0 Koper—Buje—PoreO1 va mevlpostaje. 7.10 0 Kuper 'n mcdpos'aje (le do Bjjj.
Trst—Gorica—Jest niče— Celovec — Beljak — Morakova
5.46 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina — ščina: 8.4? i.
7.2o B Gorica • Prvaćina--A,dovSćina 8.47) Jeseiuca -Beljak— Celovec — Dunaj Westbhf. — iaaj j. ž.— Praga—Berolin—Draždane.
B.45 0 Općine—Gorica ( n uiedpostaje) Jesenicp — Beljak—Monakovo— Duuaj U'estbhf. — Dn.a< i. ž.
f2.50 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) ^PrvatL.ia AjdovSČina: 2.47) Jesenice—Celovec.
4.25 B Opčine (vlnk se vstavi samo za vstop- G »ric* (m medpostaje) Jesenice—Beljak—Celore«— Praea
5.05 0 Opčine—(iorica—Jesenice — Beljak—M>na kovo— Dunaj j. ž. Dunaj—Westblif.— i':.«?«
7.80 0 Opčine—Gorica (Prvačina—AjdovSčiua '.'.al
iO.iJO 0 Občine—(-rorioa—Jesenice—Beljak.
Ob nedeljah in praznikih : 2.25 0 do Gorice.
■ ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 8#00. 2.uš. 8.3 >
Prihod v Trst. Pula—Rov nj—(Dunaj)
";.45 0 z Dunaja—Divače—He.-pelj in ai^d^ ii-u 9.46 0 iz Pu:e—Kovinja^—H rp«rlj iu medpust .j. 3.40 0 iz Puie— Hovi ja Diviiče — Dunaj*) Ifcr.-elj
in med posta j. 7.25 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 8 iz l'ule, Rovinja (Divače Dunaja K » Ob nedeljah iu praznikih: 9.2S iz Herpelj u >. Divače.
mehanična deiainica
Trst — ulica dgl Trionfo 1
izvršuje vlakovretna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nfkelovanja.
Poreč—Buje—Trst.
S.OS 0 iz Buj, Kopra :h medpostaj 12^0 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. I 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpos.n; Monakovo— Pr2fla- -Celovec — Jesenice Gorica —Tr st . 5 30 0 iz Monakova, Dunaja j. /... Dunaja We-tbh
Celovca. Jesenic, Gorice, 0,>čin i J. 7.5S 0 i c Gorice in medpostaj Ajdov'čine. 10.00 0 iz Celovca. Jeaeuic, Gorice, Opčiu. 11.55 B iz Prsge, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolia« Drai>lan.
2 05 0 iz Celovca, Trbižsi (A;dov5č.) Gorice, Opdin, 6.50 0 it Alonakova. Beljaka, Jesenic, Gorice. Opčin 810 B iz Prage. Celovca, Beljaka, (Ajdov/, G »rice 11.10 0 iz Priige. Berolina, Draždan, Celr.vca, TrbiSa
Gorice, OpČin	*	___
Ob nedeljah in pravnikih: 9 24 0 iz <«orice (zveaa, z Ajdov-čino in meipostajami).
južna žeBeznlca.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červirjar.a in Benetk.
f. 47 B prt ko Cervinjuna v Benetke, Rim, Wi!aii. Videm, Tontebo, Čedad in S do KorminH (Cormons) preko Nabrežine. 11.LO 0 preko Červinjana v Btnetke—Milan (se . •* '/
na Videm in Čedad). 5.30 B preko Ćervinjana v Benetke. Mil in. Bim zvezo na Videm). V Italijo preko Kormiaa in ViJma 8.^5 B pr«"ko Nabrež. v Kormin.rVidem, Milan, liiiu 0.00 0 v K- rmin (se zvezo na l'ervinjan in Ajdov
ščlno), Videm, Benetke. 4.18 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) V; isir
Milan itd 8.00 B v Kormin in Italijo-9 05 0 v Kormin (se zvezo v Cervinjan .
Do Gorice— Kornina—fervinjana 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zve ) v A j dovSčino).
• 1.00 0 do Kormina preko Bivia. r
9 05 B do Kormina (ae zvezo ua Cervinjan). Trst— Ljubljana— Duraj (Reka-Zagreb-Bud mpešta Ostendo.
! 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, Budimpe**'.
9.55 0 v l.jubijano, Dunaj, Zagreb, Budimpest«. ^ 6.00 0 v Ljubjano, Dunaj. Reko.
6.36 b v 1. ubijano, Dunaj, Ostende, Reko. ; 8.3<i B v Ljubljano, Dur.aj. Zngreb, Budimpp*t>. j 1,30 0 v Ljubi ja to, Durpj, Zagreb, Bu iimpežt ?. Ob neileljuti iu praznikih: 2.4."> do Krmina: 3 5f> do Nabrežine.
Prihod iz Trsta.
Iz Italije preko Ćervinjana In Karmina.
i 7.40 0 iz Kormiua in Ćervinjana preko B^via. i S52
in i r. Cer-
« er-
c.uz B iz Kormina preko Nabrežine.
8 iz Kormina zvera z Ajdovščino) vinjana
il.CS 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4.15 0 iz Kormina (zvera z Ajdovščino) ia
viniana. 7-15 0 iz červinjaufl.
7.46 0 iz Koimita (zvesia z Ajd< v.-o ) pre! N..bre -ine 8.35 B iz l ormina(zvega z Ajdovšč.) preko Nabrežine 0.:-0 0 iz V orn.ina in B iz Ćervinjana.
Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane Zagreca, Budimpešte in Reke.
6.15 0 z Djnaja, BudunpeSte
6.80 p? z Dunaja, Ljubljane, Osten ie iu Londaaa" 9.25 B z Dunaja, Ljubljane. Zagreba. Budimpešte in Ileke.
10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.02 0 z Dunuja, Ljubljane, ZMgreba, Budimpešte. Ob nedeljah in piazn'kih: 10.35 iz Nabreži.e IL17 ie Kormina _
Opazke: Debele številke značijj [.jpoludne. 0 = Osebni vlak in B =Brzovlak.
Podpirajmo ., Nar. del. organizacijo".
ilOTEL BALKAS
HOTEL. BALKAA