11.
^ DECEMBER
S 6. skupščine ZINVOJ na Bledu.
11. decembra je minil dveletni zakonski rok za uskladitev in reorganizacijo našega združenega dela v smislu, duhu in po zahtevah zakona o združenem delu.
Že takoj na začetku lahko zapišemo, da je celotna Iskra v tem dveletnem obdobju za svoje konstituiranje v duhu novega ZZD marsikaj storila, marsikje pa je naravnost utirala povsem novo in neznano pot v tej smeri.
Vsi ti napori, prizadevanja in delovanje v tem smislu, to lahko zdaj zapišemo, so nedvomno rodili pomembne in dalekosežne plodove. Kajti pred nami imamo danes povsem drugačno Iskro, kot še pred nekaj leti. Če smo namreč v času sprejemanja nove ustave imeli Iskro organizirano v združenem podjetju, ki je štelo 21 organizacij združenega dela, potem je danes pred nami Sestavljena organizacija združenega dela Iskra, ki šteje kar sedemdeset temeljnih organizacij združenega dela v dvanajstih delovnih organizacijah.
Seveda pa razvoj in pot samoupravnega organiziranja SOZD Iskra še zdavnaj ni niti l;6nčana, niti zaključena. Tako smo, na primer, prav zdaj sredi priprav za vzpostavitev nove delovne organizacije posebnega pomena, ponekod pa bo še treba zaradi nekaterih težav, reorganizacij in zlasti ekonomičnosti nekatere referendume opraviti v januarju prihodnjega ' leta.
Iskra kot celota se je torej do 11. decembra konstituirala na novih, samoupravnih temeljih, sprejeti so bili vsi osnovni dokumenti, katerih uresničitev bodisi z referendumi, osebnim izjavljanjem, ali drugače je terjal zakon o združenem delu, čeprav, tega se vsi dobro zavedamo, to še zdaleč ni vse.
Zadostiti formalnostim zakona še namreč nikakor ne pomeni, da je s tem zajet in uresničen tudi duh zakona, zlasti pa še zakona o združenem delu, ki predstavlja, kot je bilo že večkrat poudarjeno, v bistvu malo delavsko ustavo.
In prav pretočiti v prakso duha tega zakona, vsak dan in nenehno uresničevati njegovo globoko vsebino, ki pomeni resnično preobrazbo in nekaj čisto novega za vlogo in pomen slehernega proizvajalca v samoupravnem združenem delu, to je zdaj tista poglavitna naloga, ki stoji pred vsemi nami.
Če smo torej, tudi v Iskri, uspešno storili prve velike korake v tem smislu, potem ni nobenega dvoma, da bomo tudi v naprej uspešno razreševali vse probleme in vprašanja ter v naših TOZD, tja do SOZD in še širše prenašali in poglabljali vsebino zakona o združenem delu v vsakodnevno delovno in politično prakso ter s tem zares in dejansko dosegali, da bo sleherni naš samoupravljalec, proizva-
S
Prejšnji teden, 6. in 7. decembra, je bila na Bledu 6. skupščina ZINVOJ drugega sklica. Razširjena seja skupščine skupnosti oboroževalne industrije in vojne opreme Jugoslavije je bila v hotelu vojaškega doma oddiha „Slo-boda“.
Sejo pod predsedstvom generalpolkovnika Petra Babiča je delovno vodil dr: Zvonko Krevelj, direktor Iskra, TOZD Center za elektrooptiko. V imenu Izvršnega sveta skupščine SRS pa je udeležence skupščine pozdravil član Izvršnega sveta Slovenije Štefan Nemec.
Zasedanja skupščine so se udeležili poleg delegatov iz OZD za proizvodnjo oborožitve in vojaške opreme tudi najvišji voditelji teh delovnih organizacij, predstavniki posameznih republiških izvršnih svetov, predstavniki Zveznega izvršnega sveta in ugledni voditelji Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, med njimi pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Dušan Vujatovič.
Med dvodnevnim zasedanjem skupščine so udeleženci preučili poročilo o doseženih rezultatih dela v razvoju, proizvodnji in prometu oborožitve in vojaške opreme za minulo obdobje letošnjega leta, kot tudi vrsto drugih bistvenih vprašanj, pomembnih za to
jalec Iskraš odločal prav o vsem
v združenem delu, od dohodka prek planiranja do dejanskega samoupravnega" in zavestnega odločanja.
Dušan Željeznov
grupacijo, kot tudi za učinkovito in racionalno opremljanje oboroženih sil SFRJ s sodobnimi sredstvi oborožitve in vojaške opreme iz lastne proizvodnje.
Poleg tega so na tej seji skupščine obravnavali tudi nekatera vprašanja transformacije skupnosti oboroževalne industrije in vojaške opreme Jugoslavije v skladu z Zakonom o združenem delu in predloženim Zakonom o skupnosti oboroževalne industrije in vojaške opreme Jugoslavije, ki urejuje uresničitev enotnega sistema dela v proizvodnji oborožitve in vojaške opreme ter uresničevanje posebnega družbenega interesa na tem področju.
V teku zasedanja skupščine ZINVOJ so bili zelo aktivni tudi predstavniki Iskre, saj je znano, da se v Iskri pravkar ustanavlja nova delovna organizacija posebnega pomena, ki se bo zagotovo učinkovito in plodno vključila v delo tega pomembnega kompleksa jugoslovanske industrije. Prvega dne zasedanja je Iskra priredila v prostorih hotela „Sloboda“ tudi cocktail party, kjer je udeležence zasedanja pogostil predsednik KPO SOZD Iskra Jože Hujs.
Ob koncu zasedanja pa so Iskraši organizirali tudi obisk udeležencev zasedanja v Iskrini tovarni Telekomunikacij na Laborah.	D.Ž.
Skupni interesi JLA in Iskre
JLA postaja vse pomembnejši naročnik v SOZD Iskra, hkrati pa tudi sami smatramo, da je za nas še posebno odgovorna naloga, če lahko sodelujemo pri tehnični krepitvi naše narodne obrambe. Kot je torej razumljivo, da sta nas s svojim nedavnim obiskom počastila dva visoka vojaška predstavnika, generalpolkovnik Dušan Vujatovič, pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, in generalpolkovnik Petar Babič, predsednik skupnosti ZINVOJ, tako smo tudi mi, razumljivo, izkoristili to priložnost za pogovor z obema gostoma. Prepričani smo, da sta v svojih odgovorih, čeravno so bili zabeleženi v bežnem pogovoru, odkrila ne samo nekatere težnje in zahteve naše ljudske obrambe v pogledu sodobne tehnične opreme, ampak sta z njimi dala tudi dragoceno vzpodbudo našemu delovnemu	kolektivu, ki je dejansko sestavni del
te ljudske obrambe. Navedimo torej najprej povzetek iz pogovora z generalpolkovnikom Dušanom Vujatovičem.
Na vprašanje, kakšno je stališče Sekretariata za ljudsko obrambo do samoupravnega organiziranja namenskega proizvodnega kompleksa, še posebej glede na organiziranost Iskre in njene namenske proizvodnje, je odgovoril:
AMD SE!
nns n„ .
U LIJ
27. decembra bodo delavci štirih Iskrinih temeljnih organizacij združenega dela, v CEO, IPT, TEI in TEN na referendumih odločali o svoji novi organiziranosti v novo Iskrino delovno organizacijo za posebne naloge. Povsod v omenjenih TOZD se dobro in samoupravno pripravljajo, da bi bil uspeh referenduma tem boljši in uspešnejši, saj novo DO ne terja od nas samo ekonomska in poslovnotehniška nujnost, temveč tudi celotna jugoslovanska družba v svojem prizadevanju za našo čim boljšo samozaščito in vseljudski odpor. Pomen Iskrine posebne proizvodnje sta pouda-, rila v razgovorih za naš list tudi generalpolkovnika JLA Dušan Vujatovič in Petar Babič, ki ga objavljamo na tej strani. In končno v tej številki objavljamo na tretji strani tudi predlog samoupravnega sporazuma o združitvi organiziranih TOZD v Iskri v DO namenske proizvodnje, kar bo nedvomno delavcem olajšalo in vzpodbudilo, da bodo z da za novo DO glasovali na referendumu 27. decembra.
V.
OB SKUPŠČINI ZINVOJ
Razstava namenskih izdelkov
Po zaključku skupščine ZINVOJ na Bledu so udeleženci obiskali kranjsko Iskro, kjer sojih spremljali vodilni delavci SOZD Iskra in DO Elektro-mehanike. Aleksander Mihev je goste seznanil s proizvodnimi rezultati in načrti za nadaljnji razvoj Iskre Elek-^ tromehanike. Franc Čuk pa je omenil ^ priprave na organiziranje ISKRE SPEL, DO za namensko proizvodnjo in orisal cilje, ki jih želimo v Iskri s tem doseči.
Po končanih razgovorih so si predstavniki ZINVOJ ogledali proizvodnjo obeh Iskrinih tovarn na Laborah. Posebej jih je pritegnila razstava, na kateri so prikazali namenske izdelke iz
OB DNEVU JLA
V počastitev 22. decembra, dneva Jugoslovanske ljudske armade bodo v Iskrinih kolektivih številne proslave. Skupaj s člani borčevskih organizacij bomo na njih proslavili 37-letnico rojstva naše armade, slovesnosti pa se bodo udeležili tudi številni gostje jugoslovanske ljudske armade ter občinskih in krajevnih ZB.
Večja proslava bo tudi v Iskrinem poslovnem centru v Ljubljani, in sicer v četrtek, 21. decembra, ob 13,30 v pritlični sejni sobi. Skupaj jo bodo organizirali borci tistih Iskrinih delovnih organizacij, ki imajo sedež v
Polkovnik Silvester Turk, ki je vodil strokovnjake ljubljanskega armadnega območja, je o razstavi izdelkov namenske proizvodnje izjavil:
Za nas kot vojaške osebe je zelo pomembno, da vidimo, kaj ste izdelali za vojaške potrebe. Videli smo veliko novih stvari, od sprejemno-oddajnih postaj, laserskih naprav za merjenje daljine, ki so za današnji čas zelo pomembne. Laserski daljinomer je še posebej zanimiv in bi prišel v poštev za protizračno obrambo, saj omogoča 30 merjenj v eni minuti. To pomeni, da vsaki <dve minuti lahko izmerimo eno daljino, kar je zelo pomembno za letalsko ali raketno obrambo. Danes potrebujemo hitra preračunavanja, ena sekunda zamude že pomeni konec. Pomembna sta tudi oba prikaza laserskega daljinomera za artilerijo. Zelo zanimiva je tudi " laserska naprava, ki omogoča komuniciranje oziroma zvezo na razdalji 10.000 kilometrov, možnost prisluškovanja pa je zelo majhna. To je za poveljevanje v današnjem času tudi zelo pomembno.
Videli smo tudi veliko drugih naprav, majnih velikosti, pa velikih zmogljivosti. Na tem področju je Iskra veliko naredila. Na več področjih je Iskra celo prehitela sodobne tehnologije v svetu.	i
V
PPC, pobudo za to proslavo pa je tudi letos dala- borčevska organizacija v Iskri Commerce.
Slovesni govornik bo član poslovodnega kolegija SOZD Iskra Vladimir Klavs, po kulturnem programu, v katerem bodo nastopili mladi iz Iskre Commerce, predstavniki ljubljanske garnizije in taborniki obreda Bičkova skala, pa bo družabno srečanje.
Na proslavo so organizatorji povabili vse borce iz poslovne stavbe, predstavnike ZB z drugih Iskrinih lokacij ter predstavnike jugoslovanske ljudske armade, borčevskih organizacij občine Ljubljana-Center in krajevne skupnosti Gradišče.
Lado Drobež
organizacije delno ali z dobršnim delom poslovanja bavijo s proizvodnjo za potrebe oboroženih sil. Menimo, da bi se le-te, takšne kot so, morale organizirati po namenskem značaju in združiti v skupnost proizvajalcev za potrebe oboroženih sd. Toda o našem stališču bi morali predvsem razpravljati delavci Iskre s samoupravnimi organizacijami republike in družbenopolitičnimi skupnostmi.“
Pobude in odnosi vašega sekretariata in Jugoslovanske ljudske armade na sploh do znanstveno-raziskovalnega dela (nagrada VTI — AVNOJ). Kako se domača industrija vključuje v ZINVOJ ?
„Kar zadeva znanstveno-razisko-valno delo in našo orientacijo, da zagotovimo proizvodnjo za potrebe naših oboroženih sil in naše obrambe, je ' o opredelitev, ki izhaja iz smernic naše samoupravne družbe, in regijske opredelitve naših samoupravnih skupnosti z namenom, da se čim bolj otresemo vplivov iz tujine. Na ta način naša armada podpira znanstve-no-raziskovalno delo v ustanovah, ki se s tem ukvarjajo in v delovnih organizacijah, ki imajo prav tako svoje
General-polkovnik Dušan Vujatovič.
„Kar zadeva samoupravno organiziranost v Iskri, moram poudariti predvsem pravice in dolžnosti delavcev Iskre. Vemo, da se nekatere osnovne
desetih temeljnih organizacij SOZD Iskra, predvsem so bile zastopane delovne organizacije Elektromeha-nika, IEZE in ZMAJ.
V torek, 12. decembra, so si razstavo ogledali še predstavniki republiških organov za LO in notranje zadeve ter komandni sestav 9. armadne oblasti.
Razstava je nudila obiskovalcu celovit pregled sestavnih sistemov in naprav, ki jih Iskra že vrsto let proizvaja za potrebe ljudske obrambe. Poseben poudarek so namenili zadnjim dosežkom na področju izdelkov mikroelektronike, laserskim in raznim optičnim napravam, prenosnim in komutacijskim napravam in vrsti drugih sodobnih namenskih izdelkov.
Alojz Boc
General-polkovnik Petar Babič.
razvojne oddelke. Poleg tega pa imamo v armadi tudi svoje lastne razvojne in raziskovalne ustanove, od katerih eden — Vojno tehniški institut kopne vojske — je nedavno dobil nagrado AVNOJ. Pred dvema letoma je to visoko nagrado dobil tudi Letalski institut. Tako že po priznanjih lahko vidite, da gre za znanstvenoraziskovalne ustanove, ki ne služijo samo nujnemu razvoju za potrebe armade, ampak tudi širše, podobno kot delovne organizacije in razni biroji in inštituti prevzemajo nekatere druge funkcije tako, da se razvoj čim bolj učinkovito približuje proizvodnji.
Je pa še precej znanstveno-razisko-valnih inštitutov v Sloveniji, ki se delno ukvarjajo z raziskovanjem za potrebe te organizacije, bodisi da to delajo v sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami v armadi, ali samostojno. Lahko rečem, da smo s tem delom zadovoljni. Morda bi samo morali skrajšati čas raziskovanja in povečati
(Nadaljevanje na 2. strani)
Spremembe v zunanje-trgovinskem poslovanju
r'
»Gibanja na področju blagovne menjave s tujino v tem letu nikakor niso ugodna, zaradi tega tudi ne moremo pričakovati ugodnejših pogojev poslovanja v prihodnjem letu, zlasti pa ne na področju uvoza. Prav uvoz je letos prekoračil vsa planska predvidevanja, medtem ko izvoz ni dosegel načrtovanih cfljev. V Sloveniji so sicer ta gibanja nekoliko ugodnejša, kot v drugih republikah, vendar samo v tem, da sta tako uvoz kot izvoz pod planom," je poudaril zunanjetrgovinski svetovalec glavnega direktorja Iskre Commerce Ludvika Kranjc med pogovorom o novostih, ki nas čakajo v menjavi s tujino po novem letu.
Na nedavni seji skupščine Samoupravne interesne skupnosti Slovenije za ekonomske odnose s tujino so že sprejeli osnovne smernice in dokumente za zunanjetrgovinsko poslovanje v letu 1979, in sicer Samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino v letu 1979 ter Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979.
Te dokumente morajo zdaj sprejeti in potrditi tudi članice SIS EOT ter
jm podpisati na osnovi sklepov, sprejetih na njihovih samoupravnih organih. Prav zato bodo članice SIS EOT prejele v prihodnjih dneh prečiščeno in končno besedilo obeh Samoupravnih sporazumov, prejele pa bodo tudi ustrezne obrazce. Ob tem naj zapišemo, da je postopek podpisovanja Samoupravnih sporazumov po TOZD in OZD podoben kot pri podpisu podobnih dokumentov, ki so v veljavi letos.
„V zvezi s Samoupravnim sporazumom za tekoči devizni režim, po katerem članice pridobivajo devizne pravi-
Skupni interesi JLA in Iskre
(Nadaljevanje s 1. strani)
število raziskovalcev na teh nalogah. Prav tako bi morale biti delovne organizacije sposobne, da takoj, ko je nek razvojni postopek v inštitutih zaključen, ta razvoj sprejmejo in ga vključijo v proizvodnjo, kajti sicer traja vse predolgo in je treba iskati nova, dodatna sredstva, da se lahko proizvodnja v tej smeri angažira."
Koliko pri načrtovanju in programiranju proizvodnje naletite na ugodno sodelovanje domače industrije?
»Domača industrija je zelo naklonjena, da se v teh poslih angažira in bi rada organizirala tudi sredstva, vendar je treba stvari dolgoročno planirati tako, da industrija zadovolji tudi ekonomske, tehnične in vrednostne interese. Vendar moram reči, da učinki niso vselej sorazmerni. To pa seveda ni samo primer v tej proizvodnji, ampak na sploh. Naše gospodarstvo ima zelo ambiciozne načrte, toda včasih organizacija sama ni v stanju tega uresničiti."
Videli ste delo in razvoj ter dosežke dela namenske proizvodnje v SOZD Iskra. Koliko mislite, da le-to ustreza potrebam, še posebno obrambnim potrebam naše države?
»Iskra je eden izmed nosilcev razvoja elektronske industrije v Jugoslaviji. V celoti lahko ugotovimo, da smo s tem razvojem zadovoljni, čeprav se moram tudi tu vrniti na prejšnje pripombe, da pogosto prihaja do zakasnitev v rokih in razvojnih stopnjah, zaradi česar prihaja do izgube časa pri proizvodnji za oborožene sile. Mislim, da bi morali ta razvoj v Iskri še popraviti, kajti če se izgublja čas, pomeni, da se izgubljajo tudi sredstva in dobiček. Zaradi zavlačevanja razvoja in planiranja del smo oškodovani eni in drugi. Verjetno so tehnični in ekonomski kadri v Iskri v stanju, da bodo tudi to popravili!
Razvojne in proizvodne zmogljivosti v Iskri so take, da bi vsekakor zadovoljevanje potreb za oborožene sile moralo potekati še bolje kot doslq'.“
V zvezi z zadnjim vprašanjem o tem, kaj misli, kdo bi bil lahko nosilec računalniške opreme za potrebe namenske proizvodnje, in o tem, ali meni, da je razvoj in proizvodnja doma ne samo strateškega, ampak tudi prioritetnega značaja za JLA in Jugoslavijo na sploh, pa je samo na kratko poudaril;
»Nedvomno je že čas, da začnemo razvijati in proizvajati domače računalniške sisteme, s čimer bomo ne samo postali neodvisni, ampak tudi bolj gospodami. Vsekakor je tudi v interesu ljudske obrambe, da čimprej pridemo do lastne proizvodnje teh računalniških sistemov!"
Generalpolkovnik Petar Babič se je pogovora pridružil in na vprašanje, kaj lahko pove o transformaciji, glede na razpravo na skupščini ZINVOJ na Bledu, ki je pokazala, da se predvideva transformacija skupnosti in njeno prilagojevanje postavljenim nalogam, v bodočem razvoju samoupravnih odnosov v duhu Zakona o združenem delu, odgovoril: „V prvi vrsti se zahvaljujem
ISKRA
^ Številka 51-16. dec. 1978
za to, da ste poskušali navezati razgovor o teh problemih, ki so zelo zanimiva tema, obenem pa materija, ki je delovnim ljudem malo znana. Skupnost, ki jo imenujemo ZINVOJ, deluje že deset let. Naravno je torej, da se v skladu z Zakonom o združenem delu tudi ta delovna skupnost mora oblikovati v duhu tega zakona. Mi bi morali to storiti že prej, zdaj je vsekakor zadnji čas. Iti moramo v korak s problemi in nalogami, ki nam jih zadaja naša socialistična skupnost ter se tudi organizacijsko vključevati v smislu uveljavljanja načel zakona o združenem delu, pri vseh družbeno-politič-nih dejavnikih v tej deželi, tudi v federaciji. Potemtakem je preoblikovanje te skupnosti nujno potrebno. Do te transformacije je prišlo kot posledica preoblikovanja drugih organizacij in danes smo dejansko sklenili: kar še ni transformirano doslej, je treba transformirati v čimkrajšem času."
Na drago vprašanje, o tem, kaj misli, glede na to, da v Iskri organiziramo novo delovno organizacijo za potrebe namenske proizvodnje, s čimer predvidevamo večjo učinkovitost in združevanje znanja za kvalitetnejšo proizvodnjo, za potrebe namenskega tržišča, o naši organizaciji, je dejal:
»Bil sem v Iskri že nekajkrat in smo v nekakem skupnostnem odnosu, čeravno neposredno ne moremo biti povezani. Tudi nimamo pravic, da se vmešavamo ali da dajemo rešitve delovnim organizacijam. Toda, kot skupnost, ki združuje okoli 40 tovarn za namensko proizvodnjo, se vedno zavzemamo za to, da naše članice predvsem izpolnjujejo naloge, ki so v interesu naše ljudske obrambe v celoti, oziroma jugoslovanske ljudske armade.
Draga naša skrb pa je namenjena temu, da bi bile te organizacije, ki so naše članice, tudi ekonomsko toliko močne, da bi lahko samostojno poslovale. Zato smo kot skupnost vselej te delovne organizacije podpirali in jih bomo tudi v bodoče. Za njihovo programsko orientacijo oziroma usmeritev, za njihove načrtne naloge je bistveno, da lahko organizacije ekonomsko in zlasti tehnično svoje osnovne naloge za potrebe ljudske obrambe, čimbolje izpolnjujejo."
Glede izvoza vojno-tehniške opreme je sobesednik samo pripomnil, da je pri tem pomembno vprašanje, da sicer čimveč izvažamo, prav tako pa je tudi pomembno, kam se usmerja izvoz. Zaenkrat izvažamo predvsem v države v razvoju.
Ob koncu je v zvezi z delom skupščine ZINVOJ na Bledu in stikov z delovnimi organizacijami Iskre dejal:
„Že v svojih zaključnih besedah na skupščini na Bledu sem se v prvi vrsti zahvalil vsem delovnim organizacijam Iskre, ki so poskrbele, da so bile vse tehnične in gostinske usluge zagotovljene in, da smo se tudi sicer znašli v gostoljubnem, turističnem vzdušju. Mislim, da je bilo vse to za nas pomembno, čeprav je šlo za delovni sestanek v izredni, delovni atmosferi. Analizirali smo namreč probleme, pred katerimi sta tako naša vojna industrija, kot celotna skupnost sploh. Na skupščini smo določili tudi konkretne naloge in način za reševanje teh nalog. Blejsko srečanje je bilo vsekakor zelo uspešno in plodno."
Mara Ovsenik
ce za uvoz, je prav, da Iskrine delavce seznanimo in opozorimo na novosti, ki jih prinašata sporazuma," je dejal Ludvik Kranjc. »Ena največjih novosti je ta, da bo v prihodnjem letu neblagovni priliv izenačen z blagovnim prilivom. To pomeni, da bodo v prihodnje članice SIS EOT pridobivale devizna sredstva tudi za opravljanje storitev s tujino. Tega namreč, kot je znano, doslej ni bilo, saj je bilo uvozne pravice moč dobiti le na osnovi priliva deviz po izvozu blaga. Novost je tudi v tem, da bodo šle tudi storitve v breme ustvarjenih deviznih pravic, med njimi tudi službena potovanja in dragi stroški, za katere smo doslej dobivali devize na deviznem tržišču, oz. v banki."
Večje ali manjše spremembe nas čakajo tudi na področju uvoza repro-materiala, opreme, blaga široke potrošnje, pa na področju pridobivanja deviznih pravic in blagovnih režimov.
Ena izmed največjih novosti, za tako imenovane pasivce, torej tiste, ki manj izvozijo kot uvozijo, pa je tudi najbolj boleča, je v tem, da se bo tistim članicam, ki imajo faktor vezave nad 100, absolutni znesek, do katerega lahko uporabljajo faktor nad 100, znižal za 20 %. Ko bodo presegle ta znesek, bo pri obračunu deviznih pravic veljal enoten faktor vezave v višini 0,90 (v letošnjem letu je bil le-ta 0,80).
In kaj to pomeni za nas v Iskri? Zavedati se moramo, da še vedno sodimo med pasivce, torej med tiste kolektive, ki imajo konvertibilni izvoz manjši od uvoza in bomo morali torej v prihodnjem letu za isti obseg uvoza ustvariti večji izvoz.
Dragih bistvenejših novosti na področju pridobivanja pravic za uvoz repromateriala ni.
Na področju uvoza opreme v prihodnjem letu predvideva sporazum za takoči devizni režim manjše olajšave. SIS EOT se je za ta korak odločila zlasti zato, da bi članicam olajšala delo, saj so doslej po nepotrebnem zgubile mnogo časa, ki ga je teijal redni postopek za pridobivanje pravic za uvoz opreme, ta procedura pa je »obšla" številne forume — od posebne komisije SIS EOT do gospodarske zbornice. Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino itd., itd;
Članice bodo po novem lahko desetino svojih deviznih pravic, ki jih bodo ustvarile za uvoz repromateriala, porabile za uvoz opreme, in to brez potrebnega soglasja republiške SIS EOT. Za večje nakupe investicijske opreme pa bo tudi v prihodnjem letu veljal isti postopek kot letos.
Medtem pa večjih novosti pri uvozu blaga široke potrošnje v prihodnjem letu ne bo. Torej so določila omenjenega samoupravnega sporazuma v glavnem enaka kot v letu 1978.
Toliko o pridobivanju uvoznih deviznih pravic v letu 1979. Drago takšno področje pa je seveda vprašanje blagovnih režimov, ki za uvoz niso nič manjšega pomena, kot pridobivanje deviznih pravic.
»Letos smo imeli v Iskri Commerce veliko dela in veliko težav, da smo lahko zagotovih ustrezna potrdila in soglasja pri pridobivanju blagovnih režimov. Pri tem je zanimivo tudi to, da se nam je maščevalo naše staUšče, ki je identično s stališčem celotne kovinsko-predelovalne industrije, ko smo ob koncu leta 1977 neizprosno vztrajah na stališču, da moramo za čimvečje število pozicij uvesti restriktivna blagovna režima - RK in DK (blagovni in devizni kontingent)," je v nadaljevanju našega pogovora o novostih, ki nas čakajo na področju ZT menjave v novem letu, poudaril Ludvik Kranjc. »Pri nas v Iskri je težava zlasti v tem, da po istih režimih in šifrah, po katerih je naš proizvodni in prodajni program zaščiten, po dragi strani tudi uvažamo in moramo tako tudi pridobivati ustrezna dovoljenja in soglasja. V prihodnje bomo morali oceniti naš položaj in zavzeti stališča do vprašanja, ali naj še nadalje neizprosno vztrajamo na zaščiti celotnega prodajnega programa ter tako ustvarjati težave pri redni preskrbi repromateriala za prozvodnjo ali pa izvršiti selekcijo, kateri deli našega proizvodnega programa naj še naprej ostanejo na zaščiti z blagovnimi režimi in katere naj bi predlagali za liberalizacijo. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da liberalizacija ni nikakršen prost uvoz. Uvoznik mora namreč za vsak uvoz, torej tudi za tisti, ki je na režimu LB (prost uvoz) ustvariti devizne pravice za uvoz, z lastnim izvozom. Torej je ta predpogoj že sam po sebi velika uvozna prepreka."
Predstavniki ZINVOJ na obisku v Iskri
Zunanjetrgovinski svetovalec v Iskri Commerce tov. Kranjc je v zvezi s tem »liberalnim" uvozom opozoril še na drage zaščitne instrumente, kot so carinske dajatve, davčne dajatve, razna potrdila, razni prispevki itd,, kar vse skupaj nanese od 30 do 35 % vrednosti uvoženega izdelka.
Kakšnih bistvenejših sprememb na področju blagovnih režimov v prihodnjem letu ne bo. Predvidene so sicer manjše poenostavitve v postopkih za
pridobivanje ustrezne dokumentacije, kar pa ne bo občutno zmanjšalo obsega dela, ki je za to potreben. Edina pot, po kateri bomo te težave odpra-vih in zagotovili rednejšo preskrbo naše proizvodnje je ta, da začnemo postopek prevedbe posameznih pozicij z restriktivnih blagovnih režimov na liberalnega, pa četudi se v konkretnem primeru nanaša na nas same. Vprašanje pa je seveda, če je naša prihodnost res v uvozu. Lado Drobež
Trideset let Vojno-tehniškega inštituta
V	petek, 8. decembra je bila v beograjskem Domu sindikatov slovesna akademija ob 30-letnici dela vojno -tehniškega inštituta kopenske vojske JLA. Slavnosti ob jubileju te največje znanstvene ustanove v JLA so se udeležili zvezni sekretar za narodno obrambo armadni general Nikola Lju-bičič, podpredsednik skupščine SFRJ Ivan Kukoč, pomočnik zveznega sekretaija za narodno obrambo gene-ral-polkovnik Dane Petkovški, sekretar komiteja organizacije ZK v JLA general polkovnik Demil Šarac, predstavniki zveznega sekretariata za narodno obrambo, predstavniki vojno-znanstvenih in tehničnih ustanov, vojaških šol, industrije za posebne naloge, znanstvenih in tehničnih institutov, fakultet in drugih, med dragimi tudi predstavniki Iskre, ki že dolga desetletja tesno sodeluje s to pomembno znanstveno ustanovo.
Ob jubileju vojno-tehničnega inštituta je vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito , odlikoval to znanstveno ustanovo z redom zaslug za narod z zlatim vencem. Visoko priznanje je direktorju Vojno-tehniškega inštituta generalmajorju Duri Vrbovcu izročil namestnik načelnika generalnega štaba kopenske vojske generalpolkovnik Dušan Pekič.
V	tej ustanovi dela, kot je poudaril direktor Duro Vrbovec, ko je prebral referat o tridesetletnem delu, trideset doktorjev znanosti in 65 magistrov. Samo na univerzi v Beogradu je angažiranih 16 rednih in izrednih profesorjev, 12 docentov in 16 asistentov Vojno-tehniškega inštituta. Strokovnjaki inštituta, ki imajo na voljo največjo koncentracijo znanstvenega kadra v deželi, so objavili nekaj tisoč znanstvenih in strokovnih del ter več kot sto knjig, učbenikov in priročnikov. Od svoje ustanovitve 7. decembra 1948 izdaja inštitut revijo »Znanstve-no-tehnički pregled" ki uživa velik ugled med domačimi in tujimi znanstveniki in strokovnjaki.
Vojno tehniški inštitut sodeluje po besedah generalmajorja Dure Vrbovca tudi s šestdesetimi civilnimi razisko-
valno-razvojnimi organizacijami, med njimi tudi z Iskro, na več kot 120 skupnih programih in projektih. Raziskovanja strokovnjakov Vojno-tehniškega inštituta v pretežni meri pomagajo naši deželi, da nam ni treba uvažati določenega materiala in nove tehnologije.
In končno, vojno-tehniški inštitut kopenske vojske JLA s področja tehniških ved je ob tej priložnosti prejel tudi najvišje družbeno priznanje pri nas, nagrado AVNOJ. Žirija za nagrado je takole utemeljila svoj sklep o podelitvi nagrade tej znanstveni ustanovi:
»Vojaško-tehniški inštitut kopenske vojske JLA so ustanovih leta 1948 v najbolj težavnih trenutkih naše povojne zgodovine. Inštitut je ob ekonomski blokadi in nenehnih grožnjah na mejah v kratkem času izpopolnil orožje, s katerim so se opremile naše oborožene sile. Strokovnjaki inštituta so se v tem razdobju poleg vse pomembnejših uspehov, doseženih pri raziskovanju in razvoju številnih novih sredstev vojne tehnike, posvečali tudi nastajanju in razvoju naše vojaške industrije, od načrtovanja namenskih zmogljivosti do pravega delovanja teh objektov.
Vojaško-tehniški inštitut kopenske vojske JLA je z velikim uspehom sodeloval v gospodarskem razvoju naše države in opravljal specifična dela pri velikih hidroenergetskih h1 industrijskih objektih, na letališčih, cestah in drugod. Visoko družbeno priznanje - nagrado AVNOJ, prejema za uspehe, dosežene pri raziskovanju in razvoju sredstev vojne tehnike, za delež k modernizaciji in povečanju borbenih zmogljivosti naših oboroženih sil, k izpopolnitvi tehnologij6 industrijskih zmogljivosti, ki proizvajajo orožje in vojaško opremo, pa za začetek in integracijo znanstvenoraziskovalnega dela na področju vojaške tehnike v naši državi, za delež in uveljavljanje na novih področjih tehniških ved, ki so širšega pomena ph zviševanju znanstvene ravni in metodologije dela ter za usposabljanj6 znanstveno-raziskovalnih kadrov."
D.Ž-
r
ZA SE BOLJŠO KAKOVOST
V..
Sestali smo se torej na dolgo napovedovani konferenci SOZD Iskra o kakovosti. Vsi, ki so že doslej o tej temi razpravljali, ali ki so razpravljali na sami konferenci, so strnili svoje predloge in ugotovitve. Pa tudi marsikdo drug, ki je doslej stal ob strani se bo moral vsaj zdaj v svojem delovnem okolju pozanimati, kako stvari stoje. Kakovost ni samo vprašanje vodstva in kontrolorjev, ampak je dolžnost vsakega delavca in prav to naj bi, vzporedno s strokovnimi analizami in perspektivami, zdaj prišlo v naše dokončne sklepe.
Solidno in dolgoročno poslovno sodelovanje temelji vedno bolj na kakovosti proizvodov in storitev.
Kakovost je bila vedno posebna odlika vseh Iskrinih proizvodov. Zanjo so se nekdaj in se tudi danes trudimo delavci Iskre in uspeh ni izostal.
Smo v času ostrega konkurenčnega boja na področju kakovosti proizvodov na mednarodnem tržišču, prav tako pa za kakovostne zahteve na domačem tržišču, ki so vedno ostrejše. Posebno pomembna postaja zanesljivost izdelkov.
Tudi poslovna orientacija Iskre, ki predvideva povečano profesionalizacijo programa in pospešen prehod na mikroelektroniko, terja vedno več prizadevanj in sistematičnega delana področju kakovosti.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Samoupravni sporazum
PREDLOG
Na podlagi določil 376. čl. Zakona o združenem delu in 182. čl. Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ISKRA - Elektromehanika Kranj, so delavci spodaj navedenih delov temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije ISKRA - Elektromehanika Kranj sporazumni, da se organizirajo v naslednje temeljne organizacije združenega dela:
1.	ANTENE IN NAVIGACIJA TEN
—	Razvoj anten
—	Izvenserijska proizvodnja IPT
—	Področje za antene
—	Področje za navigacijo
2.	CENTER ZA ELEKTROOPTIKO LJUBLJANA, Stegne 7
3.	ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENTI
TEI Horjul
—	Razvoj
—	Proizvodnja
—	Kontrola IPT
—	Področje merilni instrumenti
-4. KOMERCIALA IN INŽENIRING
-TOZD TEN
-TOZD TEI
-TOZD IPT
-TOZD CEO
5.	PROIZVODNJA MEHANSKIH DELOV TEN
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnološka priprava dela
—	Plansko nabavni sektor
—	Sektor tehnične kontrole
—	Proizvodni sektor TEI Horjul
—	Konstrukcija orodij
—	Priprava proizvodnje
—	Mehanska delavnica
—	Tovarniška kontrola IPT
—	Centralne delavnice
6.	RADIJSKE ZVEZE TEN
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnično operativni oddelek
—	Tehnološka priprava dela
—	Proizvodni sektor
—	Plansko nabavni sektor
—	Sektor tehnične kontrole TEI Horjul
—	Razvoj za radijske zveze
—	Priprava proizvodnje
—	Proizvodnja za radijske zveze
—	Servis za radijske zveze
—	Kontrola IPT
—	Področje za napajalnike
—	Področje za KV zveze
—	Področje za UKV zveze
—	Prototipna delavnica
7.	USMERJENE ZVEZE TEN
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnično operativni oddelek ~ Proizvodni sektor
—	Tehnološka priprava dela
—	Plansko nabavni sektor
~~ Vzdrževanje instrumentov IPT
~ Področje za usmerjene zveze
8.	VZDRŽEVANJE STAVB IN DRUŽBENA PREHRANA
'TEN "TEI Horjul -IPT
9.	ŽIČNE ZVEZE
ten
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnično operativni oddelek
—	Proizvodni sektor
—	Tehnološka priprava dela '^lansko nabavni sektor
" Sektor tehnične kontrole
—	Vzdrževanje instrumentov
—	Izvenserijska proizvodnja IPT
—	Področje za telegrafijo
—	Področje za telefonijo
—	Področje za filtre
—	Področje za konstrukcijo
—	Področje za maloserijsko proizvodnjo
—	Področje za relejne naprave
—	Področje za elektroakustiko
in zato po poprejšnji obravnavi sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o spremembah v organiziranju delovne organizacije ISKRA — Elektromehanika Kranj in temeljnih organizacij v njeni sestavi; Tovarna elektronskih naprav, Tovarna elektronskih instrumentov. Inštitut za prenosno tehniko in Center za elektrooptiko in o združitvi organiziranih temeljnih organizacij v delovno organizacijo posebnega pomena.
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci ugotavljamo, da je v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo ISKRA — Elektromehanika Kranj sporazumno dogovorjeno, da se bodo temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost namenske proizvodnje, organizirale v delovno organizacijo posebnega pomena.
2.	člen
Spremembe v organiziranju delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu DO) in temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu TOZD), ki jih delavci TOZD določamo s tem samoupravnim sporazumom (v nadaljevanju sporazum o spremembah) obsegajo:
1.	Spremembe v samoupravni organiziranosti TOZD
2.	Organiziranje novih TOZD
3.	Izločitev iz DO ISKRA — Elektromehanika Kranj in združitev v DO posebnega pomena.
II.	SPREMEMBE V SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI
3.	člen
Deli delovnega procesa temeljnih organizacij Tovarna elektronskih naprav. Tovarna elektronskih instrumentov in Inštitut za prenosno tehniko, kot nove TOZD in se s TOZD Center za elektrooptiko izločijo iz DO ISKRA — Elektromehanika Kranj ter se s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo združijo v DO posebnega pomena.
4.	člen
Na osnovi tega organizirajo delavci iz delov delovnega procesa:
1.
TEN
—	Razvoj anten
—	Izvenserijska proizvodnja IPT
—	Področje za antene
—	Področje za navigacijo Temeljno organizacijo združenega dela Ime: ANTENE IN NAVIGACIJA Sedež: Ljubljana, Tržaška c. 2 Dejavnost: Raziskave, razvoj in proizvodnja anten, antenskih sistemov, naprav in proizvodnja kompleksnih naprav za navigacijo, detekcijo, lokacijo ter raziskave pojavov razširjanja elektromagnetnega valovanja. Razvoj in proizvodnja specifične merilne in vzdrževalne opreme, projektiranje in inženiring.
2.
TOZD Center za elektrooptiko se v dosedanji sestavi združi v delovno organizacijo z naslednjimi statusnimi podatki:
Ime: CENTER ZA ELEKTROOPTIKO Sedež: Ljubljana, Stegne 7 Dejavnost: Raziskave, razvoj, konstruiranje, proizvodnja in servisiranje elementov, naprav in opreme s področja elektrooptike.
3.
TEI Horjul
—	Razvoj
—	Proizvodnja
—	Kontrola
IPT
—	Področje merilni instrumenti Temeljno organizacijo združenega dela Ime: ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENTI
Sedež: Horjul
Dejavnost: Raziskave, razvoj in proizvodnja naprav in sistemov elektronskih merilnih instrumentov, obročnih transformatorjev in žičnih uporov.
4.
TOZD TEN TOZD TEI TOZD IPT TOZD CEO
Temeljno organizacijo združenega dela Ime: KOMERCIALA IN INŽENIRING Sedež: Ljubljana, Trg revolucije 3 Dejavnost: Tržništvo, projektiranje naprav in sistemov, inženiring, prodaja, postavitev in vzdrževanje naprav in sistemov iz proizvodnega področja DO.
5.
TEN
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnološka priprava dela
—	Plansko nabavni sektor
—	Sektor tehnične kontrole
—	Proizvodni sektor TEI Horjul
—	Konstrukcija orodij
—	Priprava proizvodnje -Mehanska delavnica
—	Tovarniška kontrola IPT
—	Centralne delavnice
Temeljno organizacijo združenega dela Ime:	PROIZVODNJA MEHANSKIH
DELOV
Sedež: Ljubljana, Stegne 11 Dejavnost: Proizvodnja mehanskih delov in sestavov elektronskih naprav iz področja kanalne telefonije in telegrafije, usmerjenih zvez, radijskih zvez, merilnih instrumentov, elektrooptike, anten in navigacije ter izdelava orodij.
6.
TEN
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnično operativni oddelek
—	Tehnološka priprava dela
—	Proizvodni sektor
—	Plansko nabavni sektor
—	Sektor tehnične kontrole TEI Horjul
—	Razvoj za radijske zveze
—	Priprava proizvodnje
—	Proizvodnja za radijske zveze
—	Servis za radijske zveze
—	Kontrola IPT
—	Področje za napajalnike
—	Področje za KV zveze
—	Področje za UKV zveze
—	Prototipna delavnica
Temeljno organizacijo združenega dela Ime: RADIJSKE ZVEZE Sedež: Horjul
Dejavnost: Raziskave, razvoj in proizvodnja naprav, delov sistema in sistemov za radijske zveze
7.
TEN
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnično operativni oddelek
—	Proizvodni sektor
—	Tehnološka priprava dela
—	Plansko nabavni sektor
—	Sektor tehnične kontrole
—	Vzdrževanje instrumentov IPT
—	Področje za usmerjene zveze Temeljno organizacijo združenega dela Ime: USMERJENE ZVEZE
Sedež: Ljubljana, Stegne 11 Dejavnost: Raziskave, razvoj, proizvodnja in projektiranje naprav, delov sistemov in sistemov za prenos informacij z usmerjeno radio frekvenčno zvezo. Raziskave, razvoj in proizvodnja naprav in delov sistemov na osnovi mikrovalovne tehnologije ter pripadajoče vzdrževalne in merilne opreme.
8.
TEN
TEI Horjul IPT
Temeljno organizacijo združenega dela
Ime: VZDRŽEVANJE STAVB IN DRUŽBENA PREHRANA Sedež: Ljubljana, Tržaška c. 2 Dejavnost:	Čiščenje poslovnih delovnih
prostorov, vzdrževanje in popravila zgradb, opreme zgradb in instalacij, ogrevanje prostorov, fizično in požarno zavarovanje zgradb, recepcija, posredovanje poštnih storitev in telefonskih zvez, reprografske storitve in preskrba pisarniškega materiala, prevozne storitve, družbena prehrana (topli obrok, topli in hladni napitki), organiziranje zdravstvenega varstva (ambulanta).
9.
TEN
—	Konstrukcijsko dokumentacijski oddelek
—	Tehnično operativni oddelek
—	Proizvodni sektor ^Tehnološka priprava dela
—	Plansko nabavni sektor
—	Sektor tehnične kontrole
—	Vzdrževanje instrumentov
—	Izvenserijska prozvodnja IPT
—	Področje za telegrafijo
—	Področje za telefonijo
—	Področje za filtre
—	Področje za konstrukcijo
—	Področje za maloserijsko proizvodnjo
—	Področje za relejne naprave
—	Področje za elektroakustiko Temeljno organizacijo združenega dela Ime: ŽIČNE ZVEZE
Sedež: Ljubljana, Stegne 11 Dejavnost: Raziskave, razvoj in proizvodnja kanalnih telefonskih, kanalnih telegrafskih naprav in sistemov, naprav in sistemov za prenos podatkov in linijske opreme ter pri-
S spremembami v organiziranju iz 4. čl. tega sporazuma prenehajo obstajati naslednje TOZD:
1.	Tovarna elektronskih naprav — TEN Ljubljana
2.	Tovarna elektronskih instrumentov — TEI Horjul
3.	Institut za prenosno tehniko — IPT Ljubljana
zaradi organiziranja novih TOZD iz teh TOZD v skladu s tem sporazumom.
III.	ZDRUŽITEV V DELOVNO ORGANIZACIJO
6.	člen
Delavci, organizirani v novo TOZD in delavci CEO bodo sklenili samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo posebnega pomena, s katerim uredijo vse zadeve po 372. čl. Zakona o združenem delu.
Delavci se sporazumemo, da bomo urejali svojo notranjo organizacijo po enotnih načelih in v skladu s potretomi delovnega procesa in razvoja delovne organizacije.
Vrsto del, odgovornosti in obveznosti delovne skupnosti ter medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena in delavci združenih TOZD, za katere bodo ta dela opravljali, se
uredijo s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, s tem sporazumom pa se urejajo tudi druga razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo dela skupnega pomena.
7.	člen
Sedež delovne organizacije posebnega pomena bo v Ljubljani, Stegne 7.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8.	člen
Ta sporazum je sprejet, ko ga izglasuje večina delavcev, ki organizirajo novo TOZD in to v vseh novoorganiziranih TOZD in večina delavcev TOZD CEO.
Sporazum prične veljati z dnem, ko skupna komisija za izvedbo referenduma na podlagi zapisnikov glasovalnih odborov po delih delovnega procesa ugotovi izid glasovanja na referendumu ter ga objavi vsem delavcem.
9.	člen
Do vpisa novih TOZD v sodni register opravlja vse funkcije v pravnem prometu dosedanje temeljne organizacije združenega dela oz. delovna organizacija ISKRA — Elektromehanika Kranj.
10.	člen
Razdelitev sredstev, pravic in obveznosti TOZD, iz katerih se organizirajo nove TOZD, se določi s posebnim sporazumom.
11.	člen
Dokler delavci novo organiziranih TOZD ne sprejmejo novih samoupravnih splošnih aktov, se zanje uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov temeljnih organizacij, v katerih so do dne veljavnosti tega sporazuma združevali svoje delo.
O pravicah in obveznostih delavcev do izvolitve novih organov upravljanja odločajo organi upravljanja dosedanjih TOZD.
12.	člen
Delavci, ki niso razporejeni po novih TOZD bodo združevali delo v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije.
Posamezni delavci strokovnih služb TOZD se bodo vključevali v delovno skupnost skupnih služb delovne organizacije in temeljne organizacije skupnega pomena v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo.
V Ljubljani,
Ugotovitveni sklep:
Komisija za izvedbo referenduma je
dne.............. ugotovila, da je bil ta
sporazum izglasovan s predpisano večino in ga objavi dne...........delavcem.
Komisija za izvedbo referenduma:
r
v
Z A ŠE BOLJŠO KAKOVOST
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zato je prav, da ravno v tem času poglobimo naša prizadevanja na področju zagotavljanja kakovosti.
Z namenom, da se na posebni konferenci seznanimo na eni strani s kakovostnimi zahtevami tržišča in naših kupcev in na drugi strani s programi naših delovnih organizacij s končnim ciljem, da uskladimo in pospešimo naša prizadevanja za višjo kakovost, smo pripravili in organizirali našo KONFERENCO O KAKOVOSTI.
Konferenca, ki so se je udeležili člani poslovodnih organov SOZD Iskra, delovnih organizacij, direktorji TOZD, vodje področij in služb kakovo-
sti ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij je v celoti uspela.
Uvodni referat, programi delovnih organizacij in skupni program SOZD Iskra so dopolnjeni z vrsto prispevkov in diskusij nakazali probleme in rešitve.
Odbor delavskega sveta SOZD Iskra je posredoval tudi osnutek samoupravnega sporazuma o kakovosti, ki v celoti ureja celotno področje.
Na nas je, da probleme in nakazane rešitve preoblikujemo v akcijske programe in jih ob podpori poslovnih struktur, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij tudi uresničimo.
A

Dušan že ljeznov
(68)
Morda mi je najbolj od vseh številnih ..uradnih" srečanj s Predsednikom Titom ostalo v spominu slavje ob 50-letnici ljubljanske univerze, ko je „alma mater labacensis" ob svojem jubileju spoštljivo in kar se da slavnostno razglasila prvega državljana Jugoslavije za svojega častnega doktorja.
Zbornična dvorana ljubljanske univerze, za to priložnost °bnovljena in urejena v svojem nekdanjem stilu, je tistega betrtka, 11. decembra 1969. leta bila videti še lepša in pri-ietnejša, saj se je v njej zaključevalo štiridnevno slavje petdesetletnice naše univerze s podelitvijo devetih častnih doktoratov Pevetim uglednim osebnostim našega političnega in znanstve-Pega življenja s tovarišem Titom na čelu.
Spominjam se, da je bila zbornična dvorana univerze že pred ^ačetkom slovesne podelitve polna kot nikdar doslej, čeprav se ie v njej v dolgem obdobju zvrstilo veliko število pomembnih dogodkov, promocij, zasedanj in konferenc. Natanko ob deseti Pfi so vstopili v dvorano bodoči častni doktorji s tovarišem utom na čelu. Ne da se popisati, kakšno navdušenje je prevzelo Vse prisotne, ko je predsednik Tito z že znanim nasmehom in Peposrednostjo odzdravljal na pozdrave in ploskanje. Z ostalimi bodočimi doktorji, med njimi je bil tudi Edvard Kardelj, je ^edel v pripravljene naslanjače, ki so stali nasproti rektorskega 'P profesorskega podijuma.
Takratni rektor ljubljanske univerze dr. Roman Modic je kot prvega razglasil za častnega doktorja ljubljanske univerze predsednika Tita, medtem ko je promotor, prorektor prof. Mirjan Gruden med ostalim v svojiobrazložitvi podelitve tega najvišjega univerzitetnega priznanja dejal:
„Tito je usodo naše družbene skupnosti vselej povezoval in jo povezuje z usodo sveta in človeštva. To tem bolj, kolikor bolj je sodobna znanstvena revolucija pripeljala do razpotja, na katerem se z vso grozečo resničnostjo pojavlja vprašanje o življenju in smrti vsega človeštva. S to vednostjo in z vso težo zavesti o veliki odgovornosti državnika pred prihodnostjo je Tito prerasel svoj domači prostor in stoji danes tudi na področju mednarodnih odnosov kot enkratna osebnost našega časa.
Brž ko se je pojavila Titova dinamična osebnost v jugoslovanskem družbenem prostoru, se je na podlagi njene zamisli in pod njenim vodstvom začela oblikovati tista idejna in akcijska strjenost naprednih ljudi z delavskim razredom in Komunistično partijo, ki je omogočila zmago v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji."
Med prorektorjevim branjem obrazložitve je predsednik Tito ves čas strumno stal in molče poslušal besede priznanja ljubljanske univerze in s tem zelo jasno in nedvoumno pokazal vse spoštovanje do najvišje slovenske pedagoškoznanstvene ustanove, ki si je v zlato knjigo svojih častnih doktorjev lahko zabeležila tudi njegovo ime.
Po obrazložitvi in razglasitvi vseh devetih častnih doktorjev je predsednik Tito znova vstal in se v imenu pravkar razglašenih častnih doktorjev zahvalil v nagovoru, v katerem je med drugim dejal:
..Dovolite, da povem nekaj besed v obrambo resnice o našem narodnoosvobodilnem boju. Spet je treba danes opozarjati na
dejstva iz našega narodnoosvobodilnega boja tudi zato, ker poskušajo nekateri na svetu potvarjati zgodovino, podcenjevati naš narodnoosvobodilni boj, ga omalovaževati tako, da ga prikazujejo kot neko spontano gibanje maščevalbev. Slutimo, kakšen je njihov cilj, in prav zaradi tega bom govoril o tem.
Dogaja se, da sprevračajo zgodovinske dogodke pri nas in neresnično prikazujejo naš narodnoosvobodilni boj nasploh, kakor da se je bojda razvil šele v drugi polovici leta 1943 ali kakor da je bil samo neki stranski element v veliki vojni proti Hitlerjevi koaliciji.
Kakšen pa je bil naš boj in skozi kakšne faze je šel?
Začetek osvobodilnega boja že leta 1941 je bil odločilen za vse naše narode. Naša dežela je bila razkosana in razdeljena med okupatorje. Naši narodi so doumeli, da morajo vzeti svojo usodo v svoje roke, da morajo pustiti vnemar vse tisto, kar bi jih lahko pri tem oviralo, da bi združili svoje sile v skupnem boju proti skupnemu sovražniku.
To je bila prva zmaga Komunistične partije Jugoslavije in vseh drugih naprednih sil naše dežele. Poziv Komunistične partije Jugoslavije kakor tudi poziv Komunistične partije Slovenije in Komunistične partije Hrvatske še pred 4. julijem 1941. leta, ustanovitev Osvobodilne fronte 27. aprila 1941. leta so bili pozivi, ki so veljali ne samo komunistom in delavskemu razredu, ampak tudi vsem rodoljubom Jugoslavije, da se upro okupatorjem in njihovim domačim hlapcem. Odločitve, da se začne oborožen boj proti okupatorju, niso narekovali neki lokalni interesi in maščevalni nagibi, marveč globoka nacionalna in internacionalna dolžnost naše partije in ne samo nje, ampak tudi vseh naprednih ljudi naše dežele — da skupaj s Sovjetsko zvezo, ki so jo fašistične sile znenada napadle in z drugimi državami antifašistične koalicije zavojujejo skupen boj proti nemškim in drugim fašističnim silam."
Potrebna konferenca
-	X
V preteklem tednu je bila v Klubu delegatov v Ljubljani glavna konferenca SOZD Iskra, posvečena kakovosti. Nanjo smo se dolgo pripravljali in udeležba je to zanimanje potrdila. Sicer pa je, kot je v zaključni besedi poudaril inženir Vlado Klavs, že iz razprave mogoče ugotoviti, kako zelo je bila ta konferenca res potrebna.
X_______________________________________________/
ISKRINI IZDELKI ENAKOVREDNI TUJIM
Tudi v uvodni besedi se je ing. Vlado Klavs zadržal na vprašanjih nujne potrebnosti kakovosti v proizvodnji Iskre. Že pri kreiranju Iskrinih izdelkov so za vzor sledili izdelki razvite industrije zapadne Evrope in naša težnja je vselej bila, da bi bili Iskrini izdelki enakovredni najboljšim tujim izdelkom.
Z izredno ekspanzijo v proizvodnji, z vedno večjo konkurenco, pa tudi z vedno večjim deležem domače surovinske oskrbe, pa so vnaprejšnje tendence za visoko kakovost na določenih področjih proizvodnje popustile. Sicer si je dobro ime Iskra na domačem trgu v glavnem obdržala, in dokaj dobro se je plasirala tudi na zahtevnih tujih tržiščih.
HITRA RAST ZNANSTVENIH DOSEŽKOV
Vendar z izredno hitrim rastom znanstvenih dosežkov in modernih tehnologij v svetu, izredno hitro naraščajo tudi zahteve po kakovosti. Tem trendom pa se Iskra ne prilagaja dovolj hitro ne na celotnem področju, pa tudi ne z dovolj usklajenimi akcijami. Zato že grobe ocene, kot je poudaril, pokažejo, da moramo v pogledu kakovosti še veliko storiti, predvsem pa se moramo nalog na tem področju lotiti organizirano in načrtno. Gotovo je nujno po vseh naših OZD narediti objektivne ocene o tem, kakšno stopnjo kakovosti dosegajo in šele na osnovi takih ocen tudi program za ustrezne ukrepe.
ZAHTEVE PO ZANESLJIVOSTI IN KAKOVOSTI
V	svojem izvajanju je generalni direktor Jože Hujs naglasil, da naši proizvodi postajajo vedno bolj zahtevni, vendar pa zahteve po zanesljivosti kvahtete tako naraščajo, da ni več odnosa med ceno in eventualno posledico. Dejal je tudi, da moramo z ozirom na trende v svetu, kjer vendarle razkorak zaostajanja narašča, in z ozirom na vedno večje zahteve doma, narediti korak naprej ter pospešiti in poglobiti naše akcije.
Nekaj moramo storiti tudi z institucionalnimi rešitvami, še več pa s stimulativnimi rešitvami, ki jih moramo najti predvsem za osebje, ki se s kakovostjo ukvarja. Generalni direktor je opozoril tudi na učinke, nekakovosti. Dejal je, da sicer direktne stroške nosi TOZD, ki je slab izdelek naredil, indirektne pa nosimo vsi, in ti so vsekakor večji.
DOKAJ ZADOVOLJIVA SLIKA
Osrednji pregled problematike je podal pomočnik v oddelku za kakovost SOZD Iskra ing. Lotar Kozina, ki je na podlagi doslej zbranih podatkov predlagal, kako naj bi prihodnje akcije usmerili. Na temelju tabele o splošnih in posamični organiziranosti kontrole kakovosti je razgrnil dokaj zadovoljivo sliko, saj očitno integrirano zagotavljanje kakovosti posega globoko v proces proizvodnje.
SISTEMATIČNI UKREPI DO
V	zadnjih dveh letih so podvzele sistematične ukrepe zlasti delovne organizacije IEZE, Široka potrošnja, Avtoelektrika in Avtomatika. Aktivnosti je dejansko v tej smeri toliko, da bomo morali ukrepati organizirano in z vsemi združenimi močmi, kajti samo tako bomo lahko skladno dosegli še večje in trajnejše rezultate.
KAKŠEN PA JE ODNOS DELAVČEVEGA DOHODKA S KVALITETO NALOG?
Diagrami o odvisnosti med organiziranostjo o zagotavljanju kakovosti in dohodkom delavca iz preteklih dveh let so jasno pričali o naraščanju delavčevega dohodka v sorazmerju s kakovostjo uresničenih nalog. Dohodek delavcev je strmo naraščal glede na kakovostno število, čeravno se je seveda spet pokazalo, da v indeksu naraščanja dohodkov največ odpade na poprečne rezultate, medtem ko pribli-
, ISKRA
Številka 51 - 16. dec. 1978
žno enako rezultatov pade na oceno slabega rezultata, oziroma se dviga na oceno nadpoprečnega dosežka.
V nadaljevanju svoje analize prizadevanja za kakovost se je ing. Kozina poslužil tudi nekaterih primerjav z mednarodnega področja. Ustavil se je zlasti pri vzponu japonske konkurence v elektroniki, tako širokopotrošniških kot profesionalnih, čeprav si vse od leta 1970, ko so Japonci začeli z ofenzivo tudi Amerika in Z. Evropa prizadevata, da bi jim sledili.
JAPONCI NAJZANESLJIVEJŠI
Danes so v mednarodni konkurenci japonski izdelki po izgledu osta-lim podobni, po funkcionalnosti enaki ali boljši, po zanesljivosti pa nekajkrat boljši. Tako postaja danes prav zanesljivost kot odraz kakovosti vodilni element pri osvajanju tržišča. Japonci so svojo sedanjo akcijo za kakovost zgradili na spoznanju, da samo z dumpingom, — to je izzivalno nizko ceno, — nimajo več izgledov na razvitem svetovnem tržišču; zagnali so se v odpravljanje napak izdelkov še pred prodajo, ne pa s poudarjanjem servisa, ki je v sodobnem svetu vse manj stvarna potreba.
Po eni strani so se lotili kakovosti že v planiranju, po drugi pa v medsebojni povezanosti razvoja, proizvodnje, prodaje, in servisov, upoštevaje celo kontrolno službo samih kupcev.
Referent se je ustavil tudi ob primerjalni analizi, ki jo je izvedel znameniti ameriški raziskovalec na področju kakovosti dr. Juran ter k temu dodal tudi podatke, o vzrokih za boljšo kakovost s področja SOZD Iskra, čeprav je, kot je menil, do teh podatkov prišel sorazmerno težko, saj so naše službe neustrezno in predvsem neenotno organizirane.
NI ENOTNEGA KONCEPTA!
Zaradi razlik v programih in v razvoju posameznih OZD tudi ni enotnega koncepta pri kontroli in v sistematiki zagotavljanja kakovosti. Na splošno pa bi lahko tudi, s pretresom v tej smeri dejali, da naši izdelki doma v večini primerov zadovoljujejo; seveda pa k temu pripomore tudi konjunktura, medtem ko bomo postopoma zaradi večjih zahtev kupcev in predpisov kakovost nedvomno še izboljšali. Že zdaj pa naraščajo reklamacije v zvezi z izdelki v izvozu, ki na svetovnih tržiščih ne zadovoljujejo.
DO 25 ODSTOTKOV NEUSTREZNEGA VHODNEGA MATERIALA
Čeprav presega taka analiza okvir sedanje konference, se je inženir Kozina na kratko lotil tudi splošnih podatkov o kakovosti izdelkov Iskre. Glede kontrole vhodnih materialov moramo reči, da imajo skoraj vse OZD dokaj urejen sistem podatkov o kakovosti vhodnega materiala. Je pa res, da naše OZD sprejemajo poprečno od 5 do 25 % neodgovaijajočega materiala, kar vsekakor zvišuje stroške v predelavi in vpliva tudi na končno stopnjo kakovosti. Podatki o izdelkih Iskre so, žal, silno razmetani, in raznoliki, glede na vrsto izdelkov ali panogo.
Žal pa tudi podatki iz končnih kontrol kažejo zelo različne ravni kakovosti. Podatki servisov so urejeni v nek sistem zgolj za obdobje garancije. Premalo je poskrbljeno za kanaliziranje informacijskih tokov s kupci, izven Iskre. Še slabše pa je v bistvu to znotraj Iskre, med samimi OZD, kajti koordinacija je šibka, poslovni partnerji pa se omejujejo na opazke: kot „Vse je dobro, ali vse je slabo"; namesto da bi skupno reševali probleme. Med velikimi kupci bi morali posebej gledati na zahteve PTT, in JŽ, ki sta sicer znani kot konservativni v terjanju standardne kakovosti, in JLA, ki je ne samo visoko odgovorna, ampak tudi sodobna, v preventivno zagotavljanje kakovosti težeča organizacija naše ljudske obrambe.
1.300 LJUDI SE UKVARJA S KVALITETO
Zanesljivost je torej vse večja zahteva pri oznaki naših izdelkov. Poleg zakonskih predpisov glede kakovosti in zanesljivosti izdelkov, se v sami Iskri čez 1.300 delavcev posebej bavi s službo, katere cilj je preverjanje kakovosti. V tem smislu moramo tudi
v prihodnosti prilagojevati program svojih koordiniranih akcij za bodoče, da bomo soliden poslovni partner. Na te povečane zahteve se torej moramo tudi ustrezno pripraviti in organizirati.
KAJ MENIJO V DO?
V nadaljevanju konference so se oglasili tudi direktorji delovnih organizacij. Videli smo, da so Iskrine delovne organizacije pripravile temeljite programe, ki pomenijo aktivizacijo vseh dejavnikov za dvig kakovosti proizvodov in storitev.
PROGRAM
Ing. Gojmir Blenkuš - IEZE - je povedal razloge za stanje in navedel kratkoročni in dolgoročni program akcij, ki bodo sledile.
VZROK TUDI V MISELNOSTI
Prav tako se je inženir Saša Mihev zadržal pri vzrokih, ki so v premajhnem vlaganju v zadnjih letih, pa tudi
v miselnosti nekaterih. Gotovo pa je, kot je dejal, eden izmed vzrokov tudi v premajhni tehnološki disciplini. V programu, ki ga je navedel, je opozoril, da bo DO Elektromehanika Kranj usmerila pretežni del svojih akcij na zagotavljanje kakovosti v razvoju, v zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov, v zagotavljanje kakovosti v proizvodnji, v informacijske sisteme in ne nazadnje v kadre.
VEČ SODELOVANJA!
Iz Zmaja smo slišali za vrsto uspehov, ki so jih dosegli, predstavnik Kondenzatorjev iz Semiča pa je opozoril na neusklajenost med zahtevami in dejstvi, ter dejal, da vsekakor ni dovolj sodelovanja tudi med odgovornimi.
KONFERENCA NAJ SE PONOVI
Ing. Stane Preskar iz DO Avtomatika pa je podal informacijo o naporih Avtomatike, da bi na nivoju DO izve-
dla organiziran nadzor in združila tiste funkcije, ki so potrebne. Poudaril je tudi potrebnost usposabljanja notranjih struktur. Predlagal je tudi, da se podobna konferenca ponovi, s tem, da bi bila vsakokrat posvečena določeni problematiki, na primer kako nadzorovati sisteme.
REZULTATI SO POZITIVNI
Primožič iz Široke potrošnje je pohvalil dejavnost s področja kakovosti in poudaril pozitivne rezultate, ter tudi on predložil program delovne organizacije.
KONFERENCA JE USPELA!
V zaključni besedi pa je inženir Vlado Klavs poudaril, da je konferenca uspela, saj je prikazala vse probleme in nakazala rešitve za organiziranost, kadre izobraževanje, ter za zanesljivost. Poudaril je željo, da bi vsi zaključki prešli tudi v življenje in bi Iskra še naprej nosila zastavo kvalitete v Jugoslaviji.	Mara Ovsenik
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Sistemi v programski preusmeritvi
Z---	X
Delovna organizacija Avtomatika se je že v temeljih srednjeročnega plana odločila, da bo postala nosilec proizvodnje »Sistemov za avtomatizacijo" v SOZD Iskra in da bo pretežni del procesa preusmerila v proizvodnjo sistemov za promet, energetiko, industrijo in za druge gospodarske panoge ter da bo za ta področja zadovoljevala tržne in družbene potrebe. O tem, kakšno mesto zavzemajo sistemi glede na programsko prestrukturacijo Avtomatike, nam je prijazno odgovoril Podlogar Drago, v. d. član kolegijskega poslovodnega odbora za področje sistemov.
V
Vrsto let ste opravljali dela in naloge poslovodnega organa v TOZD Inženiringi. Z reorganizacijo Avtomatike pa so vas glede na vaše dolgoletno strokovno delo in izkušnje, ki ste sijih v tem času pridobili, imenovali za člana kolegijskega poslovodnega odbora delovne organizacije za področje sistemov. Povejte nam, prosim, kaj sistemi v programski usmeritvi Avtomatike predstavljajo in kakšna je ocena današnjega stanja na področju projektiranja in gradnje sistemov?
Imperativ sodobnega tržišča na tem programskem področju zahteva čim večjo integralnost in kompleksnost ponudbe. Kupci sistemov so se pripravljeni dolgoročno vezati le na takšnega proizvajalca, ki jim nudi jamstvo za dolgoročno reševanje vseh potreb avtomatizacije njihovih delovnih procesov skupno s kvalitetnimi tehnol. rešitvami, ki sledijo najsodobnejšim dosežkom tovrstne tehnike v svetu. Zelo važno je tudi to, da proizvodne formacije za avtomatizacijo razpolagajo z zadostnim številom kvalitetnih kadrov, ki so sposobni v v ustreznih rokih izvršiti ne samo dobavo naprav, temveč zagotoviti tudi ustrezne projektne rešitve, kvalitetno gradnjo naprav ter poskrbeti za ustrezno usposobitev bodočih uporabnikov, organizirati vzdrževanje .servisiranje ,itd.
Ko govorimo o sistemih za avtomatizacijo. moramo upoštevati, da gre za med seboj tesno povezan proizvodni proces, ki se začne pri proizvodnji elementov, se nadaljuje preko proizvodnje naprav in zaključi z gradnjo sistemov. Torej gre za proizvodni proces, v katerem gradnja sistemov predstavlja zadnjo fazo, ki se zaključuje izven proizvodnih prostorov na dislociranih gradbiščih. Tam se naprave tudi dokončno preizkusijo.vgrajene naprave in podsistemi pa se kot komple ksen sistem predajo v obratovanje kot zaključena celota.
Kakšne možnosti ima po vašem mnenju Avtomatika za razvoj, proizvodnjo in plasiranje na domači in tuji
Eksterno realizacija
$560
trg iz programa sistemov za avtomatizacijo glede na to, da se za to področje organizira samostojna temeljna organizacija?
Dogovorili smo se za programsko preobrazbo in smiselno povezani proces.Hkrati smo uvideli„da je potrebna smiselnejša delitev dela med vsemi proizvodnimi subjekti, zato smo se dogovorili, da bomo proizvodni proces organizirali v treh fazah; v prvo se vključujejo tozdi za proizvodnjo elementov' v drugo tozdi za proizvodnjo naprav, medtem ko tretjo fazo predstavlja tozd Sistemi. Le-ta predstavlja skupno s tozdom Trženje in tozdom Razvojni inštitut povezujoč člen celote proizvodnega procesa. S tem smo po mojem mnenju ne samo zajamčili uspešno realizacijo proizvodnih nalog odnosno pogodbenih obveznosti, temveč tudi življenjsko povezanost tozdov za realizacijo pravičnih medsebojnih ekonomskih odnosov.
Rezultati na minulih referendumih so pokazali, da lahko z zaupanjem gledamo v izvedbo druge etape nadaljnjega razvoja. Gledano perspektivno to pomeni investiranje v nove kadre s sodobnim znanjem v avtomatizaciji procesov, v sodobni tehnologiji, organizaciji vodenja proizvodnje in projektov itd. Tu mislim tudi na potrditev naše matrične organiziranosti in tozadevne miselne preobrazbe vseh vodilnih, strokovnih in družbenopolitičnih struktur v Avtomatiki.
Kakšno mesto zavzemajo sistemi glede na programsko prestrukturacijo v srednjeročnem razvoju Avtomatike?
Današnje stanje je, gledano na programsko prestrukturacijo v srednjeročnem razvoju dosti obetavno.
Na področju avtomatizacije železniškega prometa imamo solidno materialno in kadrovsko bazo, da raz vi-
y| - sistemi
Dipl. inž. Drago Podlogar.
jemo program naprej. Na področju JŽ poteka modernizacija v polnem zamahu. Po vgradnji osnovnih sistemov, bo sledila vgradnja naprav za dalj .up ravljanje in procesiranje žel.prometa.
Izkušnje, ki smo sijih pridobili pri izvajanju modernizacije JŽ, bo potrebno prenesti na inozemsko tržišče. Prepričan sem, da bodo našim prvim uspehom v Turčiji sledila nova naročila iz Libije, Grčije in Iraka.
Na področju avtomatizacije cestnega prometa se nam kažejo prvi rezultati velikega vlaganja v razvoj. Naše moderne naprave, zgrajene na najsodobnejših dosežkih mikroelektronike za avtomatizacijo mestnega prometa, kakor tudi za avtoceste, že dobivajo tržne afirmacije v vrsti projektov v Jugoslaviji. Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko se bomo pojavili tudi na tretjem tržišču.
V okviru sistemov za avtomatiza; cijo v energetiki že dolga leta nazaj uspešno pokrivamo potrebe jugoslovanskega trga v zaščitni tehniki, avtomatizaciji HE,varilni in telekomunikacij ski tehniki ter v vodenju procesov v energetiki. V slednjem smo v preteklosti delali preveč heterogeno in zato predstavlja ta del najtežjo dediščino iz preteklosti. Izhod iz tega položaja je ta, da se v bodoče orientiramo na lastno, Iskrino proizvodno bazo. Menim, da je to rešitev, ki nl sprejemljiva samo za to zadevni jugosl0 vanski trg, temveč tudi za vse tiste kadre v Iskri, ki so vložili ogromno v razvoj tega programa. Pretežni del njihovega minulega dela je uporaben v novi usmeritvi Iskre oziroma naše delovne organizacije. Zato bi bilo v im teresu prizadetih‘kakor tudi Iskre,das z izpopolnjevanjem lastnega sistema za gotovimo dolgoročno perspektivo.
Na področju avtomatizacije v industriji imamo neslutene možnosti
razvoja pri avtomatizaciji obdelovalnih strojev in varenja, kakor tudi na področju avtomatizacije pf°' cesov v različnih industr.panogah.
Alarmne sisteme
vse bolj programsko zaokružujemo v kompleksne sisteme. Sposobni smo namreč nuditi lastne sisteme od elementov, preko naprav in preostalih sistemov do računalnikov. Na kratko rečeno vse, kar zagotavlja najzahtevnejšim objektom možnost celotneg3 nadzora nad morebitnim izbruhom požara, nedovoljenim vstopom v pr°' store* sabotažnim akcijam itd.
Če si še iz tabele pogledamo mesto sistemov v srednjeročnem planu razvoja Avtomatike, lahko vidimo, da so v letu 1978 predstavljali sistemi 54 celokupne eksterne realizacije. Predvidevamo, da se bo % udeležbe sistemov (Nadaljevanje na 5. strani?
INDUSTRIJA AVTOELEKTfilČNIH IZDELKOV
Teorija in praksa v združenem delu
Iskra—Avtoelektrika Nova Gorica posveča štipendiranju in izobraževanju ob delu veliko skrb. To lahko trdimo na podlagi podatkov, ki smo jih dobili v kadrovski službi, saj se trenutno izobražuje na vseh šolah 199 učencev in študentov, tistih, ki se izobražujejo ob delu pa je kar 149. Ob tem je vsekakor zanimiv podatek, da je od leta 1960, torej od nastanka Avtoelektrike tu v Novi Gorici do danes zaključilo redno ali izredno šolanje cca 1600 delavcev. To je vsekakor zelo razveseljiv podatek, ki kaže pravilno kadrovsko politiko Iskre Avtoelektrike.
Primerjava, kako uspešno prenesti pridobljeno teoretično šolsko znanje v prakso, na delovno mesto, je vedno zanimiva. Poklicne, srednje, višje in visoke šole se trudijo, da bi učence in slušatelje kar najbolj seznanile s tisto snovjo, ki je še kako pomembna za uspešno opravljanje del in nalog v delovnih organizacijah. Zanimalo nas je, kaj o vsem tem menijo delavci, ki so zaključili šolanje ob delu in tisti, ki so prišli na delovna mesta iz rednega študija. V anketi, ki smo jo izvedli, smo zastavih dve enaki vprašanji: „Kako koristijo v praksi pridobljeno znanje in koliko jim to znanje procen-tualno pripomore pri uspešnem delu? “
Žal, smo izvedli anketo le med delavci, ki so zaposleni v TOZD in DSSS lociranih v Novi Gorici, ker nam je slabo vreme preprečilo obisk v dislociranih TOZD (Ljubljana, Komen, Tolmin, Bovec).
MIRJAM BIZJAK: Pred tremi meseci sem v Novi Gorici uspešno zaključila ekonomsko srednjo šolo in se zaposlila v oddelku plačilnega prometa. Znanje, ki sem ga pridobila v šoli mi vsekakor veliko pomaga pri mojem delu, še posebno bi tu poudarila gospodarsko poslovanje. Po mojem mnenju uporabljam približno 50 % pridobljenega znanja iz šole, to pa zato, ker je moje delo specifično — ozko in res ne pride vse v poštev, kar smo se učili. Sicer pa sem se že dobro vživela v okolje in delo, včlanila sem se v 00 ZSMS in redno spremljam njeno delo in delo drugih DPO.
JANKO BRATUŠ: V Iskri sem zaposlen od leta 1969, sedaj vodja linije stružnic. Leta 1975 sem pričel obiskovati delovodsko šolo kovinske smeri v Novi Gorici in jo zaključil 1977. leta. Pridobljeno znanje v delo-vodski šoli je nam vodjem raznih linij zelo dobrodošlo, še posebno bi se tu osredotočil na psihologijo dela in delo z ljudmi. Sicer pa so tudi strokovni predmeti te šole velik pripomoček pri delu, vsekakor pa mislim, da pridobljenega znanja ne izkoriščam več kot 30 %. V šoli je namreč splošna teorija, medtem, ko je za delovno mesto
potrebna le specifična zvrst znanja. Takim predmetom pa smo se v času šolanja tudi bolj posvetili.
SILVAN OBLAK: Kot diplomiran ekonomist sem se zaposlil pred 9 meseci, torej sem še pripravnik v TOZD — Komerciala — kooperacije. Šolo sem zaključil lansko leto v januarju, nato sem odšel na odsluženje vojaškega roka. Po mojem mnenju je pridobljeno znanje zelo okvirno. Ko se v delovni organizaciji poglobiš v delo, ko se srečaš s problemi, takrat šele uspešno uporabiš znanje, ki ti ga je dala šola, takrat šele spoznaš večjo možnost razmišljanja pred reševanjem specifičnih problemov. Osebno menim, da uporabljam pri delu, ki ga sedaj opravljam približno 60—70 % znanja pridobljenega v šoli. To je sicer veliko, smatram pa, da je to zato, ker sem najprej končal srednjo ekonomsko šolo in se nato vpisal na fakulteto.
FRANKO STREHAR: Letos septembra sem v Novi Gorici uspešno zaključil srednjo tehnično šolo. Zaposlil sem se v TOZD — Inštitut za avto-elektriko, trenutno pa delam v prototipni delavnici, kjer bom še nekaj časa, saj sem še pripravnik in moram spoznati tudi druge oddelke. Znanje, pridobljeno v šoli uspešno koristim, seveda pa bi bilo dobro, če bi ga bilo še več. Da pa ni tako smo deloma krivi učenci sami, saj smo nekatere predmete pustili preveč ob strani, pa tudi profesorji so nekatero učno snov premalo razčlenili. Delo se mi zdi zanimivo, je precej različno, veliko novosti je, za katere sploh še nisem slišal. To pa je kot nalašč zame, saj me vedno pritegnejo prav tiste stvari, ki so nove in perspektivne.
DAVORIN VIDRIH: V lanskem letu sem diplomiral na strojni fakulteti v Ljubljani. Po končani vojaščini sem se februarja letos zaposlil v tovarni velikih zaganjalnikov na delovnem mestu projektanta v tehnološki pripra-
vi dela. Pridobljeno znanje iz fakultete je seveda splošno in predstavlja. le osnovo za i potrebe tehnologije v TOZD, kjer je delo ozko in specifično.
Je pa vsekakor močna osnova in velika korist pri delu, saj sem prepričan, da mi pomaga — izraženo v procentih, preko 50. Sicer pa sem se že dokaj dobro vključil v življenje kolektiva in spremljam vsa dogajanja na gospodarskem in družbenopolitičnem življenju. Vključen sem tudi v dopisno šolo marksizma, ki je ena od oblik izobraževanja članov ZK in je zasnovana v pretežni meri na samostojnem delu članov.
mojem delu. Trenutno delam na urejanju dokumentacije — načrtov za alternatorje in prav tu mi je že v veliko pomoč tehnično risanje s katerim smo se spoznali v času šolanja. Sicer pa sem z dosedanjim delom zadovoljen in lahko priznam, da sem tudi samo delovno organizacijo že precej spoznal. Prav te dni sem spremljal potek organiziranja nove TOZD — Inštitut za avtoelektriko, pa tudi z delovanjem družbenopolitičnih orga-
lil umnvv viy m v lini	3V111
dobro seznanjen. Iz tega lahko zaključim, da bo „šlo“ in da bom že v najkrajšem času pridobljeno znanje uspešno vložil v izvrševanje konkretnih delovnih nalog.
Torej je mnenje mladih strokovnjakov dokaj enako. Vsekakor bo potrebno izvesti še določene posege, pričakujemo pa lahko, da bo prav usmerjeno izobraževanje dodobra marsikaj spremenilo.	Marko Rakušček
KLIC VSILI
Naslov članka je sicer nekoliko nenavaden, vendar sem bil prav napro-šen, naj ga tako naslovim. Zakaj pravzaprav gre in kdo me je prosil, naj to „iznesem v javnost*1.
Najprej kraj dogajanja. Pred vhodom v Avtoelektriko, na levi strani, za kolesarnico je pritlična stavba, nekateri jo imenujejo tudi vikend, kjer ima del svojih prostorov tudi ekonomsko-organizacijsko področje. In prav enega od teh prostorov sem moral obiskati. V pisarni, ki si tega imena res ne zasluži, se stiskajo med 11 mizami, štirimi omarami, na levi in
desni steni so regali za registre in med stolicami Nadja, Zmaga, Zineta, Slavica, Boža, Greta, Sadika, Cvetka in Sonja. Da, prav ste prešteli, devet jih je. Sicer vse dobre volje in nasmejane, a resnično stisnjene v majhnem, prenapolnjenem prostoru. Kje je rešitev, sem jih povprašal, a mi niso znale odgovoriti, pripomnile so le, da imajo spodnje okončine že delno poškodovane zaradi ostrih robov pisalnih miz, ko se morajo dobesedno prebiti do svojega prostora.,,Pisarno" sem nameraval celo poslikati, vendar nisem našel toliko prostora, od koder bi lahko sprožil fotografski aparat. Se bo nad tem, kljub nekoliko . humoristično" napisanem članku kdo le zamislil in dobil ustrezno rešitev? M.R.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
BOJAN BESEDNJAK: Po sedmih letih zaposlitve sem se odločil za vpis na delovodsko šolo strojne smeri v Novi Gorici. Le-to sem uspešno končal lansko leto in tako sem letos po devetih letih delovne dobe vodja linije pokrova v tovarni generatorjev in elektronike. Brez te šole sigurno ne bi mogel uspešno opravljati tega dela, saj praksa ni dovolj za nemoteno vodenje skupine delavcev na liniji. Predvsem mislim tu na psihologijo, ki je eden poglavitnejših predmetov te šole, je pa precej take snovi, ki nam res nič ne koristi. Po moji grobi oceni je take snovi okrog 50%, seveda pa smo se tudi v šoli bolj posvetili tistim predmetom za katere smo vedeli, da jih bomo najbolj potrebovali.
Sistemi v programski preusmeritvi
(Nadaljevanje s 4. strani) v letu 1982 povečal na 65 % celokupne realizacije. Zanimiv je podatek, da znaša udeležba lastnih elementov in naprav v sistemih ca. 30 % v letošnjem letu in da bo njihova udeležba v 1982. letu porastla na 50 %. Jasno je,da v proizvodnjo sistemov vključujemo tudi elemente in naprave iz ostalega dela Iskre in drugih kooperantov.
Glede na to, da je danes samoupravljanje (pri tem mislim spremembo v organiziranju delovne organizacije in s tem urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu) neposredno povezano s programsko usmeritvijo Avtomatike, kakšno mora biti po vašem mnenju razmerje med njima? Pri re-
alizaciji novega koncepta Avtomatike sta delovanje na področju samoupravne organiziranosti kot na strokovnem področju neločljivo povezana. V našem primeru gre za osnovno preobrazbo proizvodnega programa in spremembe v samoupravni organiziranosti, ki bodo lahko uspešno realizirane le z močno podporo vseh delavcev Avtomatike.
Zato je naloga družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov zelo pomembna, saj morajo na principu delegatskega delovanja vsakodnevno delovati v svojih skupinah. Zelo pomembno je, da so ti dejavniki izbrani iz vrst najboljših delavcev, ki so trdno prepričani v pravilnost izbrane poti in ki bodo z roko v roki s poslovodnimi in strokovnimi strukturami, ne da bi štedili moči privedli Avtomatiko do zastavljenih ciljev.	Š. D.
SILVO FERJANČIČ: Letos sem v Ljubljani uspešno zaključil I. stopnjo fakultete za strojništvo, septembra pa sem se zaposlil v Iskri — TOZD — Inštitut za avtoelektriko. Ker sem še pripravnik in moram spoznati vse oddelke v TOZD, prav tako pa tudi delovno organizacijo, je seveda še prezgodaj govoriti o tem, koliko mi bo pridobljeno znanje koristilo pri
TOZD ORODJA
Jubilanti
V torek, 28. novembra, so v TOZD Orodja ob praznovanju dneva republike izrekli priznanja petim delavcem za desetletno delo v Iskri. Jubilanti dela so: ANDREJ PINTAR - konstrukter orodij, ALOJZ BOŽIČ — obratovni električar, KATARINA LUKSA -delavka na štanci, ANDREJ ARTELJ — mojster strugarne in vrtalnice in JOŽE POZVEK - kalilec.
Ob tej priložnosti se je jubilantom zahvalil za dolgoletno sodelovanje in vse napore, ki so jih vložili za skupne uspehe, v. d. direktor TOZD Orodja Tone Rauh in izrazil željo, da še vnaprej vztrajno in prizadevno prispevajo svoj delež.	§ q
Desno od zgoraj navzdol: Andrej Pintar, Alojz Božič, Katarina Luksa, Andrej Artelj, Jože Pozvck.
Novogoriško občino je prejšnji teden obiskala sindikalna delegacija iz republike San Marino. Med obiskom v Novi Gorici so gostje obiskali tudi Iskro-Avtoelektriko, kjer jih je sprejel predsednik Konference OOS Zmago Lasič s sodelavci. Po pogovorih o delovanju sindikata v delovnih organizacijah so se gostje zadržali v delavski restavraciji na skupnem kosilu, mto pa si z velikim zanimanjem ogledali proizvodne prostore Iskre-Avtoelektrike v Šempetru pri Gorici.	Marko Rakušček
|f~   1
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUBLJANA
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
S seje sindikata DO
V petek, 8. 12. 1978 je bila v sejni sobi v Poslovni hiši v Šk. Loki 3. redna seja predsedstva sindikata DO, na kateri so obravnavali in ocenjevali dosedanje delo in aktivnosti na področju družbeno političnega dela, kot tudi predvsem aktivnosti v nadaljnji samoupravni preobrazbi samoupravnih odnosov znotraj naše DO.
Poseben poudarek je predsedstvo posvetilo programu dela sindikata v naslednjem obdobju. Programska izhodišča so sprejeta in osnovne organizacije sindikata bodo v svojem delu predvsem posvetile pozornost:
1.	samoupravnem organiziranju v TOZD in DO
2.	samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju
3.	družbeno-ekonomskim odnosom
4.	delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke
5.	nenehni skrbi za tekoče gospodarjenje in kvaliteto proizvodov
6.	izobraževanju in kadrovski politiki
7.	informiranju delavcev
8.	kulturnem življenju delavcev
9.	letovanju, oddihu, ter športu in rekreaciji
10.	vsem vprašanjem iz naslova ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Program dela sindikata je zahteven in obsežen ter v skladu z nalogami, ki so nam po ustavi in zakonu ZZD dane ter z nalogami, ki jih je opredelil 9. kongres ZSS. Program dela bo zahteval maksimalno angažiranost vseh članov naše skupnosti pri nadaljnjem poglabljanju samoupravnih odnosov v naši DO, kot tudi znotraj SOZD in v naši širši skupnosti.
Naša naloga je predvsem v tem, da skušamo tvorno, v enotni fronti ustvarjati takšno politično klimo, da bo naša DO resnično zaživela. V tem trenutku je sindikat začel skupno z odborom za izvajanje ZZD in z odborom za razvoj samoupravljanja široko akcijo za uresničitev 2. točke našega programa, ki se nanaša na samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, ali z drugimi besedami, pripravi, izdelavi osnutkov in končno sprejemu vseh manjkajočih samoupravnih aktov v naši DO.
Pred tem je predsedstvo sindikata skupno z navedenima odboroma ocenilo dosedanje napore kot viden pozitivni premik. Kljub vsem, že znanim težavam, ki so bile ovire pri tem delu, je bilo že veliko storjenega. Naša interna samoupravna zakonodaja dobiva že vidne oblike organizirane delovne celote, normalno pa je, da ne moremo biti zadovoljni z vsebino že sprejetih aktov, ampak moramo še nadalje posvetiti posebno pozornost njihovemu dograjevanju.
V nadaljevanju seje je predsedstvo sprejelo naslednje sklepe:
1.	DS naj sprejme program dela odbora za razvoj samoupravljanja, predsedniki odborov pa so dolžni sproti obveščati o izvajanju programov
2.	V zvezi s programom dela osnovnih organizacij sindikata za leto 1979 ter obeh programov odborov, z namenom poglobljenega uveljavljanja Zakona o združenem delu v naši DO, je potrebno dopolniti delovne skupine za izdelavo samoupravnih aktov, ki jih DO še nima:
a)	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in delavci TOZD. Strokovna skupina, ki je bila lani imenovana na DS DO se dopolni, pri čemer je nosilec naloge Tone Beravs iz TV Pržan namesto Bogdana Erznožnika. Osnutek navedenega sporazuma naj bo izdelan do 15.
3.	1979. referendum do konca marca 1979.
b)	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in delavci TOZD Prodaja. Strokovna komisija ostane nespremenjena. Osnutek, vsklajevalni postopek in ustrezen sprejem do konca marca 1979.
c)	Samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka mora izdelati strokovna skupina, ki je izdelala osnutek samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku in skupnem dohodku. Celotni postopek mora biti gotov do konca marca 1979.
d)	Samoupravni sporazum o temeljih plana DO. Strokovna komisija se zadolži, da skupaj z predsedniki komisij iz področja plana po TOZD vskladi sporazum o temeljih plana za obdobje 1976-1980, ki ga je sprejel DS DO 20. 1. 1977, z ZZD.
4.	Zaradi nenehne problematike in konfliktov na področju inovacij, se pristopi k imenovanju strokovne komisije za izdelavo Pravilnika o inovacijah. Pravilnik naj bi bil enoten za celo DO. Predvidoma naj bi bil sprejet v II. četrtletju 1979. leta. Strokovna komisija, ki bo pravilnik izdelala mora biti sestavljena iz strokovnjakov tehnične, ekonomske in pravne smeri.
5.	Za nemoteno delovanje sindikata v letu 1979 in predvsem zaradi izvajanja programa športnih dejavnosti na nivoju DO predlagamo delavskemu svetu, da sproži postopek o združevanju dela sredstev sklada skupne porabe na nivoju DO.
Za izvajanje zastavljenega in sprejetega programa je predvideno 431.200 din.
Združevanje sredstev, bi vršili v skladu z predhodnimi sklepi DS DO in na podlagi 40. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v DO.
Predlagamo, da se sredstva zberejo po ključu zaposlenosti. Zadeva je zelo nujna, saj so zimske športne igre že tik pred nami.
Z združenimi sredstvi bi razpolagalo predsedstvo sindikata DO. Iz teh sredstev se financirajo samo funkcionalni stroški izvedbe tekmovanj.
Predsedstvo sindikata bo II. letno podalo obračun koriščenja sredstev DS DO in OOS v TOZD.
TOZD SPREJEMNIKI SEŽANA
Načrti in poslovanje
Kakor je bilo že pisano v našem časopisu, smo se v Sežani pred tremi leti odločili za lasten razvoj in proizvodnjo Hi-fi stereo sprejemnikov, kar je logična in prirodna pot tovarne radijskih sprejemnikov. Povedati je potrebno, da je bila to tedaj zelo drzna odločitev, saj se v tistem obdobju ni nihče odločal za lastno razvojno pot pri osvajanju te sorazmerno zahtevne tehnologije. Tako usmeritev je tedaj potrdila tudi naša Gospodarska zbornica, kajti s tem se ustvarja večja neodvisnost naše proizvodnje in omogoča največja možna uporaba jugoslovanskih elementov za vgrajevanje, to pa pomeni spet manjši uvoz in ne na koncu tudi večjo usposobitev za plasma v tujini, saj so licence, ki jih je možno kupiti, navadno že na iztoku plasmana.
Z decembrom pa smo končno dobili vse uvozne formalnosti in s tem zeleno luč za Hi-fi proizvodnjo — to je opremo, ki je neobhodna za zagotovitev proizvodnega procesa. Gre za inštrumentarij, ki bo zagotovil vse potrebne proizvodne in kontrolne, meritve. S tem so odstranjene še zadnje prepreke za začetek regularne proizvodnje Hi-fi programa. Na ta način bo tudi prišlo do posodabljanja proizvodnje, ki je v letošnjih prvih 9 mesecih znašala 195 milj., kar je za 3,9 % več kot v istem obdobju lani. Tu bi še omenil, da so se v tem času povečali osebni dohodki za 22 % in da predvidevamo pozitivni zaključek letošnjega poslovanja.
Prodaja je v tem letu potekala po predvidenem planu, zaloge pa so do konca tretjega četrtletja narasle na približno 45 dni proizvodnje. To je povsem normalno, kajti naši izdelki so sezonskega značaja in se poleti slabo prodajajo. Računamo, da bomo letošnje leto zaključili z zalogami, ki bodo manjše od enomesečne proizvodnje, kar je povsem zadovoljivo.
V izvozu pa smo si v začetku leta zastavih nalogo, da moramo letos narediti znaten korak, kajti v zadnjih letih smo zelo malo izvažali.
Tokom leta smo že pridobiU kupca za transformatorje in smo prve dobave že izvrših. V naslednjih letih pa pričakujemo, da bomo to sodelovanje še znatno povečali.
Naših artiklov iz rednega programa ne moremo več prodajati na evropskem trgu zaradi velikega pritiska konkurenčnih dobaviteljev iz vzhoda. Zato se pogovarjamo za izvoz posameznih delov in sestavov, ki bi nam omogočili kritje potrebnega uvoza.
Boris Čerin
Seja DS DO
V	ponedeljek, 11. 12. 1978, je bila v sejni sobi Poslovne hiše v Škofji Loki 4. redna seja Poslovnega odbora DO.
Prisotni so bili: Penko Silvo, Podobnik Jože, Vučič Boris, Šimic Gustav, Jelenc Janko, Krelj Simon, Telban Tone, Primožič Simon, Lavtar Tone, Mohorič Tone in Pahor Albin.
Sejo je otvoril predsednik Poslovnega odbora DO Silvo Penko, poročilo o poslovanju DO v obdobju 1.1.— 30. 9. 1978 pa so prisotni sprejeli kot prilogo z vabilom na ta sestanek.
V	nadaljevanju seje je Poslovni odbor obravnaval poročilo o poslovanju DO od 1. 1. do 30. 9. 1978 in ga kot takega tudi sprejel, tako, da je v cilju čim uspešnejšega zaključka tega poslovnega leta in uspešnega nadaljevanja poslovanja v 1. četrtletju 1979 sprejel naslednje sklepe, ki jih predlaga DS DO v sprejem:
— da se sprejme priporočilo TOZD, da ne prekinjajo proizvodne cikluse ob zaključku koledarskega leta, ampak, da proizvodnja kontinuirano teče naprej v 1. četrtletju 1979. Plane za 1. četrtletje 1979 se praviloma ne sme sprejemati.
strokovne službe DO naj posvetijo potrebno pozornost izterjavi pla-
ISKRA
'h) Številka 51 — 16. dec. 1978
čil kupcev, da bi ob zaključnem računu imeli čim manj neplačanih terjatev. TOZD naj zagotovijo maksimalno sodelovanje.
-cene proizvodov v poslovanju med TOZD v naši DO naj se povečajo le do 10 %. Prav tako naj se doseže sporazum, da se tudi cene znotraj Iskre povečajo največ do 10 %.
—	na podlagi kolegija DO predlaga delavskemu svetu, da se vrednost točke v celotni DO poveča za 10 % in to že za mesec december 1978.
—	da podpre stališče poslovnega kolegija DO, da povečanje stroškov skupnih dejavnosti SOZD Iskra ne preseže 25 % od lanskih planiranih stroškov.
—	tudi v letu 1979 naj TOZD posvetijo vso pozornost izvozu in
izravnavanju svojih deviznih bilanc.
Nadalje pa je Poslovni odbor obravnaval in sprejel informacijo o investicijskih vlaganjih v naslednjem 5-letnem obdobju. Poslovni odbor podpira predlog gl. direktorja, da komisije strokovnih služb DO v sodelovanju s službami TOZD ponovno preverijo ekonomsko, tržno, tehnološko in gradbeno oceno predloženih elaboratov v cilju izgradnje modernih tovarn in razreševanja problemov prekrivanja proizvodnih programov.
Pri teh investicijah pa naj se da poudarek na povečanju fizičnega obsega proizvodnje brez povečanja zaposlenih, pač pa na osnovi uvajanja novih tehnoloških procesov in avtomatizacije strojnega parka.
Pred nedavnim je odšla v pokoj ena izmed prvih delavk m Pržanu - Ivanka Slabe. Sodelavci so ji ob odhodu zaželeli obilo zdravja in zadovoljstva.
DR. ANTON VRATUŠA V UPORIH
V soboto, 9. decembra, je predsednik IS SRS, dr. Anton Vratuša s svojimi sodelavci obiskal Kartuzijo Pleterje in Kostanjeviško galerijo. Oglasil se je tudi v Iskri — TOZD Upori v Šentjerneju, kjer se je pogovarjal s predsednikom DS Žičkajem Francem, predsednikom konference sindikata, Jožetom Colaričem, sekretarjem OO ZK, Viljemom Punčuhom, direktorjem Ludvikom Simoničem in predstavniki KS Šentjernej.
Direktor Simonič je nakazal problematiko tovarne in gostu ter sodelavcem razkazal tovarno. Predsednik IS SRS se je pozanimal za vsa področja dejavnosti in zlasti pohvalil proizvodnjo ter rekel, da je prijetno presenečen, da je v Šentjerneju tako sodobna in gospodarsko močna tovarna, zlasti pa je pohvalil tvorno sodelovanje med TOZD Upori in KS.
___________________________________________________________J
Glasovali smo »ZA«
11.	decembra smo se na referendumu v Industriji elementov odločali in sprejeli 3 samoupravne splošne akte:	Spremembo Samoupravnega
sporazuma o združitvi v DO, Statut DO in statute TOZD. Vsi akti so bili sprejeti. Naj zapišem, da so svoje statute sprejele vse TOZD, Delovna skupnost skupnih strokovnih služb pa ga šele pripravlja, saj ima ta dejavnost še nekaj nerazčiščenih funkcij.
Rezultati referenduma so dobri, sicer pa je to posledica dobre priprave. Javna razprava in usklajevalni postopki za vse tri akte so tekli že od julija in tako je bilo res dovolj časa, za poglobljeno razpravo in potrebne spremembe. Glasovanje pa je dalo tele rezultate: Volilnih upravičencev je bilo za statut DO: 3169, volilo je 2422 delavcev za (76,4 %), proti 338 delavcev (10,7%), neveljavnih glasovnic pa je bilo 68 (2,1 %), glasovalo pa ni 341 delavcev (10,8 %). Za Samoupravni sporazum o združitvi v DO pa so glasovali samo delavci TOZD, zato
je bilo volilnih upravičencev za sprejem sprememb tega akta 3027, „za“ je glasovalo 2326 delavcev (76,8 %), proti 325 (10,7 %), neveljavnih glasovnic je bilo 56 (1,9 %), glasovalo pa ni 320 delavcev (10,6 %). Torej sta oba akta sprejeta. Tudi vsi statuti TOZD so na referendumih dobili potrebno število glasov.
Pred referendumom, prejšnji teden, pa so bili zbori delovnih ljudi v vseh TOZD in DSSS, kjer so skoro soglasno sprejeli Pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih in odgovornosti delavcev.
Morda je prav, da ob zaključku teh rezultatov referendumov in zborov delovnih ljudi še enkrat povemo, zakaj ti novi akti in spremembe. Zato, da smo poglobili medsebojne odnose in akte prilagodih izkušnjam, ki jih je pokazala praksa in so nanje pokazali družbenopolitični delavci in strokovnjaki s tega področja.
TOZD FERITI
Avtomatizacija dviga storilnost
TOZD Feriti v Stegnah se je še nekaj let nazaj boril za rentabilnost. Nekako ni in ni šlo. Predvsem je manjkalo strokov-nega kadra, ki bi fizično delo z znanjem spremenil v strojno. Danes je bistveno drugače. Nekajletno delo tehnologov, kon-strukterjev in razvojnikov je obrodilo sadove. Inženirja Marka Mraka smo povprašali, kako jim je to uspelo. Izvedeli smo kopico zanimivih ugotovitev.
Predvsem so bile pred leti težave s strokovnjaki za to specialno področje, ki posega v kemijo, elektroniko, elektrotehniko, v strojništvo in še kam. V razvoju in tehnologiji so imeli skupaj le 7 ljudi, ki so komaj poopravili le najnujnejše. Lani pa so tudi organizacijsko tehnološki oddelek osamosvojih in naloge znotraj službe razdelili na tri panoge in tako imajo tri tehnološke skupine: procesno tehnologijo, tehnologijo za organizacijo dela in oddelek za avtomatizacijo s konstrukcijo.
Dela ne manjka. Izdelujejo kar 2200 različnih artiklov iz programa feritov in skoraj toliko na področju navitih komponent. Nas je zanimal predvsem feritni program, ki je že skoraj v celoti mehaniziran, pol ali v celoti avtomatiziran. Glavne faze tega programa v proizvodnji so: priprava granulata (feritne mase), oblikovanje, termična obdelava in poobdelava (v glavnem brušenje).
Priprava surovin je tehnološko precej dognana in mehanizirana tako, da je na „posluževalni“ ravni, se pravi, da delavci le strežejo strojem. Zaradi-različnih mas - granulatov je proces nemogoče v celoti avtomatizirati, saj
bi morali imeti v tem primeru toliko linij, kolikor je granulatov. Za pripravo mase za keramične magnete pa prav zdaj snujejo proizvodni trak, ki bo 90 % avtomatiziran. Zdaj predstavlja ta artikel 320 % proizvodnje, v naslednjih letih pa bo dosegel 50 % vse proizvodnje. Keramični magnet je zelo iskan, saj ga vse več uporabljajo, zlasti v avtomobilski industriji, kjer služi za stator elektromotorja.
Tudi oblikovanje je po večini avtomatizirano, razen brizganja, kije avtomatizirano v celoti. Poleg brizganja, ki ima podobno tehniko, kot v proizvodnji plastike, se poslužujejo še stiskanja in ekstruditanja — iztiskavanje. Ta zadnja tehnika je primerna zlasti za daljše izdelke.
Za termično obdelavo je glavna značilnost, da izdelke žgejo pri temperaturah od 1000 do 1400 stopinj Celzija in to v dušikovi ah običajno zračni atmosferi. Peči polnijo ročno, medtem ko je ciklus žganja avtomatiziran. Kot zanimivost naj povemo, da se feriti, medtem ko jih žgejo skrčijo za 15-20 %. Zato je zelo važno, da to upoštevajo konstrukterji orodij. Tu so naredili mnogo. Zlasti je pomembno, da so število postopkov termične obdelave skrčili in dosegli, da 1200 izdelkov termično obdelujejo le na 7 načinov.
Poobdelava, kot pravijo tej fazi v Feritih je pravzaprav v bistvu brušenje. Tudi tu so že precej mehanizirali in avtomatizirali. Tako so lani kupili polavtomatski ploskovni lepalni stroj, ki hkrati brusi spodnjo in zgornjo stran izdelka, ko pa dobi obdelo-vanec prave dimenzije, se stroj avtomatično izključi. To je pomembno, ker s tem dosežejo zelo točne dimen-(Nadaljevanje na 7. strani)
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
( AVTOMATIZACIJA DVIGA STORILNOST
X______________________________y
(Nadaljevanje s 6. strani)
zije, s tem pa je odpadla tudi posebna kontrola dimenzij.
V proizvodnjo navitih komponent je zaenkrat vloženega še mnogo fizičnega dela. Izdelujejo različne dušilke, visokonapetostne TV transformatorje, filtre in translatorje, kijih zadnje čase po večini izdelujejo za telefonske centrale Metaconta.
Po vsem tem je videti, da je proizvodnja feritov že tehnološko precej dognana, za področje navitih komponent pa pospešeno pripravljajo prehod na mehanizacijo, polavtomatizacijo in avtomatizacijo. Pri tem jim dobro služi lani osnovan razvojno-tehnološki laboratorij.
Z vsemi temi tehnološkimi premiki so zagotovili zdravo ekonomiko v proizvodnji, storilnost pa skokovito narašča. Tako se je celoten prihodek od 1976 do 1977 povečal kar za 60 %,
od lani do letos pa bo narasel za okoli 40-65%.
Imajo še vrsto načrtov. Izpopolnili bodo še fazo oblikovanja, da bi tako čimbolj izključili iz proizvodnega procesa človeški — zmotljivi faktor. V petih letih načrtujejo računalniško krmiljeno termično obdelavo. Drugo leto bodo v celoti avtomatizirali magnetenje in izdelali dva avtomata za brušenje motorskih statorskih segmentov in avtomat za brušenje rež na feritnih lončkih vseh dimenzij.
Precej dela posvečajo tudi avtomatizaciji kontrole, pripravljajo avtomate za prebiranje in sortiranje feritnih izdelkov po dimenzijah in električnih lastnostih. Tak avtomatiziran in precizen postopek je važen zlasti za pridobivanje vrhunske, se pravi profesionalne kvahtete.
Skupno z Inštitutom Jožef Stefan pa so se lotih zahtevne naloge, saj bodo skupno razvili računalniško krmiljeno avtomatsko napravo za merjenje izgub in faktorja dezako-modacije na profesionalnih feritih. To nalogo bodo končali nekako do srede leta 1980.	F. Kotar
Smo zadeli pravi program
Gornje vprašanje sem postavil Vekoslavu Gabriču, ki vodi tržniški oddelek v komerciali Industrije elementov. Vprašanje se zastavlja samo od sebe, ker je prišlo do težav v izvozu pa tudi ekonomski pokazatelji ne kažejo najboljše slike. Zato vprašanje, ali izdelujemo tisto, kar rabi trg, oz. proizvajalci elektronike.
Standardni proizvodni program Industrije elementov je v glavnem odraz zgodovine in potreb med nastajanjem teh tovarn. Prva leta po vojni, ko smo začeli graditi elektronsko industrijo je bilo treba vse narediti doma. Nastajali so laboratoriji delavni-škega tipa pravzaprav za vse veje današnjih elementov. Ni vse nastajalo v Iskri, pač pa so se vse te dejavnosti počasi priključile. Delali pa so vse za potrebe rastoče elektronske industrije - za Iskro, za El Niš in še nekatere nastajajoče tovarne.
Z rastjo potreb so rasli tudi obrati in počasi postajali tovarne. Iskrine tovarne elementov so pokrivale v glavnem ves jugoslovanski trg, z rastjo pa je postal naš tržni prostor celo premajhen in tako je Iskra začela z izvozom elementov. Na svetovnih tržiščih pa sta postala zelo aktualna dva nova vidika:	tehični in komercialni. Ta
dva sta bila posledica juriša za konkurenčnostjo. Nastalo je vprašanje kvalitete in asortimenta.
Na zahodnem trgu smo se marsičesa naučili. Tako danes v marsikateri tovarni govorimo le še o imenu nekdanjih elementov, medtem ko so današnje komponente funkcionalno, kvahtetno in količinsko le še oddaljen sorodnik1* nekdanje proizvodnje.
Tako je Industrija elementov ponudbo na svetovnem in domačem trgu podeseterila v zadnjih 10 letih, pa tudi kvaliteta je porastla v neslutene višine, kar dokazuje že dejstvo, da smo še vedno prisotni na najzahtevnejših trgih sveta.
Ker pa je elektronika ena najbolj „živih“ vej tehnike, je tu rast vedno živahna. Vedno zahteva nove sveže tržne pristope, nove izpopolnjene ponudbe. Z eno besedo bi rekli nove
izpopolnjene in prilagojene komponente.
Na tem področju smo zelo uspeli na področju debeloplastne tehnologije in na področju feritnih materialov. So pa še vedno vrzeli v proizvodnem programu kondenzatorjev in polprevodnikov. Te vrzeli so predvsem v celovitosti ponudbe. Vsak kupec najrajši kupuje celoten asortiment elementov pri enem dobavitelju. Zlasti se kažejo vrzeli v asortimentu eno in večplastnih keramičnih kondenzatorjev in pomanjkanje nekaterih močnostnih in hitrih diod. Vsi ti izdelki pa razen popolne ponudbe nimajo pomanjkljivosti, nasprotno, kvaliteta je visoka in izdelki so pri kupcih cenjeni. Če bi uspeli tudi kompletirati ponudbo diskretnih komponent, bi te lahko ostale osnova našega programa.
Kljub temu, da smo uvedli proizvodnjo nekaterih novih programov s področja debeloplastnih in hibridnih vezij pa še nismo naredili dovolj za plasma tega programa na tržišču. Predvsem je tega krivo pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti in še vedno imamo premalo stika z domačim in tujim tržiščem.
Prav na tem področju pa moramo pohiteti, saj je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Pohiteti moramo še zato, ker se pojavlja vse več kakovostnih firm, ki postajajo vse resnejša konkurenca. Omenjene vrzeli v proizvodnem programu so neugodne tudi za skladnejši razvoj hibridnih vezij, saj moramo še vedno uvažati chip kondenzatorje in v zadnjem času tudi integrirana vezja.
Mislim, da smo odgovorili na vprašanje v naslovu pozitivno. Lahko rečemo, da je naš program še vedno aktualen. Treba pa bo ažurno slediti napredku na našem področju in uvajati najnovejše dosežke v proizvodnjo, opuščati pa zastarele artikle našega programa. Glavnino prizadevanj bomo morali usmeriti v kakovost naših izdelkov. Tu mislim zlasti zahtevnejše elemente in podsklope za telekomunikacijske naprave, kar je že dolgo naša osnovna usmeritev.
Mislim, da za konec lahko rečem, da smo lahko zadovoljni z izbiro našega proizvodnega programa. KF
Ob proslavi dneva republike so v trboveljski TOZD Polprevodniki odprli zanimivo razstavo fotografij pod naslovom: „15 let naše tovarne." Ohranjeni slikovni materijal je skrbno zbran in dokumentiran od prve lopate, ki jo je zasadila Lidija Sentjurc, prek otvoritve delovnih prostorov pa vse do posnetkov sedanjega dela. Lepo zaokrožena celota je pregled samoupravnega, družbenopolitičnega in proizvodnega dela od nastanka pa vse do danes. Zares lep prispevek h proslavi petnajstletnice Iskre v Trbovljah.
------------------------------------------------------------------V
S 6. in 7. seje
poslovnega
odbora
Elektromehanike
Objavljamo povzetke važnejših sklepov z novemberskih sej poslovnega odbora Iskre Elektromehanike.
Predsednik KPO Aleksander Mihev je na 6. seji poslovnega odbora obvestil člane o razgovorih in pripravah za nakup licence modernega elektronskega telefonskega sistema pri ameriški firmi VESCO. Omenil je tudi, da se bo Iskra udeležila razpisa za dobave tranzitnih elektronskih central v Indiji, kar bo skupni nastop Iskre in BTM.
V Elektromehaniki potekajo razprave za uvedbo gibljivega delovnega časa. Sedem TOZD je zanj že dalo pozitivno mnenje, z določenimi pripombami. Ker so se za gibljiv delovni čas pozitivno opredelile vse večje temeljne organizacije, lahko računamo, da bo postopno uveden tak delovni čas na vseh mestih, kjer so zanj pogoji.
Komunalno podjetje Kranj bo spomladi prihodnjega leta pričelo urejati kanalizacijo na obrežnem parkirišču Iskre v Savski loki. Zato je potrebno urediti začasno parkirišče na novi lokaciji, prav tako v Savski loki in to na zemljišču od skladišča rabljenih strojev v smeri proti tovarni Planika. Vse lastnike zasilnih stavb in vrtičkov na tem prostoru je potrebno opozoriti, naj jih odstranijo. V kolikor tega ne bodo storili v določenem roku, poslovni odbor pooblašča TOZD Vzdrževanje, da jih odstrani. Začasno parkirišče bo potrebno primerno urediti in popraviti tudi dovozno pot.
Na svoji sedmi seji je poslovni odbor obravnaval devetmesečno poročilo o poslovanju DO Elektromehanike, iz njega je razvidno, da je DO kot celota v tem obdobju uspešno poslovala in dosegla 240 milijonov din čistega dohodka za sklade. Od tega je Center za Elektrooptiko dosegel za sklade največji del (62 milijonov din oz. 26 % od celotnega dohodka). Izgubo imajo naslednji tozdi: TEN v višini 8,7 mio din, Računalniki 3,2 mio din in Elektronika 8,7 mio din. Zaradi navedenih izgub se čisti dohodek zniža na 220 milijonov dinarjev.
Odbor je obravnaval poročilo o izvajanju sanacijskega programa Tovarne računalnikov. Sanacija tega tozda poteka po programu in lahko pričakujemo, da bo ob koncu leta izguba pokrita.
Poslovanje v devetih mesecih
Delovna organizacija Iskra — Elektromehanika Kranj, ki jo sestavlja 23 TOZD in DSSS, je kot celota v devetih mesecih letošnjega leta uspešno poslovala in dosegla 220.219.000 din čistega dohodka za sklade. Večina elementov poslovanja se je gibala v skladu s predvidevanji le investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva so izredno nizka. Posamezni elementi so se gibali takole:
1. Proizvodnja	v din
Plan 9 mes. 78	Dej. 9 mes. 78	a
a)	po stalnih cenah	2.278.280.795	2.671.468.669	117
b)	po tekočih cenah	2.736.465.989	2.912.457.524	106
Dinamični plan proizvodnje po tekočih cenah za 9 mesecev je DO kot celota presegla za 6 %, medtem ko primerjava po stalnih cenah napram enakemu obdobju lanskega leta prikazuje povečanje za 17 %. Devetmesečnega plana niso izpolnili: Elektronika Horjul 72 %, TEN 77 % in ATC 97 %. V devetih mesecih je DO dosegla 71,8 % letnega plana, ki vrednostno znaša 4.058.797.000 din.
2. Število zaposlenih
Število zaposlenih Stanje zaposlenih
31. 12.
Poprečno dej. 1977	Število plan 1978	ZaposL Indeks 9 mes. 78	% dos.
10.357	10.781	10.659	103	99
10.574		10.855	103	
V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v celotni DO poprečno zaposlenih 10.659 delavcev, kar je 3 % več, kakor v letu 1977 in 99 % glede na plan za letošnje leto. Od vseh TOZD jih 12 ne dosega planiranega števila zaposlenih. Po stanju konec 9. meseca ugotovimo, da se je število zaposlenih v celotni DO povečalo za 281 novih članov.
3.	Osebni dohodki
Plan 1978	9 mes. 78	%
Bruto osebni dohodki Neto osebni dohodki
1.022.064.000	785.716.000	77
721.014.000	550.101.000	76
dej. 1977	9 mes. 1978	%
Poprečni NOD na
zaposlenega	4.654	5.734	123
V DO je bilo izplačano v 9. mesecih 77 % letno planirane mase BOD. Izplačana masa NOD pa predstavlja 76 %, predvsem zaradi spremenjenih prispevkov za SIS med letom. Poprečni NOD na zaposlenega je znašal 5.734 din, kar je 23 % več kakor v letu 1977. Pd TOZD se poprečni NOD na zaposlenega razlikujejo zaradi izplačanih nadur in faktorja stimulacije.
4.	Stroški	v 000 din
Plan 1978	9 mes.	%
dej. 1978
Materialni stroški z
amortizacijo	3.620.606	2.429.789	67,1
Vračunani dohodek	1.696.101	1.394.322	82,2
Skupaj stroški	5.316.707	3.824.111	71,9
Za celotno DO znašajo stroški 71,9 % letnega plana oziroma 3.824.111 din. Na materialne stroške z amortizacijo odpade 63,5 %, medtem ko na vračunani dohodek 36,5 %.
5.	Obratna sredstva	v 000 din
Stanje	Stanje	%
31.12.1978	30.9.1978
Vrednost obrat, sredstev	1.664.212	1.759.972	105,8
Tudi poročilo o izvajanju sanacijskega programa tovarne TEN kaže, da ta TOZD v tretjem četrtletju ni povečal izgube, prikazane ob polletju, rezultati se popravljajo. Prizadevanja in akcije tovarne TEN za odpravo izgube so po oceni odbora pravilno usmerjene.
Obratna sredstva so v Elektromehaniki znašala 1.759.972.000 din, kar je 5,8% več kakor konec leta 1977. Razen zalog nedokončane proizvodnje, ki znašajo 98,7 % glede na stanje konec leta 1977, so se vse ostale vrste zalog povečale.
6.	Izvoz	v 000 dol.
9 mes. 77 Plan 78	9 mes. 78 Indeks	%
izpol.
Tovarna elektronike iz Horjula bo po napovedih ob koncu letošnjega leta pokrila izgubo.
A.Boc
Obisk mladih iz Valjeva
Jesenice in Valjevo sta pobrateni mesti. Občinska konferenca ZSMS Jesenice-jydala pobudo, da bi mladi iz delovne organizacije ELIND iz Valjeva obiskali sorodno delovno organizacijo. Zato so mladi iz Elinda navezali stike z mladimi Iskraši.
V petek, 1. decembra so predstavniki mladine Elinda obiskali Iskro Elektromehaniko. Naši mladinci so jih lepo sprejeli, jih pogostili in jim pokazali tovarne v Savski loki in na Laborah. V pogovorih sta obe strani izrazili željo po tesnejšem sodelovanju, kar bi okrepilo prijateljstvo med bratskimi mesti. Mladi si ob podobnih srečanjih lahko izmenjajo izkušnje s področja političnega dela in o oblikah organiziranja ZSM v naših kolektivih. Mladi Iskraši bodo zato kmalu obiskali tovarno Elind Valjevo.
A. Boc
Elektromehanika 32.375	51.074	37.771	117	74
V devetih mesecih 1978 je Elektromehanika izvozila za 37.770.582 dolarjev, kar je 74 % letnega plana, po katerem se računa, da bo izvoz znašal 51 milijonov dolarjev. Tako je bil izvoz napram enakemu obdobju lanskega leta večji za 17 %. Najugodnejši izvozni rezultati so doseženi v Elektrooptiki, ATC, Števcih, Mehanizmih in ERO. Za 9 mesecev letošnjega leta pa je znašala proizvodnja za izvoz 38 milijonov dolarjev, s tem je dinamični plan za izvoz presežen za 5,2 %.
7.	Investicije v osnovna sredstva
Oprema
Zgradbe
Skupaj
v 000 din Vrednost
74.331
29.370
103.701
Investicije v OS so bile v tem času zelo skromne, saj so znašale komaj 103 milijone din ali 41,4 % letnega plana po srednjeročnem programu.
8.	Celotni prihodek in njegova dehtev
Doseženi celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek za DO ustrezajo predvideni dinamiki, rentabilnost pa je precej boljša, kakor kdajkoli v letošnjem letu. Le pri nekaterih TOZD se ugotavlja nekoliko nižja rentabilnost kot je bilo predvideno. V okviru Elektromehanike je 17 TOZD in DSSS ugotovilo pozitivni rezultat in sicer so za sklade namenile 241 milijonov din, medtem ko izgubo prikazujejo tri TOZD, v višini 21 milijonov din.	nm ,.
	Plan 1978	Dejansko 9 mes.
Celotni prihodek	5.926.508	4.322.923
Dohodek	1.919.130	1.601.036
Čisti dohodek	1.313.701	1.053.269
Del ČD za sklade	206.103	220.219
D:P
72,9
83,4
80,1
106,9
Izkazana delitev celotnega prihodka prikazuje, da smo v 9 mesecih dosegli in celo presegli za leto 1978 predvideni del čistega dohodka za sklade za 6,9 %. Po strukturi predstavlja le-ta 5,2 % od celotnega prihodka, v planu pa smo predvidevali 3,5 %.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
s
Posodabljanje -
značilnost
kakovosti
Potrebe naše družbe, vse do posameznega člana, zahtevajo, da jih kot proizvajalci dobrin zase in za druge kupce, upoštevamo. Te zahteve so sodobne, kot je sodobno naše življenje. Ko se poglobimo vanje, je pred nami zahtevno delo prilagajanja naše zgradbe, da bi zmogli to sodobnost. Spoznavamo, da ugotavljanje ustreznosti ne pomeni veliko. Se več: celo seznanjen biti ne zadošča. Več pomeni že pripravljenost na dejanja. Res je, še največ imamo od rezultatov dejavnosti, se pravi, ko delavec - kontrolor sporoča-stanje ustreznosti, ki ga je ugotovil; delavec v razvoju ali tehnologiji pa premišljeno priredi svojo rešitev.
Je posodabljanje potem v ugotavljanju ali v akciji za spremembo? Spoznavamo (kakor pač ...), da smo od uvedbe uporabe statistike, ki je pocenila ugotavljanje stanja izdelkov, v tehnologiji preskušanja in preverjanja, le malo napredovah. Ugotavljamo tudi, da rezultat preverjanja, ki ga imamo, redko uporabimo za vodilo pri nadaljnjem delu. Tega nismo vajeni! Tako optimistično poženemo določen delovni proces, kot da se prav
nič ne more zgoditi, drugače kot smo načrtovali.
Pa se! Takrat je malo trdo. Tvegamo. Ne vemo sicer koliko, vendar pa! Sodobno pa to seveda ni. Kje pa, saj govorimo že o zanesljivosti pri delu!
Kdo naj bo potem dejaven v tej smeri? Zgodaj, že zelo zgodaj, takoj, ko tipamo za novimi izdelki, je v mislih tudi zahtevana sodobnost bodočih izdelkov.
Izdelamo pa jih težko! To vemo: zastarelo orodje, neprimeren delovni proces, okorela miselnost in drugo so naši sopotniki. Naši so ti sopotniki. Malo jih lišpamo, ko namesto enega delavca posadimo poleg še drugega. Da gleda. Saj vidi! Smola, ker vidi!
Povsem odstranili takih neprijetnosti ne bomo. Nič zato! Smelo zakoračiti pri načrtovanem tveganju delovnega procesa pomeni iztrgati se iz enolične brezizhodnosti ugotavljanja stanja in premlevanja le-tega v nedogled. Smelo pa ne le na pol poti. Izpopolniti načine ugotavljanja, bo premalo. Samo zamenjati kljunasto merilo s terminalom?
Izpopolniti tudi oblike dela, to pa je že več. Ob sodobni opremi ,tudi ustrezno organizirano delo in ustrezen pristop. Načrtovana ustreznost izdelkov in nato tej prirejen delovni proces pa osveščeni um in delovne roke.
Kako naj bi sicer razumeli posodabljanje izdelkov in procesa dela?
B. Žontar
Obisk v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
Hladnega decembrskega popoldneva smo se odpeljali na obisk Zavoda za vzgojo in usposabljanje inva-lidne mladine v Kamniku. Pot nam je kar hitro minila. Pred samim zavodom sta nas že čakala direktor Vlado Hvalič in predsednik mladinske organizacije. Direktor zavoda nam je orisal delo, težave in uspehe. Njegove besede so bile preproste, a iskrene, odsev klenega in resnega človeka, ki z nasmeškom izreče premišljeno besedo. Vesel je bil, ker smo prišli, vedno je vesel, da jih obišče kdo, ki hoče videti kaj in kako delajo. Beseda mu kar sama uide:	„Opravljamo humano
delo, a žal smo včasih kar malo odrinjeni, kljub temu, da se v našem zavodu trenutno usposablja okrog 200 ljudi v starosti od 6. do 20. leta. Ta leta so najbolj primerna, da iz telesno
TOZD TSD
KEGLJANJE OB DNEVU REPUBLIKE
Na kegljaškem tekmovanju, ki ga vsako Isto ob dnevu republike organizira komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu Tovarne sastavnih delov, je letos sodelovalo 80 delavcev. Med njimi je bilo tudi 15 žensk, kar je še posebej razveseljivo in spodbudno za bodoče udejstvovanje delavk na področju športa in rekreacije.
Tekmovali so v Srednji vasi pri Jančetu, na tristeznem kegljišču, posamezno dvakrat 25 lučajev in moški ekipno. Najboljši so prejeli priznanja in praktična darila, prva ekipa pa pokal v trajno last.
V zadovoljstvo udeležencev je tekmovanje v vseh pogledih uspelo. Nadejajo se še mnogo takih srečanj, ki krepijo vezi med sodelavci.
Rezultati: ženske posamezno: 1 Žibert Francka 149, 2. Bertoncelj Majda 133, 3. Kavčič Marija 131, 4. Majetič, 5. Strajnar, 6. Mlakar itd.; moški: 1. Kavčič Edo 215, 2. Urbanc Lovro 209, 3. Krmelj Janko 205, 4. Polajnar, 5. Bregar, 6. Hkavec itd; ekipno: 1. Kontrola, 2. Avtomati, 3. Duropla-
prizadetega človeka vzgojimo samostojno osebnost, ki ne sme biti breme družbe, temveč njen pridobitven član. To je včasih težko, saj nekateri v invalidnem človeku vidijo le usmiljenja vrednega človeka. Vedeti moramo, da je uspeh usposabljanja v našem zavodu popoln, če človeka vzgojimo za primeren poklic in mu damo še zavest, da je okolici, kjer bo delal, potreben.“
Da je vse, kar smo slišali od direktorja zavoda, res, smo lahko spoznali ob ogledu dela s telesno prizadetimi mladinci. Videli smo, da mlade vzgojiteljice resnično nimajo časa za pogovor z nami, saj jih delo s skupinami, v katerih je navadno od 8 do 15 otrok, polno zaposluje. Škoda, da si marsikateri človek v svoji samovšečnosti tega niti ne more zamisliti. Kako prav bi bilo, da bi take zavode in njihovo delo videli in poznali vsi, ki po raznih SIS in drugih forumih krojijo usodo teh zavodov in ljudi v njih! Prav bi bilo tudi, da bi, kljub specifičnosti dela v zavodu, njegovo delo poznali vsi ali vsaj pedagoški kadri, da ne bi vedno videli le svojih »nepremagljivih" težav.
Naš ogled kamniškega zavoda je vsekakor popestril tudi prispevek DO Iskre Elektromehanike, ki je preko predstavnika aktiva invalidov podarila zavodu električni vrtalni stroj. Darilo bo prav gotovo v pridnih, a včasih neubogljivih rokah ustvarilo, če ne drugega vsaj zavest, da tudi DO, ki se ubada na svetovnem konjunkturnem trgu z raznimi problemi, ne pozablja na svoje bodoče kadre - kadre, ki bodo s svojim marljivim in nekompromisnim delom, če ravno le specialno vezanim na določen privzgojen poklic, ustvarjali in večali ugled Iskre. Iskra bo dajala v prihodnosti kruh preneka-teremu gojencu Zavoda za vzgojo in usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Potočan
ŠAHOVSKO DRUŠTVO ISKRA LJUBLJANA
VABILO
Vse ljubitelje šahovske igre vabimo, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu na tradicionalni
ŠAHOVSKI DVOBOJ Z JLA
ki bo v torek, 19. decembra 1978 ob 17. uri odigran v počastitev dneva JLA v stolpnici Iskre, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Hkrati vabimo na novoletni
HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR ISKRE
ki bo v soboto, 23. decembra 1978 ob 9. uri, prav tako v stolpnici Iskre, Ljubljana Trg revolucije 3. Pokrovitelj tega turnirja je DO IEZE, TOZD Tovarna kovinskih magnetov, Ljubljana, Stegne 21.
Prosimo, da predhodne prijave sporočite najkasneje 'do petka, 15. decembra l?!8 "a naslov: Šahovsko društvo Iskra. Ljubljana, Savska c. 3 (P. Jereb)- tel. 320-441, ,nt. 241 ali na tel. 325-587, oz. 325-589 - Iskra Invest servis. Dejavnost
Delavci Iskre, krajani Stražišča, recite »DA«
Stražišče je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v kranjski občini, vendar nima prostorov za družbenopolitično in kulturno dejavnost. Zaenkrat krajane rešuje osnovna šola Lucijan Seljak, ki pa že sedaj ne more kriti vseh potreb. Daleč .so že tisti časi, ko so se Strašani zbirali v domu Svoboda. Danes je namreč ta dom napol podrta stavba, ki nemo stoji ob Škofjeloški cesti in čaka na boljše čase. In kaj meni o problemu preko 5000 prebivalcev te krajevne skupnosti?
Kaže, da seje v njih končno le prebudila želja po obnovitvi in poživitvi kulturne in športne dejavnosti. V anketi, ki je bila opravljena ob dnevu volitev, so postavili na prvo mesto ravno obnovitev doma. Po asfaltiranju ulic in cest v krajevni skupnosti in sedanji graditvi zdravstvenega doma se je torej prižgala zelena luč tudi za izgradnjo oz. obnovitev doma. Člani odbora za izgradnjo doma krajevne skupnosti Stražišče so v letošnjem letu temeljito proučili možnosti glede obstoječe zgradbe doma »Svoboda". Rezultat njihovih proučevanj je bil, da je najracionalnejše obnoviti stari dom in dograditi večji večnamenski prostor. Oba dela skupaj naj bi tvorila novo celoto. Kot so pokazali v mesecu novembru izvedeni zbori občanov, se s tem predlogom strinja tudi večina
( \
KADROVSKE VESTI
Prejšnji mesec so iz Iskre Elektromehanike odšli v pokoj' naslednji delavci:
ANICA BLATNIK sestav, elektro naprav iz TOZD Stikala, star. up.
STANISLAV PAVLIČ, VK kovinostrugar iz TOZD TSD, star. up.
RUDOLF DRINOVEC, inž. višji razvijalec iz TOZD ATC, inv. up.
IVAN PETROVČIČ, mojster III iz TOZD TEA, inv. up.
PAVLA ČEHOVIN, kontrolor iz TOZD Števci, star. up.
ROZALIJA OMAHEN, sestavljalka števca iz TOZD ŠtevciLinv. up.
JOŽICA BAJT, sestavljalka elektronaprav iz TOZD ATC, star. up.
ANA GRIL, sestavljalka elektronaprav iz TOZD ATC, inv. up.
IRMA CUNK, sestavljalka števca iz TOZD Števci, star. up.
MILAN NOVAK, skla-^ diščnik iz TOZD TEA, inv, up. ^
noma novo stavbo, še manj pa da kulturnega doma v Stražišču ne potrebujemo. Najbolj navdušeni nad načrtom so bili mladinci, saj vedo, da bodo z izgradnjo doma največ pridobili. Namesto posedanja po lokalih, se bodo lahko zbirali v domu in tam igrali šah, se ukvarjali s športom, poslušali glasbo in včasih tudi zaplesali, si iz knjižnice izposodili dobro knjigo, na kratko: srečevali se bodo s svojimi vrstniki in izmenjavali svoje poglede na svet, ki jih obdaja ter reševali probleme, kijih pestijo. Mladinci in mladinke se zavedajo, da bo izgradnja doma zahtevala velika finančna sredstva in obilo prostovoljnega dela, zato so se na sestanku OO ZSMS Stražišče enoglasno odločili, da bodo skupaj z ostalimi krajani storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi dom čimprej spet služil svojemu namenu.
Tudi ostali krajani si želijo, da bi ponovno prisostvovali gledališkim predstavam, koncertom, razstavam, akademijam in množičnim zabavnim prireditvam, ki jih morda še najbolj pogrešajo. Potrebno je le združiti svoje moči na poti k skupnemu cilju; potrebno je, da delavci v delovnih organizacijah Sava, Iskra, Tekstilindus in v drugih, ki prebivajo v Stražišču, skupaj z upokojenci, študenti in dijaki izrečejo svoj „DA“ na referendumu, ki bo 17. decembra 1978 v prostorih osnovne šole Lucijan Seljak.
Majda Knific
,.Iskra" Elektromehanika Kranj, n.sol.o. Tovarna elektronskih instrumentov HORJUL
razglaša prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba elektro stroke s 4 leti prakse Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite do 23/12-1978 kadrovski službi TOZD-a.
SMUČARSKI TEK V HRASTJU
Smučarska sekcija Športnega društva Jakob Štucin iz Hrastja prireja 24. 12. 1978 drugi Štucinov TRIM tek na smučeh. Pričetek bo ob 9,30. Prijave sprejemajo dve uri pred pričetkom tekmovanja v prostorih ŠD. (Zadnja postaja lokalnega avtobusa Kranj-Hrastje).
Odšel si tako nepričakovano, tako tiho, da se premnogi izmed nas niso zavedati, kaj smo s tabo izgubiti. Boleče je za sodelavce izgubiti sodelavca, ki je toliko in tako človeški kot si bi! ti, dragi Miro. Vse želje in vse misli na boljši jutri, ki bi jih na tem končku papirja zapisali, bi izgubile smisel resnice prav tako, kot so izgubile vse tvoje želje in hotenja smisel življenja tistega hladnega zimskega dne, ko je srce obnemelo. Spomini bodo zbledeli, toda bolečina v srcih tistih, ki so te resnično poznali, bo ostala. Sodelavci
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ n. sol. o.
TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke
objavlja prosta dela in naloge
VODJE KONSTRUKCIJE V TEHNIČNEM RAZVOJU
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	dokončana visoka ali višja šola strojne smeri,
—	3-letne delovne izkušnje v konstruiranju,
—	znanje enega svetovnega jezika,
—	ustrezne moralno politične vrline,
—	sposobnost vodenja in načrtovanja konstrukcijskih del,
—	sposobnost usklajevanja in organiziranja dela z drugimi oddelki.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE PETRIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ERO — mala strugama za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč
hčerka Milena Petrič.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame MARIJE HRIBERNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz mizarske delavnice za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Janez.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
V. d. glavni urednik Mitja Tavčar Odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični arednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin D O (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
v______________________________________y
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ
objavlja
naslednja prosta dela in delovne naloge
V	ODDELKU TEHNIČNE KONTROLE:
1.	STROKOVNI SODELAVEC MERILEC
2.	VIŠJI KONTROLOR II
3.	VODJA MEHANSKE KONTROLE
V	ODDELKU SERVIS IN VZDRŽEVANJE MERILNIH NAPRAV
4.	STROKOVNI SODELAVEC
5.	MERILEC I
6.	2 ELEKTROMEHANIKA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod tč. 1.:
visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri — merilna smer,
4-	letne delovne izkušnje s področja metrologije, znanje angleškega jezika.
Pod tč. 2.:
višješolska izobrazba elektrotehnične smeri,
3-letne delovne izkušnje na področju funkcijskih preizkušanj merilnih naprav, znanje nemškega jezika
Pod tč. 3.:
srednješolska izobrazba strojne smeri,
5-	letne delovne izkušnje na področju dela kontrole
Pod tč. 4.:
visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri, najmanj enoletna delovna izkušnja, znanje enega tujega jezika
Pod tč. 5.:
srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri, šibki tok, najmanj enoletne delovne izkušnje, zaželen odslužen vojaški rok
Pod tč. 6.:
poklicna šola — elektromehanik, najmanj enoletne delovne izkušnje, zaželen odslužen vojaški rok.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj.