Nikoli več vojne! Ta klic naj zaori tudi iz naših vrst, tovariši, ko bomo dne 12. avgusta zbrani na Brezjah! Spravno slavje ob desetletnici miru se prične ob 10. nri dopoldne. Pridite vsi! Nimamo plakatov, nimamo sred stev za bučno reklamo, vi sami vrlo agitirajte za naš dan! Od moža do moža, od vasi do vasi; Polovična vožnja po železnicah dovoljena od 10. do 14. avgusta. Slovesnost se bo vršila dopoldne, popoldne boste imeli dovolj časa za razne pogovore, bližnje izlete itd. Tudi žene in otroci lahko pridejo, vendar bodo imeli povsod možje in fantje prednost, vsaj ta dan. Izkaznice dobite že od dno 10. avgusta dalje na Brezjah v samostanu, dne 11. in 12. avgusta pa pri naših odbornikih na cerkvenem trgu. Tovariši, vsi na Brezje, ko tako ljubite vsi to naše divno slovensko svetišče! Na veselo, bratsko svidenje! — Glavni odbor Zveze Slovenskih Vojakov v Ljubljani. Rentniki-rudarji iz Nemčije. Naša vlada je započela razgovore z nemško vlado, da uredi končno veljavuo invalidske rente, penzije ln sploh vse podpore, ki pripadajo rudarjem, ki so delali v Nemčiji — po večini v Porenju in na West_alskem — in ki so se preselili v svojo domovino, ko so postali za rudarsko delo nezmožni. Zadeva se uredi sporazumno med obema vladama za preteklost in prihodnost. V to svrho potrebuje vlada podatke o vseh rudarskih vpokojencih in rentnikih, ki stanujejo v kraljevini SHS, in dobivajo penzije all rente iz Nemčije, dalje o onih, kojim so bile že priznane podpore ukinjene, in slednjič o onih, ki so bili s svojimi tozadevnimi zahtevami zavrnjeni. Navedejo se naj: imena in bivališča, imena rudnikov, pri kojih so bili zaposleni, čas, nosilec zavarovanja, nezgoda, delanezmožnost vsled starosti ali bolezni itd. Rudarsko glavarstvo vabi vse prizadete, županstva, župnijske urade, delavske korporacije, sploh vsakogar, da mu pošlj« potrebne podatke, ki so mu znani, ln dA opozori priaadet« na ta pozlr. — SlOTensko časopUje ae prosi, da objari ln ponati»n« poziv rudargk«ga glavarstva v interesu naših bednih, starih rudarjev. Rudarsko glavarstvo mora odposlati svoje poročilo s podatki in predlogi do dne 25. t. m. na ministrstvo za šume in rude v Beogradu. — Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani. Smit vzornega moža. Umrl je na Pobrežju pri Mariboru v visoki starosti 76 let splošno znani posestnik Anton Frank. Bil je vsikdar veselega srca in veren katoličan. Kako rad je hodil v cerkev in kako rad je ob majniških večerih molil ob Marijini kapelici tik laiše. Zaradi svoje veselosti in šegavosti ga je vse rado imelo. Bil je priden in delaven kljub svoji visoki starosti in dober sosed svojim sovaščanom. Bil je redko bolan in še do zadnjega čvrst. Po dvadnevni bolezni pa je v četrtek, dne 2. avgusta, ob zgodnjih jutranjih urah, pokrepčan s tolažili bv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Bodi mu ohranjen blag spomin! Naj počiva v miru, večna luč naj mu sveti! Umrl je posestnik Matevž Visočnik na Pohorju, župnija Hoče, star 62 let. Pogreb se je vršil zadnji torek ob ve liki udeležbi. — Rodbina Visočmk se zahvaljuje vsem, ki so spremili blagopokojnega na zadnji poti in to pred V6em častiti duhovščini nadžup nije Hoče. Z odiezano glavo je še vstaL Progovni nadzornik pripoveduje kakoE1 očividec sledeče: V četrtek, dne 2. t. m., sem videl, kako je hitel proti železniški progi med mestom Susedom in Zaprešičem neki neznanec. Mož »e je vlegel preko tračnic tako, da bi mu moral vlak odrezati glavo. Stekel sem k njemu, da bi ga rešil, toda zagrebški vlak me je prebitel. Ko dospem do samomorilca, se je storkljala njegova glava med tračnicami navzdol. Clovek brez glave se je nenadoma dvignil, iz vratu pa se mu je pognal curek krvi do dva metra visoko. Ko je vstal, je napravil korak ter se takoj nato zvrnil vznak v jarek poleg tračnic. Samomorilec je 421etni elektrotebnik Josip Schonner, rodom iz Krškega. Težka železniška nesreča. Na Bavarskem se dogajajo zadnji čas železniške nesreče kar po vrsti. Te dni se je pripetila na bavarski postaji Dinkelscberben ena najbolj težkiii železniških nesreč. Na postaji je čakal tovorni vlak, da bi ga preb-itel osebni. Ker so bile tračnice napačno postavljene, je zadel osebni vlak z vso silo -b tovornega. Trije zadnji vagoni tovornega vlaka so skočili iz tira, pri osebnem vlaku pa se je razbila lokomotiva. Potegnila je za seboj sedem voz, ki so se vsi prekucnili in razbili. 12 oseb je bilo usmrčenib, 28 težko, 23 pa lahko nanjenih. Nekateri izmed težko ranjenih so že med prevozom v bolnišnico izdihnili, tako se je števila mrtvih medpotoma povečalo na 16. Udarec obeb. vlakov je bil grozen. Osebni vlak, ki je zavozil v tovornega, je imel 12 v^tgonov. S«dtm >« jih j« tako poškodovalo, da n« bodo za nobeno rabo več. Lokomotiva se je zarila v vagone tovor nega vlaka kakor top predmet v ogrado. Jokanje in vpitje ponesrečencev je bilo presunljivo. Iz kotla lokomotive je začela še pubati para, ki je opekla vsakogar, ki se je skušal približati pozorišču nesreče. Morali so Cakati, da je para popolnoma izhlapela, šele potem je bilo mogoče začeti z reševalnim delom. Pogled na ponesrečencevje bil strašen. Neko ženo so kolesa nrerezala da dvoje. Poleg nje so ležali drugi mrliči. Nekim so manjkale roke, drugim noge, tretji so bili brez glave. Smrtno je oil ranjen tudi neki duhovnik, ki se je vozil v svojo župnijo. Odkritje spominske plošče v Razborju pri Slovenjgradcu. Dne 29. m. m. je bila pri nas lepa slavnost. Bila je slovesno odkrita spominska plošča 28 padlim in pogrešanim vojakom tukajšnje župnije. Imena zajedno z rojstno in smrtno letnico so z zlatimi črkami vdolbena na obsežno, prav fino izdelano ploščo, katera sama je vzidana v okusen cementni, na močni dotalni podlagi stoječi okvir. Slovesnost se je vršila prav lepo. Predsednik pripravljalnega odbora, g. Anton štumfl, je ob kratkih, jedrnatih besedab odkril ploščo, zakrito v trobojnico, nakar je povzel besedo g. župan Ivan Knez ter pozdravil navzoče in se v toplib bescdah zabvalil vsem darovalcem in kdorkoli je kaj pripornogel k temu lepemu spominku. Slednjič je imel govor gospod župnik, ki je utemeljeval pomen spominka padlim. Nato je bila slovesna sv. maša. Ponovno se tukaj izreka topla zahvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k temu lepemu spominku! Nemec v navadnem čolnu preko Atlantskega Oceana. Iz Novega Jorka poročajo, da je dospel Nemec Rotner s čolnom do Virginijskib otokov, odkoder se meni podati dalje v Novi Jork. Romer je šel na pot preko Oceana dne 28. marca t. 1. in sicer iz Lizbone. Radi viharja je moral pristati na južnem koncu Portugalske. Dne 17. aprila je odplul v smeri proli Kanarskim otokom, kamor je dospel po viharni vožnji dne 27. aprila. Dne 2. junija je odpotoval naprej. Sredi Oceana je srečal parnik »Epidaurus« in je na tem obnovil svoje zaloge pro vijanta. Nato se je usmeril proti Srednji Ameriki in je zdaj že ob njenih bregovib. Utopljenka na Pobrežju pri Marlboru. V četrtek, dne 2. avgusta, popoldne so potegnili iz Drave mrtvo truplo neke ženske ter jo prepeliali v mrtvašnico. Drugi dan se je dognalo, da je utopljenka Žnuderl Ivana, vdova, stanujoča v Mariboru. pristojna v Št. llj v Slov. gor. ter rojena leta 1859 v Jarenini. Vzrok samoumora ni znan. Pogreb se je vršil v soboto popoldne, dne 4. avgusta na pobreškem pokopališču. Naj v miru počiva! Strela je ndarila dne 2. avgusta pri posestniku Juriju SorSak v Medve- cah, občlna Majiperk. Poslopj«, kl je bilo i» • slamo krito, ]• bilo takoj v plamenu. Na pomoč piihitell f_ovaičani so rešili le živlno. Štiri praSiČi so zgoreli, pa tudi vsa krma in druji pridelki. 2500 le stari zvon. Mlsijouska postaja Bergamo je prejela od nekega frančiškana znamenito darilo in sicer 2500 let stari kitajski zvon. Frančiškan je prejel ta zvon od kitajskega generala, kateremu je otel življenje v bitki. Zvon je bil vlit v 6. stolelju pred Kristusom. Kmečki fant utonil v Dravl. Dne 3. avgusta je utonil v Dravi kmečki fant iz Zabovec pri Ptuju Janžekovič. Z drugimi delavci je bil zaposlen pri regulaciji Drave. Po naključju je zašel bolj na globoko in ni znal plavati. Ko se je začel potapljati, bl ga še bili rešili njegovi tovariši, pa je pripeljal baš v tem trenutku po Dravi splav. Potapljajoči fant je prišel pod splav in ga je odneslo. Divje svinje so se v graščinskih gozdovih Jurkloštra tako zaplodile, da ogrožajo vse pridelke sosednih kmetov, posebno v Laški vasi pri Sv. Lenartu. Davčni sluga g. Matko je preteklo nedeljo trikrat streljal nanje, a jih je zgrešil. Kmetje hodijo ponoči s klopotci, zvonci itd. okrog njiv, da prepodijo nepovabljene goste. Sreski poglavar v Laškem je odredil za dan 15. avgusta lov na divje prašiče v občini Jurklošter in Sv. Lenart. Lovci se vabijo k udeležbi. Prihod na kolodvor v Rimske toplice z vlakom dne 14. t. m. ob 19.30, kjer bodo Cakali že graščinski vozovi. Prenočišfa v graščini in v dveh gostilnah. Romanje na Sladkogoro. Kakot že vsako leto,bo tudi letos dne 12., 13. in 14. avgusta romanje na Sladko goro. Grozen samomor slovenskega rudarja. V Koprivnici je izvršil te dni grozen samomor rudar Josip Milošič, doma iz Celja. Zaradi neke želod čne bolezni je bil tako obupan, da je sklenil končati si življenje. Dal si je pod kapo dinamitno patrono ter jo zažgal. Učinek je bil strahovit. Eksplozija je raztrgala Milošiča na drobne kosce. Njegovim tovarišem se je nudil grozen prizor, ko so prihiteli na pomoč. Našli so samo še mlako krvi in mešanico mesa, kostl in drobovine, razškropljene po vsej sobici. Tristo oralov gozda zgorelo. V gozdu Paridjin blizu vasi Grke je nastal velik požar, ki ga je zanetila iskra iz lokomotive tovornega vlaka, ki vsak dan dovaža gramoz za dvojni tir na progi Belgrad—Novska. Z zvonenjem in bobnanjem je bilo priklicano prebivalstvo iz bližnjih vasi, s streljanjem iz pušk pa so obvestili 230 delavcev s proge in gasilno društvo iz Šida. Ker je požar napredoval zelo naglo, je obstojala nevarnost, da preide požar na žitna polja okrog tega gozda. Ljudje so napeli zato vse sile, da požar omejijo. Prizor je bil strašen. Visok plamen in dim se jo dvigal proti nebu, tako da so požar videli celo v Sremski Mitrovici, ki je oddaljena od kraja požara kakih 30 km. Zgorelo je okrog 300 oralov najlepšega in najboljšega gozda. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Pri gašenju so bile 4 osebe težko, 20 pa Iažje ranjenih. Tako velikega požara v tamkajšnjih krajih niti ne pomnijo. Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Fran Schaubach je nastopil v sredo, dne 8. avgusta svoj redni letni dopust. V odsotnosti bo zastopal g. velikega župana g. dvorni svetnik Leon Stare. Škofijska zveza društva »Krščanska šola« v Mariborn ima svoj redni občni zbor v pondeljek, dne 20. t. m., ob dveh popoldne v društveni sobi v Gledališki ulici 2. Dnevni red: 1. Čif.anje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov (tajnika, blagajnika, predsednika). 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitev ene tretjino odbornikov. 5. Slučajnosti. Društvo katehetov lavantinske škofije prirecii v torek, dne 28. t. m., v Celju, v Slomškovem domu zavoda čč. šolskih sester zborovanje s sledečim sporedom: Ob osmih sv. maša. Od pol.devetih do enajstih: Referata: a) Nova šola in katehet, dr. J. Demšar; i)),.katehetski kongres v Mo nakovem, "'Ivan Bogovič. 2. Občni zbor lavantinskega katehetskega društva. 3. Slučajnosti. K udeležbi se vabijo gg. katehetje in drugi duhovniki lavantinske in ljubljanske škofije. 301etnica mašništva in 221etnica župnikovanja pri Novištifti je obbajal dne 4. t. m .duhovni svetnik Gothard Ferme. Pri tej priliki mu je občinski odbor kot večletnemu članu poklonil krasno diplomo častnega občana s primernim nagovorom gospoda župana. Pevski zbor mu je zapel par lepih pesmi in Tesovnik Jozefa mu je poklonila šopek. V imenu kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjemgradu, katere ustanovitelj je bil, ga je pozdravil Savinšek Alb. V imenu tretjega reda pa Šinkovec Franca. G. jubilant je povdarjal, da ne išče posvetne časti, ampak le duSevni in tclesni blagor župljanov. Žclimo g. duhovnemu svetniku, da dcluje med nami še dolgo let! POLITIČEN UMOR V ZAGREBU. V noči od sobote na nedeljo ob pol drugi uri zjutraj je bil v Zagrebu ustreljen srbski urednik lista »Jedinstvo« Vlado Ristovič. Urednik se je mudil v Zagrebu po uredniških in zasebnih dolžnostih. Ristovičevi zagrebški prijatelji so ga svarili, naj ne hodi po zagrebških ulicah, ker ga sovražijo hrvaški vročekrvneži radi njegovih člankov v »Jedinstvu«. Ristovič se ni zmenil za te opomine in je krenil na vrt restavracije »Kolo«. Tukaj so prepoznali Ristoviča hrva- ški omladinci in vnel se je pretep. V pretepu je bil srbski časnikar ranjen na glavi ter za ušesom in je bežal ves krvav iz restavracije do kavarne »Korzo« in seveda pretepači za njim po ulicah. Pri omenjeni kavarni je ustavil Ristoviča detektiv Planozer in ga branil pred zasledovalci, med katerimi je bil že tudi ubijalec, komaj 23 letni Hrvat ključavničar Josip Sunič. Detektiv je odpeljal ranjenega Casnikarja na policijo, od tamkaj pa v bolnico, kjer so ga obvezali. Ko sta se vračala tajni policist in Ristovič iz bolnice, je skočil pred nju zgoraj omenjeni Josip Sunič in oddal na oba iz bližine sedem korakov sedem strelov. Ristovič je obležal na mestu mrtev, detektiva so pa prepeljali težko ranjenega v bolnico. Ubijalec se je skril po dejanju, a so ga izsledili in zaprli. Pri zaslišanju je izpovedal, da je ustrelil urednika Ristoviča radi njegovega pisanja proti Radiču in Pribičeviču. S Suničem je bilo aretiranih več drugih omladincev, ker je bil ta umor dobro pripravljen in bo vzrok še večjemu razdoru med Srbi in Hrvati. Potniško letalo Dunaj—Benetke je dne 2. avgusta moralo pristati zaradi viharja na Ptujskem polju. Nadaljevalo je drugi dan brez nezgode svojo pot s peterimi potniki iz Anglije. V zavodu sv. Stanislava v Št. Vida nad Ljubljano je še nekaj prostih mest. Zato se podaljšuje rok za sprcjemanje do dne 10. avgusta. Prodaja nedeljskega »Ilustriranega Slovenca« za laški okraj. Ker naši na sprotniki tako vsiljujejo nedeljsko »Jutro« med naše ljudi, se ti opozarjajo, da je sramota za vsakega našega človeka, ki take časopise kupuje. Zato bomo mi poskrbeli, da se bo po naših ljudeh ob nedeljah prodajal »Ilustrirani Slovenec« in vabimo cenjeno občinstvo, da sega prav pridno po njem. Podpora šolam v Slovenski krajini. Za osnovne šole v Slovenski kra jini je dalo prosvetno ministrstvo okrog 190.000 Din podpore. Toča v Slovenski krajini. To poletje je Slovenska krajina hudo prizadeta po vremenskih nezgodah. Še je prav dobro v spominu nesrečni dan, ko je toča uničila na ozemlju krog 20 vasi vse pridelke. To pa še ni vse. Nekatere kraje je že tretjič obiskala toča. Bodočnost je zelo žalostna. Slovenska krajina tudi v ugodnih razmerah ne pridela dovolj zrnja, a kaj bo šele sedaj, ko je večji del pridelkov uničen? Oblast je storila, kar je bilo v njeni moči, a vse to je premalo! Boj med učiteljstvom Slovenske krajine. Učitelji Slovenske krajino že dalje časa bijejo hud boj v »Ju- tru« in »Učiteljskem tovarišu« na eni strani in v »Novinah« na drugi strani. Enim in drugiin bi bilo bolje, ako bi raje v dejanju pokazali, kaka načela zasledujejo; govori se namreč danes toliko, da besedam ni lahko verjeti. Novice od Sv. Križa na Murskem polju. Najprej nekaj o letini: Žetev je pospravljena in mlatev je v polnem teku. Parni stroji gonijo mlatilnice po vaseh, da je kar veselje. Le žal, da se precej manj namlati, kot smo pričakovali. Ker je vladala huda suša celi mesec julij, je zrno zelo drobno. Pa bvala Bogu tudi zato, da Ie toče nismo imeli. Danes, dne 6. t. m., smo dobili izdaten dež, ki bo jesenske sadeže še precej popravil. Lc otave bo zelo malo. — Pri nas se vso z navdušenjem pripravlja na sv. birmo, ki jo bo prevzvišeni g. škof delil dne 2. septembra t. 1. Križevčani, lo glejte, da ne bomo zaostali za drugimi farani, kjer se je birma že izvr šila. — Dne 19. avgusta t. 1. bo opra vil prvo najsvetejšo daritev naš letošnji primicijant č. g. Franc Bohanec iz Dobrave. Pridiguje č. g. konz. svetnik profesor Jožef Kardinar iz Cclja, tukajšnji rojak. Č. g. novomaS niku kot 16. živcčemu duhovniku iz naše fare, kličemo: Na mnoga leta! — Dne 3. t. m., okrog 10. ure zvečcr, je požar upepelil hišo in vsa gospodarska poslopja Jož. Petovar v Stari Novi vasi. Zgorela je vsa krma, veliko zrnja, slama, vsa perutnina. Obžalovanja vrcdni pogorelec se priporoča sofaranom v blagohotno podporo! Zanlmivostl od Sv .Miklavža pri Ormožu. V pondeljek, dne 6. t. m., smo spremili k zadnjemu počitku dobro krščansko mater Terezijo Rizman. Takega pogreba Sv. Miklavž ia dolgo ni imel. Dasi je zelo močno deževalo, je rajnico spremljalo na stotine ljudi, ne samo sorodniki, marveč tudi učiteljstvo in sploh vsa miklavževska inteligenca. Prav posebno sta povzdignili pogreb žalostinki ki ju je ob odprtem grobu zapel domači oerkveni zbor pocl vodstvom g. organista Fr. Bohanca. Rajnicn jo bila blaga duša in je uživala pri vseh ki so jo poznali, veliko spoštovanje in ljubezen. Nekako pred enim lef.om se je prehladila in od tistega časa je bolehala. Zadnji čas je morala pretrpeti neznosne muke, dokler se je smrt ni usmilila. Zapušča žalostnega moža in štiri nepreskrbljene otroke, ki bodo zelo čutili izgubo zlate mamice. — Cerkveni ključar in podžupan občine Brebrovnik, gospod Jak. Ozmec iz Vinskega vrha, je dobil na zadnji konjski razstavi v Ormožu na lepega konja 400 Din nagrade. Gosp. Ozmec ima kakor pri konjski, tako tudi pri goveji živini zelo srečne roke in z vsake razstave (bil je celo v Ljubljani) prinese kako diplomo ali večjo in manjšo nagrado. Požar nničil celo vas. V ncdeljo popoldne je pogorela lepa vasica Gorenje Jezero pri Cerkniškem jezeru. Pogorelo je dobesedno vse, tudi sadno drevje po vrtovih, ki je.kazalo o- bilo sadja. Goreti je začela kopica slame na sredini vasi. Potegnil je voter in raznesel ogenj po celi vasi, ki je bila tekoin 10 minut v objemu plahifenov. Človeških, žrtev ni bilo, nokaj ljudi se je opeklo, paČ pa je našlo smrt v ognju veliko živine, svinj in perutnine. Ogromna škoda še ni prehenjena. Primarij dr. Černič ne ordlnira «io 29. avgusta. Dljaška knhinja v Mariboiu je prejela v juliju naslednje podpore: Alojz Rezman, profesor, 295.—; Anton Kotnik, župan v Skomrah, 41.—; Ludovik Preložnik 100.—; $iaks Caf. ofganist pri Sv. Barbari, 110.—; Dr. Ferdo LaSič, odvetnik, 200.— ; Posdjilnica v Framu 100.—; Okr. zastop Marenberg 250.—; Dr. Danilo Komavli, odvetnik, poravnina 200.—; Dr. Fran Hojnik, odvetnik, 23.—, 100.—; volilo pokojne Marije Jančar v Lamonoših 25.—; Franc Lom, župnik v šmarju, 7.5; Anton Kociper, župnik na Ponikvi 7.5; župni urad v Marenbergu 10.—; I-ranc Ks. Meško, župnik v Selah, 10.—; V. S°rajnik. pio&t v Dravogradu 8.—; Fr. Bo•?.ir>ek, župnik v Kamnicl, 7.5; I)r. Val. Mortl, Župnik na Vranskera, ?.5; Ivari Lah, Łlipnik pri Sv. Petrti, 7.5; Novak Antoii, (lekan v Gornjem gradii, 10.—; Hiittnef Karol, rlekan v Vuzenici, 10.—: A. MojžiSek, žhpnik pri Sv. Janžu pri Dravogradti, 10. —. Vsern darovalcem riajlepša zahvala!