Tedeusfte uovlce. Vrstollče_ie kauonika. Dne 1, septembra, ob8, uri zjutraj, se je v mariborski stolnici vršilo slovesno vstoličenje novoimenovanega kananika, preč. g. Alojzija Arzeašek, dosedanjega dekana; ih nadžupnika v Vuzenici. Po slovesnem vhodu ekscelence pre1 milostlji\ ega gospoda knezoškofa se je odmolilo ,,Pridi sv. Duh." Potem so se vsi ctekreti, zaidev.ajoči se najvišjie itQeno\ianj)ei, glasino preWralij Z#_aj J/e nojvi kanonik javno molil predplisano veroizpoved in položil zapovedane pris'ege. Ravno tako je bil tudi za definitivnega profesorja imenovani vlč. g. dr, Matjja Slavič službieno zaprisežen. Nato je bil novi kanonik z blagoslovljenimi znamenji lavantinskega kanoniifa oblečen. Sledila sta dva prisrčna govoraj premilostljivega g. knezoškofa na novoinštaliranca in na pričujoee dubovinike, nakar se je prebrala potrdilna listina. in se je kanoniku sediež v koru nakazal. Slovesnost vstoličenja se je z zahvalno pesmijo in podelitvijo pontifikalnega blagoslova konCala. Po inštalaciji je služil naijmlaiši stolni ka,nonik sloviesno sveto mašo. Vlsoko odlikovanje. Nj. veliCanstvo naš. cesar Franc Jožel je podelil vlč. g. dr. Fr. Ks. Lukmaria, bogoslovnemu profesorju in uredniku ,,Voiditelja" v Mariboru, zlati zaslužni križ s kirono na traku hrabrostne svetinje za njegovo požrtvovalno prostovoljno delovanje v dušnem pastirstvu v treh mariborskili tolnišnicab, v učiteljišču 66. šolskili sester, v deželni vinarski šoli ter v nemškem diiaškem domu. Duhovnlške vesti. VI6. g. dr. Matija Slavič je imenovan za stslnega profesorja na mariborskem bogoslovnem uOilišču, — V16. g. Andrej Fišer, žvtpnik v Ribnici, je imenovan za dekanijskega uprantelja vnzeniške dekanije. — Novomašnik č. g. H^ Škorc je nastavljen kot kaplan v Ribnici na Pohorju. — C. g. vojni kura-t Janez Golec je prestavljpn iz mariborske bolnišnice v vojaški ortoptedični zavod na Slatini. ker še ranjena roka ni 'dobra, V varstvo mladine je izdalo štajersko cesarsko namestništvo jako strog ukaz. Po tem ukazu je mladini do izpolnienega 17. leta prepovedano javno puSiti in se po 9, uri zvefier muditi izven doma. Tudi v javnih lokalih se sme mladina rmiditi le do 9. ure zvečer in le v spremstvu staršev, ali vaxuhov, V ianematografe sme mladina hoditi le če so predstave izrežno označene kot p.rimerne za mladino in le 6e je predstavi pred 8. uro konec. Prepovedano ]e, prodajati tnladini tobak, igra^e in nepotrebne stvari. Tudi odrasli, ki bi mladini omogočili, storiti take prestopke, zapadejo kazni. Tobak in karte, M jih dobe policijski organi pri taki mladini, je oddati za bolneln ranjene vojake. Celjska gimnazlia. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih gimnazijskib razredov s slovenskim in nemškim u6nim jezikom v Celju se bo vršilo dn© 16. septembra od 8. do 9. ure dopoldn© v poslopja slovenske gimnazije, v druge razrede pa dne 18. t. m.. od 8. do 10. ure dopoldne. Vplsovanje na ženskem učiteljlšču *č. šolsklh sester v Marlborn. Na cesarja Franca Jožela I. jubilejnem uCiteljišču 65. šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za šolsko leto 1916-1917 dne 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit za L letnik se začne dne 15. septembra ob dveh popoldne, ponavljalni izprti so pa dne 16. septemlSfra, ob 8 uri z]utra.|. Dne 19. septembra je slovesna šolska sveta maša. Kaznl zaradl šolsklh zamud. Deželni šolski svet je izdal na vsa šolska vodstva in na vse okrajne šolske svete odlok, v katerem se dolofia, da šolska oblast ne sme kaznovati staršev ali postavnih varuhov šolo obiskujočih otrok zararli šolskih zamud, fe niso bili dotifini starši ali varuhi poprej pravofiasno opominjani, da nwrnjo svoje otroke pošiljaiti redno v Solo. Nadalje se določa, da morajo biti vsi fozadevni o.nomini dostavljeni strankam dvakrat v mesecu in sicer 3. in 18. vsakie^a ineseca. Vprašanja na poizvedovalnl urad RdeCega,krlža. Poizvedovalni urad RdeSega križa za ra|njene, pa,dle ali pogrešane na Du-naju naznanja, da pismena vprašanja na, omenjeni urad niso poštniiiie prosta. V zadnjem času se doga.iajo slučaji, ko se poslužujejo svojci ranjenih, padlin ali pogrešanih pri pisraenih vpt-aša.Tijih na omenjeni urad navad^nih vojnopoštnih dopisnic, ki niso opremliene z zahtev&nimi poštnimi znamkami. Tudi ni dovoljeno se posluževati takozvanih poštnine prostfh dopisnic (4 v komad) kakor se jih rabi za dopisovanje z vojnimi vjetniki. Da se temu odpomore, se določa, da se morajo posluževaiti svojci ranjenih, padlih ali pogrešanih vcakov donisnic, kakoršne se dobijo na poštnih uradih in ki nosijo naslov: Poi_A'edovalni urad Rdeeega križa, Dunaj- VT., Dreihufeisengasse A. Za RdeC križ. Crnogorski romarji iz srediSke župnije so se na božji poti spomnili tudi našib junakov in so nabrali za avstrijski Rdeft križ 6 K. Slava slovenskeinn ženstvu! VojalA 87. pešp. nam pišejo: Izvedell smo, da so slovenske mladenke in žene prav pridne. Dasiravno smo že na_-dve l'ti od doma, vendar naga gospodarstva niso propadla, ampak se Še precej dobro razvijaio. Z velikim naporom in žrtvami opravljajo vrlo slovenske juna.kinjo vsai težka dola. Drage! Ne sa.mo mi vojftki, amp°k cela slovenska in avstrijska domovina vam bo vedno hvaležna za vašo vstrajnost. Le vrlo naprej do veselega, srečnega m skorajšnjega svidenja! V imenu vojakov 87. peSpolka: poddesetnik Anton Dolamič, doma iz Cve_a pri Ljutomeru. Zagovor. Sloveiusko dekle piše: ,,Cez žene in dekleta prevefi tožite, da podporo razsipljerao in lepu obleko kupuiemo; saj nova obleka je vsaka l^epa. To mislim, da samo tisti govori, ki sedanjih 6asov skuSaJ ni. Al\ tega pa noben ne ve, kako kaj z deloiu "da,nes gre?! Ko ura bije polnoči, pa žena z delom že hiti. Ko svetlo solnce gori gre, so naše žene trudne že. Ce žena zraerom ne joka se, že rlrugi čez njo govore. Ko bi lepo obleko me le kupovale, kako bi pa polje obdelovale? Ali naša polja v redu so, kjdo drugi jib obdelal bo?" Nevošljlvost. Iz kozjanskega okrajai se nam piše: Nekofi sem slišal, da,, ako bi se vžgala nevošIjivost, gorel bi ves svet. NevoSljivosti je dosti, posebno sedaj v vojskinem času. Gospod. zavlida kmetu in mu je nevošljiv, češ, da se mu bolje godi, kakor njemu. Pomisliti pa moramo, "da se moTa kimet tudi truditi skoro preko svojih moči, da preživi sebe m svojo družino čez zimo. Velikokrat mu še to5a pobije ter suša uniči težko priča.fcovane prideOke iii mu tako za'dnji up splatva po vodi. Pa še doraači Ijudje so nevošljivi drug drugemu. Ce dobi eden več za živino, kot drugi, pa že pravijo: Ta lahko plača, saj je dobil toliko in toliko denarja. Ce pride kupec k hiši, pa se naenkrat nabere Ijudi ln gTihajo in glihajo, tako da kupec nazadnje manj obljubi, kakorbi dal tedaj, ako bi sosedov ne bilo zraven. Moje In pa mnenje vseh pošteno misleeih kmetov je, da bi naj vsak skrbel za to, d;a bi vladala bratovska. in krščanska ljubezen med nami. Delujmo na to, da izgine grda nevošljivost iz naših vrst. Ljubimo se med seboj kot bratie! Mestni ljudje naj fudi gledajo na to, da ne bo nastajal med mestom in kmečkimi občinami vetdno večji prepad. Meščani naj pomislijo, d,a si s samim zabavUjanjem 6ez kmeta nihče ne bo naših Ijudi spravil do tega, da bi zabavljice vratfali s prijaznim nasmehom. Važno glede cenzure poštnih pošiljatev. Da se odpošiljatelji pošfnih pošiljatev, to je pasem, dopisnic, zavojev, obvaruiejo kazni in drugih posledic, ki nastanejo, ako se ne ravnajo po tozadevnih predpisih glede cenzure, se opozarja na sledeča važna določ-ila, kl veljajo tudi za Slovenski Stajer: Zasebnih poštnih pisem ne zalepi, marveč jfh izroči pošti ne_alepljena. Ime in bivališče odpoSiljatelj]>vo morabiti na vsaki poštni pošiljatvi zunaj ma.ta|n5no zapisana. Isto velja gledie poštnih pošiljatev v inozemstvo. Zasebnim poštnim zavojem ne pridevaij nobenih pismenih obvestil. Denarna pisma, vrednostne pošiljatve itd. se morajo oddati na pošfo nezaprta in bre_ vsakega pismenega obvestila. Na odrezl^e poštnih nakaznic in spremnic ne piši ničesar drugega, kakor ime in bivališče odpogiljniteljevo, V časopise ne pridevaj nobenih pismenih obvestil. Sfrogo je prepovedano izročati zasebna pisma svoicev iz zaledja vojakom na bojišče ali v Traledje. Tud,i je strogo prepovedatno, se posluževati v zaisebnih pošlnih pdšiljatvah dogovorjenih črk. znamenj in Številk. Lahn nlSesac ne veruiemo. Slovenskli vojaki nam pišejo: Itajijan ;je vrgel listek v naše postojanke z na.plisom: ,,Naše gete marširajo proti Trstu. Izgubljeni ste! Torej u'dajte se! Potem gremo skupaj na Dunaj kavo pit," Zakaj pa nisi prišel? 'Mi smo te tukai čakali s štirimi kotli kave, da bi jo bili poprej spih', in bi pofem lažje marširalt nai 'Dunai- Postojanke se namreč nahajajo samo 20 m druga od druge. SrCne pozjdrave pošiljamo fantje 87. pešpolka in sicer vsem znancem in gitateljem ,,Slovenskega (Gospoaarja." Valentin Pernat iz Cirkovec: Brumec Iv., desetnik, Anton Goljat, oba iz 'Mihovec pri Ptuju; Lipej 'Mati.ja iz St. Petra pod Sv. gorami: Ropič Jožef iz Turskega Vrha; Preločnik Tvan iz St. Lovrenca na Dravskem polju; dJeseitnik; Alojz Dimec iz Oeljac Bek Franc in Jakob Nežmah od Sv. Križa pri Slaitini: Govedič Anton od Sv. Eme: vsi od 3. sfotnije 87. pegpolka. Slovenski plonirji od 3. bateljona, 1. stotnije. I>ošiljajo najsrgnejše pozdra^e! Janez gegula, Šv. Lovirenc v Slov. gor.; Janez Vogrinec, Sv. Marjeta pri Moškanjcih; Joško Slavineo iz Kamenščaka; A. Kajfež iz Kranjskega; Henrik Vidmap, Sv. Kungota, Poflovski Vrh: Martin Vučajnik iz Brežic; Rud. Breskvar iz HmJSovoa pri Ljubijani; Jfanez Turbas, Sv. Andraž v Slov. gOr.: Janez Polak. Sv. Peterp. Sv. goraml: Ferdinand Eferl od Maribora; Alojzij Crepinko, c. kr. častniški namestnik iz Skorbe pri Ptuju. Pojsreša se Jožfef Kovačič, poddesetnik domobralnskega pBgpolka št. 26, 12. stornija. vojna pošta St. 48. Ako kdo kaj ve, naj naznani njegoviemu očetn Petru KovaCif v Radvencih št. 1, pošta Ivanjci, Radgona. Mrtvl se oglašajjo. Iz ruskega vjetniStva se je oglasil Vinko Maček, raizarski mojster pri Sv. Petru v Savinjska dolini, zvest naročnik ..Slovenskega Gospodarfa." Zadnjo dopisnico je pisal dne 22. avgusta 1915. Imoli so ga že vsi za mrtvftra. Nepopisno veselje je bilo za mater in vse njegovc. ko je prišlo pismo iz Ruskega, da. še Živi. Pismo je prišlo dne 24. avgusta 1916, torej ravno eno leto potem, ko je Izginil. Pismo ie bilo pisano dne 12. junija 19*6, to rej je romalo 2 meseca in 12 clni. Pisal je. da jo še vedno popolnoma zdrav, da dela mizarsko, da ima flovoli hrane. da se prosto giblje, kakor doma, In da se mu sploh dobro godi. Kdo kaj ve? Kje je Amalija K u m a r, rodom iz Grgarja na Goriškem. Za časa vojske je stanovala v Gorici, v ulioi S. Giovani št, 27. Qd časa, ko je sovražnik zavzel Gorico, nisem več dobil ojd nje nobenega glasu. Beguncl iz Gorice iz imenovane ulice so prosijo, da bi naznanili podpisanemu, ali jim je kaj znano, kjer se sedaj naliaja Amalija Kumar, Cetovodja -Karl Jager, c. in kr. pešpolk št, 47, 2. stotnija, vojna pošta 73. — Kdo kaj ve za moji 2 s.estri. Antonijo in Karolino j uretič? Odgovor na naslov: Franc juretiS, 1. nadoraesfna stotnija; c. in kr. saperski bataljon st. 3, 3. voj, Ptuj. moTioe« Nove primerne cene za žlvino. Namestnija je določila, da veljajo pri kupčiji z govejo živino od 1. septembra naprej sledeče primerne cene, in slcer pri hlevu posestnika (za 1 kg žive teže): Klavna živ i n a: Voli: najboljše kakovosti do 3 K 50 v, dfiruge kakovosti do 3 K 20 v in tretje kakovosti do 2 K 90 v; biki in telice: I. do 3 K 20 v, II. 2 K 90 v, III. do 2 K 50 v; krave: I. 3 K 10 v, II. 2 K 60 v, III. 2 K 10 v; teleta 2.60 K do 3 K. Za plemeno ž i v i n o: Za vožnjo izttrani voli do 3 K 50 v; mo čno breje krave in telice 3 K 20 do 3 K 40 v; krave na novi doji 3 K 30 v do 3 K 50 v. Mlada plemena živina pod 2 letoma 3 K 20 v do 3 K 50 v. Te oene pa ne veljajo za izbrano plemeno čistokfrvno ži- vino, ki se vpisuje na vzornih gospodarstvih v posebne knjlge: istotako tudi niso te cene dolofiene za licencirane bike. (Torej se sme za te vrste živali zahlevati višje cene.) Zvišanje cene za. klavno živino je bilo neobhodtoo potrebno, da se tako cena izravna v primeri s oenami, ki so dolofiene v drugih deželah, iii se tako naši živinorejci obvarujejo škode. No.vo je sedaj, da so tudi za plemeno živlno določene ,,primerne" cene. Važni gt>spodarski nasvetl. Blagodejni dež je v teku enega tedna clvakrat dobro namočil izžgano zemljo. Pozno je sicer prišla nebeška rosa, a vendaJ se še da mnogo, kiar je suša pokvarila, popraviti, V prvi vrsti skrbimo za svinjsko pičo. Repe bo malo, ako se ne bomo Se sedaj za njo pobrigali. Repa, ki je kljub hudi suši vsklila, naj se skrbno po dvakrat OKtoplje, da se bo mogla ugodno razvijaiti. V solnčnih legab bi še sedaj kazalo v dobro pognojeno zemljo na redko posejati repo in jo rudi veckrat okopati. Ako bo količkaj ugodna jesen, se bo pozno vsej,ana repa prav odebelila. Pobirajmo vsakojake rastlinske odpadke za suho svinjsko krmo. Taki odpadki so: Perje in klobuki od solnCnic, trtno in sadno Ustje (od jablan in češpelj), mlada, drobnai otava, aidiine plev«, pesino, korenjevo in repno perje. Posebno pa skrbimo, da bomo dobro shranili vsako trohico sadnih in grozdnih tropin. Srečno se bod« štela gospodinja, ki bo po zimi imela dovolj krmil za s\inje. Ako ima kaka gospoctinja ali gospodar v tem oziru še kake dobre nasvete, naj nam jili fa^oj naznani! Uporaba niasti. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da se bo s 15. septembrom popisova,lo zaloge masti in olja v gospodinjstvih, trgovinah in pri mesarjih. Popisovalo se Wo spuščeno (čisto) mast, zasekano zabelo in jedilno olje. Pri tem popisovanju bo posebno važno, da se bo omenilo, koliko ima kdo čiste masti ter koliko zasekane zabele in to radi tega, ker je za.seka.na zabela za četrtino težja3 kot čista mast in tudi toliko ne izda. Naj tudi nihče ne pozabi pri popisovanju natančno povedati, koliko oseb mora prehraniti. Vštejejo se naj torej tudi dninarji. viničarji in druge osebe, ki dobivajo pri hiši hrano. Namestnija bo določila, koliko se sme uporabiti masti ali olja za osebo na dan, teden in mesec. Kdor bo imel večjo zalogo, Kot je rabi za domačo rabo (po kljufiu, ki ga določi naonestnija), bo moral odvi§no množino oddati oblasti. Za tiste, ki nimajo lastne zaloge, se bodo od 15. septembra naprej upeljale karte za mast in olje, katere se bodo dobivale obenem s ivjartami za kruh in moko ter sladkor in kavo. — Občinam. okrajnim zastopom. in kmetijskim orgariiz:acijam pa priporočamo, naj se obrnejo s prošnjami do cesarske namestnije. da se bo pri odmeri masti oziralo na to, da zasekana zatoela, katero imajo po večini na kmetih, ne izda toliko kot navadna spuSčena ali čista mast in d,a se bo torej najmanj četrt kilograma več za^seke dolofilo za osebo kakor masti. Nadalje tudi opozarjamo ljudi, da si sprofi v posebno knjigo zapisujejo, koliko masti, zabele ali ol.ja so prijavili pri popisovanju in lčoliko so tega blaga sproti na novo napravili ali oddaU. Koliko zrnja si oa»e »oa» ^.-e-jtaik obdržati? Da ne bodo kmetje inti^li sitnosti, se jioi naznanja, da si sme vsak kmet za vsako osebo, katero mora prehraaiti, obdržati 3 6 (5 g^ zrnja z\ vsak dan; za mesec september, ko se 0;>avlja _e težko delo, pa sme porabiti vsac d 501 *r. r.a. vse ( »be, ki spravljajo pridelke. Prodaja flžola na drobno. Cesarska uamestni- ' ja je n_rpdila, da veljajo od 10 septemhra naprej za | podrobuo ftrodajo fižola in lefe na deželi sledečo naj- | višje c«ne: Za občine na deželi, ki ložijo ob želez- I nici ali 3 km od bližnje železni§k|e postaje, _a ližol | 89 viii., za lečo K 1.21 za 1 kg. V obfcinali, ki so od bližn^e železiiiške postaje oddaljene do 10 kin, se sme cena pri 1 kg zvišati za 1 v, za kraje, ki so oddaljeni še več kot 10 km od bližnje železniške postaje, pa 3 v. Politične oblasti morajo te ceae v posameznih občinah. in krajih javno razglasiti. Nekaj o vojnlh dajatvah. Vprašajo nas: Vojaki so nastanili kov.ačnico pod plaščem kozolca L V spomladi, ko je bil kozolec prazen, posestnik I. ni ugovarjal. Ko se je pa pričela žetev, potrebuje posestnik sam kozolec za snopje in bi rad kovačnico odstraiiil. Vojaštvo sfi izgovarja, da je to tiaibolj u,goden prostor za kovačnico in se brani tisto prestaviti. Posestnik I. je prišel k županu za posredovanje. Župan prosi pisineno, da naj se posestni^u I. ugodi. Na to pride k županu častnik, rekoč, da prošnji ne ustreže; ponudi posestniku vojake, ki bodo žito na njivi toko zložili, da se bo sušilo. Župan pojasni častniku, da uaši kraji niso enaki ogrskim planjavam, kjer žito na njivi suši]o in mlatijo. Pri nas se žito požanje, spravi v kozolec, njiva pa takoj preorje. Žito se na njivi ne more sušiti, ker se njiva pora;bi takoj že za druge pridielke. Vojaštvo tudi na pismeno prošnjo župana ni hotelo ugoditi. Kaj na^ župan v tem stori? — Odgovor: V smislu § 19 zakona o vojnih dajatvali in opravah z dne 26. deeembra 1912, drž. zak. štev. 236, so posestniki nepremičnin dolžni prepustiti svoje nenremičnine vojaštvu, če jih tisto rabi za posreclno ali neposredno pospeševanje in zavarovanje \o[nih operacij. Po § 30 zgoraj navedenega zakona izvede vojno djajiatev navadno politiSno oblajstvo, a v nujnih slučajih tudi lahko občina saimla; in le v že skrajni sili, če bi bilo nemogoče poslužiti se sodelovanja, političnega oblastva ali občine. zaMeva lahko vojno dajatev vojaško oblastvo samo brez sodelovanja navedenih dveh oblastev., V vašem sl_6aju je zahtevalo vojaško oblastvo vo]no dajatev (prepustitev kozolca) samo brez sodelovarija politifinega oblastva, dasi to najbrže ni bilo nuino potrebno in tfi se iahko iznoslovalo sodelovanje političnega oiblastva ali pa vsaj obfiine, ki bi v. danem smčaju gotovo vpoštevala razmere in za kovačnico fdobila dru-g prostor. Za odpomoč v tej zadevi naj se županatvo pismeno obrne na okrajno glavarstvo. Uporaba piva vnovič omejena. Izšla j$ naredba trgovinskega ministrstva, ki doloftn.. da se sme točiti pivo ob delavnkih po gostilnah, hotelih, kavarnah itd. samo med 7. in 10. u-ro zvečer, ob nedjeljah1 in pra_nikih pa sajno od 4. do 10. zvefier, Nadalje se določa, da sme dobiti posamezna oseba v gostilni, y hotelu ali klavarni samo pol litra piva, pri prodaji čez ulico pa sme doWvati odjemalec sa,mo 1 liter pi* va. Tozadevne orestopke kaznuje politična oblast z deiiarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Naredba je veljavna od dne 4, septembra 1910 nadalje, Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo nobenega popraševanja po tujem hmelju lanskega pridelka. Cene so padle za 10 K pri 50 kilogramih in so se gibale med 40 do 60 K. V Satvinjski dolini je hmeljska trgatev v polnem teku. Hmelj je izborne kakovosti, le malo ga je in sicer za polovico manj kakor v lanskem letu. Zadnji dež je bil za naš pozni hmelj zelo velike koristi. Tudi pozni hmelj bo letos v Savinjski dolini izborne kaktoivosti. Upati je, da se bodo za izborno blago nagle tujdi primerne cene, Hmeljjsko bičevje zaseženo. Ker se je nedavno posrečilo izumiti postopanje, vsled kater^ga bo omogof-eno izdeloVati iz hmeljskega bičevja. vlakno, s>hčno kakor iz kopriv, bo izšla naredba, ki bo dolofiala, cta je vse hmeljsko bičevje letošnjega pridelka zaseženo v prM državi. Za meterski stot na zraku posušenega hmeljskega bičevja bo vlada plačevala 5 K. Nabiranje in sušenje hmeljskega bičevja in Hteblovja bo oskrbelo vojaštvo. Zavarovanje zopec požare. Letos je že bilo na Slovenskem Stajerju več velikih požarov. Poročila, ki prihajajo, pravijo, da so zavarovalne svote z ozirom na sedanjo draginjo zelo nizke in pon&kod kar lriravnost malenkostne. Posestnik iz Bohove pri Maribbru, kjer je bil pred tednom velik požar, nas prosi, naj bi svetovali Ijudem, da bi dali svoja poslopja in premičnine vLŠje zav!a(rovatiri kajti driuqa.če v, slučaju nesreče ne bodo mogli potrebnili poslopij več postaviti, ker bo odškodnina prenizka. Mož nam je tuidi podal račun: Mo| sosed je imel zavarovano hišo, ki mu je sedaj pogorela, salmo za 1500 K. Hiša je bila dolga okrog 14 m, široka pa 7 m, Škoda ua poslopju se ceni na, 4000—5000 K. Domač stavbenik, ki si je ogledaJ pogorišče, je preračunal, da bi 14 m dolga, 7 m široka in primerno visoka hiša, ako se mora vse stavbeno gradivo kupifi, stala jir: današnji draginji delavcev in gradiva najmanj svojih 8000 do 10.000 K, ali pa še celo več. Iz tega računa se vidi, da je mijno potrebno, da se ljudje opozorijo, da si dajo svoje hiše in druga poslopja vsaj nekoliko višje zavarovati. Dolžnost oblasti pa tfi bila, da bi zavarovalnim djružbam dala nalog, da se ) ri eenitvah požarov ozirajo na sedanjo draginjo in določijo za precenitve škode za svoje cenilne može višje postavke, katerih se naj držijo. Pogoino prosto razpolaganje s fireslom. Poveljstvo V. arma.de je z ozirom na določbe § 5 ministrske naredbe z dne 24. marca 1916, drž. zak. štev. 79 objavilo, da o. in kr. vojno ministrstvo nima nift uroti temii. če V. armadno poveljstvo proizvajalrera čresla. na posebno |)rošnjo dovoli. da smejo s čreslom poljubno ratepolagati ter jth oprosK, ida jim ga ni po- treba naznanjati oentraii za kože m usnje na Dnnar ju. Tozadevne prošnjo se pošiljajo intendanci V. armaldnega poveljsitva, vojna* poirta Stev. 208. Dobava in poraba kokoljevega semena za olje. C kr. poljedelsko ministrstvo je vsled zaprosila vojnega ministrstva odredilo, da se mora takoj pričeti z nabiranjem kokoljevega semena za olje. Med križnocvetkami jih je mnogo, ki nastopajo v veliM množini med žitoni. n. pr. kokolj, zlasti pa ogrščica in gorščica, Jvo je žifo omlačeno, ga očisjijo različnega plevelnega semena. Na ta način se labko pridobi aiiiogo žitu kvarnega semena, ki pa vsebuje dokaj olja, oziroraa oijnutih snovi. Vsak poljedelee, ki hočc kokolj prodati, naj žito nemudoma očisti in tako pridoblierio seme v kilo^ramih. nazaani voj,no-žitno-prometnemii zavodu, ki bo prijave sproti naznanjal c. u kr. vojnemu ministrstv_. Le-to bo potem po kakovosti in čjistob: dotičnega semena dolofiilo n_.kiupno ceno. Trl dni nobenega mesa. Cesarska namestnija je tioločila, da se v pondeljek, sredo in petek ne sme jesti meso niti v gostilnah niti v zasebnih gospodarstvih. Na en dan, ki se šo določi, se bo smelo jesti ovčje meso. Razne aovie©* Skrlt zaklad. V Sleziji (Hirsckberg) je umrl pred 16 leti vrvaj* Thiel. Zapustil ni nič vidnega premoženja, zato je rHla vsa zapuščina razprodajaa na dražbi. Neki stolar Glaubitz si je za male vinarje priboril na dražbi preprosto zglavnico. Ko je čez več- let doslužila, jo je prepustil smetišnici; romala je na kraj odpadjkov in smeti zunaj mesta. Tu sem je hodil večkrat brskat in iskat zakladov mestni re~ vež, ki je hrintain še naSel kaj porabnega. Ko zapazi razdrapano blazino, jo razreže in glej: Poleg ve6je svote papirnatega de.narja se prikaže hranilna knjižica in več vrednostnili papirjev, M so pa deloma že bili zapadli. Vrednost vsega j>e znašala nekaj tisoC mark. Ko je najditelj hotel msenjati v banki tisočak, mu niso zaupali, marveč poklioali s|Oi tatražni« ka, Vsa stvar je prišla na dan, Zaklad bo oblast izročila dvema ubogima otrokoma, ki jih je bil Thiel zapustil. Vojna ln vreme. Ng vprašanje, 6e ima vojna ka.i upliva na vreme, je ugleden strokovnjak odgovoril slede&e: Ze davno je bilo znano, da povzroča pri velikih požarih na prerijah, v gozdih, rua barjih nastali dim vedno deževje, Ko so se lani Rusi umikali iz Galicije, so vžgali nekaj petrolelskih vrelcev; ta ogenj je napravil velikanski dim in prišel je dež, ki je bil ves pomešan s črnimi drobci. Mogo&e je tudi, da (Sim i ri streljanju artileriie in vsled streljanja nastalo pretresenje zraka povzrofiata dieževje, kajti izbruhom vulkanov sledi redno strašno deževje in nastanejo tu3i silni vibarji. Od meseca februarja t. 1. divja najhujgi arfilerijski boj pri Verjfliinu- in gle] — ravno v mesecih. v katerih je pri Verdunu v drugih časih. trajno toolo vreme, stoji letos Barometer jako nizko in ie vronw %p1o premenljivo in dostikrat deževno. Glavni vzrok letošnjega nenavadnega vremena je paS ta,da je letos erupcijsko delovanje solnca bilo jako majhno in postaja še 1« zdaj večje, a delovanje raznih artilerij je vsekako fndi unlivalo na deževje. Dopisi Mariboi1. Na Meljskem bregu pri Peternelu je v petek, dne 1. septembra, ob 5. u-ri jopoldne, začelo goreti viničarsko poslopje. Na podstrešju so našli vsega sežg"anega moža, o kateriem sumijo, da je zažgaJ. Ogenj se je hotel še druge, zraven stoje5e hiše opri'eti. Prihitel pa je Jožef Kos, ki je vdrl v hišq in rešil triletnemu otroku življenje in izročil ne];O§kodovanega materi. St. Peter pri Mariboru. V torek, dne 5. sept., je po kratki boleztii, sprevidena s sv. zakramenti. mmrla vrla gospodijija, gosfilničarka Jožefa Mi"' rojena Lorber, stara 60 let, Pogreb se vrši da . poldne ob 3. uri v Št, Petru. N. p. v ra.! . Jarenina. Zvonovi naše župne cerkve tehtajo 138 centov. Vojaški oblasti bomo momli dn.ti dva zvona, ki tehtata, 108 centov Torej bo tndi sloviti veliki jareninski zvon šel na vojsko, Podova f)ri Račju. Dne 31. avgusta, proti 4. uri popoldne, je izbruhnil v gospoda.rskem poslopju vdove Marije Lah, ki ima oba sina pri vojakih, požar, ki se je v kratkem 6asu tako naglo razširil na sosedna poslobja, da je nagloma bilo pet gospndarskih poslopij v plamenu. Gospodarska poslopja so pogorola Andreju Dolenc, Antonu Lašič, Stelanu Bauman in Juriju Pauko. Vsem posestnikom je zgorelo večinoma vse seno, vsa slama., poljedeljski stroji i. t. d. Zi\ino so rešili, samo veliko kuretine je zgorelo. Vsi prizadeti posestniki so bili zavarova.ni za le malenkostne svote. Razren doma^e požarne brambe brambe sta še prihiteli na pomoč ona iz Rač in Sikol, ki sta s priznlanja vredno vnemo pomagali pri gašenju ter zabranili, da se ogenj ni še WolJ razSiril. Požrtvo\4a.l,nini gasilcem bodi izrečena najtoplej5a zahvala. Kako je nastal ogenj, se ne more z vso gotovostjo trditi. Skoda je zelo velika. Selnlca ob Dravi. Dne 1-9. avgusia je po tritodonski mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti,mirno v Gospodu zaspala Tončika Drozg, učenka 5. razreda in že tudi članica Marijine dru^žbe, Ceprav h<V jiri|)rostih starišev, je imela zelo lep pogreb, ko- jega se je udeležilo mnogo ljudstva, šolska mladina z učiteljstvom in 50 beloobiešenih deklet. Po naroftilu preduice se je naj domu v kratkera govoru v imenu Marijine družbe poslovila od rije članica Zalika Pungeii. — Due 27. avgu-sta pa smu pokopali že ssopet drugo članico Mariin.8 družbe in treljerednioo Katro Kogelnik. Tudi ta, 6eprav v življenju velika sirota, le imela jako lep pogreb, Skoraj vsi tretjeredniki iji družabnice, belo oblc&ene in druge, pa že precej drugih ljudi, jo je spremilo k zadnjemu počitku N. p. v m.! Sv. Andcaž v Slo-«. gor. Igra -Marjeta, ali: Duhon luči in teme", katero je vprizorila dekliška Marijina družl>a dne 27. avgusta v korist Rdečemu križu, je dobro uspela, Vse igralke so izvrstno re_ile svojo nalogo. Pred predstavo so nas razveselile naše vrle domače pevke s svojim lepim in ubranim petjem. Po igri pa so zapele cesarsko pesem, Kljub temu, da so bili stroški veliki, je še veri(dar ostalo 35 K čistegai dobička, kojo svoto je poslalo vodstvo Marijine družbe na podružnico RdeCega križa v Ptuj. Negova. Drugič je bil odlikovan desefinik Al. Ploj od domobranskega topničarskega polka štev. 22 in sicer s hrabrostno srebrno kolaijno II. vrste. Prvič je bil odlikovan z bronasto kolajno za hrabrost ob Soči. Omenjeni je naš rojak, Udeležil se je tudi prodiranja ob tirolsko-laški fronti. Sv. Jujcli ob SCavnici. Ivan Mir, ki služi pri 26. domobranskem pešpolku, piSe svojim staršem, kako slovesno so slovenski domobranci obha|ali cesarjev rojstni dan. Na predvefier so zagrmeli vsi topovi. kar jih je bilo na fronti. Dne 18. avgusta smo pa bili bogato obdarjeni z vsakojakimi darili. Slovenske ijesoni so se glasile po tirolskih goraih, kajkor doma v vinorodnih Slovenskih goricah, Upamo, da bomo drugo leto obhajali cesarjev rojstni dan doma kot zmagovalci. Ivan Mir. Kostrivnica pri Poljčanah. V prejšnjem mesecu smo spremili k zadnjemu po5iŁk_ pridnega fanta Janeza Lah. Oče, ki se nahaja pri vojakih, je letos že ob tretjega otroka. Bog tolaži vse! Bptnjeva Gora. Vsled koledarske spremembe so se med obiskovalci brinjevogorskega svetišča pojavili dvomi glede službe božje. Tu ostane vse, kakor je bilo, N. pr.: v soboto, dne 9. septembra, ob 6. uri zvečer, v neSeljo, dne 10. septeaibra, pa ob 547. in ob 3411. uri ; redpoldne. |'