PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 224 (13.162)
Trst, nedelja, 9. oktobra 1988
O odstopih se lahko odloča samo na politični ravni
Črnogorsko vodstvo ni klonilo pred pritiskom demonstrantov
Policijske enote so bile prisiljene poseči s solzilci, da bi razgnale razjarjeno množico Zvezni CK izrazil podporo črnogorskemu vodstvu in obsodil nacionalistične sile
Solidarnost Slovenije s Črno goro
LJUBLJANA — Na sinočnji seji je predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije sklenilo poslati centralnemu komiteju Zveze komunistov Črne gore pismo z naslednjo vsebino:
Smo na usodnem razpotju, na katerem se odloča o tem, ali bomo pogumno in dosledno uresničevali politiko reform in krepili SFRJ kot napredno, socialistično, samoupravno skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Na pohodu je stihija nezadovoljstva zaradi skrb vzbujajočega gospodarskega in političnega stanja v naši državi, ki jo poskušajo nazadnjaške, šovinistične in druge sile v vsakem narodu, izkoriščajoč socialne stiske ljudi, organizirano usmeriti proti legalnim institucijam sistema, za spreminjanje ustavnih odnosov in preurejanje SFRJ, za sejanje nezaupanja in rušenje legitimnih, demokratično izvoljenih vodstev tudi v Zvezi komunistov na način, ki je bil uporabljen pred dnevi v Novem Sadu. Smo odločno za večjo kompetentnost in profesionalnost dela vseh inštitucij našega sistema, za njihovo spreminjanje v skladu z demokratičnimi težnjami ljudi, za njihovo kadrovsko usposabljanje, za njihovo odgovornost, nismo pa za djihovo rušenje. Ne pristajamo na Prakso, po kateri se nazadovoljstvo 'n negotovost ljudi zlorablja za napade na moralno integriteto človeka. V imenu upravičenih zahtev o Odgovornosti nosilcem javnih funk-c'j se uveljavljajo metode, ki ne dopuščajo, da se ugotovi, kaj je resnica ln kaj je laž.
7 Predsedstvo centralnega komiteja .* * * * veze komunistov Slovenije pozna !n razume ekonomske in socialne te-?.ave, s katerimi se soočajo delovni Judje Črne gore, in izraža svojo tr-u*io odločenost, da v okviru skupnega uresničevanja ustavne in eko-**°mske reforme vpliva na odločanje |.rganizacij združenega dela v Socia-Jstični republiki Sloveniji, za še ne-psrednejše sodelovanje v prestruk-Priranju črnogorskega gospodar-va in s tem za krepitev materialnih bSnov črnogorske socialistične druž-e ter pogojev za osnovno socialno .Urnost in višjo kvaliteto življenja rnogorskih ljudi.
Nadaljevanje na 2. strani
V pričakovanju razpletov
DEJAN VERČIČ
BOGO SAMSA
Miloševič je zmagal v prvi rundi. S pritiskom sfanatiziranih srbskih množic mu je uspelo odstaviti vojvodinsko partijsko vodstvo, temu pa logično sledi zamenjava vodstvenih predstavnikov državnega aparata, sredstev množičnega obveščanja in podobno. Sedaj je na vrsti Črna gora, jutri bo Kosovo.
Toda to je šele začetek, prva stopnja nevarnega procesa.
V Jugoslaviji se bijeta dva osnovna koncepta družbene usmeritve: Miloševičev in z njim model sedanjega srbskega partijskega vodstva, ki temelji na določeni stopnji tržnega gospodarstva (sprostitev malega gospodarstva, tujih vlaganj, sistem zunanje trgovine in podobno) ob istočasno strogi centralizaciji države, ki mora biti enotna in ob krepitvi partije, kot odgovorne sile. Nobene demokracije torej ni. Kučanov pa temelji na dosledni demokraciji, socializmu po meri človeka, popolnem tržnem gospodarstvu in s tem tudi naporu, da se Jugoslavija gospodarsko in politično usmeri v bodočnost prihodnjega stoletja.
Na tej poti je Miloševiču najprej uspelo zbrati na nacionalni osnovi srbske množice in tako bistveno spremeniti odnose sil v Jugoslaviji. Sedaj lahko že računa na brezpogojno podporo ne samo ožje Srbije temveč tudi Vojvodine, jutri pa najbrž Kosova. Makedonci pa zaradi strahotnih gospodarskih težav itak ne vidijo druge rešitve kot energično centralizirano državo, ki bi jih potegnila iz blata nelikvidnosti.
Sedaj lahko pričakujemo naslednji korak, za katerega pa ne bo več propagandistična in mobilizacijska osnova srbski narod, temveč razredni moment. Jugoslovanske gospodarske težave naraščajo, inflacija skokovito siromaši delovne ljudi, na Jugu Se v vrstah čaka na cenen črn kruh. Za demagoški pritisk in demagoško zbiranje ljudi okrog socialnih gesel je torej obilo prostora in možnosti. Zato se ne smemo čuditi - temveč je globoko logičen in načrtno premišljen - razpustu srbskega akcijskega odbora s Kosova, češ da je opravil svojo nalogo, in ustanovitvi povsem drugačnega odbora v Beogradu, ki že pošilja vsem jugoslovanskim podjetjem pozive za generalni štrajk, ki naj zagotovi višje plače, odstrani neustrezno Mikuličevo vlado in podobno. Zahtevo po odstopu Mikuličeve vlade je že izrekel srbski
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
TITOGRAD — »Posamezniki so zlorabili vaš shod in grobo prekršili zakon o javnem redu in miru, vzklikajoč gesla s sovražno vsebino.
Ukazujemo, da se v miru razidete. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni uporabiti vse zakonske postopke. To je poslednji opomin, in v kolikor ne boste odšli, bomo takoj stopili v akcijo.«
S temi besedami je včeraj okoli šeste ure zjutraj načelnik uprave milice sekretariata za notranje zadeve Črne gore Božidar Radonjič, potem ko to ni pred njim uspelo samemu predsedniku predsedstva Socialistične republike Črne gore dr. Božidaru Ivanoviču, poskušal nenasilno zaustaviti demonstrante, ki so že osemnajst ur zapored oblegali zgradbo črnogorske skupščine. Množica je odgovorila z žvižganjem in kričanjem: »Skupščina je ljudska,« nakar le sledil glasen ukaz: »Milica, postopaj v skladu z ukazom.« Kordon miličnikov je s ščiti pred seboj potisnil demonstrante izpred zgradbe parlamenta v bližnji park, kjer je sle-
dil nov poziv množici, naj se razide. Ko tudi to ni zaleglo, so miličniki s palicami, solzilcem in ob pomoči posebnih enot razgnali demonstrante. Večino so porivali vse do predmestij Titograda. Štiriindvajset demonstrantov so priprli in večino teh po zaslišanju izpustili.
Tako so se končale demonstracije v Titogradu, ki so se začele predvčerajšnjim opoldan s pohodom delavcev pred zgradbo črnogorskega parlamenta. Prvi dan do večera je množica izražala socialne zahteve, proti večeru pa so prevladali politični toni. Demonstrantom so prišle na pomoč okrepitve iz Srbije in s Kosova. Začelo se je zahtevati odstope najprej titograjskih in črnogorskih politikov, potem pa je množica začela kričati: »Hočemo zrušiti jugoslovansko ustavo.« Sledile so ovacije za srbskega partijskega šefa Slobodana Miloševiča, nakar je množica začela kar kričati, da so Črnogorci Srbi in ne samosvoj narod. Demonstranti so vztrajali na ulici vso noč, ob štirih zjutraj pa je napetost še porasla, tako da je del množice zapustil zbira-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ciriaco De Mita se odpoveduje dvojni funkciji
MARINA Dl UGENTO (LECCE) -Predsednik vlade De Mita je na včerajšnjem sklepnem dnevu tretjega festivala demokrščanske mladine odgovarjal na vprašanja o perečih vprašanjih italijanske politike in je napovedal, da ne bo ohranil dvojne funkcije.
»Če bom predsednik vlade, ne bom tajnik stranke,« je kategorično izjavil De Mita, ki pa je takoj dodal, da mora imeti večina v KD take politične smernice, ki bodo »solidarne s tistimi, ki vodijo vlado.« De Mita se torej odpoveduje funkciji tajništva, a zahteva, da stranki načeluje njegov človek. Da dvojna funkcija ne sme biti vprašanje prihodnjega kogresa KD, je De Mita še podkrepil, v šali je navedel, da je »njegov« kandidat bivši mladinski voditelj KD Renzo Lusetti.
Razne struje KD so namreč v zadnjih dneh jasno poudarile, da nasprotujejo De Mitovi dvojni funkciji. Na včerajšnjem zasedanju Forze nuove v Saint Vincentu je tudi generalni tajnik CISL Franco Marini jasno poudaril, da nasprotuje dvojni funkciji. Predsednik KD Ferlani ni hotel spregovoriti o tem vprašanju, ker se stranka trenutno spopada s pomembnejšimi problemi.
Kateri so ti problemi, ni težko ugotoviti, saj De Mito skrbi, kako bo s torkovim glasovanjem. »Če bo večina preglasovana, mi morala narekuje, da to upoštevam,« je navedel De Mita. Namig prostim strelcem iz vrst KD je zelo jasen. Predsednik vlade se odpoveduje tajništvu stranke, a obenem namiguje, da bi lahko sprožil vladno krizo, če bi bil v torek glede tajnega glasovanja poražen.
Za obnovitev so prispevali iz Jugoslavije in Italije
Obnovljena Tartinijeva hiša v Piranu simbol sožitja
VOJMIR TAVČAR
PIRAN Praznik za italijansko skupnost v Piranu, praznik za ves Piran, praznik za vso Slovenijo. To je bila včerajšnja otvoritev obnovljene rojstne hiše "maestra narodov" Giuseppa Tartinija. Kulturnozgodovinski spomenik, ki so ga obnovili s sredstvi občinske skupščine, slovenske in italijanske vlade, ni samo pridobitev za kulturno zakladnico, pač pa je priča naporov dveh sosednjih držav za tkanje in dograjevanje dobrososedskih odnosov. Kot vsaka zgradba pa tudi ta - morda še več kot zidovi sami - potrebuje nege in vzdrževanja, da je ne bi načel zob časa in nerazumevanja.
To je bil osnovni poudarek vseh govornikov na slovesnosti, ki so jo priredili včeraj dopoldne v Piranu ob otvoritvi prenovljene Tartinijeve rojstne hiše, ki postaja po dolgih obnovitvenih delih spet sedež Skupnosti Italijanov piranske občine. Ob tej slovesnosti so se' na piranskem trgu zbrali vidni predstavniki iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, da bi s svojo prisotnostjo poudarili pomen skupnih naporov za ohranitev in obnovitev kulturnozgodovinskega spomenika, v katerem se je rodil in živel virtuoz Giuseppe Tartini. S predstavniki oblasti pa so se zbrali na Trgu zastopniki narodnosti in manjšinskih organizacij, predvsem pa navadni občani, saj je bila izročitev namenu Tartinijeve hiše predvsem njihov praznik.
»Posebej nas radosti dejstvo, da je današnja otvoritev žlahtni plod skupnega dela in prispevka, predvsem pa potr-
ditev prijateljstva in sožitja dveh sosednjih držav, Socialistične federativne republike Jugoslavije in Republike Italije,« je že v uvodu poudaril slavnostni govornik Jože Smole. In to njegovo misel so potrdili tudi ostali, ki so se zvrstili za govorniškim odrom: od predsednice občinske skupščine Tatjane Kosovel, do italijanskega generalnega konzula v Kopru Feliceja Scausa (spregovoril je v imenu veleposlanika Massima Častalda, ki se zaradi zamude letala ni utegnil udeležiti slovesnosti), od predsednika Unije Italijanov Silvana Saua, do generalnega sekretarja Tržaške Ljudske univerze Rossita, do predsednika izvršnega sveta piranske skupščine Danila Daneua.
Seveda pa je obnovljena Tartinijeva hiša tudi - in morda predvsem - sad prizadevanj manjšinskih skupnosti ob meji za razvoj dobrososedskih odnosov. Ravno to vlogo je v svojem slavnostnem govoru izpostavil Jože Smole, ki je dejal, da so manjšine mostovi med narodi. »Prepričani smo, da se močni državi ni bati posameznika! Tudi s tega vidika, z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, smo zato dolžni sebi in vsem nam, da se zavzamemo za pravice in za razvoj italijanske narodnosti pri nas in slovenske v Italiji,« je poudaril Jože Smole. Sklicujoč se na sklepe Avnoj a je Smole naglasil, da se moderni socializem mora opreti na tiste koncepte o manjšinah, ki pomenijo spoštovanje slehernega njihovega predstavnika, stopnja demokracije in zaščite človekovih pravic pa se preizkuša tudi »na
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bitka za odpravo tajnega glasovanja traja že desetletja
DUŠAN KALC
b RIM — Dva tedna nista bila dovolj. In morda ne 0? Zadostoval še tretji za dokončno odpravo (ali (Cenitev) tajnega glasovanja v parlamentu, ki je je 0 v preteklosti vzrok padca raznih vlad. Začelo se l 2 desničarsko vlado Marca Minghettija, ki je bil
1876 prisiljen k odstopu, ker je opozicija s po-
°čjo prostih strelcev zavrnila njegov zakon o q eyskem davku, končalo pa se je z Giovannijem zn°ri° v začetku letošnjega leta, ko so 'znani ne-f, ahci' (z njegovih vrst dolgo obstreljevali njegov O^nčni zakon, da je bil prisiljen zapustiti Palačo
[jit Rdor si je torej domišljal, da je mogoče odločiti v k° za spremembo pravilnika o tajnem glasovanju >.:Par dneh, se je nekoliko zmotil. Dejansko traja ta iz/a že 140 let, odkar je kraj Karel Albert leta 1848 him Prvo liberalno ustavo. Kar ni doslej uspelo raz-
vladam, skuša sedaj uresničiti De Mitova vlada. letela pa je, kot vse, na trd oreh.
Odi -Sem Ie iasn°, da gre za pomembno zgodovinsko s *0čitev in zgodovinske odločitve niso lahke. Tako p ° Priča enemu najbolj delikatnih in slikovitih flanientarnih spopadov v zgodovini italijanske re-
publike, ki ga v marsičem lahko primerjamo znamenitim in silovitim spopadom, kot se jih spominjamo iz petdesetih let, ko je prodrl tako imenovani "za-kon-prevara" (legge truffa), ali ko je šlo za pristop Italije k Atlantskemu paktu. Razlika je morda samo v tem, da je KPI danes šibkejša kot v Togliattijevih časih, kar skušajo večinske stranke izkoristiti.
Problem je na videz zelo preprost. Craxi in De Mita hočeta ukiniti 91. člen pravilnika poslanske zbornice, ki določa, da se o zakonskih osnutkih glasuje s tajnim glasovanjem, ter ga zamenjati s členom, ki določa javno glasovanje, razen za primere, ki zadevajo osebe ali po ustavi predvidene pravice svobode. Očitno sta podcenjevala moč in vpliv opozicije, predvsem pa nista računala (ali pa spretno računala) na notranjo reakcijo. Rezultat je, da se je razprava tako zakomplicirala, da ni videti jasnega izhoda. Predlog za spremembo pravilnika so razdelili kot salamo na drobne režnje, da mu ni videti več ne konca ne kraja. Do izraza je prišla v polni luči stara praksa dlakocepstva, sofizmov in "bizantinizmov", kot pravijo tradicionalni italijanski spretnosti političnega rokohitrstva in vrvohodstva.
Kakšno bo torkovo dokončno besedilo osnutka o odpravi tajnega glasovanja, o katerem naj bi se že
istega dne tudi dokončno izrekli? Bosta z njim zadovoljni tako večina kot opozicija? Se bo razprava začela jovo na novo z oblikovanjem novih sofizmov in "bizantinizmov"? Vse se lahko še zgodi. V skrajnem primeru lahko celo pade vlada in spet bomo morali na predčasne volitve.
Pri vsej tej zadevi pa ne gre samo za pošteno in omikano razpravo o tem, ali je v demokratičnem sistemu bolj koristen javni ali tajni glas. Gre predvsem za nekaj drugega. Gre za golo merjenje moči, za prevlado ene stranke nad drugo. Kadar Benedetto Croce pravi v nekem pismu liberalcem iz leta 1948, da je "tajnost glasovanja posledica strankarske ureditve in proporčnega sistema in da v nobenem kodeksu ni rečeno, da mora človek vedno povedati na glas, kar misli", in kadar mu drugi v današnjem času oporeka, da "tajno glasovanje ni vredno civilne družbe", je to stvar poštene dialektike. Nihče namreč nima v zakupu absolutne resnice, pa naj pripada večini ali manjšini. Drugače pa je, kadar neka trditev služi v popolnoma drugačne namene. Nihče nima pravice prodajati za resnico čisto navadno naštevanje z glasovi, z izključnim namenom, da bi pre-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes v Tržaškem zalivu
20. jesenski pokal z rekordno udeležbo
□ □ □
Nogomet: italijanska A liga
Danes start: Milan v vlogi favorita
□ □ □
Košarka: danes v Trstu
Jadranovci proti nevarni Faenzi
NA 5., 14. IN 15. STRANI
Preveliko navdušenje opozicije bi lahko imelo nepredvidljive posledice
Pinochet sedaj zlorablja svojo ustavo in nadaljuje z represivnimi metodami
SANTIAGO DE CHILE — Pinochetovi carabine-rosi, ki so se prejšnje dni z običajnim nasiljem lotili prazničnih manifestacij, so se včeraj znesli predvsem na tuje novinarje. Že v dneh pred referendumom je v čilsko glavno mesto pripotovalo več kot tisoč novinarjev z vseh strani sveta. Zato, da so lahko sledili referendumski kampanji in poročali o izidu, so morali imeti poseben akreditiv.
Carabinerosi so se nad novinarje znesli kmalu po zaključku »Praznika demokracije in sprave« v parku 0'Higgins. Z glasbo in govori so želeli ljudje proslaviti poraz Pinocheta, resnici na ljubo pa je le malokateri govornik stopil pred mikrofon. Po desetih letih izgnanstva pa je v domovini spet nastopil tudi ansambel Inti Illimani. Praznika se je udeležila milijonska množica. Ko so se ljudje začeli razhajati, so naleteli na prave zasede policije, ki ni prizanesla nikomur. Napadala je z gumijevkami in solzilci, večkrat pa se je poslužila tudi orožja. Aretirala je tudi kakih 50 oseb, ki so pred vladno palačo vzklikale proti Pinochetu in ga izzivalno vabile, naj se vendar preseli v Paragvaj. (Tu ima general svoj drugi dom.) Kot rečeno so jo tokrat najbolj skupili novinarji. Streli so zadeli v noge nekega argentinskega televi-
zijskega snemalca, ki je hotel prizore veselja ujeti v kamero. Ranjenih pa je bilo tudi več ameriških novinarjev in fotograf čilskega desničarskega časopisa El Mercurio. Zdravniško pomoč je potrebovalo kakih dvajset tujih novinarjev.
Po teh izgredih so se zbrali v nekem mestnem hotelu in sestavili protestno izjavo čilskim oblastem. V izjavi med drugim zahtevajo, da policija in carabinerosi takoj prenehajo s to nesprejemljivo obliko represije in dovolijo novinarjem, da v miru opravljajo svoje delo in dosledno obveščajo javnost o dogodkih.
Z neredi in nasiljem pa narašča tudi prepričanje, da je Čile še zelo daleč od prave demokracije. Tamkajšnji socialisti so ocenili rezultat plebiscita z dokajšnjim pesimizmom, predvsem pa želijo prebivalstvo opozoriti, da je general sicer izgubil bitko, ne pa vojne. Socialisti menijo, da je Pinochet zahteval referendum zato, ker ima že pripravljeno strategijo za uradne volitve, ki bodo januarja 1990. leta. Na vladni ravni so namreč generalov poraz že istovetili z njegovo osebno zmago. Čeprav se je proti Pinochetu izrekla večina prebivalstva, je treba upoštevati,
da se je zanj opredelilo kar 43 odst. Čilcev. Pinochet oziroma tisti, ki bo kandidiral namesto njega, bo na prihodnjih volitvah gotovo zmagal, razen če se opozicija ne dogovori in določi enega samega kandidata. To pa je v bistvu nemogoče, saj je v opoziciji do sedaj že 16 strank, ki jih gotovo ne združuje ista politična misel. Obstajajo pa tudi razna ustavna določila, ki jih je uvedel sam Pinochet in ki mu v bistvu omogočajo, da ostane na vodstvu države, razen če prostovoljno ne odstopi. Ima pa tudi to možnost, da se odreče vojaškim činom in uniformi in na prihodnjih volitvah kandidira kot civilist, kar bi verjetno drugače vplivalo na množice, zlasti na manj obveščen in izobražen del volilcev. Čilska politična slika je torej skrajno nejasna: na eni strani nemoteno pa čeprav osramočeno vztraja diktatura, na drugi strani pa opozicija, prežeta z upravičenim in hkrati nevarnim triumfalizmom. Verjetno bo minil še kak dan, preden se bo navdušenje poleglo in bodo Pinochetovi nasprotniki začeli trezneje gledati na nastali položaj. Pinochet je v bistvu nastavil spretno pripravljeno past, in čas je, da tudi demokratične sile začnejo sestavljati svojo politično strategijo.
Zaključni večer Dnevov nemega filma
PORDENON — »Postavni Sander-son ima tri konjičke: ženske, ženske in ženske«. Tako so opisovali negativnega "heroja (bogatega gizdalina) Griffit-hovega filma Pot na vzhod v napisih, ki so v času nemega filma nadomeščali dialoge. Kaj pa Anno? Dobro, pošteno in očarljivo dekle, ki je moralo zaradi revščine iz rodne vasi v ameriško velemesto? Nje ni bilo treba podrobneje opisovati, saj so jo gledalci dobro poznali. Ponašala se je lahko z vsemi vrlinami zvezde, ki jo je poosebljala res nepozabna Lilian Gish.
Čar Griffithove melodrame o ljubezni, grehu in kljubovanju naravi (nepozabni bodo ostali kadri Anne na begu po reki, na kateri se nevarno lomijo ledene plošče) je prevzel občinstvo, ki je sinoči polnilo pordenonski kino Verdi.
K uspehu zaključnega gala večera letošnjih Dnevov nemega filma pa je znatno pripomogla tudi magija glasbene kulise v izvedbi sinfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki je pod vodstvom izvedenke Gillian B- Andreson poskrbel za nepozaben pozdrav gostom.
E. F.
• Črnogorsko vodstvo
lišče. Ob šestih zjutraj je policija demonstrante razgnala, v Titogradu pa je bilo včeraj uvedeno dejansko izredno stanje.
Ob enih popoldan sta se na izredni skupni seji, ki sta jo neposredno prenašala radio in televizija, sešli predsedstvi Socialistične republike in centralnega komiteja Črne gore. Ugotovili sta, da je bil socialni revolt upravičen (demonstranti so najprej zahtevali ob odstopih politikov še hitro reševanje gospodarskih težav, nižje davke, za polovico višje plače - prvotnih zahtev je bilo dvanajst). Ostro pa sta obsodili velikosrbski nacionalizem, ki vse bolj posega po Črni gori. Kar pa se zahtev po odstopih politkov tiče, je bilo rečeno, da bodo o njih razpravljali le legitimni organi političnega sistema.
Včeraj se je na izredni seji sestalo tudi predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in kot med drugim pravi v sporočilu javnosti: "... odločno podprlo ocene in ukrepe predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Črne gore in ustavnih inštitucij Črne gore." Predsedstvo jugoslovanskih komunistov je ugotovilo, da so nacionalistične sile "poskušale izkoristiti protestno zborovanje v Titogradu zato, da bi s pučem zamenjale vodstvo Zveze komunistov Črne gore in Socialistične republike Črne gore in ogrozile njen ustavni položaj enakopravne članice jugoslovanske federacije".
Črnogorska vlada pa se je na včerajšnji izredni dopoldanski seji odločila, da bo v parlamentu postavila vprašanje zaupnice. Šele po tem se bi bilo mogoče pogovarjati o odstopu.
Medtem ko so bile demonstracije v Titogradu že razbite, pa so začeli demonstrirati delavci v Nikšiču, ki protestirajo zaradi uporabe sile v Titogradu in zahtevajo odstope politikov. Tako je Nikšič ža drugi dan v stavki.
e Solidarnost
nimo tudi pravico vsakega naroda -tudi slovenskega - da izhajajoč iz svojih suverenih pravic, iz vitalnih interesov svojega delavskega razreda in delovnih ljudi, suvereno odloča o svoji usodi in skupaj z drugimi narodi in narodnostmi o usodi SFRJ v celoti.
Storiti moramo vse, da končno prevlada razum v naši državi, da usmerimo svoje moči na uspešno uresničevanje treh reform, v skladu z usmeritvami konference Zveze komunistov Jugoslavije, da se stabilizirajo razmere na Kosovu, vrne zaupanje med tamkajšnje ljudi, ne glede na to, kateremu narodu pripadajo, da se vrne mir v ta najmanj razviti del naše skupnosti. Prav tako podpiramo tudi komuniste Vojvodine, da čimprej presežejo sedanje kritično stanje in tako ne dovolijo uveljavljanja teženj, ki želijo odpraviti, ne pa razvijati socialistične avtonomne pokrajine kot konstitutivne elemente federacije v sestavi Socialistične republike Srbije. Skupaj z vami in z vsemi komunisti Jugoslavije se bomo odločno postavili po robu rušilnim silam, silam brezumja, ki bi rade pahnile našo družbo v prepad in, s potiskanjem ljudi na ulice, z nasiljem pisale bodočo tragično zgodovino naše prihodnosti. Nočemo se sprijazniti z vsiljevanjem takšnega reševanja vprašanj našega skupnega življenja. Samo strpno lahko gradimo demokratičnejšo in bogatejšo skupno prihodnost, v kateri bo zagotovljen svoboden in enakopraven razvoj človeka in vseh narodov ter narodnosti. Iz krize lahko pridemo samo po samoupravni demokratični poti, po poti reform, s krepitvijo pravne države, s spoštovanjem človekovega dostojanstva, njegovih pravic in svoboščin, po poti enakopravnosti narodov in narodnosti. Ne vidimo druge poti, če se ne želimo izgubiti v brezupu in brezpotjih evropske periferije.
Ljubljana, 8. 10. 1988
Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
vseh treh vprašanj SR Slovenija ostro in odločno vztraja na svojem načelnem stališču avnojevske avtonomije in suverenosti republik, žal pa kaže, da je osamljena.
Vse to pa bo v ozračju odkritega pritiska nove najbolj množične in hrupne manifestacije, ki jo že pripravljajo in ki bo v petek, 21. oktobra, ali v soboto, 22. oktobra, v Beogradu na velikem prostoru ob Savi poleg stolpnice CK ZK Jugoslavije. Zborovanje bo res nekaj dni po zasedanju centralnega komiteja toda istočasno z zasedanjem jugoslovanske skupščine, ki je od tega prostora oddaljena le nekaj kilometrov.
V takem ozračju in ob tako preciznih in prefinjenih pripravah se kaj lahko pojavijo zahteve po nekaterih bistvenih spremembah jugoslovanskega državnega ustroja, kot so: ukinitev načela konsenza republik in torej preglasovanje, ustanovitev posebnega zbora delavcev, v katerem bi seveda glasovali po številu in v katerem se ponovno z lahkoto preglasuje.
Zato je tudi razumljiva in upravičena včeraj izražena zaskrbljenost predsednika Jožeta Smoleta za obrambo slovenske državnosti in suverenosti in za zagotavljanje modernega razvoja socialistične Jugoslavije, kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti.
e Tartinijeva hiša
segmentu našega odnosa do narodnosti in do manjšin. In pri tem želim poudariti, da mislim prav na vse narodnosti v Jugoslaviji.« »Zato moram ponovno opozoriti,« je podčrtal Smole, »da se z vso pravico zavzemamo za Slovence v Italiji, saj sodimo, da je za sprejem zakona o globalni zaščiti že skrajni čas.«
Skorajda kontrapunkt svečanosti, ki je poudarjala pomen sodelovanja in sožitja, pa je bila po sili razmer poslanica, ki so jo naslovili najvišjim slovenskim organom in v kateri so opozorili, kako »boleče občutimo protislovja, ki se zaradi pojavov narodnos-
tne nestrpnosti, pomanjkanja občutka za demokratično razreševanje odnosov med pripadniki različnih narodov, kažejo v sedanjem trenutku v nekaterih delih Jugoslavije«. V poslanici je rečeno, da vsakdanje življenje v piranski skupnosti dokazuje, kako je mogoče družbene in ekonomske probleme reševati edinole po demokratični poti. Zato udeleženci slavnosti v celoti podpirajo politiko SR Slovenije za socializem po meri človeka. V dokumentu so poudarili prepričanje, da je ustavo mogoče spremeniti samo tako, da ne bodo okrnjene demokratične samoupravne pristojnosti narodov in narodnosti.
Otvoritveno slovesnost so s svojo pesmijo in glasbo obogatili mešani pevski zbor Skupnosti Italijanov iz Pirana, kvintet trobil ter pihalni orkester kulturnega društva Karol Pahor. Ob koncu pa so predsedniku Skupnosti Italijanov iz Pirana Riccardu Gia-cuzzu naložili prijetno dolžnost, da je prerezal trak in uradno odprl sedež Skupnosti, ki je bil nato ves dan na ogled obiskovalcem.
• Tajno glasovanje
vladal nad drugim, kar je na žalost velika značilnost današnjega političnega trenutka. Tako na vsedržavni ravni, kjer je merjenje moči okrog problema tajnega glasovanja prej samo sebi namen kot pa resničen cilj dejanskega izboljšanja inštitucij.
Toda vrnimo se k problemu tajnega glasovanja. Vsa sedanja bitka je v bistvu igra ravnovesja sil. Glavna skrb KPI je, da bi je večina ne pregazila. Da bi dokazala, da še vedno nekaj pomeni, da večina tako ali drugače ne more brez nje. Glavna skrb socialistov je, da bi preprečili možne dogovore in sporazume med KD in KPI, kar bi jih izrinilo iz igre. Demokristjani pa skrbijo, kako bodo najbolje krmarili med grožnjami PSI, da razbije koalicijo, če KD ne bo spoštovala dogovorov, in grožnjami opozicije ter med notranjimi zdrahami in razprtijami, ki se lah-
ko pogubno reflektirajo na bližnji kongres. Ob vseh teh skrbeh, bojaznih in pomislekih sta šla mimo že dva tedna, a zaenkrat brez pravih zmagovalcev in poražencev. Morda je bil poražen le zdravi občutek za mero.
Ob tem je jasno, da je tajno glasovanje prej pretveza kot resničen problem in bi bilo treba o njem, kot bistvenem elementu demokracije, ne glede na njegovo tajnost ali javnost morda razmišljati nekoliko drugače.
V teh tednih smo videli, da velike in manjše osebnosti italijanske politike rade kličejo na pomoč velike mislece preteklosti, da bi jim posvetili s svojo nesmrtno modrostjo v mračne meandre pristranskih političnih tez. Mimogrede naj povemo, da se včasih tudi pošteno uštejejo, kot na primer tisti Ghino di Tacco, ki je poklical na pomoč Plinija Starejšega, da bi preko njega povedal, "da je bilo tajno glasovanje prispevek k propadu rimskega senata". Tisti, ki bolje obvladajo starorimsko kulturo so takoj ugotovili, da je Ghino di Tacco zamenjal Plinija Starejšega za Plinija Mlajšega, pa še tega je napačno razumel, saj je Plinij Mlajši smatral "tajno glasovanje kot obrambo pred propadom senata".
Sicer pa med raznimi citati, ki jih politiki tako radi navajajo, da bi dokazali nesmisel in škodljivost tajnega glasovanja ali obratno, nisem slišal nobenega, ki bi obravnaval problem glasovanja kot takega. O tem so pustili pisane sledove številni misleci, od Cicerona, ki pravi, da "v civilnih razpravah, kadar dobri veljajo več od številnih, se morajo državljani tehtati in se preštevati", do Descartesa, ki je trdil, da je "številnost glasov dokaz brez vrednosti za resnice, ki jih ni lahko razkriti", pa do Schillerja, ki je prav tako menil, da bi bilo treba "glasove tehtati in ne preštevati".
O tem lahko vsakdo misli svoje. Težko, morda je nemogoče prevesti v prakso te teorije. Res pa je, da se demokracije ne da vedno meriti samo po številu poslancev, ki so se o nečem izrekli pod pritiskom tega ali onega mogotca, tega ali onega pristranskega interesa.
Podpiramo predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Črne gore, ki je sprejelo upravičene zahteve delavcev, uprlo pa se je poskusom, da se nezadovoljstvo delavcev z njihovim socialnim in človeškim položajem, izrabi za napade na legalne inštitucije te republike, s tem pa tudi na socialistično samoupravno in federativno ureditev Jugoslavije. Vztrajamo na načelih, na katerih temelji nacionalna politika Zveze komunistov Jugoslavije, in -kot je to rečeno v stališčih predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije - odločno podpiramo komuniste Črne gore v njihovem boju zoper pritiske, ki s pozicij srbskega nacionalizma zanikajo nacionalno identiteto črnogorskega naroda in ogrožajo suverenost Socialistične republike Črne gore kot države črnogorskega naroda in pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki v njej žive. To so temeljne pridobitve skupnega boja Črnogorcev z drugimi narodi in narodnostmi v narodnoosvobodilni
borbi in v socialistični revoluciji, skupaj s pravico do svobodnega in vsestrankega razvoja v skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti v SFRJ. Primerom ogrožanja teh vrednot in podcenjevanja črnogorskega in makedonskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije smo se uprli tudi takrat, kadar so se pojavljali v nekaterih člankih v Sloveniji. S podporo pridobitvam črnogorskega naroda hkrati branimo pravico vsakega dela Zveze komunistov Jugoslavije - tudi svojo -da z demokratičnimi sredstvi brani svojo legitimnost in uresničuje svojo odgovornost pred delavskim razredom in svojim narodom. S tem bra-
• V pričakovanju
CK in ta zahteva se vedno glasneje pojavlja na vseh zborovanjih, ki se v teh dneh mrzlično ponavljajo po raznih srbskih mestih.
To pa v konkretni jugoslovanski stvarnosti pomeni konec resnejšega poskusa uvajanja tržnega gospodarskega sistema in reševanja krize na tej osnovi. Padec vlade bi pomenil konec produktivnih naporov in novo porazdelitev, ki lahko pomeni samo odvzemanje izredno skromne in nezadostne akumulacije Severu, ker je na Jugu tako že ni več. To je porazdelitev revščine za ustvarjanje še hujše bede.
Politično se bodo stvari reševale v prihodnjih dveh tednih na dveh izredno zanimivih zasedanjih.
V	ponedeljek, 17. oktobra, bo v Beogradu zasedal sedemnajsti plenum jugoslovanskih komunistov, ki ima na dnevnem redu prav vsa osnovna sporna vprašanja. Seja bo potekala v razgretem ozračju, ki ga zaostrujejo še oster spor okrog ustavnih sprememb in stalne manifestacije, ki zajemajo tudi Beograd.
V	petek, 21., in soboto, 22. oktobra, pa bo zasedala jugoslovanska zvezna skupščina, ki se mora dokončno dogovoriti za ustavne spremembe. Sedaj so menda usklajene gospodarske reforme in to načeloma v pozitivni tržni smeri. Povsem nerešena pa so tri vprašanja: finansiranje in s tem tudi status jugoslovanske ljudske armade in njen položaj v družbi. Pristojnosti Uprave državne varnosti (bivše Udbe) in njena možnost ukrepanja po celotnem ozemlju Jugoslavije ne oziraje se na republiške meje. Končno pristojnost republiških in zveznih sodišč in seveda z njimi povezanih javnih tožilcev. Glede
draguljarno molalon
Narodna ul. 28 Opčine - TRST Tel. 211465
Začeli so se tretji koroški dnevi v Italiji
Ta utrjevanje kulturnih vezi med Korošci in Slovenci iz Furlanije-Julijske krajine
TRST - Položaj slovenske narodnostne skupnosti s posebnim poudarkom na šolsko problematiko, novi dialog z dunajskimi oblastmi in vladnimi strankami, nadaljnje perspektive in odnosi z drugo manjšinsko organizacijo na Koroškem — Zvezo slovenskih organizacij: to so bile glavne teme tiskovne konference, ki so se je včeraj, kot gostje deželne svetovalske skupine Slovenske skupnosti, udeležili Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev s predsednikom Matevžem Grilcem, Krščanske kulturne zveze (prisoten je bil tajnik Nužej Tolmajer) in državni poslanec v dunajskem parlamentu Karel Smolle.
Pred tiskovno konferenco so se koroški politični in kulturni delavci sestali z delegacijo Slovenske skupnosti, ki jo je vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar in si izmenjali informacije in izkušnje o delu, ki jih tako NSKS kot SSk opravljata za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti na južni Koroški in v Furlaniji-Julijski krajini. Izmenjava mnenj in informacij med NSKS in SSk sodi v okvir 3. koroških dnevov v Italiji, ki so se začeli sinoči v Trstu za nastopom MePZ »Rož« z revijo »Ponižani in razžaljeni« (ponovili jo bodo danes v Gorici, ob 16. uri v Kulturnem domu) in se bodo po vrsti prireditev zaključili čez teden dni v Žabnicah z nastopom Plazniških deklet, družine Lipuš in tria Libuče, ki se bodo istega dne, v popoldanskih urah, Predstavile tudi v slovenski Benečiji.
Gre za sklop prireditev, ki so si jih prireditelji zamislili, da bi se vezi med koroškimi Slovenci in Slovenci v F-JK še bolj okrepile in da bi se obe manjšini obojestransko, predvsem na kulturnem področju, bolj spoznali. Prvi koroški dnevi v Italiji so bili leta 1984, drugi leta 1986, v teh dneh Pa je na sporedu že tretja prireditev.
Včerajšnja tiskovna konferenca je bila uvod v to tretje srečanje, na kateri je v NSKS vključen del koroških Slo-yencev orisal položaj slovenske manjšine, ki se sedaj prebija skozi številne težave in si želi priboriti novo mesto v odnosih z dunajsko vlado in s strankami vladne koalicije. Državni poslanec Karel Smolle je predvsem podčrtal važnost, da je Slovencem, v sodelovanju z Zelenimi, uspelo Poslati svojega predstavnika v dunajski parlament in zagovarjal važnost povezav na volitvah s silami, ki so Slovencem najbližji. Glavno pozornost je Smolle seveda posvetil koroški šolski problematiki. Dejal je, da »nam je uspelo bistveno ublažiti pripravljeno nakano proti slovenski skupnosti« in da »nismo klonili, čeprav nismo v celoti vsega
dosegli«. Obširno je govoril tudi o tako imenovanem novem dialogu, to je dialogu z vladnimi strankami, potem ko je dunajska vlada pokazala pripravljenost za uresničitev določenih nalog. Poslanec Smolle je s tem v zvezi opozoril, da je stvar manjšine, da doseže določene rezultate in da je le v njenih rokah odgovornost, da ne izgubi te priložnosti. Napovedal je da bo prihodnji teden ustanovljena medfrak-cijska parlamentarna skupina (med socialisti, Ljudsko stranko, Zelenimi in »če nam bo uspelo tudi s Haiderjevimi svobodnjaki«).
Izrazil je veliko zaskrbljenost nad tem, kar se dogaja v Jugoslaviji, kjer po njegovih besedah vlada velika »nesposobnost in nepripravljenost odgovornih za reševanje gospodarskih problemov«.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc pa je s svoje strani orisal prizadevanja koroških Slovencev, da bi postali subjekt v političnem, kulturnem ip gospodarskem dogajanju v Avstriji. Dodal je, da je dunajska vlada prišla do zaključka, da se vprašanja slovenske manjšine dajo rešiti le v dogovoru z manjšino in da smo danes priča prvim pozitivnim korakom dunajskih oblasti in to po 31 letih. Zaradi tega je po njegovih besedah popolnoma pravilno, da se je del koroških Slovencev opredelil za novi dialog, kakor je tudi razumljivo, da del Korošcev na to ne pristaja.
Glede odnosov z drugo, levičarsko usmerjeno manjšinsko organizacijo — Zvezo slovenskih organizacij — je predsednik NSKS Grilc priznal, da v teh odnosih obstajajo težave. ZSO je očital, da želi prav s spori o šolski problematiki izboljšati svojo pozicijo v okviru narodnostne skupnosti. Po Gričevih besedah je ZSO, potem ko so socialisti izgubili vsak notranji vpliv, v rokah komunističnih skupin, ki vodijo njeno politiko. »Ker pa je KP v Avstriji zelo šibka,« je dodal, »zato taka stranka živi od nerešenih vprašanj in jih tudi nima namena rešiti.« Glede šolskega vprašanja je še dodal, da ZSO išče danes možnosti kako vstopiti v šolski sosvet, ne da bi izgubila obraz.
Na tiskovni konferenci je tekla beseda še o drugih aspektih spremenjene politike Narodnega sveta koroških Slovencev, katerega predstavniki so se poleg drugega tudi ostro obregnili ob dejstvo, da jugoslavanski premier Branko Mikulič ni sprejel delegacije slovenske manjšine v Avstriji med svojim nedavnim obiskom pri dunajskih oblasteh.
ALEKSANDER SIRK
Na Dunaju poimenovali ulico po Ivanu Cankarju
DUNAJ — Na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji so pred kratkim v 23. dunajskem okraju poimenovali eno izmed ulic novega naselja po slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. S tem je avstrijsko glavno mesto počastilo največjega slovenskega pisatelja, ki je več let preživel v dunajskem Ottakringu.
Sejem elektronike v Pordenonu
PORDENON — V Pordenonu se je začel včeraj in se nadaljuje danes 11. Sejem EHS. Gre za sejem odvečne elektronike »Surplus« za radioamaterje. Prireja ga sejemska ustanova v Pordenonu s tamkajšnjo sekcijo radioa-Heterjev ARI.
. Gre torej za zelo specializiran se-Jetn, ki bo zanimal le ozko število ljudi- V okviru sejma, ki so ga odprli včeraj ob 10. uri, so govorili o radioamaterski službi v okviru civilne zašči-te- Sodelovali so strokovnjaki iz raznih krajev Italije.
Odkrili
ponarejene
franke
SEŽANA — V sežanski poslovni ®n°ti koprske splošne banke so pred ?nevi znova odkrili ponarejeni tuji ankovec. Med preštevanjem deviz, so arnreč odkrili ponarejeni bankovec ,a 200 francoskih frankov, ki so ga po asnejših ugotovitvah zamenjali v sre-I 0 v motelu na suhozemnem termina-L1. v Sežani. Ponarejeni bankovec je d skrit med tremi veljavnimi.
(I. U.)
Železna Kapla: odločni nastopi za ohranitev tovarne Obir
Po nekaterih vesteh hi morali v njej v naslednjem letu ustaviti proizvodnjo - Tovarna na Rebrci t’ dolini Bele trenutno zaposluje okrog 250 delavk in delavcev - Glavno besedo ima sedaj koroška deželna vlada
CELOVEC — Koroška deželna vlada je iz nerazumljivih razlogov najavila, da bo zmanjšala obljubljeno finančno podporo za sanacijo Tovarne celuloze Obir na Rebrci. Prav tako so nekateri časopisi objavili, da bo morala tovarna z začetkom naslednjega leta ustaviti proizvodnjo, ker menda v preveliki meri onesnažuje okolje z žveplovim dioksidom.
Vodstvo tovarne Obir je k tem vestem ugotovilo, da so sedanji lastniki tovarne z namestitvijo elektrofiltra in regeneracijske naprave za žveplov dioksid onesnaževanje okolja znatno zmanjšali, čeprav pa se seveda zavedajo, da proizvodnja celuloze okolje še nadalje onesnažuje. Zato je vodstvo podjetja že pred dvema letoma predložilo deželni vladi celovit projekt. Očitno pa so dogodki v celulozni stroki (Magdalen) zavlekli odločitev. Zato vodstvo Obirja deželno vlado poziva, »naj v interesu tovarne, predvsem pa v interesu prebivalstva nemudoma sprejme sklep o deželni podpori za ekološko sanacijo. Le tako bi lahko deželna vlada omogočila takojšen začetek sanacijskih del na Rebrci«. Z napovedjo, da bo deželna vlada zmanjšala obljubljeno podporo, so sedanji lastniki in vodstvo Obirja seveda prisiljeni, da si poiščejo druge možnosti financiranja. Kljub temu pa vodstvo Obirja upa, da bo ob dobri volji deželne vlade in pristojnih forumov na Dunaju lahko izvedlo sanacijski projekt.
Tudi župan dr. Haller je v imenu občine Železna Kapla ostro protestiral proti vestem, da bi Obir naslednje leto zaprli. Napovedal je, da se bo občinsko zastopstvo tudi še naprej borilo za obstoj tovarne.
		
| i		
F ilpEiH	ff i	m
1		mm
Tudi Slovenci na prazniku poezije v Lužici (v NDR)
LUŽICA — Lužiški Srbi, ki živijo kot narodna manjšina v Nemški demokratični republiki, imajo poleg ljudske kulture, kot sta glasba in ples, tudi močno razvito literarno dejavnost. Njihovi pesniki in pistelji so združeni v posebnem društvu, ki deluje kot pododbor pisateljske zveze Vzhodne Nemčije.
Čeprav je oddaljenost med Lužico (okolica Budyšina in vzhodno od Berlina) in Koroško velika, koroški Slovenci gojijo stike tudi s to narodno skupnostjo. Tako je tudi na literarnem področju, saj pisatelje, kot so Jurij Koch, Jurij Brežan, Benedikt Dyrlich, Tmasz Nawka, poznajo tudi na Koroškem in pri nas.
Navedeni besedni ustvarjalci so bili že na Koroškem, večina na obir-skih in drugih pisateljskih srečanjih. S tem je prišlo tudi do tesnejših stikov na tem področju. 10. festival srbske poezije (posvečen lužiškosrbske-mu pesniku in rodoljubu Jožefu No-waku) pa je bil priložnost za povraten obisk koroških književnikov v Lužici. V dneh od 28. septembra do L oktobra letos sta se v Budyšinu mudila Maja Haderlap in Andrej Kokot in kot gosta sodelovala na njihovem prazniku poezije ter kolokviju, na katerem so obravnavah problematiko področja gledališča. Če dogajanje v Budyšinu strnemo na kratko, potem je treba reči, da je bil to pravi narodni praznik na visoki ravni. Prireditelji so v spored vključili tudi svoje glasbenike, pevske zbore, glavni del pa je bil namenjen poeziji. Štirinajst pesnikov je bralo svoje, pesmi Jožefa Nowaka in pesmi, napisane njegovemu spominu. Med nastopajočimi sta bila tudi Maja Haderlap in Andrej Kokot; njun nastop je bil sprejet s posebno pozornostjo, saj je poezija koroških Slovencev tamkajšnjemu občinstvu razmeroma malo znana. Praznik poezije pa se ni odražal le v velikem številu nastopajočih pesnic in pesnikov, ampak tudi v množični odzivnosti publike, ki je napolnila dvorano tamkajšnjega gledališča (nad 400 sedežev; daleč preko 200 poslušalcev pa v dvorani ni našlo prostora).
Na večerji, ki jo_ je gostom priredil predsednik lužiškosrbskega pisateljskega združenja Jan Wornar, se je Maja Haderlap zahvalila za povabilo in gostoljubnost, medtem ko je Andrej Kokot spregovoril o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter njenem boju za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Maja Haderlap pa je z referatom o razvoju povojne slovenske gledališke dejavnosti na Koroškem sodelovala tudi na kolokviju gledališčnikov.
Obisk koroških književnikov v Lužici je brez dvoma poglobil tovrstne stike. Med bivanjem v Budyšinu je bila priložnost za navezavo prijateljskih stikov, ogled nekaterih predelov, kjer živi lužiškosrbska narodna skupnost, ter njihovih kulturnih spomenikov.
Poleg pesnikov iz vzhodnoevropskih so prvič sodelovali pesniki iz zahodnih dežel, kar je spodbuden korak k tesnejšemu sodelovanju med pisatelji v NDR in zahodnih deželah. Maja fladerlap in Andrej Kokot sta z obiskom v Budyšinu opravila pomembno poslanstvo za širjenje slovenske koroške literature v novem kulturnem prostoru.
A. K.
1W(
COLLEEN
McCULLOUGH
prevedla Breda Konte
75.
^ »Lažeš, Mary! Čutim to! Vedno sem mislil, da me imaš Y °draslega, toda zdaj vem, da me nimaš, zdaj, ko sem te ^ftel z očetom! Nič več me ne maraš, zdaj imaš rada očeta! vlc nimaš proti, če te oče objame! Videl sem te, kako ga - čas objemaš in tolažiš! Ne dovoliš pa da bi te jaz objel k	ne tolažiš mene! Vse, kar narediš zame, je to, da me v
stelji dobro pokriješ, jaz pa si želim, da bi me objela in 6 tolažila, toda ti tega ne storiš! To počenjaš z očetom!
> , RaJ je narobe z menoj, zakaj me nič več ne maraš? kaj Si se spremenila, ko je oče začel prihajati z nama Jk? Zakaj me vedno puščata ob strani? Povem ti, da me maraš in da je oče tisti, ki ga imaš rada!«
Žel MarY ie obstala popolnoma negibna in si na vso moč jj. eta, da bi se lahko odzvala temu obupnemu, osamljene-
jv. ' via. ui sc lanivu uuzvaia itriiiu uuupnciiiu, voaniijent:-
prU. klicu po ljubezni, vendar je bila preplašena, ker je tako iznenada. Ljubosumen je! Bil je besno, poses-je^k° ljubosumen! Svojega očeta je imel za tekmeca, ki mu
njeno naklonjenost, in to ni bila prava otroška ljubo-^host. V njej je bil moški: primitiven, posestniški, spolni
moški. Besede, ki naj bi ga potolažile, ji nekako niso šle z jezika; enostavno je ostala brez besed.
Otrpla in nasršena od jeze sta strmela drug v drugega, potem pa je Mary ugotovila, da se ji kolena tako tresejo, da se je komaj obdržala na nogah. Z rokama je otipala majhno vzpetino v tleh in sedla nanjo, ne da bi ga izpustila izpred oči.
»Tim,« je obotavljaje rekla in se trudila, da bi izbrala kar najbolj prave besede. »Tim, dobro veš, da ti nikoli nisem lagala. Nikoli! Preveč te imam rada, da bi ti lagala. To, kar ti bom zdaj povedala, je nekaj, česar ne bi mogla povedati otroku. To lahko povem le odraslemu moškemu. Zagotavljal si mi, da si odrasel, tako boš moral zdaj prenašati vse težave in bolečine, stvari, ki sodijo zraven, če si odrasel moški. Ne morem ti prav razložiti, zakaj sem dovolila tvojemu očetu, da me objame, tebi pa ne, vendar ni vzrok v tem, da imam tebe za otroka, ampak gre za to, da je-on zelo star. Kaj ne vidiš, da si vse napak razumel ?
Tim, pripraviti se boš moral na to, da boš sprejel še en tak udarec, kot je bila mamina smrt, in zato moraš biti močan. Biti moraš dovolj odrasel, da boš lahko ohranil zase skrivnost, ki ti jo bom zaupala, posebno še pred očetom. Nikoli ne sme zvedeti, da sem ti povedala.
Se spominjaš, kako sem ti pred davnim časom razložila, kaj se zgodi z ljudmi, ko umro, zakaj umro, da postanejo prestari in preveč utrujeni, da bi nadaljevali z življenjem, da se iztečejo, kot pozabljene ure, dokler jim srce ne preneha biti? No, včasih se zgodi, da gre to usihanje hitreje, in to se je zgodilo tvojemu očetu. Ko je umrla tvoja mama, je začel hitro propadati. Vsak dan, ki ga mora preživeti brez nje postaja bolj utrujen.«
Še vedno je negibno stal nad njo in se ves tresel, ko jo je poslušal. Mary ni vedela, ali je to posledica njegovega besa ali pa reakcija na to, kar mu pripoveduje. Mukoma je nadaljevala.
»Vem, da strašno pogrešaš svojo mamo, Tim, vendar je ne pogrešaš tako, kot jo pogreša on, ker si mlad, on pa je star. Oče si želi umreti, želi si, da bi ležal pod zemljo, kjer počiva tvoja mama, da bi ležal poleg nje, kot sta ležala vsako noč, ko je bila še živa. Rad bi bil spet z njo. Skupaj sodita, veš, ne more živeti brez nje. Malo prej, ko si me našel na verandi, ko sem ga tolažila, mi je povedal, da ve, da bo umrl. Nič več se mu ne da hoditi in govoriti, ker je star in se ne more navaditi na življenje brez nje. Zato sem ga objela. Žalostna sem bila in jokala sem zaradi njega. V resnici je bil oče tisti, ki je tolažil mene, in ne narobe. Vse si razumel popolnoma napak.«
Zaradi njegovega nenadnega giba je dvignila pogled, potem pa je ukazujoče dvignila roko.
»Ne, ne joči, Tim! Daj no, zdaj moraš biti zelo pogumen in močan, ne smeš dovoliti, da bi oče videl, da si jokal. Vem, da sem zadnje čase tvojemu očetu posvečala veliko časa, za katerega po pravici misliš, da pripada tebi, vendar je njemu ostalo tako malo časa, ti pa imaš pred seboj še vse življenje! Je mar narobe, ker mu želim podariti čisto malo sreče, ki naj bi zjasnila tistih nekaj dni, kar mu jih je še ostalo ? Podari mu te dni, Tim, ne bodi sebičen! Tako zelo sam je! Močno pogreša tvojo mamo, duša draga, tako je pogreša, kot bi jaz pogrešala tebe, če bi mi umrl. Hodi po svetu, ki je le napol osvetljen.«
Tim se ni nikoli naučil obvladati mišic na obrazu, da bi dajal ravnodušen videz. Ko je tako strmel vanjo, so se čez njegov obraz podila najrazličnejša čustva in bilo je več kot očitno, da razume dovolj.
Predstavnik KD edini kandidat za tržaškega župana
Richetti praktično brez tekmecev
Občinski upravi se obeta manjšinska politična koalicija
Tržaški občinski upravi se razen velikih presenečenj v zadnjem trenuku obeta manjšinski odbor z županom Richettijem (KD) in s koalicijo, sad sodelovanja demokristjanov, liberalcev, Slovenske skupnosti, socialdemokratov in republikancev. To je glavna in tudi edina politična smernica, ki je izšla s petkove več kot peturne razprave v občinskem svetu, po kateri ni nihče izmed kandidatov za župansko mesto prejel po zakonu obvezne absolutne večine glasov. Edini resni kandidat za tržaškega župana je pravzaprav le Franco Richetti, ki se je v petek v bistvu znašel brez tekmecev. Lista za Trst ni in tudi ne bo predložila svojih kandidatur, isto velja tudi za socialiste in za laične stranke. Prvi so le v prvem glasovanju simbolično podprli svojega pokrajinskega tajnika Agnellija, nato so oddali belo glasovnico. Liberalci, republikanci in socialdemokrati pa so jasno povedali, da ne nameravajo tvegati "političnih pustolovščin" in izpostaviti svoje kandidate "milosti in nemilosti" močnejših zaveznikov.
Do petkove občinske seje, ko bo za izvolitev župana in odbornikov zadostovala le relativna večina glasov, manjka sicer še pet dni. V tem času se lahko torej marsikaj zgodi, težko pa je verjeti, da se bodo stranke po več kot trimesečnih neplodnih pogajanjih sedaj sporazumele v nekaj urah, čeprav nas je tržaška politika že nekajkrat presenetila z nepričakovanimi zasuki. Na petkovi seji je bilo opaziti neke vrste resignacijo, da je manjšinski odbor v teh pogojih neizbežen. Taka uprava pa bi lahko samo vodila tekoče upravne zadeve, saj bi nad njo kot Damoklejev meč vedno visela preteča nevarnost komisarske uprave.
Demokristjani so s tajnikom Tripanijem že v samen začetku
podčrtali, da so za oblikovanje se-demstrankarske koalicije (vladne sile z LpT in SSk) z županom Richettijem. Pri tej kandidaturi ne nameravajo na noben način popustiti, zato so pripravljeni tvegati izvolitev manjšinske koalicije. Tudi socialisti in listarji so ponovili že znana stališča. Podžupan Seghene in načelnik svetovalske skupine PSI Perelli sta obtožila KD, da je s svojo prejudicialno zahtevo vseskozi negativno pogojevala pogajanja in s tem kompromitirala oblikovanje večinske in stabilne koalicije. PSI je mnenja, da bi demokristj anski župan ne predstavljal "politične sinteze" morebitne nove koalicije. Socialisti so zato na pogajanjih predlagali svojega kandidata Segheneja, podprli pa bi lahko tudi predstavnika laičnih sil in celo melonarja.
Lista pa je v petek s Cecovini-jem in Gambassinijem odklonila to "vabilo". Predsednik melonar-skega gibanja, ki je stari "politični maček", je rekel, da se LpT "prostovoljno" odreka županski kandidaturi. Lista je brez vsakršne politične linije, če jo je sploh kdaj imela, kot jasno dokazuje dejstvo, da bo šele na skupščini 23. oktobra odločala o svojem zadržanju do nove uprave. Za presenečenje, če ga tako lahko imenujemo, so poskrbeli predstavniki laičnih sil PRI, PLI in PSDI, ki se na noben način ne ogrevajo, da bi bil župan iz njihovih vrst. Prav nasprotno. Socialdemokrat Berce je celo izjavil, da laično-socialistična fronta sploh ne obstaja in da se socialdemokrati bojijo "smrtnega objema" z večjimi koalicijskimi zavezniki.
Komunista Costa in Pessato sta odločno obsodila zamude in zavlačevanja pri sestavi nove uprave ter opozorila na popolno paralizo, ki vlada na Občini in Pokrajini. Costa, ki je pokrajinski sekretar stranke, je podčrtal, da je tudi
na Tržaškem dozorel čas za korenite politične premike, pri čemer je pozval socialiste, »naj resnično pokažejo tolikokrat opevane težnje po oblikovanju naprednih in učinkovitih uprav«. Pessato pa je s svoje strani opozoril, da ni odprto samo vprašanje župana, ampak tudi koalicije, ki bi ga morala izvoliti. Predstavnik SSk Lokar, ki se je pri vseh glasovanjih vzdržal, pa je v svojem posegu dal precej jasno razumeti, da bi bila stranka lipove vejice pripravljena pristopiti v morebitno manjšinsko upravo z županom Richettijem. Bil je kritičen do PSI zaradi zadržanja te stranke v devinsko-nabrežinski Občini in obsodil dejstvo, da je skušala krajevna federacija Craxi-jeve stranke izključiti iz tržaških pogajanj SSk.
Petkova debata torej ni povedala nič novega, po že vnaprej napisanem scenariju so se odvijala tudi glasovanja za župana. KD je enotno volila za Richettija, komunisti za Pessata, listarji pa so se vseskozi vzdržali. Presenetilo je le dejstvo, da so socialisti le v prvem glasovanju podprli svojega sekretarja Agnellija, v ostalih dveh pa so se vzdržali. Vse je odloženo na
petek. Tudi scenarij za to sejo pa je morda že napisan.	S. T.
Trenutno glavni kandidat za tržaškega župana, demokristjan Franco Richetti
Jutri seja pokrajinskega sveta
Jutri zvečer se sestane tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev predsednika in novega odbora. Za izvolitev predsednika je, podobno kot na Občini, v prvem sklicanju potrebna absolutna večina glasov, v pomanjkanju političnega sporazuma je zato pričakovati, da bo vsaka stranka vsaj v prvih glasovanjih podprla svojega kandidata. Do izvolive predsednika in odbornikov naj bi zato prišlo čez teden dni, ko bodo lahko predsednik in odborniki izvoljeni z relativno večino glasov.
Če se na tržaški Občini prihodnji petek obeta izvolitev manjšinskega odbora z županom Richettijem (KD), je politični položaj na Pokrajini tudi spričo različnega razmerja sil med strankami skrajno negotov in nejasen. KD ima v pokrajinski skupščini šest svetovalcev, KPI pet, po tri Lista za Trst in PSI, MSI in zeleni dva ter po enega SSk, PLI in PRI. Morebitni manjšinski odbor KD-SSk-PRI-PLI bi lahko računal le na politično podporo devetih svetovalcev na skupnih 24, kar je očitno premalo. Možne pa so tudi druge politične rešitve. Komunisti so na prejšnji pokrajinski seji že predlagali oblikovanje koalicije KPI-PSI-PRI-PLI-SSk-zeleni, ki bi imela za sabo trinajst glasov, torej absolutno večino.
V Benetkah in Franciji predstavili Center za znanstvene raziskave ,
Na mednarodnem zasedanju, ki je privabilo v Benetke člane Unesca, predstavnike Evropske gospodarske skupnosti, voditelje velikih znanstvenih objektov in zastopnike italijanskih industrijskih družb, je spregovoril tudi izredni komisar Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah prof. Domenico Romeo.
Na zasedanju, ki se je odvijalo na temo »Biokemiki in Evropa: načrti in perspektive«, je prof. Romeo predstavil Center za znanstvene raziskave pri Padričah in spregovoril o splošnem položaju Trsta, ki si utrjuje sloves "mesta znanosti". Govornik je naglasil razvoj znanstvenih središč, ki so mednarodnega pomena, in razčlenil odnose med raziskovalnimi dejavnostmi in industrijo. Svoj poseg je prof. Romeo zaključil z ugotovitvijo, da spodbujanje znanstvenih raziskav ugodno vpliva na kulturni in znanstveni razvoj, to pa nedvomno koristi Trstu in vsej Italiji.
Center za znanstvene in tehnološke raziskave so predstavili tudi na četrtem kongresu Mednarodnega združenja znanstvenih parkov, ki je bil v Montpellieru v Franciji. Pred predstavniki 160 najpomembnejših znanstvenih centrov na svetu je dr. Mirano Sancin, ravnatelj Centra pri Padričah, spregovoril o znanstvenem delu Centra, o njegovih načrtih in perspektivah.
Na kongresu v Montpellieru so znanstveniki iz vsega sveta razpravljali o pomenu, ki ga imajo znanstveni parki za razvoj območij, kjer parki delujejo. Posebna komisija je obravnavala tudi vprašanja informatike in možnosti, da bi izdelali umetni razum.
Pomen znanstvenih parkov postaja v sodobnem svetu izjemen, saj so vezni člen med najnaprednejšimi raziskovalnimi dejavnostmi in industrijsko proizvodnjo. V bistvu jamčijo tudi uporabo znanosti v miroljubne namene. Ni nobena skrivnost, če zapišemo, da imajo še danes vojaške strukture monopol nad velikim delom raziskovalnih dejavnosti.
-Na dnevnem redu bo glasovanje o proračunu
V petek odločitev o usodi miljskega občinskega sveta
Drevi v evangeličanski cerkvi
Prvi koncert v organizaciji glasbenega združenja Bach
Kakšna bo usoda občinskega sveta v Miljah? Bo obračun za leto 1988 odobren ali ne? Odločitev je bila napovedana za jutri, toda, kot kaže, tudi v Miljah stranke čakajo, kaj se bo zgodilo na tržaški Občini in na Pokrajini, zato so sejo za glasovanje o proračunu odložili na petek, 14. oktobra.
Zadnja, petkova seja miljskega občinskega sveta je torej potekala nekako v senci istočasne seje na Občini Trst. Po sporočilih župana Muttona, ki je izrazil zadovoljstvo občinskega sveta zaradi izida referenduma v Čilu in zaradi dogovora za preusmeritev dejavnosti bivše rafinerije Aguila, se je razvila razprava o proračunu za leto 1988, za katerega pa so skoraj vsi govorniki ugotovili, da je v bistvu že obračun.
Prvi je posegel svetovalec Liste za Milje Serio, ki se je precej kritično izrazil o dokumentu in napovedal, da bo njegova skupina podala dokončno oceno v glasovalni izjavi. Nato so se zvrstili posegi svetovalcev Roberta Pi-untija (KD), Amelie Postogna (KD) in Franca Colomba (PRI), v katerih je bilo razbrati, da usoda občinskega sveta ni še zapečatena. To je poudaril tudi Fabio Vallon (Lista Frausin), ki je izrazil željo, da ne bi bilo treba sklicati predčasnih volitev. Popolnoma drugačnega mnenja pa je bil svetovalec PSI Ulcigrai, ki je menil, da bi le volitve lahko prinesle razčiščenje. To je izzvalo kritike svetovalca Giannija Marchia (Mestna Lista), ki je menil, da je čista utopija misliti, da bo po volitvah vse v redu - da ni tako, dokazuje situacija na Občini Trst. Sedanji odbor je že napovedal, da je pripravljen odstopiti takoj po odobritvi proračuna, zato je predlagal, naj si svet vzame še nekaj časa za razmislek in da se zato preloži glasovanje na petek, 14. oktobra. Tudi predstavnik PSDI Aldo Derin je bil mnenja, da je treba za volitve počakati, da sedanjemu svetu zapade mandat, to je čez dve leti; v tem času se da še marsikaj narediti. Misovec Morelli pa se je v svojem posegu izrazil proti preložitvi. Za njim je spregovoril načelnik svetovalske skupine KD Fabio Opara, ki je ugotovil, da je položaj skoraj isti kot leta 1987: kaj pa predčasne volitve - ali je to rešitev? Kot zadnji je posegel poslanec Willer
Bordon (Lista Frausin), ki je ugotovil, da je kljub težavam, v katerih je deloval občinski odbor, proračun dober. Napovedal je še, da je skupno s poslancem Bertolijem predlagal amandma k ustavnemu zakonu v smislu, da bi poleg Sicilije tudi druge dežele s posebnim statutom imele pravico sprejemati zakone na volilnem področju, kar zadeva občine in pokrajine. Svoj poseg pa je zaključil z ugotovitvijo, da kljub vsemu KD ni zaprla vrat, kar zadeva prihodnost miljskega občinskega sveta.
Seja se je zaključila z glasovanjem o preložitvi glasovanja o proračunu na 14. oktober, predlog je bil sprejet z večino glasov, proti je glasoval le misovec Morelli, svetovalec PSI Ulcigrai pa se je vzdržal, (bov)
Miljski župan Mutton
Junija letos se je v Trstu "rodilo" glasbeno združenje Bach. Ustanovila ga je peščica glasbenikov in kulturnikov z namenom, da bi v sodelovanju z umetniki in drugimi ustanovami prispevalo k boljšemu poznavanju in proizvajanju glasbe v našem mestu, o katerem se je ob marsikateri priliki poudarilo, da je za vsako novost gluho oziroma otopelo. Kot priča njegovo ime, si bo Združenje prizadevalo za poznavanje, raziskovanje in poglabljanje Bachovega opusa.
Program združenja predvideva poleg koncertov, seminarjev in okroglih miz, na katere bodo povabili vidne osebnosti glasbenega sveta, tudi ustanovitev pevskega zbora ali ko-
V podporo Odboru za varstvo človekovih pravic
Tudi v Trstu solidarnostni odbor
Predlog mladinske sekcije Slovenske skupnosti, naj se ustanovi solidarnostni odbor v podporo odbora za varstvo človekovih pravic iz Slovenije, je naletel na pozitiven odmev. V petek zvečer je bil na sedežu SSk v Trstu solidarnostni odbor ustanovljen, k njemu pa so pristopili različno usmerjeni posamezniki in organizacije. Poleg mladinske sekcije SSk skupnosti so med organizacijami v odboru zastopani Slovenski kulturni klub, Slovenska prosveta, Slavistično društvo Trst, na večeru pa so bili prisotni tudi predstavniki mladinskega odbora SKGZ. Solidarnostni odbor je odprt vsem, ki bi še želeli
pristopiti. Prihodnjič se bo sestal v petek, 14. oktobra, na sedežu SSk v Trstu, Ulica Machiavelli 22.
Takoj po ustanovitvi je odbor potrdil podporo sodelavcem tednika Mladine Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, ki jim sodi prizivno vojaško sodišče v Beogradu. Izrazil pa je tudi ogorčenje zaradi oskrumbe spomenika v Grmeku v Beneški Sloveniji, ki žali čustva slehernega demokrata. Kot znano, je mladinska sekcija SSk v podporo odbora za varstvo človekovih pravic iz Slovenije že konec avgusta začela zbirati podpise. Akcija se zdaj približuje koncu in pobudniki nameravajo podpise izročiti konec tega meseca na posebni slovesnosti.
motne skupine, ki bi ju sestavljali člani Združenja. V načrtu je tudi namestitev knjižnice, ki bi vsebovalo notno gradivo, knjige, dokumente in plošče, nanašajoče se predvsem na Bachovo delo.
Sad truda in požrtvovalnosti vodilnega sveta so prve glasbene pobude v tem mesecu. Na programu so trije koncerti in seminar iz glasbene analize. Vse pobude so nastale v sodelovanju z evangeličansko-luteransko cerkvijo, švicarsko-valdejsko cerkvijo in Tržaško hranilnico in posojilnico.
Prvi koncert bo prav danes ob
20.30	v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili. Predstavil se nam bo organist Arno Hartmann Z Dunaja. Mojster se je rodil leta 1964. Klavir je študiral v razredu A. Fac-kerta, orgle pa v razredu G. Euman-na. V Diisseldorfu je nadaljeval študije s profesorjem Vogelsangerjem■ Ko je opravil maturo (1984), se je udeležil tečajev, ki jih je vodil prol-M. Haselbock (orgle in cerkvene glasba) in prof. P. Planyavski (improvizacija) na Dunajski glasbeni akademiji. Svojo igro je pozneje izpopolnjeval pri M. Haselbocku v Harle-emu (Nizozemska) in D. Rothu v Parizu. Koncertiral je v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. Program, ki nam ga bo predstavil, obsega Bachove, Brahmsove, Franckove, Martinove in Alainove skladbe.
MARKO OZBIČ
WALL STREET ANGLEŠČINA
•	BOLJ PRAKTIČNA
Inštitut je odprt celo leto, vpisovanje v tečaje in njihov začetek pa je možen vsak dan.
•	PRILAGODLJIVEGA
Vsak si lahko iz dneva v dan glede na svoje obveznosti izbira učne ure.
•	ZANESLJIVEJŠA
Stalen nadzor nad doseženimi rezultati in individualen ritem študija.
4&
WALL STREET
INSTITUTE OF LANGUAGES
NEMŠČINA - FRANCOŠČINA - ŠPANŠČINA -SLOVENŠČINA ■ ITALIJANŠČINA (za tujce)
50 SEDEŽEV V EVROPI:
GORICA - Ul. De Gasperi 40 - Tel. 0481/33620 TRŽIČ - Ul. Mazzini 34 - Tel. 0481/791395 TRST 1 - Ul. Udine 15 - Tel. 040/414733 TRST 2 - Ul. Flavia 60/1 - Tel. 040/825203
Delavci zaskrbljeni zaradi usode škedenjske železarne
V torek bodo znana imena in ponudbe udeležencev dražbe za bivšo Temi
V torek ob 18. uri bo stečajna komisija družbe Finsider odprla ob prisotnosti notarja kuverte, ki skrivajo ponudbe zasebnih industrij cev za odkup petih železarn in družbe Sisma.
Med podjetji v stečaju je tudi bivša škedenjska železarna Terni. Udeleženci dražbe so morali oddati svoje zapečatene ponudbe do 24. ure prejšnjega petka. Stečajni upravitelji bodo imeli zdaj 45 dni časa, da ocenijo razne ponudbe in proglasijo zmagovalce dražbe.
Udeleženci dražbe se baje najbolj potegujejo za železarno v kraju San Giovanni, veliko zanimanje je tudi za objekta družbe Sisma. Za škedenjsko železarno se poteguje furlanski indus-trijec Pittini, pridružili pa so se mu tudi nekateri industrij ci iz Brescie.
Delavci bivše železarne Terni in njihovi sindikalni predstavniki so upravičeno zaskrbljeni. Ni namreč jasno, kaj se bo zgodilo po dražbi. Delavce zanima predvsem to, kakšni bodo načrti novih lastnikov tovarne in koliko ljudi nameravajo zaposliti. Sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL so se že sestali z deželnim odbornikom za industrijo Sarom in zahtevali, naj skliče pogajalni sestanek, na katerem bi
se srečali predstavniki Dežele FJK, ministrstva za javne udeležbe in stečajni upravitelji družbe Finsider. Za pogajalno mizo bi morali končno objasniti načrte v zvezi s škedenjsko železarno.
Vprašanje bivše železarne Terni pa je vse prej kot enostavno. Zahteve sindikatov niso nove, saj je povsem upravičena bojazen, da bodo novi lastniki skrčili število delovnih mest in ukrepali predvsem v svojo korist. Nejasen je tudi razvoj dogodkov v zvezi s Pitti-nijem. Industrijec je pred meseci skorajda podpisal pogodbo z dosedanjimi lastniki tovarne. V Rimu so že odprli steklenice šampanjca in nazdravili. Pozneje se je pošel izjalovil in družba Finsider, ki deluje v sklopu IRI, se je odločila dati pet svojih železarn na dražbo.
Dražba bi morala zagotoviti večjo korektnost in prozornost kupčije, hkrati pa se zastavlja vprašanje o pogojih in načrtih, ki jih bodo tekmeci predstavili. Pittini se z odločitvijo za dražbo ni strinjal, zagrozil je celo, da se ne bo več zanimal za bivšo železarno Terni. Kljub temu se je dražbe udeležil, kakšne pa bodo njegove ponudbe? In kako se bodo vedli tekmeci iz
Brescie? Govori se tudi o prisotnosti tujih industrijcev. Najvažnejše pa je vprašanje, do kolikšne mere bodo lahko javne ustanove, sindikalne organizacije in politične sile vplivale na zmagovalca. Dejstvo je, da mora država prodati svoje železarne, v nasprotnem primeru bo sama EGS določila, da jih morajo v določenem roku zapreti.
Ob tem ne moremo prezreti dejstva, da se je zadeva v zvezi s škedenjsko železarno predolgo zavlekla. Ni čudno, če sindikati obtožujejo družbo Finsider, da si je zadala predolg rok za proučevanje ponudb, ki so jih predstavili zasebniki na dražbi. V dolgih mesecih neplodnih pogajanj je marsikateri stroj železarne "zarjavel". To pa pomeni, da bo vedno dražje ponovno preurediti obrat in ga usposobiti za delo. Ne bi bilo čudno, če bi industrij-ci upoštevali stanje obrata in skušali zanj plačati čim manj. Odlašanje prav gotovo ni koristilo delavcem in tržaškemu gospodarstvu, upali bi si izraziti mnenje, da ni koristilo niti državi. Moč kupcev je danes večja kot včeraj. Marsikatero resnico pa bomo izvedeli že v torek, ko bodo odprli zapečatene kuverte... (am)
Pokrajinska gospodarska konzulta o reformi trgovinski zbornic
Vprašanja, ki jih zastavlja bodoča reforma italijanskih trgovinskih zbornic, so bila v središču pozornosti zadnjega zasedanja Pokrajinske gospodarske konzulte, ki je imela na dnevnem redu tudi organizacijska vprašanja in letno poročilo generalnega tajnika o delovanju zborničnih služb.
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je v uvodnem poročilu podčrtal posluh in zavzetost deželne uprave in njenega predsednika Biasuttija za reformo zbornične ustanove, ki je v primarni pristojnosti dežel s posebnim statutom. Zato je povabil predstavnike gospodarskih kategorij, naj prispevajo svoje poglede in stališča do reforme, zlasti kar zadeva njene temeljne točke, kot so čim večja vključenost zbornic v inštitucionalni sistem, preustroj zborničnih organov in učinkovitost nadzornih služb. Če bodo ti prispevki znali poiskati enotne odgovore na odprta vprašanja delovanja zbornic in njihove dejanske vloge v prid gospodarskih kategorij in torej gospodarskega razvoja, bodo nedvomno lahko veliko prispevali k čim bolj ustrezni vsebini bodočega deželnega zakona o trgovinskih zbornicah.
Tombesi je v svojem poročilu govoril tudi o delovanju uradov Zbornice in posebej pohvalil osebje, ki dela v pogojih pomanjkljivega organika. Kljub temu je prišlo do tesnega sodelovanja z njegovimi sindikalnimi orga-
Od jutri novi urniki občinskih izpostav za dvig bencinskih bonov
Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da bodo s ponedeljkom spremenili urnike razdeljevanj bencinskih bonov v občinskih izpostavah. Kot je znano, so bile le-te doslej odprte od 14. do 20. ure, od jutri dalje pa bodo odprte samo od 18. do 20. ure. Večina Tržačanov je namreč bone dvignila že v prvih dneh razdeljevanja, tako da v zadnjem času ni bilo več videti vrst pred okenci občinskih izpostav. Bone bo mogoče dvigniti še do 22. oktobra, veljavni pa so do 30. aprila prihodnjega leta. Kot je znano, razdeljujejo zdaj samo prvi del bonov, drugega bodo razdeljevali od 21. novembra do 10. decembra. Trgovinska zbornica opozarja tudi, da kdor do roka 22. oktobra zaradi bolezni ne bo mogel osebno dvigniti bonov, lahko poveri to nalogo namestniku, ki bo moral z zdravniškim spričevalom ali potrdilom bolnice zaprositi Trgovinsko zbornico za posebno dovoljenje za dvig bencinskih bonov.
Tudi v Trstu srečanje ob dnevu boja proti sladkorni bolezni
Ob vsedržavnem dnevu boja proti sladkorni bolezni so tudi v našem mestu s podporo Občine Trst, Pokrajine Trst in KZE priredili srečanje o diabetisu. Srečanja so se udeležili številni bolniki in zdravniki iz naše dežele, kjer živi približno 33.000 preverjenih, a 60.0000 domnevnih diabetikov.
Udeleženci srečanja so se lotili najbolj perečih vprašanj v zvezi s sladkorno boleznijo. Med bolniki in zdravniki se je razvnela živahna in odprta diskusija o težavah, s katerimi se diabetiki vsakodnevno srečujejo. Najbolj boleča je družbena diskriminacija, v strahu pred katero diabetiki večkrat zatajijo svojo bolezen. Starši otrok s sladkorno boleznijo so pričali o težavah, ki jih bolni otroci srečujejo pri vključevanju v šolsko življenje. Prisotni so zato zahtevali spoštovanje zakona 115/87, ki ščiti diabetike v njihovem družbenem življenju.
Predstavnika združenj diabetikov Corradi in Berti sta podčrtala vlogo njihovih organizacij pri ščitenju interesov diabetikov, kajti »zakoni ne padejo z nebes«, ampak so največkrat sad ostrih političnih bitk.
Ob zaključku srečanja so se udeleženci zavzeli za ustanovitev tržaškega odseka Združenja družin diabetikov.
nizacijami, katerih zadržanje je bilo doslej vedno konstruktivno in odgovorno glede na naloge Zbornice.
Naslednje zasedanje Pokrajinske gospodarske konzulte bo 27. oktobra, ko bodo člani poslušali letno poročilo o gospodarskem položaju v pokrajini.
Na Dunaju predstavitev tržaškega pristanišča
V torek bo na Dunaju velika prireditev z naslovom »Trieste Flafentag«, posvečena tržaškemu pristanišču in njegovim zmogljivostim.
Pobudniki predstavitve, katere namen je povečati uporabo našega pristanišča, so tržaška Trgovinska zbornica in Pristaniška ustanova ter avstrijska Zvezna trgovinska zbornica.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče
Franc Križmančic
Pogreb bo v torek, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Bazovici.
Žalujoči žena Silvija, hčerka Dina, sin Edi z družino, vnuk Paolo z družino in drugo sorodstvo. v
Bazovica, 9. oktobra 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Preminila je naša draga
Antonija Mislej vd. Canciani
Solidarnostno pismo Slovenske prosvete tržaškemu škofu
Predsednik Slovenske prosvete Mafij Maver je v imenu svoje organizacije poslal tržaškemu škofu Bellomiju s°lidarnostno pismo v zvezi s poskusi, bi škofa vpletli v zadevo Moncini. Očitno je," pravi Maver v pismu, "da So na delu sile, ki hočejo spodnesti dostojanstvo in ugled Vas samih in zaječi Vaše plemenite napore v korist Vseh trpečih in zavrženih ter tako zasejati dvom in sum v tržaško Cerkev. Y tem trenutku," se zaključuje Maver-Jsvo pismo, "hočemo biti z Vami, da zavrnemo ta grobi napad, ki škodi vsej skupnosti."
® Škof Vittoria Veneta msgr. Euge-?*° Ravignani, bivši rektor tržaškega "■ofijskega seminarja, bo 17. oktobra °o 18.30 predaval na sedežu seminarja ° Političnem angažiranju kristjanov v votu. z njegovim predavanjem se bo ačel drugi usposobljenostni seminar ca katoličane, ki se bo končal 5. de--euibra s predavanjem škofa Bellomija o smernicah in izbirah tržaške Cerkve".
Naravovarstveniki proti nameravani lokaciji sinhrotrona
Zakaj prav v Bazovici?
Predstavniki zelenih in naravovarstvenih organizacij so včeraj izvedli novo pobudo proti nameravani gradnji sinhrotrona v bližini Bazovice. V različnih krajih mestnega središča (na Trgu Unita, na Borznem trgu, v Ul. Carducci itd.) so postavili mizice z letaki, na katerih so opozarjali mimoidoče na nepopravljivo škodo, ki bi jo predstavljala lokacija svetlobnega po-speševalnika na enem najlepših kotičkov Krasa, medtem ko bi ga bilo mogoče brez vsakršne ekološke škode mogoče postaviti na že skrajno iznakaženi gmajni med Trebčami in Padri-čami, v neposredni bližini Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Delili so tudi informativni material in vabila na projekcijo diapozitivov, ki bo v torek ob 18. uri v gledališču v Ul. dei Fabbri 1, in na kateri bodo nazorno prikazali razlike med conama, imenovanima T8 in ARI.
(foto Križmančič)
Po startu ob 9.30 v Barkovljah
Ples neštetih napetih jader
V jami Gorgazza pod Piancavallom
Tržaški jamar tvegal življenje
i kot 700 jader bo danes pričara-!zredno podobo na gladini Tržaške-r1 zaliva, ki bo postal prizorišče ne le
P® Urlolothi) r>ni\roiX'io ran n ta	SrQCiO~
2 udeležbi) največje regate ' l^julju, ampak tudi velikega prazniti' ješte« tekmovalcev in vsega mes-
s, Pobočja kraške planote bodo spet ježila kot ogromni priložnostni amfi-p a,er za letošnjo 20. regato »Jesenski ko,” ali po domače »Barcolano«, za ljjer° bo ob natančno 9.30 iz barkov-. nskega portiča štartalo rekordno eJ‘l° malih in velikih jadrnic.
2 'Tera/ se je tudi vreme sprijaznilo Zq]aIo9° soorganizatorja in spustilo v cJo 'v burjo, ki je zjutraj pihala s sunki l0 ^0 kilometrov na uro. Vremenos-fjr c' Pravijo, da se tudi danes ni bati »t>eZVe,ria in da je zagotovljen vsaj fQr/r"1,<' hi-bo v pravšni meri polnil hi/0'- teb bo nešteto, brezšumno rtieri P° 14 mil/ dolgi trikotni progi kri. barkovljami, Tankim rtičem in jj 2em. Jadrnice bodo razdeljene v 11 0r,y za njihovo lažjo razpoznavaj Pa je poskrbel italijanski odbor Uge,.ne organizacije UNICEF, ki je
-> ieZenrp nzkrhpl 7 rn7nnhnrvnimi

zence oskrbel z raznobarvnimi Qvicami za krmo.
Če je tržaška jesenska regata morda tehnično manj zahtevna od svojih slavnejših »kolegic«, pa se gotovo ponaša z najbolj veselim in izredno družabnim značajem, ki ji ga priznavajo in s svojo redno udeležbo potrjujejo tudi najslavnejši poklicni jadralci.
»Afera Moncini« po Retequattro
Nov televizijski dnevnik mreže Re-teguattro bo svojo jutrišnjo oddajo posvetil »aferi Moncini«. Oddajo bo vodil novinar Jaš Gavvronski, v studiu pa bodo še izvedenec za spolna vprašanja Willy Pasini, sociolog Franco Ferrarot-ti in podpredsednik deželnega odbora FJK Gianfranco Carbone, ki je tudi avtor enega od pisem za ameriškega sodnika v prid tržaškemu obtožencu. Med oddajo bomo slišali pričevanja še dveh drugih avtorjev pisem v korist Moncinija: predsednika Tržaške hranilnice Alda Terpina in namestnika državnega pravdnika Roberta Staffe. Oddaja se bo začela ob 23.15.
Tržaški jamar in potapljač Mauro Fabris (34 let) je včeraj tvegal življenje v vodah Gorgazza, globoke jame pod vznožjem Piancavalla v pordenonski pokrajini, v kateri je umrlo že mnogo navdušencev za jamarsko potapljanje.
Fabris se je v jamo odpravil v skupini šestih oseb, ki so se odločile za potop v več kot sto metrov globok tolmun. Kaže, da Tržačan ni spoštoval pravil o dekompresiji, zaradi česar je pri dvigu — 12 metrov pod površino — izgubil zavest. Člani odprave so poklicali na pomoč tržaške potapljaške gasilce, vendar so prijatelji ponesrečenca potegnili na suho že pred njihovim prihodom. Odpeljali so ga v pordenonsko bolnišnico, kjer so ga namestili na oddelek za oživljanje, vendar kaže, da kljub trenutno pridržani prognozi Fabrisovo življenje ni ogroženo.
Prve ugotovitve preiskovalcev
Mednarodna solidarnost pedofilov
Na tržaški kvesturi se nadaljuje preiskava o širokem trgovanju s pornografskim materialom, v katerem nastopajo mladoletniki in katerega obsežen del so agenti zasegli v stanovanju 74-letnega upokojenca Adelma Nedocha. Vse bolj prihaja na dan izredno trdna povezava in velika solidarnost med pedofili, ki po številnih zaplenjenih pismih v raznih jezikih sodeč, res ne pozna meja.
Po besedah načelnika tržaškega letečega oddelka dr. Padulana ki vodi preiskavo v sodelovanju z drugimi italijanskimi kvesturami in z Interpolom -zaseženi material nazorno dokazuje mednarodno solidarnostno verigo pedofilov z vsega sveta, ki si izmenjujejo informacije in material. Kar pa zadeva Nedocha, skušajo preiskovalci ugotoviti, ali je imel aktivno vlogo pri proizvodnji pornografskega materiala (fotografij in videokaset), ali pa se je omejil le na nakup zaplenjenega materiala, v katerem nastopajo tudi šestletni otroci.
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporočajo hčerki Gianna in Mirjam, brat Stanko z družino, nečaki in drugo sorodstvo.
Trst, Nabrežina, 9. oktobra 1988
Godbeno društvo Nabrežina izreka občuteno sožalje kapelniku Stanku Misleju in svojcem ob izgubi drage sestre.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
Ane Špehar por. Feriuga
(Netka)
SVOJCI
Ferlugi, 9. oktobra 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Vilka Metlikovca
se iskreno zahvaljujemo g. Kretiču, dr. Scarfogni, nabrežinski godbi, zboru "Fantje izpod Grmade", darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena, brata ter drugo sorodstvo
Devin, Sesljan, Slivno, 9. oktobra 1988
9. 10. 1987	9. 10. 1988
Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
Alojzija Ravbar
Z žalostjo se je spominjajo vsi njeni.
Repen, 9. oktobra 1988
Visok jubilej v Barkovljah
Mario Martelanc slavil 80-letnico
Ko kdo doseže 80 let, je to lep in pomemben dogodek. Če ga doseže naš človek, je to velik praznik za nas vse.
Že v avgustu je v Barkovljah slavil to visoko obletnico Mario Martelanc, trdna barko vij anska korenina, po poklicu elektrikar.
Ker je bilo tedaj še počitniško obdobje, so ga učenci barkovljanske osnovne šole F. S. Finžgar obiskali šele pred kratkim. V spremstvu svojih učiteljic so mu podarili šop cvetja v beli, rdeči in plavi barvi; vsak od učencev mu je tudi nekaj narisal. Vse risbe so nato zbrali v album, v katerega so se vsi podpisali in mu ga ob obisku tudi podarili.
Pred hišo so slavljencu zapeli nekaj pesmi barkovljanskega skladatelja Milana Pertota, ki se je rodil prav v hiši blizu doma Maria Martelanca.
Učence sta slavljenec in njegova žena pogostila s slaščicami in kokakolo, nakar je sledilo slovo z obljubo, da se bodo še srečali.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1988-89
Franco Brusati
Galantni pogovori
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja. Danes, 9. t. m., ob 16. uri abonma red G - druga nedelja
Oscar Wilde
Važno je imenovati se Ernest
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
Premiera v petek, 14. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
ABONMA RED A
PONOVITVI:
v soboto, 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota v nedeljo, 16. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure vsak delavnik ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 734265).
1. RAZSTAVA-SEJEM
ZNAČILNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA
Gročana - nedelja, 16. oktobra 1988 od 9. do 18. ure
razna obvestila
Odbor za organizacijo proslave ob 100-letnici Ciril-Metodove šole je odprl pri TKB in pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah tekoča računa in sicer pri TKB št. 5197/49, pri denarnem zavodu na Opčinah pa št. 7227. Vsi, ki bi želeli denarno prispevati za izpeljavo proslave, lahko to storijo preko navedenih računov.
Taborniki Rodu Modrega vala, družine Šumečih borov Prosek-Kontovel
obveščajo, da se sestanejo vsako soboto ob 16. uri v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni vsi, ki se nam hočejo pridružiti.
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani - Ul. Doni-zetti 3, RAZGOVOR O MOŽNOSTIH NARAVOSLOVNIH RAZISKAV NA SREDNJIH IN VIŠJIH ŠOLAH, s posebnim poudarkom na preučevanju onesnaževanja zraka. Vabljeni vsi, ki jih tema kakorkoli zanima!
Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance obvešča, da pripravlja v Portorožu v hotelu Bernardin 13. in 14. oktobra t. 1. SREČANJE BIVŠIH INTERNIRANK AUSCHWITZA. Vabljene so tudi interniranke s Tržaškega in Goriškega. Prijave in informacije v hotelu Bernardin, Obala št. 2, tel. 003866/75771.
Smučarski klub Brdina - Opčine obvešča, da je predsmučarska telovadba za otroke vsak torek od 18.00 do 19.30 v Sežani (v šolski telovadnici pri marketu Emona). Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba - Proseška 131 na Opčinah.
Smučarski klub Brdina - Opčine organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini od 13. novembra dalje. Vse informacije na sedežu kluba, Proseška 131 - Opčine.
mali oglasi
IVAN
GRBEC
ŠKEDF.Vl
priredi
v torek, 11. t. m., ob 20.30 SREČANJE
Z DIATONIČNO HARMONIKO ZORANA LUPINCA
Vabljeni!
Danes stopata na skupno življenjsko pot
FEDERICO in ELENA
Vso srečo jima želi
ŠZ Gaja
Danes se vzameta
ELENA in FEDERICO
Svoji bivši odbojkarici in njenemu izvoljencu želi obilo sreče na novi življenjski poti
ŠD Sokol
šolske vesti
Sindikat Slovenske šole obvešča vzgojiteljice, da je razpisan izredni rok za habilitacijo po zakonu 276/88 za poučevanje v otroških vrtcih. Prošnjo lahko vložijo vzgojiteljice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) so poučevale kot sup-lentke v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1981/82 z letnim imenovanjem šolskega skrbništva, b) so opravile, tudi kot začasne suplentke z imenovanjem didaktičnega ravnatelja, v šolskem letu 1978/79/80/81 /82 eno leto (180 dni) sup-lence v državnih otroških vrtcih in drugo leto suplence v sedemletju 1975/82. Rok za vložitev prošnje zapade 2. novembra t. 1. Informacije na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, v sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek, od 16. do 17. ure.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava z naslovom UMETNOST IN POHIŠTVO. Svoja dela razstavljajo: Nado Canuti, Pasguale Di Fabio, Federi-co Gismondi, Ali Al Jabiri, Paolo Pratali, Daniela Rancati in Tina San.
V	Studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je na ogled do 23. t. m. fotografska razstava Alfreda DAVOLIJA in Alda PALINA.
V	Palači Costanzi razstavlja do 23. t. m. slikar Ulisse SARTINI. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
čestitke
MARIJA in MARJO ŠKERL sta praznovala v torek, 4. oktobra, 35-letnico poroke. Iskreno jima čestitajo in želijo še obilo srečnih skupnih let družine Meula, Pellegrini, Piras in vsi nečaki.
Danes slavi svoj 50. rojstni dan OLGA VODOPIVEC. Vse najboljše ji želijo Vinko, Valter s Katjo ter Danijela s Sergijem in Maruško.
OLGI KRANŠČEVI iz Repna za pol poti: "Sedaj ko nismo več prav mladi, imamo se še vsi prav radi in tudi pojemo in pijemo še radi." S to mislijo ti srečo vsi želimo, ker vemo, da pomlad še ni šla mimo. Prijatelji.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
_________gledališča______________
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Danes ob 18.00 (red B) bo na sporedu koncert violinistke Christiane EDINGER. Dirigent Nikša BAREZA. Na sporedu Pizzet-tijeve, Mendelssohnove in Sibeliusove skladbe.
Pri blagajni gledališča Verdi so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Pri
osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 bo na sporedu delo Carpinterija in Faragune MARIN ARES-CA ali NEL PAESE DELLE MALDOB-RIE. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
razne prireditve
V okviru 3. Koroških dnevov bo v Peterlinovi dvorani jutri, 10. t. m., ob 20. uri otvoritev slikarske razstave RUDIJA BE-NETIKA iz Podjune. Sledila bo predstavitev knjige ZGODOVINA KOROŠKIH SLOVENCEV, pri kateri bodo sodelovali avtorji dr. Valentin Inzko, dr. Andrej Moritsch in prof. Jože Pirjevec. Spored bodo glasbeno zaokrožili učenci Glasbene šole na Koroškem. Večer bo v Društvu slovenskih izboražencev v Donizettijevi ul. 3.
Glasbena matica prireja v četrtek, 13. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna, JAVNO KLAVIRSKO URO. Prof. Igor Lazko z beograjske fakultete za glasbeno umetnost bo ob sodelovanju gojenca Glasbene matice Aljoše Starca obravnaval Letne čase, opus 37 P. I. Čajkovskega.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 9. oktobra 1988
DINO
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 11.16 - Luna vzide ob 4.39 in zatone ob 16.47.
Jutri, PONEDELJEK, 10. oktobra 1988
DANIJEL
PLIMOVANJE DANES: ob 2.14 najnižja -40 cm, ob 8.33 najvišja 50 cm, ob 14.54 najnižja -43 cm, ob 20.50 najvišja 31 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.35 najnižja -38 cm, ob 8.50 najvišja 52 cm, ob 15.17 najnižja -49 cm, ob 21.17 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1008,3 mb raste, veter 26 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, burja s sunki do 76 km na uro,
vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Natasha Cipolat, Michele Sorgo, Francesco Clun, Benedetta Porcelli, Arianna Palcich, Marino Zenna-ro-Brina, Carlotta Bianchi, Davide Ales-sandrini, Paolo Donat, Marko Rossmann, Clio Marši.
UMRLI SO: 2-Ietna Dora Gonan, 58-letna Maria Fermo, 91-letna Amalia Gr-bic, 84-letni Giovanni Marži, 67-letni Giuseppe Bertolini, 94-letna Paolina Čeligoj, 83-letni Mario Mersini, 87-letna Er-minia Vrabec, 74-letni Patrizio Gracog-na.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. oktobra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5t Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orolo-gio 6.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5t Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Od 8.30 do 13.00. Po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. oktobra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-lje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	78	23	72	13	30
CAGLIARI	44	66	13	62	49
FIRENCE	14	88	17	31	85
GENOVA	43	59	9	23	22
MILAN	48	73	4	27	87
NEAPELJ	33	64	25	68	30
PALERMO	19	7	32	40	81
RIM	67	61	83	11	76
TURIN	36	78	18	74	44
BENETKE	35 74 ENALOTTO		11	52	72
2X1	XXX	1		2	X	X 2	2
KVOTE:
12	64.117.000.— lir
11	1.315.000.—lir
10	132.000,— lir
Zveza vojnih invalidov NOV Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in KRUT
obveščajo udeležence izleta v Belo krajino dne 12. t. m., da bo avtobus št. 1 odpotoval TOČNO ob 6.30 s Trga Oberdan (deželna palača).
Udeleženci iz Lakotišča, Doline, Boljunca, Boršta in z Opčin bodo stopili na avtobus št. 2, in sicer: Lakotišče ob 6.15, Boljunec ob 6.20, Boršt ob 6.25 in Opčine ob 6.45.
PRIPOROČAMO TOČNOST!
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Bird, ZDA 1988; r. Clint Eastwood; i. Forest VVhitaker, Diane Venora.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Good mor-ning Vietnam, r. Barry Levington; i. Robin Williams.
EKCELSIOR II - 16.30, 21.45 D.O.A. -Dead on arrival, krim.; r. Rocky Norton.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 II ristoran-te alTangolo, kom.
NAZIONALE II - 16.30, 20.15 Mondo cane 2000 Tincredibile. D □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Party Animal, kom., ZDA; r. D. Behird; i. M. Causey, R. Harlan.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 LTmpero dei sensi, dram., r. N. Oshima, i. M. Eiko, N. Aoi,
PENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom.; i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Mister Crocodile Dundee II, r. John Cornell, i. Paul Hogan, Linda Kozlovsky,
MIGNON - 15.00, 22.00 Asterix contro Cesare, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Marilyn 1'amour, pom., D D.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.00 II serpente e 1'arcobaleno, srh.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Madama Sou-satzka, r. John Schlessinger; i. Shirley McLaine.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDowell, Patrick Magee,
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Karin e Barbara le supersexy star, pom. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
CENTRO DEL COLLEZIONISMO - Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 - komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo Vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
OSMICO je odprl Zahar v Borštu. Toči staro belo in črno vino.
PRODAM prostorno hišo z dvoriščem in vrtom v Dolini. Tel. 228390.
PRODAM prešo za stiskanje grozdja. Tel. 229332.
PRODAM vespo 125 v dobrem stanju. Tel. 824381.
PRODAM autobianchi A 112 E rdeče barve, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. 363531 od 13. do 14. ure.
HIŠO s površino dvakrat 40 kv. m prodam v Praprotu št. 4. Tel. 200842.
NUJNO iščemo tehnika za montažo TV anten in popravilo televizorjev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST pod šifro "Tehnik7.
ŽELIMO STOPITI V STIK z mladimi, starost 25—35 let, ki so dinamični, ambiciozni, zmožni odprtih in dobrih medčloveških odnosov, s primernim splošnim znanjem, željni vidnega osebnega uspeha s tem, da se vključijo v visoko profesionalno in napredno organizacijo. Smo generalna agencija zavarovalnega zavoda INA-Assitalia v Gorici, vodilnega podjetja na tržišču, z odprtim in sodobnim managementom. Če Vaše lastnosti odgovarjajo našim potrebam, telefonirajte na št. 0481/530049 (avtomatska selekcija) v ponedeljek, torek in sredo od 9. do 11. ure in vprašajte po komercialnem koordinatorju ali pošljite kurikulum na: INA - Corso Verdi 75 - 34170 Gorica. Selekcijo in izpopolnjevanje bomo izvedli na našem sedežu. Namestitev in plača bosta odvisni od dejanskih sposobnosti kandidatov.
UČITELJICA s priporočili išče v najem mini stanovanje, največ 200.000 lir mesečno. Tel. 820143 - telefonska tajnica.
16-LETNO DEKLE s prakso išče zaposlitev kot prodajalka. Tel. 229523 ob večernih urah.
22-LETNA TAJNICA išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati ob jutranjih urah na št. 229402.
57-LETNA VDOVA želi spoznati iskrenega prijatelja iz Primorske. Pismene odgovore na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro ' Želim si Primorca".
PROFESORICA nudi lekcije na domu za literarne predmete. Tel. 226323.
KOZMETIČNI SALON ESTETIKA Vam nudi najsodobnejšo kozmetično nego obraza in telesa. Naročila po telefonu na št. 003865/26739 vsak dan od 10.00 do 18.00. Nova Gorica, Sončna 23 Pristava - Rafut.
OBVEZNI KONZORCIJ ZA GRADNJO, UPRAVLJANJE IN RAZVOJ CENTRA ZA ZNANSTVENO IN TEHNOLOŠKO RAZISKOVANJE TRŽAŠKE POKRAJINE
IŠČE ZA PETLETNO POGODBENO OBDOBJE
4 UPRAVITELJE
ZA PODROČJA: A. UPRAVNO IN RAČUNOVODSKO; B. SPLOŠNO;
C. PROPAGANDNO; D, TEHNIČNO.
ZAHTEVANI POGOJI: UNIVERZITETNA DIPLOMA Z VSAJ PETLETNIMI IZKUŠNJAMI NA VODILNIH DELOVNIH MESTIH V JAVNEM ALI PRIVATNEM SEKTORJU OZIROMA V SVOBODNEM POKLICU.
DODATNE ZAHTEVE ZA MESTI POD:
C.	ODLIČNO ZNANJE ANGLEŠKEGA IN DOBRO ZNANJE DRUGEGA TUJEGA JEZIKA
D.	DIPLOMA INŽENIRSKE FAKULTETE S POSEBNIMI IZKUŠNJAMI PRI IZVAJANJU IN
VZDRŽEVANJU JAVNIH IN INDUSTRIJSKIH DEL TER NAPRAV.	____
PROŠNJE JE TREBA VLOŽITI NAJKASNEJE DO 10. 11. 1988 NA NASLOV: CONSORZIO DELL’AREA PER LA RICERCA - PADRIČE 99, TRST
ZA INFORMACIJE SE OBRNITE NA SPLOŠNO DIREKCIJO - TEL. 040/2260104

nedeljski televizijski in radijski sporedi
RAM_______________________
8.00	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Potovanje po rekah (ured. Piero Angela)
9.25	Maša papeža Janeza Pavla II. (s stadiona Meinau v Strasbourgu)
12.00	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.10	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Variete: Domenica in...
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La stella di Cal-cutta (dueenie), (r. Larry Peerce, i. Kirk Douglas, Mia Sara, Gary Cady, Claire Bloom, v dveh delih - 1. del)
22.25	Športna nedelja (vodi Tito Sta-gno)
0.10 Dnevnik in vreme
RAI 2	j
8.00	Nanizanka: Lassie
8.25	Risanka: Thundercats
9.10	Nanizanka: Punky Brewster
9.35	Risanka: II cavallino gobbo
10.45	Mladinska oddaja: Viva i giova-ni '88 (finale, iz Milana)
11.30	Film: Adamo ed Eva (kom., It. 1949, r. Mario Mattioli, i. Maca-rio, Isa Barzizza, Gianni Agus)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Športne vesti
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Glasbena oddaja: Mixitalia '88
15.30	Dnevnik - športni prenosi
17.00	Film: Accadde in settembre (kom., ZDA 1950, r. William Die-terle, i. J.Fontaine, J.Cotten)
18.50	Nogometno prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.30	Variete: Videocomic
21.50	Dnevnik - kratke vesti
22.05	Rubrika: Mixer nel mondo
23.10	Rubrika o židovski kulturi
23.10	Izobr. odd.: Tehnike in okus
0.40 Glas. odd.: Poklon Pastoriusu
I /v RAI 3
10.30	Koncert: Royal Philarmonic Or-chestra z dir. Carlosom Paito (Antonin Dvorak)
11.20	Film: Argento vivo (kom. ZDA 1933, r. Victor Fleming, i. Jean Harlow, Franchot Tone)
13.05	Nan.: Professione pericolo - Ra-pina alle Olimpiadi
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va pensiero
17.00	Šport: tenis (iz Cagliarija)
18.25	Šport: italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.00	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Šport: veslanje
20.30	Film: Travolti da un insolito de-stino nell azzurro mare d agosto (kom., It. 1974, r. Lina VVertmul-ler, i. Giancarlo Giannini, Ma-riangela Melato)
22.15	Nanizanka: Valerie - La paura dell'ignoto
22.40	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne športne vesti
^ RTV Ljubljana
9.00	Podelitev letnega turističnega nagelja in letne turistične bodeče neže (prenos iz Postojne)
9.25	Otroška oddaja: Živ žav
10.20	Nad.: Oliver Twist (pon.)
10.50	Podelitev turističnega nagelja in bodeče neže
11.15	Nad.: Cagney in Lacey (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Ansambel Braneta Klavžarja
13.30	Podelitev turističnega nagelja in bodeče neže
13.55	Nadaljevanka: Leta in dnevi tečejo (5. del)
15.00	Podelitev turističnega nagelja in bodeče neže
15.25	Film: Poročnik in njegov sodnik (2. del)
17.00	Podelitev turističnega nagelja in bodeče neže
18.45	Risanka, Vreme
19.01	TV Mernik, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik, Vremenska napoved
20.05	Nad.: Vrtnice in kaktusi - Majhna debela nespečnost (5. del)
20.45	Zdravo
ffi) TV Koper___________________
9.00	Športna oddaja: Juke box
9.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
13.00	Športna oddaja: Juke box
13.30	Dnevnik
13.45	Šport: nedeljski neposredni prenosi
18.00	Atletika: mednarodni miting zmagovalcev zlatih kolajn v Seulu (posnetek iz Tokia)
20.30	Športna nedelja
22.30	Dnevnik
22.40	Boks: za evropsko prvenstvo Ca-samonica-Jacguot (posnetki)
Radio Opčine je od ponedeljka do sobote vključil v svoje sporede tudi kratka poročila, ki jih pripravlja v sodelovanju z Radiom Koper. Poročila so trikrat dnevno: ob 7.30, 13.30 in 17.30.
ifgj CANALE 5
9.00	Nanizanka: Aliče
9.30	Inf. oddaje: Le dinastie del vino, Starbene, II mondo del bebe, Magazine
10.30	Nanizanka: I Jefferson
11.00	Aktualna oddaja: II Gi-rasole
11.30	Nanizanki: Strega per amore, 12.00 Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Cenerentola a Parigi (kom., ZDA 1957, r. Stanley Donen, i. Audrey Hepburn, Fred Astaire)
16.45	Aktualno: Forum
17.30	Nanizanki: Dynasty,
19.30	IColby
20.30	Film: Due fratelli (dram., It. 1988, r. Alberto Lattuada, i. Mas-simo Ghini, Larry Lamb)
22.30	Nan.: Top Secret
23.30	Film: Attentato al pu-dore (dram., Fr. 1968, r. Andre Cayatte, i. Jac-ques Brel)
1.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: II Santo
9.30	Dokumentarec: National Geographic
11.30	Oddaja iz parlamenta
12.15	Aktualno: Nonsolomo-
da
13.30	Nanizanka: Detective per amore
14.00	Film: La figlia dello sceriffo (pust., ZDA 1950, r. Richard Šale, i. Anne Baxter)
15.50	Film: La figlia di Zorro (pust., ZDA 1950, r. William Berke, i. Barbara Britton)
17.30	Nanizanke: Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 18.00 Lou Grant,
19.00	Alfred Hitchcock presenta, 19.30 Gli in-toccabili
20.30	Film: Strani compagni di letto (kom., ZDA 1964, r. Melvin Frank, i. Rock Hudson, Gina Lollobrigida)
22.25	Nanizanka: Spenser
23.25	Šport: golf
0.25 Film: Waterloo (zgod., It.-SZ 1970, r. Sergej F. Bondarciuk, i. Rod Steiger)
^j) ITALIA1
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, L'isola del-le mille avventure
10.30	Nanizanke: Boomer,
11.00	Automan, 12.00 Manimal
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Nanizanki: Cingue ra-gazze e un miliardario,
15.00	La bella e la bes-tia
16.00	Otroška oddaja: Bim, bum, bam vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters
18.30	Nanizanka: Legmen
19.30	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur Superstar, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Serata incre-dibile
20.35	Film: Grosso guaio a Chinatown (pust., ZDA 1986, r. John Car-penter, i. Kurt Russell, Kim Cattral)
22.35	Aktualno: Dosje
22.55	Film:	Top Secret
(krim., ZDA 1984, r. Jim Abrahams, i. Val Kilmer, Omar Sharif) 0.35 Nanizanka: Star Trek
telepadova
14.00	Dok.: Italia 7 per la vita
15.00	Film: Arcipelago in fi-amme (vojni, ZDA 1943, r. Howard Hawks, i. John Garfi-eld)
17.30	Nanizanke: Svvitch,
18.30	Trauma Center,
19.30	California
20.30	Film: Due mafiosi nel Far VVest (kom., It. 1964, r. Giorgio Simo-nelli.i. Franco Franchi, f iccio Ingrassia)
22.45	Šport: Fuori gioco
24.00	Film:	Gwendoline
(pust., Fr. 1983, r. Just Jaeckin, i. Tawny Ki-taen. Brent Huff)
1.45	Nanizanka: Switch
^ TELEFRIULI
13.45	Film: La baraonda (kom., It. 1982, r. Fio-restano Vancini, i. Giuliano Gemma)
15.15	Nanizanka: Le adora-bili creature
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Angie
18.00	Dokumentarec: Storia nella storia
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: II mio ami-co Bottoni
20.30	Film: Rosaura alle die-ci (r. Gianluigi Calde-roni, i. Daria Nicolodi)
22.30	Nad.: II perduto amore
23.00	Športne vesti
24.00	Inf. oddaja: News
TELEQUATTRQ
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder - Aliča v čudežni deželi (Lewis Carroll, dramatiziral Marko Sosič), nato Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Na pragu niča (Aleksij Pregare, režija Jože Babič); 15.05-19.00 Popoldanski zbornik: Šport, glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.20 Sporedi za naslednji dan in zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Kmetijska oddaja: Za naše kmetovalce;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo;
18.00	Humoreska; 18.35 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Nedeljski pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in lonca; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled aktualnih dogodkov in športnih rezultatov; 18.30 Humoreska; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.00 Tedenski radijski sporedi; 8.25 Popevka tedna,; 8.45 Športne vesti; 9.30 Glasba; 9.45 Minute z ansamblom Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.15 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Glasba in športne vesti; 17.00 Made in YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Dnevnik m športne vesti; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba, nato Nočni val.

ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

::
	

^_____RAI 1____________________
?15 Aktualno: Uno mattina 9-35 Nanizanka: La famiglia Brady J0.00 Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nan.: Aeroporto internazionale ,1.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
pl5 Inf. oddaja: Europa Cinema 88
14.35	Šport: avtomobilizem (iz Turina) N’15 Aktualno: 7 dni v parlamentu J5.45 Športni ponedeljek
10.15	Pravljica in risanka
16.50	Nanizanka: Diciottanni i o*30 Aktualno: Parole e vita
18.00	Dnevnik - kratke vesti
° 05 Film: Ouelli della montagna (dram., It. 1943, r. Aldo Vergano, ,Q i. Amedeo Nazzari)
9.40	Almanah, vreme in dnevnik 0.30 Film: Lo sgualo 2 (dram., ZDA 1978, r. Jeannot Szvvarc, i. Roy 2) Scheider, Lorraine Gary)
,4-25 Dnevnik, nato Filmske novosti vpO Dnevnik
440 Aktualno: Per fare mezzanotte 4 00 Dnevnik in V parlamentu
8.00	Nadaljevanka: Una časa grande come un cuore (1. del)
9.00	Film: II segreto di Montecristo (pust., ZDA 1961, r. Bermanin-Baker, i. Rory Calhoun)
10.40	Risanka in dokumentarec
11.30	Nanizanka: L'impareggiabile
giudice Franklin
12.00	Nadaljevanka: L'uomo che sape-va troppo poco (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstin
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere delVestate
16.25	Film: Aida (opera, r. Clemente Fracassi, i. Sophia Loren)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: Il commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol (2. del)
21.30	Variete: Videocomic
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: Il milionario
23.25	Dnevnik - Zadnje vesti
23.35	Film: Una giornata di Ivan Deni-sovich (dram., 1971, r. C. Wrede, i. Tom Courtenay, Alfred Burke)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
Fatamorgana
14.0(r Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: O varnosti na cesti
15.30	Šport: kolesarstvo (iz Rietija), atletika (iz Perugie), jahanje (iz Palerma)
16.40	Informativna oddaja: Popotovanje po Italija
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Der6y (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Black and blue
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.25	Variete: La TV delle ragazze
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Aktualno: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarna oddaja: 20 let prej
RAI 2		^ RAI 3	^ RTV Ljubljana	| (1P) TV Koper
10.00	Mozaik: Zrcalo tedna
10.15	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.30	Film: Skrivnostno življenje Wal-terja Mittyja (dram., ZDA 1947, i. Danny Kaye, Virginia Mayo)
12.15	Video strani
17.00	Mozaik: Zrcalo tedna
17.15	Naš utrip
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček
17.45	Otroška oddaja: Druga izmena
18.15	Dokumentarni spored: Brezno skalnih kengurujev (2. del), 18.30 Divje rože - Narcize
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik, TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Dve gospe Gren-villovi (D. Dunne, ZDA, r. John Erman, i. Ann Margaret, Clau-dette Colbert, Stephen Čollins, John Rubenstein, 3. del)
21.00	Aktualno
21.40	Dnevnik
21.55	Glasbeni večer
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box
14.10	Boks: Casamonica-Jacguot (pon.)
16.00	Dnevnik
16.10	Športna oddaja: Juke Box
16.40	Reportaža: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Trst še vedno brez župana TRST — Zaključki mednarodnega posveta o psihiatriji TRST-GORICA — Koroški dnevi TRST — Prvi koncert Komornega orkestra F-JK
TRST — Z regate Barcolana DOLINA — Rally Dolina-Socerb Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nan.: I ragazzi del sabato sera
20.30	Mednarodni športni dogodki
22.30	TVD Novice
22.45	Tednik: Sportime magazine
23.00	Boks - pomembno srečanje
22.45	Atletika: mednarodni miting v
Tokiu
CANALE5
8.00
Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 Ge-jq neral Hospital ■45 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 Il pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-
'60 ?ulm: Mia moglie si sposa (kom., ZDA 1951, r. Richard Šale, i. Clau-dette Colbert, MacDo-
K,“CDo&o
17.20	Cest la vie, 17.50 OKI II prezzo e giusto!, Ig,, 18.55 II gioco dei nove '45 Kviz: Tra moglie e mažo rito
■^0 Film: Beverly Hills Cop - Un piedipiatti a Beverly Hills (kom., ZDA 1984, r. Martin Brest, i. Eddie Mur-
22	in Phy, Judge Reinhold)
0 Nanizanka: Super Dal-
23	on las
0 Variete: Maurizio Cos-
0	sn larrzo show
1	nn Rubrika: Premiere u Nanizanki: Šulle stra-
j'-p-0g della California Z30
RETEOUATTRO
j^amzanki: Mary Ty-ler Moore, 8.00 II Santo, 9.00 Adam 12
9.30 Film: Gli amori finis-cono alLalba (dram., Fr. 1953, r. Henry Ca-lef, i. George Marshall, Nicole Courcel)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre damore,
18.00	Lou Grant 19.00 Aktualno: Dentro la
notizia
19.30	Nan.: Gliintoccabili
20.30	Film: La contessa scal-za (dram., ZDA 1954, r. Joseph L. Mankie-wicz, i. Humphrey Bo-gart, Ava Gardner)
23.05 Aktualno: Biografije -Humphrey Bogart
23.15	Aktualno: Ciak, nato Dentro la notizia
0.30 Film: E le cicogne tor-neranno a volare (dram., SZ 1980, r. Nikolaj Gubenko, i. Iuo-zas Budrajtis)
ITALIA 1
7.15	Risanki: Belle e Sebas-
tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Superman,
8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna Monica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Tečaj angleščine: So to speak
15.30	Nanizanka: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days,
20.00	Arriva Cristina,
20.30	Cingue ragazze e un miliardario, 21.30 La bella e la bestia,
22.30	Zanzibar
23.05	Variete: Dibattito
23.25	Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.55	Rubrika: Premiere 0.05 Nanizanki: Samurai,
1.05	Star Trek
[gJIpM TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra
18.00	Otroška oddaja: Bra-vestarr in risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Io tigro, tu tigri, egli tigra (kom., It. 1978, r. Renato Pozzet-to, i. Enrico Montesa-no, Renato Pozzetto)
22.40	Kviz: Colpo grosso
23.40	Športna odd.: Speedy 0.10 Nanizanka: Switch
% TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15 Nadaljevanka: L'enig-
ma delle due sorelle
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika: Lu-nedi con 1'Udinese
21.00	Kviz: Le adorabili creature
21.30	Dokumentarec: Storie nella storia
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Il mio ami-co Bottoni
23.30	Rubrika: Sprint
24.00	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Tigrova duša - spomini na Alberta Rejca, Glasbeni listi in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: (12.00) Kakor od vetra se trese moje srce, (12.40) Cecilijanka 1987; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Gospodarska problematika;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Zapisi in glasba; 15.00 Roman: Spomini na Rilkeja (11. del); 15.15 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: kitarist Alirio Diaz in Godalni kvartet SF;
18.00	Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05. Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice;
9.05	Glasba; 10.05 Tekoča repriza;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križem-kraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Ansambel Avsenik; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
* (italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.05	Almanah; 6.30 Drobci zgodovine;
6.50	Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Jutranja oddaja; 8.20 Glasba; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Pregled tiska,
10.05	Čudovitih sedem; 10.40 Družina;
11.00	Srečanja; 12.00 Glasba po željah;
14.00	MPV v času; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 16.00 Povest; 16.33 Glasba; 17.00 Blitz; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj D J; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni val.
Odobrili 2.230 milijonov lir finansiranj
Posegi iz Goriškega sklada
Razširjeni odbor za upravljanje Goriškega sklada pri Trgovinski zbornici je te dni sprejel vrsto prošenj za finansiranja raznih gospodarskih pobud. Na seji so tako izrekli po volj no mnenje za dodelitev 2 milijard 230 milijonov lir petim industrijskim in enemu kmetijskemu podjetju, ki bodo skupno investirala skoraj deset milijard lir v obnovo obstoječih oz. ustanavljanje novih gospodarskih dejavnosti. Industrijska podjetja predvidevajo, da bodo s tem ustvarila 54 novih delovnih mest.
Poleg tega so ugodili tudi prošnjam za štiri posege na raziskovalnem področju in za turistične dejavnosti. Prispevke iz Goriškega sklada bodo prejeli mednarodni inštitut za sociologijo ISIG v Gorici, Mednarodni center za uporabne znanosti v Gradišču, Gostinsko združenje v Gradežu in Letoviščarska ustanova za Gradež in Oglej.
Nadalje je razširjeni odbor odobril izplačilo prispevkov v skupnem znesku 560 milijonov lir štirim podjetjem, katerih prošnje so odobrili v avgustu. Gre za šesto tovrstno izplačilo, s čimer so podjetjem na Goriškem letos skupno že izplačali 3,5 milijarde lir. Poseg pomeni začetek izvajanja celovitejšega na-
črta, ki so ga prav tako odobrili avgusta, za podpore skupno 12 podjetjem, ki danes zaposlujejo 460 delavcev v kovinarskih, tekstilnih, lesnih in plastičnih predelovalnih dejavnostih. Celotni program investicij iz Goriškega sklada naj bi omogočil pridobitev 2 tisoč delovnih mest. Finansirajo ga iz Goriškega sklada s sredstvi zakona 26 (paket za Trst in Gorico) ter sredstvi iz prelevmana na bencinu proste cone.
Na istem zasedanju so sprejeli še nekaj sklepov, vedno v zvezi s finančnimi posegi. Posebni ustanovi za tržiško pristanišče so dodelili 76 milijonov lir za nakup štirih premičnih žerjavov, ki jih bodo namestili na pomolih. Žerjavi bodo imeli največjo zmogljivost po 120 stotov in bodo omogočili hitrejše raztovarjanje celuloze.
Z nadaljnjim prispevkom 100 milijonov lir so podprli Konzorcij za univerzitetne študije v Gorici. Denar bo namenjen za popravila in prilagoditev prostorov, ki jih bo še določila občinska uprava, v katerih naj bi že s prihodnjim akademskim letom začel delovati diplomski tečaj fakultete, za politične vede z diplomatsko usmeritvijo.
Plodni posvet o Attemsu je izpolnil pričakovanja
Z intezivnima zasedanjema včeraj dopoldne in popoldne se je zaključil posvet o prvem goriškem nadškofu Attemsu. Dopoldne je bil govor o politiki, kulturi in umetnosti na Goriškem v drugi polovici 18. stoletja. Govorili so predsednik znanstvenega odbora Gabriele De Rosa, Sergio Tavano in Marino De Grassi. Popoldne so se zvrstila še predavanja o družbenem in verskem stanju na obširnem ozemlu goriške nadškofije v Attemsovem času. Bogo Grafenauer je predstavil takratno stanje in dogajanje v slovenskih deželah, Lisa Nardini Guarda pa stanje na Celjskem ob nadškofovem obisku. Koroška je bila predmet predavanj Petra Tropperja in Anne Venturini Csa'sza'r. Ferruccio Tassin je obravnaval versko življenje v Furlaniji, Angelo De Nicola pa Veliki ruski katekizem.
Središčnega pomena je gotovo bilo predavanje prof. De Rose o (še neobjavljenem) gradivu goriške sinode leta 1768. Gre za dragoceno zgodovinsko dokumentacijo, ki je potrebna še globlje obravnave iz raznih raziskovalnih zornih kotov, od teološkega do sociološkega, in bo lahko marsikaj pojasnila ne samo o osebnosti in delu nadškofa Attemsa, pač pa o izjemno zanimivem zgodovinskem obdobju na večetničnem ozemlju, ki je bilo hkrati stičišče verskih tokov, kultur, tradicionalističnih in prosvetljenih teženj. Aktov sinode tako Rim kot Dunaj nista hotela objaviti. Sedaj so, dobrih 200 let kasneje, to nalogo prevzeli zgodovinarji.
Posvet o Attemsu se je tako zaključil kar se da plodno. Osvetlil je še del preteklosti naših krajev, hkrati pa nastavil vrsto vprašanj, ki bodo še predmet dodatnega zgodovinskega raziskovanja.
Letos skupno razdelili 37,5 milijona lir
Prispevki Kmečke banke društvom
Predsednik Ksaverij Leban podeljuje prispevke	(Foto Lutman)
Preverjanje na Občini v ospredju pozornosti
Politično preverjanje na Goriški občini, ki ga zahtevajo socialisti in - po izstopu iz večine na Pokrajini tudi republikanci - je še v središču pozornosti strank. Včeraj smo poročali o negativnem stališču KD, ki je kvečjemu pripravljena preverjati izvajanje programa, nikakor pa ne sestave odbora. S podobnim stališčem se javljajo tudi socialdemokrati, ki sicer sprejemajo preverjanje, pri tem pa opozarjajo, da je treba preveriti predvsem stanje glede izvajanja programa, okrog katerega so se svoj čas sporazumele večinske stranke. PSDI noče, da bi "preverjanje okuževale oblastniške logike ali partikularni interesi". Z drugimi besedami: nobenih sprememb v odboru, ki bi utegnile biti prav v škodo te stranke.
Zaprti cesti
Most čez Sočo pri Zagraju je bil doslej zaradi vzdrževalnih del zaprt prometu vsako noč med 21. in 6. uro. Družba Anas sedaj sporoča, da bo most zaprt od 7. ure jutri, 10. t. m., do 18. ure v petek, 14. t. m. Potem pa bo ponovno stopil v veljavo predpis o nočnem zaprtju.
Od srede, 12. t. m., do petka, 21. t. m., bo vsak dan od 8. do 17. ure zaprta cesta pri železniškem prehodu med Selcami in državno cesto 305. Promet bodo preusmerili na občinsko cesto Selce—Rom-jan—Ronke.
V Kmečki banki je bila v četrtek slovesnost ob podeljevanju prispevkov, ki jih je bančni zavod namenil letos slovenskim organizacijam in društvom. Vse prisotne je v imenu Kmečke banke pozdravil predsednik upravnega odbora Ksaverij Leban. Poudaril je, da gleda banka z velikim razumevanjem na delovanje naših kulturnih in športnih organizacij in da skuša vsakomur priskočiti na pomoč. V letu 1988 je Kmečka banka namenila kar 37.500.000 lir raznim ustanovam in organizacijam, med katerimi so tudi slovenske šole.
Dobršen del te vsote pa so prejela društva in organizacije, ki jih je banka tudi uradno povabila na slovesno podeljevanje. Prispevke, v različnih zneskih, so prejela naslednja društva in ustanove: ŠZ 01ympia iz Gorice, ŠZ Soča iz Sovodenj, ŠZ Mladost iz Doberdoba, OK Val iz Štandreža, ŠD Ju-ventina iz Štandreža, ŠD Sovodnje, KŠD Naš prapor iz Pevme, Oslavja in Štmavra, KD Andrej Paglavec iz Pod-gore, KD Jezero iz Doberdoba, MPZ Lojze Bratuž iz Gorice, SKPD Hrast iz Doberdoba, SKPD Jadro iz Ronk, Katoliški dom v Gorici, Kulturni dom v Gorici, Godba na pihala Kras iz Doberdoba, Glasbena matica v Gorici,
PD Štandrež, KŠD Vipava Peč-Rupa, otroški pevski zbor Kekec iz Gorice, KD Oton Župančič iz Štandreža, KD Skala iz Gabrij, SKPD Mirko Filej iz Gorice, KD Danica iz Vrha, ZSKD v Gorici,_ MPZ Mirko Filej iz Gorice, MPZ Štmaver, SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, Združenje krvodajalcev iz Doberdoba, taborniki Rodu modrega
vala Trst-Gorica, Unifax iz Gorice, Združenje krvodajalcev iz Sovodenj, Slovensko planinsko društvo iz Gorice, VZPI iz Jamelj in Dola, Župnija sv. Mavra in Silvestra v Pevmi, skavti SGS iz Gorice, Mohorjeva družba iz Gorice, Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, ŠZ Dom iz Gorice in Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE		SKLAD MITJA ČUK
GORICA		Črtomir Šiškovič
prireja v okviru Koroških dnevov		
stilni koncert mešanega zbora "Rož" iz Št. Jakoba na Koroškem		violina
		Igor Laško
PONIŽANI		klavir
IN RAZŽALJENI		KONCERT ZA
Pesmi zatiranih narodov Zborovodja Lajko Milisavljevič		SKLAD MITJA ČUK
Režija Marjan Stiker		Kulturni dom - Gorica
Danes, 9. oktobra, ob 16. uri v		Nedelja, 16. oktobra,
Kulturnem domu v Gorici.		ob 18. uri
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Sovodnjah ob Soči
vabi člane na izredni občni zbor v soboto, 15. oktobra, v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 18. uri.
Ob 20. uri bo v občinski telovadnici
proslava 80-letnice sovodenjske Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice
Vabljeni so vsi člani in prijatelji
NB
Valentino Bratina
draguljar
nova trgovina
UL IX. junij 74
TRŽIČ .
Tel. 0481/790051
Voznik zbežal po nesreči
Pred gostilno Alle Viole v Gradišču se je včeraj popoldne težko ponesrečil 74-letni Giovanni Candussi iz Poljana. Mož se je z motornim kolesom^ pomaknil proti sredini cestišča, da bi zavil v levo. Vanj je treščil avtomobil, ki je v isti smeri vozil za njim. Upravljal ga je 24 letni Fulvio Bucci, podčastnik vojske v Gradišču. Candussija so sprejeli na 4-mesečno zdravljenje v ortopedski oddelek v Gorici, saj so mu ugotovili razdrobitev kosti v levi nogi.
Poškodbe na hrbtenici je sinoči v padcu po stopnicah doma dobila 49-letna Alberta Bottaz Contini iz Lobnika.
Dve osebi sta se ranili včeraj ponoči. Okrog 24. ure se je v Ul. IV. novembra v Podgori ponesrečil 24-letni Luca Falchi iz Brescie, tri ure kasneje na Majnici pa 25-letna Patrizia Pilisi
Občni zbor ZSKD
Občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev bo kot napovedano v soboto, 15. oktobra 1988, v Špetru, s pričetkom ob 15. uri. Ob tej priložnosti bo za goriške člane poskrbljeno za avtobusni prevoz. Interesente vabijo, da se čimprej prijavijo v uradu Zveze, tel. 531495 (med 8.00 in 18.30).
iz Vidma. Oba so sprejeli na zdravljenje v nevrološki oddelek splošne bolnišnice s prognozama okrevanja v 5 dneh.
Predavanje o 1. vojni
Ob 70-letnici konca 1. svetovne vojne prireja Pokrajina skupaj s Pokrajinskimi muzeji ciklus petih predavanj v Attemsovi palači. Prvo bo jutri ob 17.30. Prof. Mario Isnenghi z Univerze v Turinu bo govoril o krizi zgodovinarskega pristopa do celovite obravnave prve svetovne vojne.
Pregledi avtomobilov
ACI nudi v prihodnjih dneh vsem šoferjem možnost brezplačnih pregledov vozil s posebnimi diagnostičnimi aparaturami. Preglede bodo izvajali pred sedežem ACI na Tržaški cesti od jutri do srede, 12. oktobra, od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.30.
vazna obvestila
SPD Gorica obvešča, da bo tradicionalno martinovanje 13. 11. v Ajdovščini. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 23. oktobra, s pričetkom ob 15. uri tradicionalni piknik pri Jordanu Semoliču v Jamljah. Za piknik vpisujeta do zasedbe razpoložljivih mest Ettore Moro in Marjo Semolič.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1988-89
Franco Brusati
Galantni pogovori
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja Jutri, 10. oktobra, ob 20.30 - ABONMA RED A v torek, 11. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B
Odhod avtobusa za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane (gostilna Peric)
19.50 Doberdob (na trgu)
19.55 Jamlje (gostilna Pahor)
20.00 Dol 20.05 Gabrje 20.10 Sovodnje I. postaja 20.12 Sovodnje II. postaja 20.15 Štandrež (na trgu)
Studi Goriziani
Te dni je izšla 67. številka zbornika Goriške državne knjižnice "Studi Goriziani". Tudi v tej številki zasledimo vrsto zanimivih študij in prispevkov. Med temi naj omenimo študijo Marca Doga o podobah balkanskega sveta, ki jih je imelo javno mnenje pred prvo svetovno vojno, prispevek Srečko Kosovel med tradicijo in avantgardo izpod peresa Marije Pirjevec, pogled Ful-via Monaia na delo slikarja Luiša Spazzapana ob tridesetletnici njegove smrti, zanimivo sociološko raziskavo Raimonda Strassol-da na aktualno temo Ljudskih mobilizacij za zaščito okolja v Furlaniji. Zbornik dopolnjujejo še obsežen prispevek o germanistu Ervinu Pocarju (Nicoletta Dacre-ma), spis o doživljanju vojne 1866. v naših krajih (Stefano Peri-ni) ter prispevka Fulvia Salimbe-nija in Alessandre Martina o nadškofu Attemsu.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 2. oktobra do 10. oktobra 1988.
RODILI SO SE: Magda Fanin, Sara Vogrig, Fabio Mazzolin, Enrico Rossi, Nikolas Mitroulias, Gabriele Vosca.
UMRLI SO: 79-Ietna gospodinja Frančiška Jerončič, 93-letna upokojenka Ele-na Marceglia vd. Sussi, 78-letni upokojenec Isidoro Medeot, 90-letna upokojenka Armanda Camilli, 85-letna upokojenka Francesca Stemberger vd. Malfatti, 77-letna upokojenka Nives Maria Scremin, 77-letni trgovec Francesco Orzan, 83-let-ni upokojenec Franc Kete, 73-letni upokojenec Lionello Cumin, 76-letna gospodinja Emilia Turel, 84-letni upokojenec Francesco Tinella, 51-letni upokojenec Giovanni Deiuri, 51-letni upokojenec Joško Vogrič, 87-letna nuna Ema Legisa, 86-letni upokojenec Giacomo Medeot, 76-letna upokojenka Giannina Zanon, 86-letna gospodinja Rozalija Srednik por. Brandolin, 52-letni invalid Carmelo Gae-tani, 78-letna gospodinja Marija Kofol vd. Bastiani, 75-letna gospodinja Lojzka Kristančič vd. Bizaj, 67-letni upokojenec Levin Velco Legovini, 83-letni upokojenec Riccardo Culot, 77-letna upokojenka Ersilia Cechet, 82-letna gospodinja Irma Corsi vd. Martini, 62-letna upokojenka Nicoletta Cipriano, 87-letna upokojenka Olga Hvala, 66-letni upokojenec Pietro Lanza, 76-letni upokojenec Alessandro Di Luca, 81-letna gospodinja Maria Puia, 62-letna pekovka Maria Favento.
OKLICI: delavec Andrea Mian in univerzitetna študentka Patrizia Comelli. uslužbenec Andrej Fajt in gospodinja Ana Turus.
POROČILI SO SE: disc jokey Paolo Fantin in uslužbenka Eleonora Antonich-
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Mr. Crocodile dun-dee II«.
VERDI 15.30-22.00 »Sulle tracce dell as-sassino«.
VITTORIA 16.00-^2.00 »Una scatenata moglie insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 14.30-22.00 »Scuola di poli' zia n. 5«.
Nova Gorica
SOČA 16.00-20.00 »Zvezdne poti IV.«. DESKLE 17.00-19.30 »Strela na kolesih«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel’ 44387.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300.
pogrebi
Jutri v Gorici: ob 9.30 Riccardo Culo^ na glavnem pokopališču, ob 11. uri Bene-detto Tuzzi iz splošne bolnišnice v ce kev Srca Jezusovega in na pokopališče Ločniku.





.
Brusatijevi Galantni pogovori v Kulturnem domu
Gledališče ponovno med nami
Prizor iz Brusatijevih Galantnih pogovorov v izvedbi SSG
(foto Montenero)
Slovensko stalno gledališče iz Trsta stopa, po uspešnih poletnih nastopih v naših krajih, v novo sezono z velikim elanom. Pred dobrim tednom je bila v Trstu slovesna premiera Galantnih pogovorov, ki je vzbudila med gledalci veliko zanimanje in odobravanje, jutri in pojutrišnjem pa se bodo tržaški gladališčniki predstavili tudi goriškemu občinstvu. Ob 20.30 se bo torej odprl zastor tudi v goriškem Kulturnem domu.
Letošnja sezona je stekla nekoliko poprej kot običajno. Vsako leto so namreč krstno uprizoritev podali nekaj tednov kasneje, letos pa so se odločili za nekoliko zgodnejši pričetek, ker so imeli Galantne pogovore že prav dobro doštudirane in uigrane. Brusatijevo igro so namreč vključili že v lansko abonmajsko sezono, toda zaradi bolezni v ansamblu je žal odpadla.
Brusatijevo delo Galantni pogovori, ki ga je v slovenščino prevedla Ivanka Hergold, je režiral Boris Kobal. Igra prikazuje travmatična stanja, ki jih doživljata dva para, eden starejši, drugi pa mlajši. Hkrati je pripoved o ljubezni in o toplini medčloveških odnosov. Delo skuša gledalcem posredovati nekaj globokih premislekov o naši družbi, istočasno pa želi biti nekaka kritika sedanjemu preveč mrzlemu in egoističnemu življenju.
Gledališka scenografija je že sama zelo zgovorna. Kostumografka in scenaristka Meta Hočevarjeva je vso okolico odela s črnino, le v ozadju je opaziti pravo barvo neba.
Anna in Rommy sta brat in sestra, ki skušata dobiti v življenju v naravi tiste občutke, tisto ljubezen, tiste vrednote, ki jih je današnji svet popolnoma zatrl. Brata in sestro prepričljivo igrata Mira Sardoč in Silvij Kobal. Stojan Colja in Maja Blagovič pa sta Michele in Marina, na katera se Anna in Romy močno navežeta, v spomin na staro ljubezen, oziroma prerano izgubo sina.
V letošnji abomnajski sezoni bodo tržaški gledališčniki uprizorili še šest del. Najprej bo prišla na vrsto Wildova komedija Važno je imenovati se Ernest, ki jo bo režiral Marko Sosič. Tej bo sledila uprizoritev Čehovove drame Striček Vanja, nato pa bodo postavili na oder slovensko delo, Cankarjevo Lepo Vido. Ti dve deli bosta režirala Dušan Jovanovič, oziroma Meta Hočevar. Slehernik Huga von Hofmannsthala v režiji Maria Uršiča in gostovanje Ljubljanske Drame SNG s komedijo Trg v Benetkah - predelavo ene najuspešnejših Goldonijevih komedij izpod peresa avstrijskega dramatika Petra Turrinija - bosta še dodatno popestrila letošnjo gledališko abonmajsko sezono, ki se bo zaključila z gostovanjem Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. PDG bo uprizorilo Orionovo komedijo Kaj je videl Batler. Namesto gostujočih predstav bo tržaško gledališče nudilo nekaterim mladinskim abonmajem dve svoji alternativni uprizoritvi, in sicer Molierovega Georgeja Dandina ali Kaznovani soprog in Brochovo Povest služkinje Zerline.
Oktober v goriškem Sl Kulturnem domu
Tudi letos bo Kulturni dom v Gorici sedež raznih kulturnih prireditev in abonmajskih sezon, istočasno pa bo tudi prizorišče številnih športnih tekmovanj in manifestacij. Nekak uvod v novo sezono so predstavljale nekatere pobude, ki so se odvijale v zadnjih dneh meseca septembra. Tu mislimo na dve odmevnejši športni prireditvi (turnir Alpe-Jadran v košarki in odbojkarski Pokal prijateljstva), na predstavitev knjige Max Fabiani o kulturi mest, gledališko predstavo Žlahtni meščan ter srečanje med zamejskimi mladinskimi organizacijami in Zvezno konferenco Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
Upravni odbor Kulturnega doma se z ostalimi kulturnimi in telesnokultur-nimi organizacijami vneto pripravlja, da bi bila letošnja sezona, sedma po vrsti, še bolj pestra od prejšnjih. Želja je, da bi obiskovalcem nudili čimbolj raznoliko in kvalitetno paleto dejavnosti skozi celotno sezono.
Prav te dni so objavili spored prireditev, ki se bodo v raznih domskih prostorih zvrstile do konca meseca oktobra. Prva je na vrsti že danes popoldne. Ob 16. uri bo na pobudo Zveze slovenske katoliške prosvete koncert mešanega pevskega zbora Rož iz Št. Jakoba na Koroškem. Izvajali bodo pesmi zatiranih narodov pod naslovom Ponižani in razžaljeni.
Jutri, v ponedeljek, in v torek ob 20.30 bo predstava Franca Brusatija Galantni pogovori v abonmajski izvedbi SSG iz Trsta.
Prihodnjo nedeljo, 16., ob 18. uri bo koncert za Sklad M. Čuka, ki ga prirejajo slovenske osnovne šole z Goriškega. Nastopila bosta violinist Črtomir Šiško-vič in pianist igor Laško.
V	četrtek, 20., ob 20.30 bo kabaretni večer Oprosti, ne juriš? z Borisom Kobalom in Sergijem Verčem, ki ga prirejata Mladinski odbor SKGZ in Z SKD. Kabaretni večer Škovace v izvedbi Karst brothersov pripravljajo še za petek, 28. Vmes bo, v petek, 21., ob 19.30 občni zbor športnega združenja Dom.
V	četrtek, 27., ob 18. uri bo predstavitev zbirke PESMI ŠTIRIH, pri kateri bodo sodelovali pesniki Tone Pavček, Ciril Zlobec, Janez Menart in Kajetan Kovič. Večer prireja Kulturni dom.
Kinoatelje bo svojo jesensko filmsko sezono pričel v četrtek, 27. oktobra, ob
20.30	uri. Naslove filmov, kot tudi ostali spored četrtkovih filmskih večerov, ki se bodo zvrstili v naslednjih tednih, bodo sporočili naknadno. Oktobrski program se zaključuje v ponedeljek, 31., ko bo ob 18. uri prireditev Kmečke banke ob dnevu varčevanja. Razpored dogodkov v Kulturnem domu bo že drugo leto zaporedoma spremljal Informativni bilten, ki bo posredoval program dejavnosti v Kulturnem domu tako slovenski kot italijanski javnosti. Bilten bo mesečno obveščal o najrazličnejših prireditvah v domu. S tem nameravajo ponoviti lanskoletno uspešno pobudo, ki je pripomogla k boljši informaciji o dejavnostih v osrednjem goriškem kulturnem hramu.
Naj povemo še to, da lahko interesenti (organizacije in posamezniki) javijo svoj naslov v Kulturni dom, Ulica Brass 20 (tel. 33288), uprava doma pa jim bo redno pošiljala Bilten domov.
Začetek koroških dnevov
Nastop mešanega pevskega zbora Rož iz Št. Jakoba bo danes ob 16. uri v Kulturnem domu v Gorici pričel goriški del letošnjih koroških dnevov, ki jih prireja ZSKP v sodelovanju z drugimi katoliškimi kulturnimi združenji. Koroški pevci se bodo predstavili s stilnim koncertom pesmi zatiranih narodov Ponižani in razžaljeni, pod vodstvom dirigenta Lajka Milisavljeviča. Na koncertu bodo izvajali motive zatiranih narodnosti Evrope in drugih celin, s spremljavo tipičnih glasil in z razgibano scensko postavitvijo.
□	TEČAJI VSEH STOPENJ ZA OTROKE IN ODRASLE
□	STROKOVNO USPOSOBLJENI IN DIPLOMIRANI PREDAVATELJI
□	AVDIOVIZUALNI UČNI PRIPOMOČKI VSEH STOPENJ
□	PREVAJALNE USLUGE IN KOMERCIALNO DOPISOVANJE
V GORICI - Ul. Cascino 5 - Tel. 0481/34784 Urad posluje v popoldanskih urah
^ World ChampionshipTeam W
vuium. as.
ORGAN IZZAZIONE
limf gonim
MotorExp6 Rating 'Q3
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENECIJ
SEJMIŠČE V GORICI
sobota, 15. OKTOBRA
SUPERBIKER TROPHV € l I
MEMORIAL MAURO MICHELAZZI I	!
ob 14. uri
PROGRAM 1	A
SOBOTA, 15. — ob 11. uri otvoritvena svečanost, ob 14. uri kvalifikacije in dodelitev trofeje Pole Position za SUPERBIKER TROPHV - MEMORIAL MAURO MICHELAZZI -EKSHIBICIJE TRIAL ACROBATIOUE.
NEDELJA. 16. — ob 14 uri SUPERBIKER TROPHV - MEMORIAL MAURO MICHELAZZI - VSAK DAN EKSHIBICIJE TRIAL ACROBATIOUE.
SOBOTA, 22. — ob 10.30 tehnično-športna kontrola za ..2, RALLVSTAR TREH BENECIJ.. - nagrada CASINO' NOVA GORICA — ob 14.30 obvezne preizkušnje za »2.
RALLVSTAR TREH BENECIJ.. - nagrada CASINO' NOVA GORICA — ob 16 uri EKSHIBICIJA BODV BUILDINGA v organizaciji ZANELLA ŠPORT.
NEDELJA, 23. — ob 14 uri ..2, RALLVSTAR TREH BENEČIJ«
- nagrada CASINO' NOVA GORICA	s/vsP
ob 16. uri PREDSTAVITEV ŠPORTNIH OBLAČIL
ZANELLA ŠPORT	^
URNIK: ob delavnikih 18.00-22.00 praznik in predpražnik 10.00—22.00
VSTOPNINA: predpražnik - praznik 8.000 lir	•	4
ob delavnikih 5.000 lir	..AČr	^
Od Ajdovščine do Nove Gorice, od Idrije do Tolmina
Odpirajo se vrata glasbenih hramov
"Glasba je prava posrednica med duševnim in čutnim življenjem... je edini breztelesni vhod v višji svet vedenja. Ob njej zaslutiš in dobiš navdih nebeških večnosti - in kar duh čutno ob njej občuti, je utelešenje duševnega spoznavanja. Temelj tega spoznavanja pa je visok moralni čut - brez njega ni tega razodetja".
Te drzne misli je pred 180 leti zapisal genialni Beethoven in z njimi nas letos novogoriški Kulturni dom vabi k vpisu glasbenih abonmajev za koncertno sezono 1988/89. Osmo leto ta novogoriška ustanova praktično edina na Primorskem lahko ljubiteljem glasbe ponudi kar dva glasbena abonmaja in to v solidnem koncetnem prostoru in je s svojim poslanstvom ponoven izziv vsem, ki iščemo poti do sebe in do človeka. "Še posebej zato, ker smo se znašli v politični, gospodarski in narodnostni stiski, ko je ogrožena kvaliteta življenja posameznikov, družin, vasi in mest, ko peša ustvarjalni zagon in zamira življenjski optimizem, ko naši medsebojni odnosi zgubljajo na človečnosti, ko čustva izpodrivajo razum in se nasilje bohoti nad strpnostjo... Naj omogoči glasbena govorica najmlajšemu slovenskemu mestu in vsej Primorski tisto žlahtnost in vitalnost, ki jo je Slovencem ob zahodni meji od nekdaj dajala prav glasbena ustvarjalnost," je zapisal Vili Ščuka v uvodni misli k predstavitvi letošnjega programa koncertov Kulturnega' doma Nova Gorica. Najbrž pa bi lahko iste ali podobne besede zapisali tudi ob
predstavitvi ostale glasbene (in gledališke) ponudbe na severnem Primorskem.
Zveza kulturnih organizacij Tolmin nas v letošnjem letu vabi na štiri glasbene večere, ki jih bodo oblikovali sopranistka Majda Lužnik, pianistka Breda Ukmar in violinist Branko Brezavšček na večeru Hdn-dlovih arij, Komorni orkester RTV Ljubljana s pianistko Dubrovko Tom-šič-Srebotnjakovo, večer ljudskih plesov s folkloro bodo pripravili člani skupine France Marolt, za zadnji koncert napovedujejo organizatorji obisk operne predstave v Ljubljani. Na glasbenih večerih se bodo v Tolminu praviloma srečevali ob torkih.
V Idriji bodo nadaljevali z večeri z glasbo v Osnovni šoli "Jožeta Miheva" ob četrtkih. V letošnji, tretji sezoni koncertov, ki jih organizira Zveza kulturnih organizacij Idrija, se bodo predstavili violinist Volodja Balža-rosky in pianist Krištof Theiler iz Avstrije, Trio Lorenz, sovjetski pianist Boris Petrov, akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, violinist Grigorij Feigin iz Sovjetske zveze in programom vokalne skupine ali instrumenta, ki še ni bila predstavljena v Idriji.
Ciklus glasbenih prireditev so razpisali tudi v Ajdovščini. Tamkajšnja Zveza kulturnih organizacij pripravlja sedem glasbenih večerov na dvorcu Zemono pri Vipavi. Že 16. oktobra bo v tem enkratnem ambientu koncertiral Tržaški komorni orkester
z dirigentom Valterjem Atanassijem, sledili bodo koncerti Tria Lorenz, pianista Borisa Petrova iz Sovjetske zveze, prvi koncert v letu 1989 bo zaupan Slovenskemu trobilnemu kvintetu, v februarju bo pred ajdovskim občinstvom nastopila goriška pianistka Ingrid Silič, ki sicer zadnja leta živi in koncertira v Italiji, sledil bo nastop Mešanega zbora "Obala" iz Kopra z dirigentom Mirkom Slosar-jem, 22. aprila bo abonmajski ciklus na Zemonu zaokrožil slavni ruski violinist Grigorij Feigin.
Glasbeni programi bodo torej izzveneli kljub časom, ki nas zaradi marsičesa begajo in mogoče nam zatorej prav svet zvokov lahko osmisli vse prevečkrat zbanalizirano življenje. Temu vabilu v svet umetnosti se seveda pridružuje tudi Kulturni dom Nova Gorica z dvema glasbenima abonmajema. Rdeči nam ponuja šest koncertov orkestralne glasbe, srečanje s Sofijsko Filharmonijo (Bolgarija), Komornim orkestrom Trst, Komornim orkestrom Litvanske Filharmonije in tremi domačimi ansambli (Simfonični orkester Slovenske Filharmonije, Simfoniki RTV Ljubljana in APZ "Tone Tomšič Ljubljana".
Program zelenega abonmaja bo že 17. oktobra otvoril izjemni mladi grški violinist Leonids Kavakos ob spremljavi italijanske pianistke Ste-fanie Marmone (koncert sklepa letošnje Kogojeve dneve), sledili bodo nastopi Gruzinskega godalnega kvarteta, Pihalnega tria iz Trsta (Gi-orgio Marcossi, flavta, Lino Urdan, klarinet, Vojko Cesar, fagot), italijanskega kitarista Pier Luigi Corone, kot redni gostje novogoriškega koncertnega odra bodo tudi v novi sezoni nastopili Olga Gracelj, Stanko Arnold, Maks Strmčnik in Godalni kvartet Slovenske Filharmonije, program komornega glasbenega abonmaja bo izzvenel v pesmi Tržaškega okteta, ansambla, ki bo skoraj obhajal drugo desetletje svoje uspešne dejavnosti.
K vpisu glasbenih abonmajev vabi Kulturni dom v Novi Gorici do 12. oktobra.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
La Coriziana
S.R.L.
GORICA - Ulica D. D’Aosta 180 - Telefon (0481) 520660 Tlx: 460107 LAGORI I - Telefax: (0481) 520117
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Tatjana Gregorič
Pogovor s predsednikom Zveze slovenskih kulturnih društev M er molj o
V naši družbi mora imeti kultura aktivnejšo vlogo
V soboto, 15. oktobra, bo v Špetru (pričetek ob 15. uri) občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Že na glavnem odboru, ki je bil pred kratkim v Križu, je bilo slišati, da bo prišlo v samem ustroju Zveze do nekaterih sprememb, predvsem pa se nakazujejo vsebinske spremembe, ki naj bi dajale ton novemu pojmovanju kulture in bi spet vrnile kulturi tisto nepogrešljivo mesto, ki ga mora imeti v naši skupnosti. O tem smo se pogovarjali s predsednikom ZSKD Acetom Mermoljo.
Občni zbor društva ali organizacije navadno potegne črto, ki razmejuje dva vidika: na eni strani ocenjuje opravljeno delo, na drugi pa daje perspektive in vizije za prihodnost. Kaj bi lahko povedal o prvem?
Opravljeno delo bi lahko ocenjeval z dveh zornih kotov. Enega predstavljajo prireditve, konkretne kulturne akcije, drugega pa to, kar smo, recimo, naredili na področju misli. Gre torej za razmišljanje o stanju in o možnostih za bodočnost. Sicer pa ne bi dajal seznama vsega, kar so Zveza slovenskih kulturnih društev in društva naredili, kajti seznam je izredno dolg. Mislim pa, da moramo nekatere stvari le poudariti. Najprej bi podčrtal, da smo končno postavili svoj sedež v Benečiji, da se tam zbira skupina ljudi in da obstajajo realne možnosti, da bo to kulturno ljubiteljstvo v Benečiji raslo. In to še bolj kot doslej, kajti tudi to je treba povedati, da Benečija ni več samo neka siva lisa, ampak da je že del naše-skupne stvarnosti in se kot taka vključuje v delo celotne Zveze. Z veseljem lahko povem tudi naslednje: zborovstvo smo začeli obravnavati z novih izhodišč, ki vodijo v večjo kvaliteto. Ta novi pristop načrtujemo tudi za druga področja, za druge panoge, s katerimi se naši ljudje ukvarjajo in v okviru katerih delajo, dati skušamo neke stimulacije, da bi se izognili prehojenih in stokrat prevoženih poti. Delno smo uspeli, delno ne, saj gre za dolgotrajne stvari. Ob vsem tem bi še rad opozoril, da je marsikatera skupina, članica ZSKD, bodisi na Goriškem, bodisi na Tržaškem in tudi v Benečiji dosegla s svojim delom vidne uspehe, ki so pomembni tako za slovenski kulturni prostor kot tudi za italijanskega. Zdi se mi torej, da vse to dokazuje, kako sta naša Zveza in ljubiteljska kultura nasploh živi; in ne samo to, opravljeno delo je bilo tudi kvalitetno.
In drugo, to se pravi perspektiva Zveze in vizija prihodnosti?
Na podlagi dveletnih izkušenj danes že lahko začrtamo nekatere osnovne smernice, ki naj bodo vodilo naši Zvezi. Popolnoma jasno je, da bomo morali utrditi nekatere organizacijske zadeve, ob njih pa postaviti na trdnejše temelje odnose med članicami, med društvi in krovno organizacijo. To bo en del našega vsebinskega pristopa. Po drugi strani pa bomo morali nadaljevati po poti, ki smo jo začrtali in to je pot modernizacije naše ljubiteljske kulture. Modernizacija zahteva tudi večjo kvaliteto, sama kakovost pa je seveda sinonim večjega zadoščenja. Pospešiti bo treba izobraževalni trenutek, se pravi, nuditi našim ljudem čim
Predsednik ZSKD Ace Mermolja
več informacij, kajti vsi smo lačni informacij in tudi na kulturnem področju je to izredno važno, predvsem za ljubitelje, ki se s kulturo ne ukvarjajo poklicno in zato nimajo dovolj vpogleda v celotno kulturno problematiko. In tu je še vprašanje racionalizacije znotraj posameznih panog v smislu programiranja in načrtovanja. To se zdi sicer normalno, vendar vemo, da je prav načrtovanje na našem področju zelo težko, da tega še ne znamo delati, in mislim, da gre za izziv, ki ga bomo morali sprejeti.
S kakšnimi težavami se predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev srečuje? Tu mislim na odnose z društvi, javnostjo, slovensko družbo nasploh in seveda na nezanemarljiv element finančnih sredstev.
Brez dvoma lahko govorim o finančni stiski, ki prav gotovo omejuje nekatere naše zamisli, nam striže peruti in ne dovoljuje razmaha. Drugi problem govori o vlogi, ki jo imajo naša Zveza in društva in sploh kultura v naši širši stvarnosti. Ta vloga se je zelo spremenila. Danes se soočamo pač z dejstvom, da kultura ni tista os, okoli katere se vrti naša skupnost, ampak imamo dosti več osi. In morda je to tudi prav. Kljub vsemu pa si mora kultura najti v tem prostoru neko aktivnejše mesto. In sedaj še o vprašanju odnosov z društvi. Mislim, da je to še vedno problem. Da ni vse v najlepšem redu, je na eni strani deloma krivo
predsedstvo ZSKD, deloma pa tudi društva, saj si v stališčih nismo bili vedno edini. Nismo točno vedeli, o čem se moramo pogovarjati, ali samo o konkretnih težavah ali pa tudi o čem globljem. In tu je bistvo odnosov. Odnosi bi morali biti toliko globoki, da bi se v osnovi mi z društvi in društva z nami pogovarjali o kulturi, o kulturni problematiki, o kulturni politiki. In do tega še ni prišlo.
Po vsem sodeč in glede na usodo, ki je Slovence postavila na to področje, je naša kultura vseskozi na nevarnem križpotju. Po eni strani se mora opirati na narodno izročilo, na izkušnje tradicije, na drugi pa mora delovati v specifični, narodno skoraj abnormalni situaciji. Kako skušate to dvoje usklajevati? In še — kako se, če se, odražajo demokratična vrenja v Sloveniji v našem kulturnem življenju?
Strinjam se, da je naša kultura na križpotju. Deloma je to zaradi neke splošne družbene situacije, v kateri živimo, deloma pa smo za to tudi sami krivi. Morda sploh nismo znali biti v sozvočju z dogajanjem v svetu, ki nas obkroža, tako da so vsa ta križpotja verjetno težko odpravljiva. Vendar pa se moramo zavedati, da ljubiteljski kulturi ne moremo nalagati bremen, katerim ni kos. Našim društvom, našim ljudjem ni treba biti vedno na razpolago vsem in vsemu. Bistvo torej je, da se začenjamo pogovarjati o kulturnih vprašanjih, a ne zato, ker bi se izogibali drugih, temveč zato, da se začnemo utemeljevati in prepoznavati za to, kar smo. Danes je pojem ljubiteljstva zelo jasno opredeljen, in to je razvidno že iz samega gesla občnega zbora: Več kulture v prostem času, več prostega časa za kulturo. To geslo najbrž odraža hotenje mnogih ljudi, ki ne vejo, kako bi zapolnili svoj prosti čas. Verjetno se moramo tudi odvaditi tega, da nam je kultura ideološki voz, ideološki prenosnik nečesa drugega. Tu so seveda težave, se pravi s situacijo, ko ni kultura nekaj, kar velja že samo po sebi, ampak mora biti vedno prenosnik nečesa drugega. V tem ozračju smo bili dolga leta. Danes pa moramo iskati novo vsebino.
Kako se odražajo na nas dogodki v Sloveniji? Mislim, da premalo. Premalo zato, ker je v njih toliko duha in nelahkega iskanja svobode, in to iskanje bi nam lahko ogromno pomenilo in seveda bi bilo izredno pomembno, da bi bile tudi v ljubiteljski kulturi te kali svobodoljubnosti. Želja in možnost izraziti na sproščen način to, kar v sebi čutimo in mislimo, to so osnovne in bistvene poteze vsega našega bivanja, in bi morale biti osnova našemu kulturnemu življenju, mu dajati pravi smisel.
Navedli smo že nekaj bistvenih elementov, ki sestavljajo kulturno mavrico. Ali bi še nekaj povedal o binomu kultura - svoboda?
Mislim, da je binom kultura - svoboda neraz-družljiv. Kultura živi samo v svobodi, je pač taka plemenita žival, ki je ne moremo spraviti v kletko, saj bi v kletki umrla. Ravno tako ne prenesejo kletke ljudje, ki v kulturi delajo.
V Gorici odprli novo galerijo
Na Goriškem so ustvarili nov »zasilni izhod« sodobni umetnosti. V središču Gorice, v Ul. Favetti, so namreč odprli novo umetnostno galerijo, ki nosi pomenljivo ime EXIT. Majhen prostor, kjer je bila včasih trgovina z jestvinami, so vzeli v najem štirje umetniški navdušenci, priznani slikarji De Gi-roncoli, Giorgio Valvassori in Roberto Kusterle ter mlada študentka umetnostne zgodovine Emanuela Uccello, ki so želeli ustvariti nov umetniški prostor, kjer bi se lahko, »srečevale« različne umetniške govorice in kjer bi predvsem prišle do izraza težnje sodobne umetnosti.
Novopečeni vodje galerije obljubljajo, da bodo imeli posluh za umetniške energije, ki so bile v Gorici doslej zanemarjene, ker niso našle pravega prostora, po drugi strani pa, da bodo vrata galerije odpirali tudi v širše sodobno umetniško obzorje. Hkrati želijo vodje galerije ustvariti tudi primerno izložbo umetnosti, ki se rojeva ob meji in ki ima torej precej značilne razpoznavne znake. Skupni imenovalec njihovih naporov je vsekakor želja, da bi nekoliko razmigali goriško kulturno sceno, ki je doslej posvečala le malo pozornosti sodobni likovni umetnosti. Za njihove načrte so že pokazale zanimanje nekatere revije za umetnost in design.
Umetniški spored za naslednje mesece je nadvse zanimiv, saj predvideva glasbene in literarne prireditve, a tudi video projekcije in veliko drugega. Naslednja razstava je namenjena go-riškemu ustvarjalcu Mauru Mauriju, ki se ob slikarstvu in risanju ukvarja tudi s kompjutersko grafiko.
Že otvoritvena razstava, ki so jo posvetili goriškemu fotografu Micheleju Fenzlu, pa obeta zelo dobro, saj priča o iskanju novih izraznih možnostih. Fenzl je dal na ogled serijo črno-belih fotografij z naslovom »Insidie«, ki so nastale v ateljeju in ki mojstrsko izkoriščajo prednosti črno-bele fotografije: sence in kontraste. Predmet Fenzlove-ga zanimanja je moško telo, ki intera-gira z okoljem in zlasti z nekaterimi predmeti, ki so nabiti s simboličnimi pomeni.
Grafični kontrasti se učinkovito usklajujejo z vsebinskimi kontrasti. Erotika telesa se namreč prepleta s hladom prostora in hladom predmetov — v glavnem gre za rezila, usnjene pasove in druge »nevarne« predmete, ki so nam znanj iz sadomasohističnih repertoarjev. Čeprav je telo ranljivo, pa vseeno vzpostavi s predmeti varen odnos, v katerem ne bo ničesar izgubilo, pač pa si bo obratno pridobilo nove moči in nove življenjske energije.
B. G.
Sodobno branje preteklosti
Nedeljski koncert (2. oktobra) je zelo dostojno zapečatil bogato trgatev 7. ciklusa Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na Repentabru. Številnim obiskovalcem se je nudila izredno redka priložnost zazreti se v zvočni svet daljne preteklosti. Holandec VVieland Koijken je solistično prebiral svojo violo da gamba stran za stranjo najprej 6. Sonate rojaka J. Schemcka, zatem strani spevne D-dur Sonate G. Ph. Tellemanna in nazadnje še pet odlomkov (Stucke) Bachovega violista da gamba Christiana Ferdinanda Abela.
Kar samo od sebe se vriva vprašanje smisla in upravičenosti modernega - sedanjega - branja stare glasbene literature. Da je takšno delo silno težko in tvegano, nam je vsem takoj zelo razvidno. Že banalna vsakdanja izkušnja nezadovoljstva ob ponovnem branju svojega pravkar napisanega prijateljskega pisma nam zgovorno nakaže področje in težo problema. Začudeni namreč opazimo spreminjanje lastnega teksta ob vsakičnem ponovnem prebiranju. Pojavljajo se novi pomeni, ki jih v začetku nismo imeli niti v mislih. Kadar pa gre za staro literaturo - glasbeno tudi - se pojavi še problem razdalje, katerega različni bralci skušajo različno premostiti. Eni prebirajo, kakor da bi šlo za sodoben tekst ne oziraje se na razdaljo. Drugi pa se pred branjem oborožijo s podatki o zgodovini, jeziku, stilu, oblikovnem izražanju dobe in posameznika. Tako oboroženi se približajo delu. Pri glasbeni literaturi, vključno sodobni, ne gre torej za instrumentalno telovadbo, pač pa veliko bolj za stilno poglabljanje samo, zraven tega pa še širši vpogled tudi v filozofijo, politiko in celo ekonomijo dobe. Glasbeni poustvarjalec brez takšne izobrazbe je bolj podoben ječarju kakor pa razgledanemu potovalnemu vodiču.
Ravno v tej točki je bila izjemnost nedeljskega koncerta. VVieland Koijken je vse to delo že sam davno z muko opravil. V nedeljo pa ni počel drugega, kakor ponovno prebiral, se čudil novim pomenom, ki so se njemu samemu odkrivali. Zato je poslušalce zagrabilo in povleklo v vrtinec zvočnega dogajanja in podoba je bila, da gre za nekaj novega in ne starega. Ravno v tem je veličina in čar poustvarjalca: njegov bogat simbolični potencial je zmožen hip za hipom držati žive, prosojne, istočasno pa bežne glasbene podobe, niti ena mu ne uide, vsaki se posveti z ljubeznijo matere starega kova, ko je negovala tudi po trinajst otrok. Ta vtis se je vsiljeval od prvega do zadnjega zvoka. Schenckova zadnja sonata iz zbirke »L Echo du Danupe« je resnobno drsela pred nami. Sonata da camera? Po obliki, toda po izžarevanju bolj sonata da chiesa, kakor pa venček plesnih odlomkov. Asketičen, skoraj vekajoči zvok viole da gamba je božal odlomek za odlomkom »enajstčlanskega potomstva« baročne - ne klasične - sonate, vsi ubogljivo kalvinistično vzgojeni z izjemo zadnje »porednice« Gige. Wie-landova izredna stilna rahločutnost je zažarela v obeh nadaljnjih delih. Občudovali smo spremenjen odnos do igranja Telemannove D-dur sonate (že skoraj klasične) še posebej v rondojevskem plesnem Vivace na trenutke slovansko pobarvanem. Podobno svojski - skoraj violončelističen - način igranja v petih Abelovih odlomkih: prvi veselo preludičen arpeggio, ariozno pojoči drugi, dialoško klepetavi tretji s svojima fiksnima idejama, in notranje sorodna si zaključna odlomka - četrti slovesno plemeniti liričen spev od začetka do konca, ter peti pretežno veselo epsko prepevajoči brat četrtega.
V dodatku koncerta smo lahko zopet občudovali ponovljeno drugo branje četrtega Abelovega odlomka. Dokaz za omenjeno trditev spremenjeno razširjene pomenskosti vsakega naslednjega branja. VVieland Koijken si je to lahko privoščil, in branje starih tekstov je odkrivalo sodobne resnice. Smisel in namen organizatorjev Gallus Consorta, deželnega sedeža RAI v Trstu, tržaške Pokrajine, je bil s tem koncertom, kakor z vsemi tremi predhodnimi, v polnosti dosežen.
IVAN FLORJANC
Gledališka posvetovalnica
Obe bi radi Ernesta za moža...
V petek, 14. oktobra, bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo VVildovo komedijo Važno je imenovati se Ernest. Tako se vam predstavijo glavni interpreti:
Resnično sem čedna, mila in odlično vzgojena gospodična. Imenujem se Gvvendolen Fairfax. Moj oče je lord Bracknell (predvidevam, da niste nikoli slišali o njem, zunaj družinskega kroga je oči na srečo popolnoma neznan), moja mama pa je Iady Bracknell. Ne sprašujte me, zakaj sem jaz Fairfax, ker mi tega še nihče ni znal razložiti. Moja mami, katere vzgojni nazori so občutno strogi, mi je privzgojila hudo kratkovidnost - zato nosim očala.
Živimo, kot veste, v dobi idealov. Moj mladostni ideal je ljubiti nekoga z imenom Ernest. To ime vliva popolno zaupanje. V trenutku, ko mi je moj bratranec Algernon prvikrat omenil, da ima prijatelja Ernesta, sem vedela, da mi je usojeno postati njegova žena. Ernest, to je božansko ime. Svojo lastno glasbo ima._ Povzroča vibracije. Tako varno je! Če me bo zasnubil, že vnaprej vem, da ga bom uslišala.
Pišem se Cecily Cardew. Sem čedno osemnajstletno dekle. Na plesih jih imam že dvajset. Sem neobičajno visoka za svoja leta. Starša sta mi umrla, ko sem bila še otrok. Sem vnukinja gospoda Thomasa Cardewa. Od njegove smrti so moji pravni zastopniki gospodje Markby, moj varuh pa gospod Jack VJorthing. Moje premoženje znaša 130.000 funtov v obveznicah. Nisem pretirano romantična. Hodim na dolge sprehode po tej naši Wooltonski graščini v Hertfordshiru in se malo brigam za učenje. To povzroča velike skrbi guvernanti gospodični Prism.
Odkar mi je stric Jack prvič priznal, da ima zelo brezbožnega in pokvarjenega mlajšega brata Ernesta, sem se takoj zaljubila vanj. Piševa si dolga ljubavna pisma, pravzaprav sama pišem ter si odgovarjam. Brez njegove vednosti sem se celo zaročila z njim. Pravzaprav sem dvaindvajsetega
Gwendolen Fairfax
marca letos celo razdrla zaroko, to pa zato, ker je zaroka komajda resna, če ni vsaj enkrat prekinjena. No, sedaj je že vse urejeno in moja zaroka z gospodom Ernestom Worthingom je že zrela za poroko. Na njega me poleg žgoče ljubezni priklenja tudi ime.
Cecily Cardevv
Moje dekliške sanje so bile ljubiti nekoga z imenom Ernest. V tem imena je nekaj, kar očitno vliva popolno zaupanje. Pomilujem vsako ubogo poročeno žensko, katere možu ni ime Er' nest.
A. R.
CENTER ZA NEMŠKI JEZIK
TRST - Ul. Valdirivo 30 - Tel.: 68431
VPISOVANJE V TEČAJE NEMŠKEGA JEZIKA ZA LETO 1988/89
za odrasle do višje stopnje 0 za otroke osnovnih šol I za dijake srednjih šol Posebni tečaji za konverzacijo, komercialno poslovanje in prevajanje.
Urnik vpisovanja vsak dan od 17. do 19. ure (razen sobote)
Zadnji dnevi
Amerikanec v Ljubljani
Jože Petelin
Moj stric Lojze je pa tič: petdeset let je živel v Ameriki, potem pa se je na vrat na nos odločil, da pride v domovino preživet svojo življenjsko jesen. Tako je povedal sam, čeprav sem prepričan, da je o selitvi premišljeval vsaj kakšen dan več.
»Dolarje imam, maj dir, in ti so na sončni strani Alp še nekaj vredni. Za začetek si bom kupil karo, da se bom lepo vozil okoli,« je povedal, ko si je opomogel po vseh številnih praznovanjih v zvezi z njegovo vrnitvijo.
Mednarodno priznana gorenjska varčnost se mu je v ZDA celo okrepila, zato se je kljub čednemu kupčku zelenih bankovcev odločil za nakup čisto navadne sto-enke. Ljudstvo temu vozilu Crvene zastave še vedno reče stoenka, čeprav je v dobrem desetletju od začetka proizvodnje že večkrat spremenila ime, kljub kvaliteti, ki je ostala ista.
»Stric, lahko bi si kupili res kakšen pravi avto, ki ne zarjavi že v prvem letu,« sem ga opozoril. »Veste, nekatere naše kare so malo boljše karjole, čeprav imajo uradno označbo, da so limuzine!«
Ni se dal prepričati, priznana gorenjska trma se ni zmajala niti za hip. Takoj po nakupu si je garo, oprostite, karo dodobra ogledal in si zamrmrljal v brk:
»No, Chevrolet ravno ni, ampak zame bo dobra.«
Potem, oh, potem pa je prišel prvi servis.
V sprejemni pisarni servisa si je stric Lojze prižgal dolgo viržinko, kajti tudi vrsta čakajočih je bila silno dolga. Najprej je sicer pomislil, da kaj dajejo zastonj, potem pa je kaj hitro opazil, da uslužbenci delajo s hitrostjo ne najbolj hitre pasme polžev. Telefon v pisarni je neusmiljeno zvonil, tovarišica, ki ima dviganje slušalke v opisu svojih del in nalog, pa je mirno puhala oblačke cigaretnega dima v zrak in dražestno sanja-
rila. Pa je stric, nervozen zaradi čakanja, usekal kar naravnost:
»Poslušte, madam, a imate pri vas telefon namesto radia?«
»Kakooooo,« je zategnila tovarišica.
»Jeah, kar naprej tuli tale vaš foun, pa sem mislil, da ga imate namest muske...«
Tovarišica je seveda bila najgloblje užaljena in je zahtevala, da tovariš Lojze pri priči ugasne viržinko, ker je kanjenje strogo, da, strogo prepovedano!
»A ne znate brati, kaj piše tule,« je vprašala s profesorsko resnostjo.
»Oprostite, madam, ampak vi tudi kadite!« je povišal glas stric.
»Jaz pa lahko, ker sem tu v službi,« je pribila tovarišica.
»Baba trapasta,« si je stric zamrmljal v brk, »ne bom se prerekal!«
Pa je lepo čakal, čakal in dočakal, da je lahko oddal lično izpisan seznam sedeimdvajsetih napak na novem avtomobilu.
»Okrog petih popoldne bom prišel, prosim, da do tedaj popravite vse,« je rekel in puhnil skozi viržinko.
Tovarišica je izbuljila bogato makeupirane oči, kot da se ji je prikazal E.T., in skoraj zahropla:
»Ja, kaj^si pa mislite!!! Avto bo nared šele čez štirinajst dni. Ce bomo seveda imeli vse rezervne dele, pa če bosta Miha in Gašper prišla v službo. Sicer pa je najbolje, da pridete čez kakšen teden, vam bomo povedali, če smo rezervne dele že dobili!«
Potem je zahropel stric, na pol pregriznil viržinko in rekel vrsti za seboj, ki se je daljšala iz minute v minuto:
»Majgad, marsikaj imate bolš kot pri nas u Ameriki, ampak servise, servise imate pa res od hudiča!«
Horoskop
od nedelje, 9. oktobra, do sobote, 15, oktobra 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
/V) VI IN DELO: I Zvezde vam niso prav naklonjene. Precejšnja je verjetnost kakšnih prehodnih težav ali sitnosti. Obstaja možnost nepričakovanih stroškov. Bodite povsod precej previdni in strpni, da ne bo kaj hujšega narobe. Ob koncu tedna vam bodo zvezde prijaznejše. Neugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Ne zavrnite povabila konec tedna. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
BIK (20.4.-20.5.) —
VI IN DELO: Obe-ta se vam zanimiv y J in uspešen teden. Z lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zastavili. Ponudile se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših zamisli. Uspeli boste v zadevi, ki vam je pri srcu. Prijazna Venera bo v vas prebudila poslovnega duha. Za spoznanje neugodnejša dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI:
Ljubljeni boste in pri ljudeh priljubljeni. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Pričakujete lahko izredno ugoden in uspešen teden. Ker vam je večma zvezd naklonjena, je -to najprimernejši čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Ugoden položaj Merkurja in Jupitra bo spodbudil vaše delovne sposobnosti. Stopite odločno v akcijo in uspešni boste. Neugodna bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Nekomu boste pomagali iz težav. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
LEV (22.7.-22.8.) —
VI IN DELO: Pred vami je pozitiven in prijeten delovni teden. Ugoden položaj večine zvezd bo prispeval k dobremu počutju in večji delovni zmogljivosti. Obetajo se vam srečne okoliščine, ki bodo botrovale k uresničitvi vaših načrtov. Marsikaj se bo remaknilo v zaželeno smer. reda in četrtek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Čaka vas zanimivo srečanje, seznanili se boste z nekom. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23.9.-22.10) — VI IN
DELO: Obeta se vam precej prijeten teden. Ugoden položaj Merkurja in Lune bo med tednom zelo ugodno vplival na vaše delo in počutje. Pričakujete lahko srečen razplet načrtov in pričakovanj. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo tako pri delu kot v osebnem življenju. VI IN DRUGI: Zaradi neke ljubezenske zadeve boste vznemirjeni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
STRELEC (22.11.-21.12.) VI IN
DELO: Napoved je še kar ugodna. Te-den vam bo z nekaterimi novostmi olepšal življenje. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših načrtov. Glede na to, da vam je Venera nenaklonjena, se prav lahko zgodi, da bo prišlo do kakšnih nepričakovanih stroškov. Sreda bo bolj muhasta. VI IN DRUGI: Razočaral vas bo nekdo, od katerega ste več pričakovali. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
VODNAR (20.1.-4A/	18.2.) VI IN
DELO: Zvezde so vam prijazne, zato » bo teden prav prijeten in razveseljiv. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Napredovali boste. To, kar vas skrbi, se bo uredilo. Posebno srečni bodo vsi rojeni v januarju. Precej manj ugodna dneva bosta sreda in četrtek z neugodno Luno v Škorpijonu. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijeten večer med starimi znanci. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
<JD
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Teden bo razgiban in nekajkrat nekoliko nagajiv. Kakšnih večjih težav prav gotovo ne boste imeli. Glede na neugoden položaj Merkurja pa prav lahko pride do kakšne nejasnosti ali manjše neprijetnosti. Če bo kaj narobe, se nikar ne razburjajte, ker se bodo stvari same po sebi uredile. VI IN DRUGI: Ne verjemite preveč obljubam, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: V prvi polovici tedna vam bo nebo naklonjeno in vse bo šlo tako, kot boste želeli. Proti koncu tedna pa obstaja možnost kakšnih prehodnih težav ali sitnosti, ki vas lahko spravijo ob dobro voljo. Venera bo naklonjena rojenim od 28.8. do 5.9. Možnost prijetnih presenečenj. Neugodna bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vas bodo pomirili. Ugodna bosta sreda m četrtek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Pred vami je izjemno zanimiv in ploden delovni teden. Ponudilo se vam bo nekaj prav lepih priložnosti, ki jih lahko s pridom dobro izkoristite. To je primeren čas za nove načrte. Uspešno lahko uresničite marsikaj, kar ste si že dolgo želeli. Venera bo precej naklonjena rojenim od 28.10. do 4.11. VI IN DRUGI: Poskusite biti preu-darnejši v srčnih zadevah. Ugodna bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12.-
19.1.) — VI IN
DELO: Precejšnja je možnost kakšnih prehodnih težav v prvih dneh tedna zaradi neugodnega položaja Merkurja, Lune m Marsa. Preostali del tedna vam bo še kar naklonjen. Nasmehne se vam lahko sreča v denarnih zadevah. Precej neugodna dneva bosta ponedeljek in torek z neprijazno Luno v Tehtnici. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega darila. Ugodna bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
X f VI IN DELO: Zvez-de vam tokrat niso ^ ^ prav naklonjene, zato se boste morali na poti do zaželenih ciljev bolj potruditi. Zaradi neugodnega položaja Venere in Jupitra obstaja verjetnost nepričakovanih ovir in komplikacij. Kolikor je mogoče, se raje izognite zahtevnejšemu delu. Neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Ne zanemarjajte svojih dolžnosti do najdražjih. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
Pisava odkriva našo notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
grafologija na sodišču
Pravzaprav v tem primeru ne gre za grafologi) o kot tako, ampak za grafoskopijo in grafo-Tetrijo. Toda, ker je oboje povezano s pisavo, je ^amen tega članka, da vas nekoliko seznanim Udi s tem vprašanjem. Sam delam tudi kot sodni 'zvedenec za taka vprašanja. In prav tam sem se X zadnjih petih letih srečal z vrsto zanimivosti, ki ilh bom deloma opisal tudi v teh člankih.
Grafoskopija in grafometrija sta predvsem Metodi, ki morata dati odgovore na včasih zelo Zamotana vprašanja, kot so na primer, ali je opo-r°ko podpisal pokojnik, ali je podpis na čeku res Potvorjen ali pa ga je lastnik žiro računa sam Podpisal tako, kot bi šlo za falzifikat, ali je anonimno pismo, ki ga je nekdo dobil, res delo njegovega podrejenega, ali je nekdo podpisal kupoprodajno pogodbo v vinjenem stanju ali pa je r*ekdo njegov podpis nevešče potvoril, ali je po-si°Vilno pismo samomorilca pristno ali pa ga je nekdo umoril ali prisilil k samomoru in njegovo Plsavo potvoril, ali lahko ugotovimo, kdo izmed ridesetih članov ansambla piše že pol leta žalji-v® pisemca, itd.
Veliko je vprašanj, na katera je treba odgovo-l ti. Pravici naj bi bilo vedno zadoščeno. Največ ežav je seveda v primeru že mrtvih ljudi, ki bi Pm radi še živeči prikrojili njihovo zadnjo voljo P° svojih potrebah in željah. Človek kar ne more erjeti, da se je prej složnih pet bratov in sestra Pripravljeno krvavo spreti za njivico velikosti 5 R metrov, ali pa za že zdavnaj odsluženi fiat
600.
Težava pri preverjanju podpisov ali , :ave
Pokojnih je predvsem v tem, da jih ni mogoče Poklicati in vzeti njihove t. i. ad hoc podpise, ^Pak se moramo zadovoljiti s tem, kar najdemo korespondenci, v bančnih in drugih potrdilih,
v matični kartoteki, potnih listih ali pa preprosto na razglednicah ali božičnih čestitkah. Vsaka takšna na videz nepomembna in za življenje neznatna človekova sled na papirju postane po smrti zelo važna.
Če gre za še žive ljudi, so stvari nekoliko lažje. Kdor ne bi rad zaradi prekoračitve limita vrnil banki denar, bo pač »potvoril« lastni podpis, češ izgubil sem čekovno knjižico, izkaznico in vsa potrdila, neznanec pa je to izkoristil in ponaredil moj podpis ter dvigoval zneske, za katere na mojem računu ni bilo kritja. V takih primerih je treba temeljito analizirati ponarejene podpise in ugotoviti, če ni ponaredba ponarejena...
Anonimna pisma so največkrat resnična, pravijo kriminalisti. To morda drži, ko gre za prijave raznih kaznivih dejanj in se oseba, ki to prijavlja, boji maščevanja. Toda veliko anonimnih pisem je takšne narave, da želijo škodovati bližnjemu. Še posebej se to dogaja v primerih zakonskega trikotnika, neuslišane ljubezni, zavidanja zaradi položaja, imetja ali česarkoli. Veliko anonimnih pisem je krivih, da so ljudje napravili samomor, se izselili itd. Skratka pisanje takšnih stvari je kaznivo. Storilci pa so običajno pretkani. Redkokdaj uporabljajo svojo pravo pisavo, ampak jo želijo čimbolj e predrugačiti. To delajo tako, da pišejo z levico, če so desničarji, da nagnejo nagibni kot pisave v drugo smer, kot pa sicer pišejo, da pišejo samo z velikimi tiskanimi črkami, da pišejo na poenostavljen (infantilen) način, kot so pisali v otroštvu, da uporabljajo nižje strukturiran jezik oziroma ga poprimitivizi-rajo, da bi se krivda naprtila preprostejšemu človeku.
(se nadaljuje)
| KUPON
| za grafološko analizo ali pojasnila | Simona Boruta Pogačnika
| sigla:.................................... |
| Primorski dnevnik, 9. oktobra 1988
VODORAVNO: 1. mesto v F-JK, 5. odličen Milanov nogometaš (Ruud), 11. italijanska pevka Pavone, 12. italijanski pisatelj (Alfredo), 13. ime treh pergamskih kraljev, 15. Prešernova je bila lepa..., 16. planinska ujeda, 17. belgijsko zdravilišče, 19. skala, 20. Ace Mermolja, 21. je lahko rževa ali ječmenova, 23. avt. oznaka Karlovca, 24. okroglo število, 25. grški bog vojne, 27. Jadranov predsednik Kraus, 28. upoštevanje, 29. sto kvadratnih metrov, 30. junak, 32. avt. oznaka Kranja, 34. darilo, poklon, 36. italijanski popevkar, 37.
1	2	3	4		5	6	7	8	9	10
11					12					
13				14			15			
16				17		18		19		
20			21				22		23	
		24				25		26		
	27				28					
29			30	31					32	33
34		35		36				37		
38			39			40	41			
42						43				
mladinska pisteljica Peroci, 38. hunski vladar, 40. središče zahodnega Krasa, 42. odličen italijanski kolesar (Francesco), 43. samospev, napev.
NAVPIČNO: 1. na risbi začrtana smer projektirane proge, 2. enakomerno gibanje kakih elementov, 3. ameriška filmska zvezda, 4. japonska in kitajska utežna enota, 5. starejša... gospodična, 6. Urugvaj, Romunija, 7. lij, lijak, 8. nestrokovnjak, 9. spisek, seznam, 10. tridelna krona rimskih papežev, 14. norveško glavno mesto, 18. reka v južni Ameriki, 21. verz, 22. aleksandrijski verski reformator, 24. Švedska, ZRN, 26. znak za kem. prvino erbij, 27. muza ljubezenskega pesništva, 28. makedonsko kolo, 29. prvi človek, 31. državna blagajna, 32. lepilo iz nekaterih živalskih snovi, 33. odprta telesna poškodba, 35. divja mačka, 37. ljubkovalno žensko ime, 39. avt. oznaka Leskovca, 41. oranje.
REŠITEV
•eh-re Ef,
'rasojAi 'Zt- ‘uauiojj 'ot- 'bjijv '8£ 'eiH £E 'uoh -QE 'rep •*£ 'HM TE lorag 0£ 're '6Z 'rizo '8Z '1P3 'LZ 'sary ‘SZ '0}s iZ 'VM EZ 'euiejs -\z "L\rv OZ ‘ran 61 VdS 'L\ 'ras ‘91 'ep!A Tl 'sojeiv 'El 'metro 'Zl 'ei!H II TITO S 'isrj. I ONAVHOdOA OD1VS
Nafta: doklej še
Konec tedna so se cene nafti malce popravile, pesimizem pa je ostal. V New Yorku‘se je petkov tečaj West Texas intermediate proti dobavi v novembru vzpel do 12,94 dolarja za sod proti 12,66 dan prej, kar pa je še daleč od kotacije 13,37 iz prejšnjega tedna, čeprav več od torkovega minimuma, ki sta ga izzvali prevelika ponudba in zaskrbljenost nad proizvodno anarhijo znotraj kartela OPEČ. Na londonski borzi je Brent s Severnega morja predvčerajšnjim kotiral 11,51 dolarja proti 11,45 v četrtek in 12,20 prejšnji petek. Uradno glasilo organizacije arabskih držav izvoznic OPEČ je pod očitnim saudskoarabskim vplivom zatrdilo, da so zdajšnjih izredno nizkih cen krivi »začasni« in ne »strukturni« dejavniki, a opozorilo, da morajo države proizvajalke v lastnem interesu spet najti soglasje glede proizvodne in censke ravni, kajti nadaljnje padanje naftne vrednosti jim bo močno okrnilo dohodke in zaprlo pot do večjih tržnih uspehov. Izvedenci menijo, da nazadovanje cen ne more trajati še dolgo. Tudi zato ne, ker so se delnice največjih petrolejskih družb nenadno spet ovrednotile, in to kljub poskoku svetovne naftne proizvodnje na 50,8 milijarde sodov dnevno (največ po letu 1980) in grožnji Saudske Arabije, da bo v dveh dneh povečala proizvodnjo na 6 milijonov sodov dnevno, če se najbolj trmaste članice OPEČ ne bodo brž sprijaznile s tem, da je treba črpanje pošteno zmanjšati. O vsem tem bo govor 16. oktobra na zasedanju Zalivskega sveta za kooperacijo (GCC).
nazadovanje cen?
R0-R0 ’90 v Trstu
Prihodnja, deseta razstavno-kongresna prireditev RO-RO bo 15., 16. in 17. maja 1990 v kongresnem centru Tržaške pomorske postaje. To je najpomembnejša mednarodna manifestacija na področju specialnih, mešanih prevozov blaga po sistemu roli on/roll off, ki jo prirejajo vsako drugo leto drugje, a izjemoma po dvakrat zapored v enem in istem mestu. Dosedanje so bile po vrsti v Londonu, Hamburgu, Nici, Montecarlu in Goteborgu. Novico o sprejetju tržaške kandidature sta prinesla Ronald Simm in John Gwynn Jones, glasnika britanske ustanove Business Meeting Ltd. iz Hertforshira, ki je zadolžena za organizacijo razstave. Podrobnosti sta Simm in Jones obravnavala neposredno z direktorjema Tržaške pristaniške ustanove Rovellijem in Tržaške trgovinske zbornice Tamarom. Na letošnji deveti razstavi RO-RO junija v Goteborgu na Švedskem je sodelovalo okrog 100 razstavljalcev iz 48 držav, a simpoziju, na katerem je bilo podanih kar 50 referatov, je prisostvovalo približno 1.000 kongresistov. Naslednji sestanek o podrobnostih organizacije tržaške razstave bo novembra v Londonu.
S konvertibilnostjo rublja ne gre odlašati
Nova kontejnerka za Tržaški Lloyd
Sovjetska zveza pospešuje postopek za to, da bi rubelj postal čimprej konvertibilen, saj bo edinole tako lahko uspešno raztegnila trgovinsko izmenjavo z zahodnim svetom. Moskovski ekonomisti, ki podpirajo perestrojko, že najmanj tri leta poudarjajo nujnost, da se enkrat za vselej naredi konec zdajšnjim razmeram, v katerih se mora rubelj ravnati kar po kakšnih 100 menjalnih tečajih, odvisno pač od vrste blaga (da ne govorimo o veliki razliki med njegovim turističnim in trgovskim tečajem). V petkovi resoluciji politbiroja jasno piše, da gre mehanizem za poživitev gospodarskih odnosov s tujino nasloniti na nov odnos med državo in podjetji: v skladu z državnimi interesi je treba dati zunanjetrgovinskim organizacijam večjo finančno avtonomijo, da se jih spodbudi k širjenju trgovanja z Zahodom, ob tem pa tudi pospešiti uresničitev rubljeve konvertibilnosti, se pravi rešiti problem, ki zadeva tudi Poljsko, NDR, ČSSR, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo ter zunajevropske članice SEV Mongolijo, Kubo in Vietnam. Ne samo, agencija TASS meni, da je treba poleg deviznih odstraniti tudi finančne in carinske pregrade ter uskladiti standarde industrij-
predloge za to, da se na stežaj odpro vrata svetovnemu tržišču, sicer pa se je proces v tej smeri, kot znano, že začel z radikalnim preustrojem uradnih zunanjetrgovinskih organizmov, ki je zajel tudi bančni sistem. Trgovina med SZ in Zahodom se je po letu 1985 zmanjšala za 40%, ker je Sovjetska zveza zredčila uvoz z Zahoda. Da se spet razcvete, so zagovorniki perestrojke po eni strani začeli spodbujati ustanavljanje mešanih družb, po drugi strani pa so sprožili decentralizacijo s tem, da so podjetjem omogočili precejšnjo avtonomijo tudi na področju programiranja in jim dali na razpolago precej več deviznih sredstev. Vse to seveda še ne zadostuje, mnogo več pa tudi ne bo mogoče ukreniti, dokler rubelj ne bo postal konvertibilen, (dg)
skih in kmetijskih proizvodov Politbiro je torej osvojil 1
V Tržiču bodo novembra splavili kontejnersko ladjo Tržaškega Lloy-da »Nuova Lloydiana« zmogljivosti 2.500 TEU, ki bo na progah za Avstralijo in Novo Zelandijo zamenjala »Lloydiano«. Začeli so jo graditi februarja, izročili pa jo bodo predvidoma januarja 1989. Med njene značilnosti sodi ta, da bo prevažala tudi do 800 zamrzovalnih zabojnikov, v katerih se bo temperatura sukala med +12 in -25 stop. Celzija. Izgradnja nove kontejnerke, ki bo stala s kontejnerji in drugo opremo vred okrog 100 milijard lir, se uokvirja v načrt za popolno obnovitev ladjevja tržaške družbe. Ta je namreč naročila že drugi dve kontejnerski ladji (1.500 TEU); gradijo ju v Castellama-reju di Stabia, končani bosta med marcem in julijem 1989, zamenjali po bosta zastareli »Rosandro« in »Piave«. Pozneje si bo Tržaški Lloyd privoščil še štiri kontejnerke (2.200 TEU), ki bodo plule na progah za Južno Afriko in Daljni Vzhod.
gospodarski dopis iz Slovenije
Račun za kockanje
Najpomembnejši cilj ekonomske politike bi moral biti: čim hitrejše povečanje industrijske proizvodnje. Takšna zahteva številnih politikov je povezana še z zahtevo, da je treba obdržati standard ljudi vsaj na zdajšnji ravni, če ga že ne moremo povečati. Hkrati pa seveda zahtevajo tudi znižanje inflacije. Od vlade terjajo, da naj takoj izpolni te naloge. Če jih ne bo — tako robantijo predvsem na množičnih stavčnih shodih — potem naj ta vlada odstopi.
Takšne zahteve delavci ponavljajo zaradi svoje socialne stiske, vendar pa jih ponavljajo tudi zato (ali: zlasti zato), ker jih kar naprej ponavljajo njihovi politični liderji. Kapital, ki si ga hočejo na ta način skovati posamezni politiki, pa ne bo imel nikakršnih obresti in jugoslovanskemu gospodarstvu ne bo pomagal. Takšne zahteve so namreč skregane s temeljno ekonomsko logiko. So izraz cenenega manipuliranja z ljudskimi množicami, ki jih je treba »dobiti na svojo stran« za drugačne cilje.
Zaradi takih napadov na zvezno vlado se je zdaj vladi v bran postavilo veliko ekonomistov, ki imajo tudi nekaj svetovne slave in katerih stališča drugje celo bolj upoštevajo, kot doma. Med take ekonomiste bi lahko prišteli vsaj dva: Dragomira Vojniča, direktorja zagrebškega ekonomskega inštituta, in Aleksandra Bajta oziroma njegovo skupino ekonomistov, ki delujejo pod okriljem inštituta ljubljanske pravne fakultete. Povsem razvidno je, da so ti ekonomisti začutili, kako odločno so dvignili glave tisti ideologi, ki jim je tržno gospodarstvo trn v peti.
Na množičnih zborih in političnih sestankih čedalje glasneje kričijo, da je majski gospodarski paket povzročil strahovito nazadovanje. Kot glavni argument navajajo zmanjševanje obsega proizvodnje. Toda zmanjševanje sploh ni tragičen element zdajšnjega gospodarjenja, opozarjajo ekonomisti. Je realen izraz možnosti jugoslovanskega gospodarstva in je izjemno dobrodošlo vzpostavljanje notranjega ravnovesja. Padec je bil predvidljiv in predviden. Je v bistvu izraz manjšega povpraševanja na notranjem trgu. Povpraševanje pa se je moralo zmanjšati, ker smo vendarle delno uspeli zmanjšati inflacij-
sko vzpodbujanje porabe, ker zdaj torej porabimo približno toliko kot ustvarimo, ne pa več in ne na račun inflacije.
Pri takšni politiki moramo vztra- .. jati. Zdrava rast proizvodnje bo namreč samo tista, ki bo temeljila na podlagi večjega izvoza in na podlagi večje, z realnim denarjem pokrite domače naložbene dejavnosti. Takšne zdrave rasti torej ni mogoče zagotoviti z nekakšnimi dodatnimi, radikalnimi ukrepi, ampak le z boljšim gospodarjenjem. Lahko pa seveda povzročimo višjo rast proizvodnje z inflacijskimi injekcijami, vendar se moramo v tem primeru sprijazniti z *izjemno škodljivo posledico: z občutno višjo inflacijo, kar pa pelje v še veliko večjo gospodarsko krizo, kot pa je zdajšnja.
Ne da se hkrati povečati obsega proizvodnje in zmanjšati inflacije. Ne da se tega storiti zaradi tega, ker za povečanje proizvodnje Jugoslavija nima prav nobene rezerve. Pravzaprav je rezerva ena sama: denar zasebnikov, ki bi ga morali čimprej zvabiti v gospodarske naložbe. Tega denarja je v tujini pri zasebnikih, ki so jugoslovanski državljani, celo več, kot pa znašajo vsi jugoslovanski dolgovi v tujini. Nerazumljivo je, zakaj teh rezerv nikakor nočemo zvabiti v jugoslovansko gospodarstvo. Ali bolje rečeno: ekonomsko je popolnoma nerazumljivo, politično ideološko nasprotovanje pa je še vedno precejšnje in svojo moč dobiva prav iz istih vrelcev kot zahteva o spremembi tržne usmeritve zdajšnje gospodarske politike.
Radikalnih ukrepov, ki jih pričakujejo množice, zbrane na raznih mitingih, država ne more ponuditi.
Ni je takšne pameti na svetu, ki bi lahko kot s čarobno paličico odpravila jugoslovansko gospodarsko krizo. Preveč stvari smo v minulih letih zapravili in celo zakockali, pravi na primer Dragomir Vojnič. Vse zapravljeno je treba vrniti, drago plačati. Veliko politikov, zbirajoč podporo enostranskega populizma, teh računov noče videti in noče priznati, da je zdajšnje upadanje obsega proizvodnje račun, ki ga je ekonomska politika napisala zlasti z odmikom v etatizem leta 1985, 1986 in 1987.
JOŽE PETROVČIČ
VALUTE IN DEVIZE					
NA MILANSKI BORZI					
	Efektivne valute			Devize	
	30.9.88		7.10.88	30.9.88	7.10.88
Nemška marka . . . .	744,90		745,20	744,90	745,20
Nizozemski gulden .	660,75		661,25	660,75	661,25
Belgijski frank . . . .	35,54		35,568	35,54	35,568
Danska krona 		194,18		193,90	194,18	193,90
Norveška krona . . .	202,46		201,55	202,46	201,55
Švedska krona ....	217,63		217,66	217,63	217,66
Ameriški dolar . . . .	1400,30		1392,80	1400,30	1392,80
Kanadski dolar . . . .	1151,60		1148,70	1151,60	1148,70
Španska pezeta . . .	11,277		11,269	11,277	11,269
Portugalski eskudo .	9,028		9,049	9,028	9,049
Grška drahma 		9,197		9,181	9,00	8,50
Avstrijski šiling . . . .	105,874		106,042	105,874	106,042
Francoski frank ....	218,85		218,60	218,85	218,60
Švicarski frank ....	880,26		877,78	880,26	877,78
Japonski jen 		10,405		10,412	10,405	10,412
Funt šterling 		2358,50		2359,—	2358,50	2359,—
ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE					
30.9.88	7.10.88			30.9.88	7.10.88
F. šterling zlat 138.000	138.000		Zlato (gram)	18.050	18.100
Napoleon	107.000	107.000		Srebro (gram) 288,40		293,50
TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI	
- ..	Datum	, Družbe	30.9.	7.10.	+~A Alleanza	47.300	47.900	+1,3 Assitalia	15.700	15.430	-1,7 Bca Comm.	It.	2.735	2.720	-0,5 Bco Roma	7.270	6.810	-6,3 Bastogi	319,75	315	-1,5 Benetton	10.505	10.640	+1,3 Nuovo Bco A.	3.000	2.923	-2,6 Cigahotels	4.650	4.899	+5,3 Cred.lt.	1.367	1.314	-3,9 CIR	5.980	5.870	-1,8 Eridania	4.750	4.860	+2,3 Fiat ord.	9.650	9.772	+1,3 Fiat riso.	5.770	5.794	+ 0,4 Generali	41.810	42.100	+0,7 IFIrisp.	16.850	18.450	+9,5 Iniz. Meta	—	—	— Italcable	12.900	13.100	+1,5 Italia Assic.	10.800	10.795	- Borzna mrzlica je zajela milansko tr kov in so zajeli vse družbe. V tek Finančno šibkost glavnega delničar! naskok večine v družbi INTERBANC/ omenjene banke je povzročila, da je no ukiniti izklic tečaja. Tudi okoli prometa. Baje gre tu za okrepitev premiki imajo kot posledico okrepi polju so za sedaj pozabljena. GARD družbe FERRUZZI FINANZIARIA. Pr družbe MONTEDISON. Močan vzpon znak za uspešnost operacije. (V sol	. ..	Datum	, Družbe	30.9.	7.10.	+ Italmobiliare	127.975	130.500	+2,0 Mediobanca	20.570	20.900	+1,6 Montedison or.	1.911	2.014	+5,4 Montedison ris.	865	962	+11,2 Olivetti ord.	9.930	9.689	-2,4 Olivetti priv.	5.750	5.885	+2,3 Pirelli S.p.A.	2.735	2.795	+2,2 RAS	41.500	42.570	+2,6 Rinascente	4.620	4.731	+2,4 SAI	19.010	20.700	+8,9 SIP	2.795	2.781	-0,5 SME	4.749	4.699	-1,0 SNIA Viscosa	2.561	2.580	+0,7 Standa	16.620	17.700	+6,5 ŠTET	3.920	3.921	- Toro ord.	19.299	20.450	+6,0 Toro priv.	12.800	13.100	+2,3 Unipol	15.000	14.900	-0,7 iišče. Nakupi si sledijo brez presled-u so tudi zelo zahtevne akvizicije. 3 BNA so izkoristili tkz. »raiders« za 1. Močno povpraševanje po delnicah morala borzna komisija celo začas-finančne družbe PIRELLI je veliko oložajev že znanih delničarjev. Vsiti ev dejavnosti. Trenja na političnem INI pripravlja plasiranje delnic svoje tem bodo imeli prednost delničarji tečaja kemijske družbe je značilen J.Bradassi letovanju s Tržaško kreditno banko)
SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI
ITALIJANSKI (v lirah)	30.9.88	7.10.88
Ala...................... 11.919	11.964
America.................. 11.606	11.702
Arca BB.................. 19.350	19.449
ArcaRR................... 11.732	11.754
Arca 27 ................. 9.561	9.617
Aureo ................... 15.849	15.938
Aureo Previdenza......	10.994	11.096
BN-Multifondo............ 10.996	11.084
BN-Rendifondo............ 11.047	11.076
Capitalcredit............ 10.231	10.329
Capitalfit .............. 12.434	12.505
Capitalgest ............. 14.328	14.400
Cashbond ................ 10.431	10.477
Cash Management F. . .	12.709	12.828
Centrale Capital ........ 10.725	10.828
Centrale Global ......... 10.216	10.250
Centrale Reddito......	11.113	11.100
Commercio Turismo . . .	9.606	9.691
Corona Ferrea ........... 11.014	11.077
Eptabond................. 11.611	11.627
Eptacapital ............. 10.400	10.473
Euro Andromeda .......... 15.768	15.871
Euro Antares............. 13.110	13.156
Euromob. Cap. Fund. . .	10.340	10.481
Euromob. Redd............ 10.748	10.784
Euro Vega................ 10.783	10.813
Fiorino................. 22.943	23.256
Fondattivo..............  11.223	11.308
Fondersel .............. 25.022	25.270
Fondicri 1 .............. 11.286	11.303
Fondicri 2 .............. 10.289	10.271
	30.9.88 7.10.88	
Fondimpiego		11.379	11.422
Fondinvest 1 		.	12.156	12.178
Fondinvest 2		.	14.134	14.244
Fondo Centrale		14.278	14.423
Fondo Profess		27.917	28.250
Genercomit		16.793	16.964
Genercomit Rend , . . .	10.439	10.523
Geporeinvest 		10.208	10.302
Geporend 		10.255	10.293
Gestielle B 		10.050	10.158
Gestielle M 		10.615	10.647
Gesti ras		17.956	17.991
Imi2000 		11.662	11.663
Imicapital 		23.919	24.094
Imindustria 		9.565	9.595
Imirend 		14.217	44.250
Interbancaria Azion. . .	17.088	17.251
Interbancaria Obbl. . . .	14.294	14.387
Interbancaria Rend. . .	14.746	14.822
Investire Azion		10.694	10.791
Investire Bil		10.495	10.571
Lagest Azion		11.157	11.240
Lagest Obb		10.593	10.640
Libra 		. 16.666	16.815
Money-Time 		10.355	10.369
Multiras		16.888	17.043
Nagracapital 		14.390	14.580
Nagrarend		12.487	12.502
Nordcapital 		9.946	10.021
Nordfondo		12.077	12.122
	30.9.88 7.10.88	
Phenixfund 		9.949	10.032
Primecapital 		23.693	23.865
Primecash		. .	12.422	12.467
Primeclub Azion . . . .	9.600	9.655
Primeclub Obbl		10.812	10.858
Primerend		. .	18.038	18.144
Promofondo 1 		. .	10.306	10.287
Redditosette 		15.124	15.170
Rendicredit		11.043	11.088
Rendifit 		11.545	11.582
Risp. Italia Bil		16.270	16.385
Risp. Italia Redd. . . .	13.889	13.923
Rologest 		10.908	10.938
Rolomix		10.189	10.245
Salvadanaio 		10.142	20.448
Sforzesco 		..	11.385	11.406
Venture-Time 		.. 11.188	11.151
Verde		11.381	11.420
Visconteo 		15.104	15.162
TUJI (v dolarjih)		
Capital Italia		29,09	29,84
Fonditalia 		65,35	66,47
Interfund 		33,42	33,95
Int. Securities 		24,17	24,34
Italfortune 		36,83	37,95
Italunion 		20,40	20,86
Mediolanum S. F. . . .	32,05	32,96
Rominvest		30,00	30,56
Fondo Tre R. Lit		37.121	37.485
BLAGOVNE BORZE
KOVINE
New York (stotinke dolarja za funt)
Baker vvirebars............................ 126,62-131,75
Baker elektrolitičen....................... 129,20-129,70
Bakrovi odpadki št. 2.............................. 90,25
Cink high grade ........................ 59,50 - 70
Cink elektrolitičen..................... 69 - 70,50
Paladij 99,9 ........................................ 120
Platina (v dolarjih za unčo troy).................... 509
Železni odpadki (v dolarjih za tono) ... 117 - 118
Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) .	630
London
Svinec bel dry fob UK................................ 756
Aluminij 99,5% ........................................ —
Nikelj high purity..................................... —
Jeklo v palicah ....................................... —
Cinkova pločevina...................................... —
Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov....	300 - 310
SEMENSKO OLJE
Rotterdam (v dolarjih za tono cif)
Zemeljski lešniki oktober, november.....	620
Soja iz Nizozemske oktober............................ 95
Palmovo olje Sumatra september, oktober .	425
Sončnica oktober ................................. 487,50
Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) . .
oktober, november ................................. 570
Laneno olje september, december ..................... 720
Ricinovo olje (ex tank) september, oktober.	1030
ŽITA
VVinnipeg (kanadski dolarji za tono)
Rž oktober........................................ 146,50
Rž december....................................... 151,20
Rž marec.......................................... 157,50
Oves oktober......................................... 158
Oves november........................................ 160
Oves december..................................... 161,50
Ječmen oktober ...................................... 125
Ječmen november .................................. 126,90
Ječmen december ..................................... 129
Pšenica oktober .................................. 162,70
Pšenica november ................................. 163,50
Pšenica december .................................... 161
BOMBAŽ
Nevv York (stotinke dolarja za funt)
Oktober ........................................... 56,50
December .......................................... 52,85
Marec ............................................. 52,70
Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob)
Giza 45 fg extra.................................. 225,72
Giza 45 g......................................... 216,79
SVILA
Jokohama (jenov za kilogram)
Takojšnja dobava ................................. 12.140
Oktober .......................................... 12.043
November ............................... 12.199
December ......................................... 12.299
Vse se spreminja, kljub temu vse ostaja pri starem
Sicilija je zares edinstvena dežela
Sicilija je v 'teh dneh spet v središču krvavih dogajanj. Po krajšem navideznem premirju je mafija spet pričela nevarno dvigovati glavo, in ne samo v svojem tradicionalnam oporišču Palermu, ampak tudi drugod, v Agrigentu in Caltanisetti ter v krajih, ki so bili do pred kratkim neke vrste oaza v puščavi vsakodnevnega nasilja. Sicilija pa ni samo nasilje in mafija, ampak je tudi dežela velikih kulturnih tradicij, zgodovinskih in zemljepisnih znamenitosti ter globokih človeških čustev. Je otok Salvatoreja Giuliana in njegovih "picciottov", pa tudi rojstna dežela Pirandella, Ouasimo-da, Sciascie in Gesulda Buffalina, do včeraj skoraj neznanega pisatelja, danes pa morda najizrazitejšega tolmača križev, lepot in skritih čustev te zemlje.
Potovanje po Siciliji se seveda prične v Mesini, oziroma v Villi San Giovanni, na trajektu, ki te s "celine" pelje proti otoku. Podpisani je bil že enkrat v Palermu in v Catanii, kamor pa je dospel z |etalom in imel zato občutek, da je prišel v katero koli južno italijansko mesto. Mesinska ožina pa ti takoj nudi priložnost, da na lastni koži doživiš razlike med Sicilijo in "celino". Sicilijanec, ki živi in dela v Milanu, se z družino v "novi domovini" in celo med Potovanjem pogovarja v "italijanščini", na trajektu, vse do odhoda z otoka, pa bo njegov pogovorni jezik skoraj izključno sicilijansko narečje. Trajekt nas pripelje v Mesino, v nezanimivo in nesrečno mesto, kjer so še danes precej vidni sledovi razdejanja, ki ga je Povzročil silovit potres v začetku stoletja. Mesto ni vredno ogleda. Splača se takoj nadaljevati proti severni obali v smeri Milazza in Palerma. Obala je lepa in morje čisto, ljudje pa so povsod prijazni m gostoljubni.
Pred Cefalujem, nekako na pol poti med Mesino in Palermom, me je pot zanesla v notranjost otoka, ki je z vseh vidikov pravo presenečenje. Vijugaste in strme poti, na katerih ne srečaš žive duše, vodijo v Nebrode in v Madonie, v zelo redko naseljena gorata področja (najvišji hrib doseže dva tisoč metrov), kjer je Sicilija ohranila svojo podobo zaostalosti in vitalnosti. Tukaj je deželna uprava, ki ima več moči in denarja kot osrednja vlada, uredila tudi nekaj smučišč, njeno glavno opravilo pa je bilo, kot kaže, gradnja cest in ogromnih, marsikdaj nepotrebnih viaduktov, čeprav je avtomobilov in vozil zelo malo. Ceste so res važno sredstvo proti zgodovinski osamljenosti teh krajev, so pa istočasno tudi vir velikih zaslužkov za gradbena podjetja, ki so velikokrat pove-
zana z mafijo. Notranje področje je zelo redko naseljeno, vasi, če jih lahko tako imenujemo, pa imajo povprečno po petnajst, dvajset tisoč prebivalcev. Hotelov in turističnih obratov v tem predelu praktično ni.
Enna in Caltanisetta sta tipično provincialni mesteci, isto velja tudi za Agrigento, ki ne zna dovolj izkoristiti svojo prelepo dolino templjev. Hotelov je malo in skoraj vsa turistična dejavnost je usmerjena v potrošniški turizem, ki nima nobenega kulturnega zaledja. Pirandellova rojstna hiša v znamenitem "Kaosu" je v bistvu samo otok v (zemljepisni in kulturni) puščavi. Nezanimiva je tudi "afriška" obala od Agrigenta do Raguse. Najlepše mestece na tem izrazito kmetijskem in gospodarsko bogatem področju je Co-miso, a seveda ne zaradi svojega vojaškega letališča in svojih jedrskih raket, ampak zaradi prelepega baroka in katedrale.
Siracusa je res zelo lepo mesto. Tudi tukaj obiskovalca, podobno kot v Agrigentu, ne razočarajo zanimivi ostanki starogrškega središča, ampak odnos, ki ga krajani imajo do teh znamenitosti. Mesto pa je zelo živahno, mlado in čisto, vredno torej vsestranske pozornosti. Otok Ortigia, ki je staro mestno jedro, je poln tipičnih sicilskih lokalov in obrtniških delavnic, kjer med drugim izdelujejo pristno otoško keramiko. Sicarusa do pred kratkim ni poznala mafije, nasilna hobotnica pa se nevarno širi tudi v teh krajih. Tukaj se je rodil Elio Vittorini, ki je prav med obiskom rojstnega kraja napisal prelepo "Conversazione in Sicilia", ki jo toplo priporočam vsem, ki pridejo prvič na otok.
Iz Siracuse prideš v Catanio, ki jo časopisne kronike opisujejo kot leglo organiziranega kriminala in vsakovrstne korupcije. Morda je tudi res, turistu pa ne daje tega vtisa. Ima zelo pisano in glasno ribjo tržnico, ulice so zelo široke in mesto ni nič bolj umazano od drugih večjih mest. Nad Catanio kraljuje Etna, ki je verjetno vredna posebnega obiska. Vulkan sem tokrat hote prezrl, ker sovražim organizirane ture in vožnjo s terenskimi vozili, ki te v družbi določenega tipa turistov peljejo do vrha. Etno si moraš ogledati sam in izbrati za izhodiščno točko neznane kraje, na njenih obronkih. Prišel boš tudi v vas Bronte, kjer so "razsvetljeni" garibaldinci pod poveljstvom Garibaldijeve "desne roke" Nina Bi-xia v krvi zadušili kmečki upor in brez procesa ubili njegove voditelje.
Obala med Catanio in Messino je peščena. Smerokazi te toplo vabijo v Aci Trezza, kjer je Giovanni Verga napisal roman "I Malavoglia". Turist zaman išče staro ribiško naselje in plažo, od koder je stari "padron N'toni" opazoval morje. Kaže, da je vse pogoltnil cement, ki je prizanesel le Kiklopom, majhnim kamnitim otočkom, ki jih je besni Polifem zalučal za bežečim Odisejem. Taormina je zibelka elitnega turizma, a z razliko od drugih podobnih središč pa ni kičasta in dolgočasna. Njeno čudovito grško gledališče je še danes prizorišče zelo kvalitetnih kulturnih dogajanj, ki privabljajo obiskovalce iz vsega sveta.
Sicilija je v dobrem in v slabem vsekakor edinstvena dežela. »Spremeni naj se vse, tako da se ne bo na koncu nič spremenilo,« pravi "gattopardo" v istoimenskem romanu Tommasija di Lampe-duse v pozdrav Garibaldiju, ki je komaj osvobodil Palermo izpod borbonske oblasti. Res je, da Sicilije ne spoznaš z avtomobilskimi in s turističnimi zemljevidi, niti z izrezki iz časopisov, ki poročajo o vsakodnevnih mafijskih zločinih. Najboljši vodiči so njeni ljudje, oziroma književniki, ki so o teh ljudeh pisali in še danes pišejo. Kateri "vodič" in pričevalec o mafiji, o njenem psihološkem in v ljudstvu zakoreninjenem izsiljevanju ter o njenih večnih tišinah je boljši in bolj prodoren od Leonarda Sciascie?
SANDOR TENCE
V Montecatiniju 5. izvedba festivala turističnega filma
V Montecatiniju bo od 16. do 22. oktobra 5. izvedba mednarodnega festivala turističnega filma. Prirejajo ga Ustanova za turistični film, tamkajšnja letoviš-čarska ustanova, visoko pokroviteljstvo pa imata Dežela Toskana in ministrstvo ZQ turizem in prireditve.
Na dosedanjih izvedbah festivala je bilo prikazanih več sto zanimivih filmov s turistično vsebino. Pred dvema letoma je prvo nagrado dobil jugoslo-vanski film o Dubrovniku.
Letos se je še več držav prijavilo na ta festival. Zaradi tega so v Montecati-niju prepričani, da bo letos uspeh še večji od tistega prejšnjih let. Še zlasti Pomembno je, da pridejo letos filmarji iz nekaterih vzhodnih držav, ki doslej Piso sodelovale na tem festivalu. V žiriji, ki jo vodi režiser Vittorio Di Giacomo, le tudi Jugoslovan Branko Živkovič.
Filme bodo pričeli predvajati v nedeljo, 16. oktobra. Predvajanja bodo na sPoredu vsak dan, vmes bodo tudi folklorne prireditve. V petek, 21. oktobra, bo °krogla miza o turizmu v vzhodnoevropskih državah, v soboto pa okrogla miza 0 gastronomiji in turizmu. Svečan zaključek festivala s podelitvijo priznanj bo v s°boto, 22. oktobra.
V Avstraliji polno turistov ponudba spominkov pa nezadostna
r V Avstralijo prihaja veliko turistov, še zlasti iz ZDA, Velike Britanije ter ^sponske in Kitajske. Marsikoga zanima slikovita in še neznana dežela, ki slavi ‘Od-ietnico zasedbe s strani Britancev. Turisti si hočejo ogledati velika mesta, Marsikdo pa hoče počitnikovati ob obali ali pa potovati po tej prostrani deželi.
P Turisti pa niso povsem zadovoljni. Iz ankete, ki jo je dala izdelati vlada v S.anberri, izhaja, da je le 28 odstotkov turistov zadovoljnih s ponudbo, ki so je deležni v avstralskih trgovinah. Urniki trgovin so za turiste »nemogoči«. V ^arsikateri trgovini ni najti za turiste zanimivega blaga. Spominkov skoro da ni, Sferna, taki so, da turista nikakor ne zadovoljijo.
d Iz ankete izhaja tudi, da vsak tujec, ki pride v Avstralijo, prihrani 174 dolarjev, ker nima možnosti kupiti kakega spominka ali predmeta, da bi ga s eboj odnesel domov. Dve milijardi dolarjev bi lahko ostali na tem kontinentu, d jih turisti odnesejo domov. Kar 25.000 ljudi bi lahko zaposlili v obrtnih Ravnicah za izdelovanje spominkov.
V okolici vrsta zanimivih vasi
V malem kraju Medijske Toplice poskrbljeno za želje posameznikov
Ime Medijskih Toplic na Izlakah pri Zagorju se izraziteje pojavlja v naših sredstvih obveščanja vsaj trikrat letno: v zvezi z našo naj starejšo slikarsko kolonijo, ob Valvasorjevem dnevu in ob tradicionalnih Medijskih igrah, ki se odvijajo na tamkajšnjem bazenu.
Od Ljubljane so oddaljene 25 kilometrov. Odcep s ceste Ljubljana—Celje je pri znani gostilni na Trojanah, od koder je do Izlak samo 6 km. Tik pred njimi je na desni strani ob cesti slikovit hotel s pestro gostinsko in drugo ponudbo. Izlake so vrata v Zasavje, hotel pa odskočna deska za spoznavanje le-tega. Zasavje v turistični propagandi sicer ni deležno posebno vznesenih besed, ker je ponekod narava zaradi rudarjenja preveč načeta, načelnost pa je značilna le za industrijska središča Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, okolica pa ponuja obiskovalcem nešteto drobnih zanimivosti, ki jih je vredno videti.
Za tiste, ki si želijo pogledati resnici v oči, bodo tri zasavska mesta pri obisku odkrila marsikaj iz naše preteklosti in sedanjosti. Spoznal bo obliko nekdanjih rudarskih in delavskih kolonij, rudniške objekte, Čebine - kraj prvega kongresa KPS, spomenik spopadu z orjunaši v Trbovljah, življenje steklarjev v Hrastniku itd.
Kdor pa bo želel spoznati drugo plat Zasavja, se bo podal na eno od krožnih poti po okoliških vaseh: Izlake -Šentgotard, Čemšenik, Gamberk - Zagorje, Izlake - Zasavska gora - Senožeti - Zagorje, Izlake - Vače (GEOS Slovenije) - Litija - Bogenšperk - Zagorje, Izlake - Čebine - Zagorje, Izlake -Pedkum - Sopota - Radeče - Zagorje, itd. Povsod bo spoznaval, kako dihajo zasavske vasi, naletel bo na pisano sakralno izročilo, grajske razvaline in druge sledove davne naselitve teh krajev (Vaška situla). Tudi z okrepčili na teh poteh ne bo težav, saj jih nudijo gostinski obrati in privatne gostilne: Vidrgar, Maček, planinski dom na Zasavski gori, Lazarevac in hotel v Trbovljah, Marela v Kisevcu, Sopota, Jelka v Hrastniku...
Turizem na Izlakah ima že večde-setletno tradicijo, saj so Medijske Toplice privabljale zaradi številnih zdravilnih učinkov termalne vode goste že konec preteklega stoletja, topli vrelec pa je prvi popisal v 17. stoletju znameniti baron J. W. Valvasor. Na Medijskem gradu, ki je le streljaj od Toplic, je imela Valvasorjeva družina svoj dom. Tu je baron Janez preživel svojo mladost, v grajski kapeli, ki je ob razvalinah med vojno porušenega gradu, kjer je družinska grobnica, pa
je našel menda svoj končni mir tudi nemirni baron Janez.
Tišine in prijetnih sprehodov je tu torej v izobilju, ljudje so po zasavsko gostoljubni in z obiskovalci radi pokramljajo, če poiščejo stik z njimi. Pri Srečkovih na Izlakah imajo npr. preprosto etnološko zbirko, pri Polcu v Zagorju imajo zbirke stare konjske opreme, v dolini Medije je ohranjen še stari mlin, v Kolovratu je družina zgodovinarja Josipa Mala obnovila porušeni grad, v Sentgotardu so spomeniško zaščitene mogočne vaške lipe, v Trbovljah bedi tamkajšnji muzej tudi nad tipičnim rudarskim stanovanjem... To so sicer drobne stvari, a včasih dovolj, da nam obogatijo dan in preusmerijo naše svetovljanske in razbolele misli in dojemanja.
Medijske Toplice so seveda pripravljene sprejeti goste tudi pozimi, saj imajo pokriti bazen, savno in druge rekreativne pogoje, izven njih pa sta urejeni smučišči na Mareli in na Prvinah.
Hotel Medijske Toplice je po velikosti ravno pravšen, zato se osebje lahko posveti željam posameznikov. Poskrbi pa tudi za nemoten potek različnih seminarjev, za zaključena družabna srečanja, svatovska kosila, različne plese in podobno.
NANDE RAZBORŠEK
20 milijonov nočitev letos na Tridentinskem
Tridentinskem so zelo zadovoljil J letošnjo turistično bero. Veliko in denarja so vložili v reklamo SeKo v Italiji kot v nekaterih državah sku.erne Evrope, še zlasti v skandinav-ih deželah. V prvih letošnjih osmih p ®Secih so imeli rekorden obisk. V {Litlerjavi z lanskim letom so imeli j [18,6 od sto več tujcev, nočitev pa ylp 8,3 od sto več kot lani. t6i .času od januarja do avgusta so v t6v^želi imeli kar 20 milijonov noči-
tjp^Peh letošnje sezone je turistične t>itfVce v Trentu prepričal, da je treba r0x. Zelo aktivni na reklamnem pod-p-JU' Zaradi tega bodo s to reklamo a‘jevali tako doma kot v tujini.
V Londonu muzej ž§odovinskih dokumentov
kat Tondonu so odprli nov muzej v rei*> so na ogled zgodovinski do-
kumenti, ki niso še nikdar bili objavljeni oziroma na ogled širši publiki. Muzej je odprt v Public Record Office na <thancery Lane, odprt je od ponedeljka do petka.
Ob odprtju so razstavili dokumente iz dvanajstega stoletja kot tudi sodobnejše. Tu so prikazani dogodki iz angleške zgodovine.
Urejene pešpoti ob jezerih v Švici
V Švici so okrogo vseh malih jezer sredi gora uredili pešpoti. Povsod so tudi uredili parkirišča za avtomobile. Do jezer pa iz bližnjih krajev vozijo avtobusi. Švicarski turistični urad je izdal lične brošurice, v katerih so označene te pešpoti. Tiskane so tudi v italijanskem jeziku.
Portugalci si prizadevajo povečati turistični priliv
Portugalci bodo letos zabeležili kar 24-odstotni porast turizma v primerjavi s prejšnjim letom. V Evropi in v Ameriki rase zanimanje za obisk turistično zanimivih krajev na Portugalskem. V ospredje seveda stopa Lizbona s svojo slikovito obalno okolico tja do Cascaisa in na jugu do Setubala. V neposredni bližini so tudi nekateri zgodovinsko pomembni kraji, od katerih je najvažnejši Sintra. Na severu pa je Coimbra, znana po eni najstarejših evropskih univerz, pa še mesto Porto, znano tudi po tipičnem vinu, ki navdušuje še zlasti Angleže.
Na južni obali, v Algarvu, pa je turistov vedno več. Še zlasti zaradi tega, ker se tam lahko kopaš v topli vodi Atlantskega oceana že od začetka pomladi do pozne jeseni.
V Lizboni bodo v januarju 1989 priredili prvo borzo domačega turizma. Nanjo bodo povabili tour-operaterje iz drugih držav. Želijo si čimveč tujih turistov. Tudi Portugalce zelo zanima devizni priliv od turizma. Z zavistjo gledajo na sosedno Španijo, kjer je turizem prvi na lestvici gospodarskih dejavnosti.
TURISTIČNA AGENCIJA GEA	
prireja izlet v MEDJUGORJE (28.10.)	TURISTIČNA AGENCIJA GEA
martinovanje po Sloveniji	ŠEMPETER - Trg 1. Roba 7
silvestrovanje v Egiptu, Grčiji, Tunisu,	Tel. 32053
Jordaniji in Rusiji	URNIK: 10. - 17. ure; sobota 9. - 12.
Na kosilu s princem v Ferrari
»Na kosilu s princem« je naslov razstave, ki so jo odprli v Ferrari (trajala bo do 12. februarja). Na njej hočejo prikazati, kakšna je bila prehrana ljudi teh krajev v preteklosti. Seveda prihajajo v poštev predvsem jedače in pijače z dvorca plemiške družine Este, ki je stoletja vladala v tem kraju. Na ogled so slike ter dokumenti. V dvorcu pa so pripravili tudi kuhinjo, kjer nudijo specialitete nekdanjih plemičev.
Prodaja hotelov Intercontinental
Britanska družba Grand Metropolitan namerava prodati japonski družbi Seibu Saison mrežo hotelo z naslovom Intercontinental. Vrednost transakcije naj bi znašala 3.100 milijard lir. Hotelov Intercontinental je okrog sto, so v najbolj znanih mestih 47 držav. Do leta 1981 so bili ti hoteli last ameriške letalske družbe Pan Am. Takrat so Angleži za te hotele plačali 700 milijard lir.
Nogomet: danes začetek prvenstva A lige
Sezona osemnajstih ekip in tujcev
Danes se začenja po splošnem ljudskem mnenju »najlepši nogometni turnir na svetu«, ki bo imel spet po 21 letih osemnajst in ne več šestnajst ekip. Turnir se zaradi olimpijskih iger in nastopa italijanske nogometne vrste začenja z zamudo, zaključil pa se bo ob začetku poletja prihodnjega leta: 26. junija. Na tem turnirju bo dosti novosti. Vsaka enajsterica bo namreč uvrščala tri tuje igralce, kar pomeni da bo prvenstvo dosti bolj zanimivo, saj Brazilci, Argentinci, Zahodni Nemci in še drugi zagotavljajo visok nivo tega turnirja. Mnoge ekipe bodo igrale na stadionu, ki bo bolj podoben gradbišču, kot pa športnemu objektu. Svetovno nogometno prvenstvo se namreč zelo hitro bliža, saj je datum junij 1990 že zelo aktualen, do takrat pa morajo biti stadioni nared.
Kdo je favorit v tem prvenstvu? Prvi je prav gotovo Milan, saj ima Berlusconi »popolno igračko«. Ima tri najboljše igralce z zadnjega evropskega prvenstva (Rijkaard, Gullit in Van Basten), vrsto odličnih državnih in olimpijskih reprezentantov (Maldini,
Colombo, Evani, Virdis itd.), tako da enajsterica nima šibkih točk. Poleg tega, in to je bistveno, ima zmagovito mentaliteto.
Njegov glavni nasprotnik bo, kot že lani, Bianchijev Napoli, ki se je tokrat rešil vseh upornikov, ohranil pa je Maradono. In prav ta ekipa je v sredo v Solunu dokazala, da je še kako zrela. Odlični enajsterici sta Juventus, ki se je v poletni kupoprodajni sezoni bistveno ojačil (Zavarov, Rui Barros, Al-tobelli, Galia itd.) ter Inter, ki lahko z novimi nakupi Matthaiisom, Brehme-jem, Bertijem in ostalimi računa na boj za naslov. Roma doživlja globoko krizo, Torino se je ojačil z odličnimi tujci (Škoro, Edu in Muller), Boškovo-va Sampdoria pa bi morala že vrsto let »eksplodirati«, pa tega ne stori nikoli. Neznanki pa sta Fiorentina in Verona, medtem ko se bodo vse ostale ekipe borile proti nazadovanju.
Današnji spored (ob 15.00): Ascoli -Inter; Cesena - Lazio; Como - Juventus; Verona - Lecce; Milan - Fiorentina; Napoli - Atalanta; Pescara - Roma; Piša - Bologna; Torino - Sampdoria.
Prva in druga jugoslovanska liga
Beograjski derbi
V	teh burnih jugoslovanskih časih bi lahko ob tako velikih množicah na stadionu prišlo do incidentov, zato je mestna konferenca SZDL pripravila sestanek z navijači in jih nagovorila z geslom »derbi v službi nogometa«. Najbolj zanimivo pa bo prav gotovo v mestnem derbiju v Beogradu.
Današnji spored 1. lige:_Sloboda -Spartak; Radnički - Rijeka; Čelik - Ve-lež; Vojvodina - Željezničar; Partizan -C. zvezda; Sarajevo - Rad; Hajduk -Vardar; Dinamo - Budučnost; Napre-dak - Osijek.
V	drugi ligi pa se bo okrnjena ljubljanska Olimpija (zdaj še brez Dinka Vrabca, ki odhaja v JLA) v Titovem Užicu srečala s Slobodo.
Današnji spored 2. lige: Bačka - Dinamo; Belasica - Proleter; Novi Pazar -GOŠK Jug; Beograd - Šibenik; Priština - Ilirija; Sloboda - Olimpija; Borac (Č) - Mačva; Radnički - Sutjeska; Lectar - Proleter; Kikinda - Borac. (BL)
Nogomet: italijanska C-l liga
Triestina v Modeni
Tržačani, ki se še precej presenetljivo nahajajo na vrhu lestvice italijanske C-l lige skupno s Pratom, bodo danes igral v Modeni proti istoimenski ekipi, ki ne skriva svojih ambicij, kar se tiče napredovanja. Za Lombardijeve varovance se začenja pravi »peklenski mesec«, saj bodo nato igrali doma proti Pratu, La Spe-zii, Carrareseju in Reggiani.
Danes v Modeni bodo po vsej verjetnosti nastopili isti igralci kot prejšnjo nedeljo proti Montevarchiju. Takrat so Tržačani pokazali dvolično igro: dobro v prvem in slabo v drugem polčasu. To napako bo treba čimprej odpraviti.
Današnji spored (ob 15.00): Arezzo - Pro Livorno; Carrarese - Montevar-chi; Centese - Vicenza; Mantova -Venezia Mestre; Modena - Triestina; Prato - Trento; Reggina - Lucchese; Spezia - Spal.
. VČERAJŠNJI IZID: Virescit - Der-thona 4:1.
V italijanski B ligi
Udinese - Taranto
Videmski drugoligaš, ki še vedno išče svojo identiteto, saj namerava opraviti še nekaj važnih nakupov (Bagni? Giordano?), bo danes igral doma proti Tarantu, ki je letos kar solidna ekipa. Tudi Videmčani imajo v tej sezoni »lepši obraz« kot lani, vseeno pa se (bolj po nesrečnem naključju, kot po tehničnem znanju) nahajajo pri dnu lestvice.
Današnji spored (ob 15.00): Ancona - Cremonese; Bari - Brescia; Čosenza -Barletta; Empoli - Sambenedettese; Genoa - Messina; Licata - Padova-, Parma - Avellino; Piacenza - Catanzaro; Reggina - Monza; Udinese - Taranto.
Pokal UEFA: zmaga Austrie
DUNAJ — Na včerajšnjem povratnem srečanju dvaintridesetine finala pokala UEFA je na Dunaju domača Austria premagala sovjetsko ekipo Žaljgiris iz Vilnjusa s 5:2 in se tako uvrstila v naslednje kolo, saj je v prvi tekmi izgubila le z 2:0.
Boks: za evropski naslov
Francoz Jacquot ostal prvak
RIM — Francoski boksar Rene Jacguot je ohranil naslov evropskega prvaka v supervelter kategoriji, s tem da je sinoči po točkah premagal Italijana Romola Casamonico.
Košarka: Enichemu turnir mesta Aguile
AQUILA — Enichem iz Livorna je osvojil prvo mesto na košarkarskem turnirju za trofejo mesta Aguile, s tem da je v finalu premagal državnega prvaka Sca-volinija iz Pesara s 104:99 (46:59). V finalu za 3. mesto pa je Benetton iz Tre viša odpravil Phonolo iz Rima s 97:91 (38:33, 82:82).
Alpe-Adria: poraz Smelta Olimpije
BENETKE — Na tekmi za turnir Alpe-Adria je beneški Hitachi premagal ljubljansko Smelt Olimpijo s 93:84. LESTVICA (rdeča skupina): Smelt Olimpija in Hitachi 10, Irge 8, Klosterneuburg 6, Fi-lodoro 2.
Atletika: mednarodni miting v Tokiu
Poprečni rezultati zaradi dežja in vetra
TOKIO — Izredno slabo vreme je povsem skvarilo včerajšnji atletski miting v Tokiu, na katerem je nastopilo več protagonistov z OI v Seulu.
Tudi slabo vreme pa očitno ni zaustavilo novega zmagovitega teka Američanke Florence Griffith-Joyner in tudi Carl Le-wis je glede na vremenske-razmere dosegel dober čas.
MOŠKI. 400 m: 1. Everett (ZDA) 46 85; 2. Clark (Avstral.) 47"08; kladivo: 1. Litvinov (SZ) 81,74 m; 2. Sedjih (SZ) 80,90 m; 200 m: 1. Deloach (ZDA) 20"46; 2. C. Smith (ZDA) 20 '56; 3. Da Silva (Braz.) 20"59; višina: 1. Sjoberg (Šve.) 225 cm; 2. Avdejen-ko (SZ) 220 cm; 400 m ovire: 1. Phillips (ZDA) 48"76; 2. Young (ZDA) 48"80; 3. Dia Ba (Sen.) 50"49; 1.500 m: 1. Scott (ZDA) 3'39"85; 2. Herold (NDR) 3'40"42; troskok: 1. Kovalenko (SZ) 17,24 m; 2. Lapšin (SZ) 17,22 m; 3. Markov (Bol.) 17,07 m; 110 m ovire: Kingdom (ZDA) 13"36; kopje: 1. Železni (ČSSR) 84,76 m; 10.000 m: Barrios (Meh.) 28'10"00; 100 m: 1. Č. Levvis (ZDA) 10 09; 2. C. Smith (ZDA) 10"25; daljina: 1. Powell (ZDA) 8,28 m; 2. Myricks (ZDA) 8,23 m.
ŽENSKE. 800 m: 1. Gallagher (ZDA) 1'58"71; 400 m: 1. Vladi-kina (SZ) 50"94; 2. Brisco (ZDA) 5101; daljina: 1. Čistakova (SZ) 6,88 m; 200 m: 1. Jackson (Jam.) 22"81; 10.000 m: 1. Bondarenko (SZ) 31'46"72; 1.500 m: 1. Samoljenko (SZ) 4'07"34; kopje: 1. Pelke (NDR) 77,52 m; 100 m ovire: 1. Donkova (Bol.) 12"60; 2. Jackie Joyner (ZDA) 13"00; višina: 1. Bikova (SZ) 195 cm; 2. Kostadinova (Bol.) 189 cm; 100 m: 1. Griffith-Joyner (ZDA) 10 91; 2. Ashford (ZDA) 11T4; 3. Gohr (NDR) 11"30.
Tenis: italijansko državno prvenstvo
CAGLIARI — Današnji posamični finale italijanskega teniškega državnega prvenstva bo med Alessandrom Baldonijem in Massimilianom Narduccijem. V polfinalu je Baldoni premagal Fabia Di Maura s 6:1, 6:3, Narducci pa je odpravil Claudia Pistolesija s 6:3, 6:4.
V ženskem polfinalu je Laura Garrone premagala Barbaro Romano s 4:6, 6:1, 3:0 zaradi odstopa, Federica Bonsignori pa je bila boljša od Nicolette Jaccarino (6:3, 6:1).
Massimo Cierro in Alessandro De Minicis pa sta nova državna prvaka v dvojicah. V finalu sta namreč premagala Omarja Camporeseja in Omarja Urbinatija s 6:3, 4:6, 6:3.
Podvig Jugoslovanke Monike Seleš
NEVV ORLEANS — Komaj 14-letna Jugoslovanka teniška igralka Monika Seleš je poskrbela za lep podvig. Na mednarodnem turnirju v New Orleansu je v četrtfinalu premagala Američanko McNeilovo s 6:1, 6:3.
OSTALI ČETRTFINALNI REZULTATI: Evert (ZDA) - Sloan (ZDA) 7:6, 6:4; Rehe (ZDA) - White (ZDA) 1:6, 7:5, 6:3; Smith (ZDA) - Potter (ZDA) 6:4, 6:4.
Kolesarstvo: Pavlič drugi
VEROLI (FROSINONE) — V včerajšnji prvi poletapi mednarodne kolesarske dirke po Laciju je Jugoslovan Jure Pavlič osvojil drugo mesto za Romunom Vasilejem. V popoldanski poletapi na kronometer pa je zmagal Švicar Marco Diem. Po 7. etapi vodi Italijan Bielli pred rojakoma Cattaiem in Marinelli-jem.
Mladinski košarkarski turnir
V Nabrežini memorial Matej Venier
Danes bo v organizaciji ŠD Sokol v Nabrežini celodnevni mladinski košarkarski turnir za ma-morial Mateja Venierja, na katerem bodo nastopile ekipe Slovana iz Ljubljane, Bora, Jadrana Farca in Sokola.
Nepozabnega Mateja Venierja se zamejski športniki spominjajo kot košarkarja in trenerja Sokola, igral pa je tudi pri Kontovelu in Jadranu Farco.
Današnji spored:
9.00: Jadran Farco - Sokol 11.00: Slovan - Bor 15.00: finale za 3. mesto 17.00: finale za 1. mesto.
Sledilo bo slavnostno nagrajevanje v nabrežinski telovadnici, kjer bodo na sporedu tudi vse tekme.
Odbojka: L kolo deželnega pokala
Naše šesterke uspešne
SLOGA KOIMPEX - BREG AGRAR 3:0
(15:6, 15:13, 15:12)
SLOGA KOIMPEK: Drnovšček, Milkovič, Sosič, Miot, Škerk, L. in N. Lupine, Grgič, Marucelli, Fabrizi, Ukmar, Križmančič.
BREG AGRAR: F., E. in T. Žerjal, Komar, Mauri, Kocjančič, Pertot, Tavčar, Erika Žerjal, Debenjak, Canziani.
Ekipa Sloge Koimpex je po pričakovanju zmagala in je tako potrdila vlogo favorita v svoji skupini, kar je tudi logično, saj je edina tretjeligaška še-sterka. Kljub gladki zmagi v setih pa šlogašice niso povsem zadovoljile. Lepim akcijam je sledilo nekaj netočnih sprejemov, kar je seveda večkrat po-
odpor in gladek poraz je morda le prehuda kazen za dolinsko ekipo, ki je bila v drugem nizu že na pragu delnega uspeha. Kljub vsemu je bila tekma nadvse koristna za oba trenerja, ki sta tako 20 dni pred začetkom prvenstva lahko preverila stopnjo uigranosti svojih varovank. (Inka)
SOKOL INDULES - PIERIS	3:0
(15:10, 15:1, 15:13)
SOKOL INDULES: Ušaj, T. in L. Masten, Žbogar, Pertot, Kralj, Stoper, Škrk, Brumat, Visentin,
Sokol je pokazal sicer dobro igro, čeprav nekoliko nesproščeno. To je bilo opazno predvsem v prvem setu. V drugem nizu pa so Nabrežinke strnile vrste in povsem nadigrale nasprotnice. Trener Damjan Pertot je v 3. setu zvrstil na igrišče vse razpoložljive odbojkarice, tako da se je igra nekoliko upočasnila. Vseeno pa so naše premagale s 3:0 gostujočo ekipo, ki nastopa v C-2 ligi. (T. M.)
AGOREST - FINCANTIERI	3:1
(15:1, 15:6, 10:15, 15:13)
AGOREST: Zavadlav, Cotič, Klem-Petarin, Černe, Lovisutti, ernic, Marassi.
Igralke Agoresta so po nepotrebnem prepustile set mladim Tržičankam in v določenih trenutkih je kazalo, da si bodo domačinke lahko zapravile celo končno zmago. Srečanje v Sovodnjah se je dobro začelo za varovanke trenerja Leotte, ki so v prvih dveh nizih prepustile nasprotnicam le 7 točk. Podcenjevanju pa je treba pripisati delni neuspeh v tretjem nizu ter začetno prednost Tržičank v četrti igri. Na srečo pa se je v ključnih trenutkih
še, Roner, Primožič, Č
gojevalo napadalne akcije. Breg Agrar je boljšemu nasprotniku nudil dober
izkazala Maja Petarin, ki je s hitrimi udarci spravila na kolena obrambo Fincantierija. (pr)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
VIRTUS	3:2
(12:15, 15:13, 15:1, 12:15, 15:5)
Krasovi rokometaši pokazali napredek
AJDOVŠČINA -
KRAS TRIMAC	21:17 (9:5)
KRAS: Klinc, Marko Milič, Aleks Milič 2, Sosič 5, Raseni 6, Fonda; Vremec, Race, Gruden 1, Sardoč 3, Ober-dan.
Krasovi rokometaši nadaljujejo s predprvenstvenimi prijateljskimi srečanji, rezultati njihovega vztrajnega treniranja pa postajajo iz tekme v tekmo boljši. Na zadnji trening-tekmi proti slovenskim ligašem iz Ajdovščine so naši fantje pokazali zrelo igro. Krašovci so nasploh zgrešili zelo malo priložnosti, uspešno so izpeljali nekaj napadalnih shem in protinapadov, dobro pa se je obnesla tudi obramba tako v enostavni izvedbi 6-0, kot v težji, a učinkovitejši 3-2-1. (Pjotr)
Na Radiu Opčine
Jadran in drugi neposredni prenosi
Današnji spored Športne nedelje na Radiu Opčine (pričetek ob 15.30) bo kar pester, saj bo vseboval neposredne prenose nogometnih tekem Primorje -Costalunga, Kras - Zaule Rabuiese in derbi 3. AL Gaja - Breg. Ob 17.30 bo direktni prenos iz tržaške športne palače za drugoligaško košarkarsko tekmo Jadran - Faenza. Med oddajo bodo še naslednji prispevki: pogovor s trenerjem Šercerjem in Sonjo Milič o začetku namiznoteniškega prvenstva A lige ter prispevek Pavla Morpurga o ŠZ Sloga.
V jutrišnjem tedenskem športnem komentarju bo govor o italijanskih nogometnih ligah s prispevkom I. Pavletiča o Triestini. Sledil bo komentar o nogometnih amaterskih ligah in o Jadranovi tekmi. V studiu bo predstavnik OK Bor ter komentar z gostom v studiu o 2. avtomobilskem slalomu odprte meje.
Italijanski pokal: proti drugoligašu Coneglianu
Požrtvovalen odpor borovk
Bor - Conegliano	0:3
(3:15, 10:15, 3:15)
BOR: Nacinovi, Maver, D'Ambrogio, Foraus, Superina, Brazzani, Fučka, Grbec, Sancin, Vidali, Visentin.
V drugem kolu kvalifikacijskega dela tekmovanja za italijanski pokal so borovke po pričakovanju gladko klonile pred drugoligašem Coneglia-nom, ki je bil za naše odbojkarice objektivno premočen nasprotnik, saj letos neprikrito računa na napredovanje v A-2 ligo in ima v svojih vrstah tri bivše prvoligaške igralke.
Srečanje je pokazalo, da obstaja med boljšimi drugoligaši in tretjo ligo resnično velika razlika v kakovosti, kljub temu pa so naše igralke občasno tudi zelo uspešno kljubovale nasprotnicam, predvsem z nekaterimi dobrimi servisi in učinkovitimi bloki. Jasno pa je, da so bile pod stalnim pritiskom ekipe iz Veneta, ki je bila neusmiljena skoraj vsakič, ko plavim ni uspelo zaposliti njene obrambe.
Še zlasti požrtvovalno so se borovke upirale v drugem nizu in deset osvojenih točk predstavlja zanje lepo nagrado, čeprav se jim je pri vodstvu z 10:8 celo ponudila možnost za podvig.
Svoj ognjeni krst v uradni tekmi proti drugoligašu sta kot članici standardne postave prestali Borovi petnajstletnici Vidalijeva in Grbčeva, a za sicer krajše obdobje tudi Fučkova in Visentinova in vse štiri moramo po-
hvaliti. Za izkazano požrtvovalnost, ki je včasih zaradi prevelike želje in naglice botrovala kakšni nepotrebni napaki, pa velja pohvala vsej ekipi.
Borovke s pretežno mlado in po večini svojih članic neizkušeno postavo mogoče letos ne bodo zadovoljile pri nas na druge scene vajenih sladokuscev, toda obetajo brezkompromisen boj za vsako žogo. To je odlika, ki je bila na trenutke opazna že sinoči.
Borovke na memorialu Frison
Borove odbojkarice bodo danes sodelovale na 1. izvedbi memoriala Daniela Frison, ki ga v spomin na lani tragično preminulo mlado igralko, pod pokroviteljstvom odbojkarske zveze, prireja tržaško društvo OMA.
Poleg borovk in ekipe prireditelja bosta na celodnevnem turnirju sodelovali še šesterki PAV Udine in Latisana. Vse ekipe udeleženke bodo v bližnji šezoni nastopale v C-l ligi. Obeta se torej dokaj kakovosten, predvsem pa izenačen turnir, ki bo za borovke predstavljal odličen predprvenstveni test.
Spored: 10.30 OMA - PAV Udine; sledi Bor - Latisana; 15.00 finale za 3. mesto; sledi finale za 1. mesto.
Vse tekme bodo v dvorani osnovne šole Suvich pri Ul. Giulia.
okraKer
POHIŠTVO
TRST - Ul. Flavia 53
Čudovita jesen
300
sedežnih garnitur po
neponovljivih cenah
PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC LASTNO PARKIRIŠČE
Odbojka: under 18 ženske
Derbi sokolovkam
BOR FRIULEKPORT -
SOKOL INDULES	1»
(13:15, 15:10, 7:15, 11:15)
BOR FRIULEKPORT: Vidali, Grbec, Sancin, Superina, Brazzani, Fučka, Visentin.
SOKOL INDULES: Žbogar, Masten, Visentin, Brumat, Ban, Škerk, A. in !• Živec.
Prvi slovenski derbi v uvodnem kolu ženskega prvenstva under 18 je pokazal, da se lahko borovke in soko-lovke potegujejo za visoko uvrstitev-Zasluženo je zmagal Sokol Indules, ki je pokazal boljši servis in močnejši napad ter je grešil manj od borovk. Ekipama se je pokazala neuigranost (se celo bolj pri zmagovalkah), saj se zaradi obveznosti na članski ravni izrecno ne pripravljata za tovrstne nastope.
Sokolovke so silovito začele in izbojevale prednost 10:1 in 12:4. Borovke so reagirale in skoraj dohitele Nabre žinke, ki so osvojile niz šele po PetL set-žogah. V drugem nizu so vodile o ^ sedmice, nato pa je set pripadel bo rovkam, Tretji niz je bil znova mon°^ log sokolovk, vodile so tudi z 11:2. najbolj izenačen je bil zadnji niz.
Drevi ob 17.30
Jadran doma za prvi točki
Uvodni poraz v Castel San Piet-ru med našimi ljubitelji športnih prireditev prav gotovo ni okrnil pričakovanja za drevišnji krstni nastop Jadranovih košarkarjev pred domačim občinstvom.
»Modri bojevniki« so nas že navadili na težke starte, prav tako pa na bleščeče igre in suverene zmage v tržaški športni palači, ki je za nasprotnike v drugi ligi skoraj vselej pojem nepremagljive trdnjave.
Nastop moštva Banea popolare iz Faenze, ki se po lanskem ne ravno briljantnem prvenstvu postavlja zdaj kot eden (sicer številnih) kandidatov za uvrstitev v play-off, še veča zanimanje za dre višnjo tekmo.
Vrh tega bo širše gledalstvo lahko letos prvič, poleg »starih« akterjev Jadranovega fenomena, videlo na delu Gobba in Manza-na, ki sta letos okrepila vrste združene ekipe.
Tekma med Jadranom in Faen-zo se bo pričela ob 17.30.
VODSTVO ŠZ JADRAN obvešča, da interesenti lahko dobijo abonmaje za novo sezono tudi uro pred začetkom današnje tekme pri blagajni v tržaški športni palači.
Abonmaji so na voljo tudi v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v potovalni agenciji Aurora v Trstu.
Cena abonmajev je 80.000 lir, za mladino do 15. leta starosti pa 40.000 lir.
Namizni tenis: v soboto začetek prvenstev
Krasove ekipe zdaj zares
Pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras se vestno pripravljajo na začetek ekipnih prvenstev. Tehnične priprave so začeli že sredi avgusta. Igralci so trenirali dvakrat dnevno, s pričetkom šole pa so postali treningi vsakodnevna dveurna obveznost. Ob sobotah so treningi fakultativni, a se jih udeležuje precejšnje število zagnancev. Posamezniki so svojo usposobljenost že izkazovali na nedavnem deželnem mladinskem turnirju, na mladinskih kvalifikacijah ter na državnem turnirju tretjekategornikov. Sedaj je na njih, da se izkažejo v ekipnem tekmovanju.
Ta trenutek bo napočil v soboto, 15. oktobra, ko se bodo uradno pričela ekipna državna prvenstva. Kras Globtrade bo v letošnji tekmovalni sezoni nastopal s štirimi ekipami: z žensko v A in B ligi, z moško v C ter z naj mlajšimi v promocijski ligi, ki je deželnega značaja. Ženska prva ekipa si je z lanskoletno uvrstitvijo na 4. mesto zagotovila tudi nastop na evropski ravni - za pokal Nancy Evens. V prvem kolu (5. novembra) bodo Krasove prvoliga-šice gostile grško ekipo Pera Thessa-loniki. O A ligi podrobnejše ob predstavitvi ekipe, ki bo v petek 14. t. m., v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
ŽENSKA B LIGA
Naše predstavnice (Tanja in Martina Ravbar, E lena Colja, Biserka Simo-neta) bodo v prvem kolu počivale. V skupini je namreč samo pet od predvidenih osem ekip. Poleg naših predstavnic bosta nastopali še ekipi Fin-cantieri in Azzurra iz naše dežele ter Recoaro in Karneid iz Bočna. Cilj kra-sovk je nabiranje izkušenj in uvrstitev v sredino lestvice, še zlasti, ker bodo
razbremenjene psihološkega pritiska o izpadu, ki ga letos ne bo.
MOŠKA C LIGA
V	C ligi je položaj bistveno drugačen. Cilj Krasove ekipe (Edi Bole, Matjaž Šercer, Boris Stocca, Igor Milič, Igor Colja) bo obstanek v ligi. Zaradi preureditve tekmovalnega sistema bodo kar štiri od osmih ekip nazadovale. Moška liga je tudi najštevilčnejša: obsega osem ekip v dvanajstih skupinah. Krašovci se bodo borili s štirimi novimi ekipami, z lanskoletnim podprvakom Alto Adige, z ekipa Ede-ra in prišlekom iz D-l lige Centro Marina Mercantile. Poleg z jakostjo skupine se bo moralo naše moštvo spopadati tudi z velikimi krajevnimi razdaljami (Reggio Emilia, Ferrara, Bologna, Rovigo), ki so povezane z večjimi finančnimi izdatki.
PROMOCIJSKA LIGA
V	stalni skrbi za lastno zaledje posveča Kras Globtrade veliko pozornost delu z mlajšimi. V ta namen so Moniko Radovič, Jasno Simoneta in Katjo Stocca vpisali v promocijsko ligo, da bi si nabirale tekmovalnih izkušenj.
Deželne kvalifikacije za DP 3. kategorije
Danes bodo v športno kulturnem centru v Zgoniku (pričetek ob 9. uri) deželne kvalifikacije tretjekategornikov za uvrstitev na namiznoteniško državno prvenstvo. To je prva preizkušnja, sledili ji bosta še dve. Za Kras Globtrade bodo nastopili štirje tekmovalci in šest tekmovalk.
Igrali bodo posamezno in v dvojicah na direktno izpadanje. Ob 11. uri bo tekmovanje posameznikov, ob 14. uri posameznic. (J. J.)
Od jutri najmlajši na stadionu 1. maj v Trstu
Vadba ŠŠT za predšolske otroke
Športna šola Trst že 10. leto odpira vrata predšolskim otrokom oziroma dveletnim malčkom in njihovim staršem. Ponovno pridejo na svoj račun najmlajši otroci, ki želijo telovaditi z vrstniki. Telovadba je pomoč za njihovo zdravo rast, vsestranski razvoj in uspešno vključevanje v skupnost. Gibanje je namreč za otroke vsakdanji kruh, brez katerega si težko predstavljamo pravilno rast in skladen razvoj.
Zdravo motorično udejstvovanje krepi in izboljšuje razne funkcije do-raščajočega otroškega telesa, še posebno dihalne sposobnosti in srčno-žilni sistem. Poleg tega zelo ugodno vpliva na razvoj možganskega sistema. Zaradi teh razlogov se mora otrok čirnveč gibati in to mu moramo omogočiti že zelo zgodaj. Vendar gibati se (čeprav je to lahko sistematično) še ne Pomeni ukvarjati se s športom. V tej starosti mora biti vadba vsestranska, ptrok mora čimveč telovaditi, plavati, kotalkati, igrati z žogo in osvojiti vse Osnovne motorične spretnosti, kot so boja, tek, skok, met, plezanje itd. ^kratka, otrok mora pridobi čimširše Motorično znanje, s katerim bo kasne-!e razpolagal, če se bo odločil za dolo-SeUo športno panogo. Za otroka, ki se Ze z malega ukvarja samo z eno pano-?° in vadi vedno ene in iste gibe, bo Portno obzorje zelo omejeno in po Sej verjetnosti tudi manj uspešno.
, Tudi letos bodo pri ŠST, poleg vad-v6 za predšolske otroke, ki zahajajo v rtec, imeli vadbo tudi za dve- do tri-
letne otroke, ki se s pomočjo mamice, očeta, babice, dedka ali varuške prvič spoprijemajo z organizirano, sistematično vadbo. Okolje je zanje novo, velikega prostora, kot je telovadnica, v glavnem niso vajeni. Učiteljica je za otroka povsem nova in neznanci figura. Zaradi tega je prisotnost roditelja zelo važna. Ta mu pomaga pri vključevanju v skupino in pri premeščanju raznovrstnih težav, ki jih ima otrok zaradi vrste novih okoliščin. Roditelj je pri vadbi stalno prisoten, otroka spod-
buja, mu pri vajah pomaga, je prijatelj v igri, ga varuje med opravljanjem težjih vaj. Skratka, omogoči, da dveletni otrok lahko sploh telovadi v skupini. Vadba bi bila v skupini 10-15 dveletnih otrok brez roditelja nemogoča.
Prva vadbena ura bo jutri na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7) ob
16.15	za starejše predšolske otroke, ob
17.15	pa za malčke, ki vadijo z roditeljem.
Na sliki: z revije najmlajših ŠŠT
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Zvečer se dvigne veter
Ob poznem večeru se dvigne veter. Morda piha s severa, kar naznanja lepo vreme. Sem na ledeniku in gledam proti jugu, po neskončni dolini. Cogolisa je v večernem siju vsa bela, kot preveč osvetljena fotograiija, Broad Peak in K2 pa sta krasno in jasno zarisana v večernem nebu. Vse to pomeni, da se moramo odpraviti. Zvezde se bodo prikazale, ko bo ta veter čez kako uro razpihal še zadnjo megleno kopreno. Imam čudne občutke. Nekaj se je v zraku spremenilo. Stvarnost je nadomestila sanje, sedaj pa ni več poti nazaj.
Zdi se, kot da se ne bo ta dan nikoli končal. Grem v kuhinjo, tam pa je delovni sestanek, kjer najbolj razgreti razglabljajo načrte za prihodnje dni. Načrte za zaključni akt odprave, za apoteozo, morda celo za katarzo.
Kot vedno v takih primerih govori Viki: »Na pot se bomo odpravili pojutrišnjem zjutraj okoli četrte ure zjutraj. V enem samem zamahu se bomo skušali povzpeti na Gasherbrum 11. Ne bomo postavljali nobenih baz, le šotorček bomo vzeli s seboj. Na to pot bomo šli Andrej, jaz, Pavle in Bogdan. Mišo in Tomo si bosta šla ogledat možnost plezanje na K2 v vidiku jugoslovanske odprave na to goro čez dve leti, Tomo pa bo morda tudi nekaj splezal, pa čeprav za to ni-
Tomo Česen
mamo uradnega dovoljenja. Broad Peak pa bosta naskakovali zadnji dve navezi in sicer Ničo, Mojmir in Duško ter še Matevž in Silvo. Ti programi so zelo ambiciozni, prav zato moramo sedaj biti še dodatno previdni, saj nesreče nastajajo prav ko v evforiji popusti koncentracija. Še enkrat bi vas rad opozoril na tisto, kar se je zgodilo Radu.«
Čeprav bi morali biti ta večer ob nizanju tako velikih načrtov vedri in sproščeni, imam vtis neke lahne napetosti, ki valovi v zraku. Posamezniki smo sprostili vso svojo ambicioznost. Tisto, v kateri ni dosti prostora za bližnjega. Saj res Gasherbrum II. Če jim uspe, bodo osvojili dva osem-tisočaka na en mah, med eno samo odpravo. Tak podvig je opravil samo Messner in redki drugi. In če bo tudi nam uspelo na Broad Peak, bomo eni redkih Jugoslovanov, ki so osvojili osemtisočak. Mnogi so poskusili, redki pa so uspeli. Ko pa nas bo strast po uspehu minila - to bo trajalo le nekaj dni - se bo v duše povrnilo naše tovarištvo, spet se bomo imeli čudovito skupaj in izkazali tisto najboljše, kar imamo v sebi. Sedaj pa si želimo uspeha. Vsi smo ob tem zamišljeni in prav malo nam je do šal. S takimi občutki tudi gremo v šotore, jaz pa
Tomaž Jamnik - Mišo
dolgo ne morem spati, zato se sprosti pogovor.
Pokvarjene ribe
Z Matevžem, ki se je vrnil s ponesrečenega poskusa na gori, ko je obrnil na sedlu na višini 7800 metrov, ker ga je stiskalo v prsih, pojutrišnjem pa bo spet poskusil, in z Bogdanom govorimo o Radu, kaj se mu je pravzaprav zgodilo. Oba sta ga videla, kako se je pred dnevi počutil slabo, vendar pa nista vedela, da je z njim tako hudo. Takrat, ko se je Rado odločal, kaj narediti na Trojki - sedaj se je izkazalo, da je ukrepal napačno, ker se je odpravil proti vrhu in se ni vrnil v dolino z Matevžem, toda tega takrat ni mogel nihče vedeti - se je Bogdan odpravil proti vrhu, in ga naposled kot prvi z Vikijem tudi osvojil, Matevž pa je obrnil. Sedaj sem pomislil, kako je Matevž vzdržen. Pojutrišnjem bo že tretjič v nekaj dneh poskusil osvojitev vrha. Tokrat vem, da mu bo uspelo.
Jaz naravnost hlastam za novicami. Bogdan pravi: »Vsi smo videli in vedeli, da se Rado v Trojki počuti slabo, vendar ni nihče pričakoval takšnega razvoja dogodkov. Takrat je Rado jedel neke ribe iz konzerve, zaradi višine pa je vse tisto izbruhal. Na ta način je spravil iz sebe še tisto malo vode, ki jo je imel v telesu. Ni se zavedal, da mora vsaj ogromno piti, saj je bil zaradi napora in slabosti že pomalem apatičen. Ko sva z Vikijem nadaljevala pot, je on počakal Kranjčane in se z njimi podal na vrh. Že Tomo je takrat videl, da ima črne prste, vendar se mu ni zdelo posebno hudo, pa tudi sam se ni mogel v takem stanju vračati. Potem je bilo vse že prepozno, z vrha navzdol pa ga je stalno spremljal Andrej.
Sedaj mi je vse jasno. Tako enostavna zgodba, vendar po svoje tako poučna, Rado pa je še kako plačal svojo napako, svojo preveliko željo po vrhu. Ni verjel, da lahko prav njega doleti to, kar se je zgodilo že mnogim. Nikdar ničesar ne verjamemo, dokler se s stvarjo ne soočamo osebno. Takrat pa je po navadi že prepozno.
Mojmir Štangelj
Danes od Doline do Socerba
Slalom Odprta meja
Do včeraj se je za današnjo 2. izved-j.° avtomobilističnega slaloma odprte ‘ele za Trofejo Antonio Grandi, na ja°9i Dolina—Prebeneg—Socerb, pri-že okrog 50 tekmovalcev, od teh * Tržaškega. Udeležba kakih tride-p l Posadk zunaj tržaške pokrajine pa io Uuie' da vlada za to preizkušnjo, ki Ve,,, do prihodnje leto vključili med v lavne za italijansko prvenstvo, vse cie zanimanje.
C tej svojevrstni disciplini preizkusi0 tekmovalci svojo spretnost. Proga pr 6 Po asfaltni cesti, na kateri so v Sjj sledkih postavljene zapreke, ki prižet0 .voznika, da spreminja smer in p„anišuje hitrost. Proga slaloma Od-sj ® Jbeje meri 3.300 m in ima 15 prenov, spektakularnih točk pa je čas ^snovno merilo za točkovanje je t0j, v°žnje. Temu prištejejo kazenske Pte ' ki si jih tekmovalec nabere, če z »»akne oziroma podre posamezne ben ke- Progo v smeri Dolina—Prevc^.*:? Socerb bodo tekmovalci pre-skih 1 dvakrat. Poleg navadnih Sergij bi turističnih vozil se tekme lah-lave eležii° avtomobili serijske izde-toti tu^i s predelanimi motorji, pro-avtok	Rubikov in vozila
V nagradnem skladu dirke, ki jo, ob sodelovanju in pokroviteljstvu zastopništva Fiat Grandi, Pokrajine Trst, Občine Dolina in Občine Koper, prirejajo tržaški avtomobilski klub AC1, Racing club in Avto-moto klub iz Kopra, so motor za čolne znamke tomos, počitnice za dve osebi v Portorožu, motorno kolo in še druge nagrade.
SPORED TEKMOVANJA
Od 7.00 do 10.00 ogled vozil in tehnični pregled pri zastopništvu Fiat Grandi;
Ob 11.30 start prvega vozila;
Ob 15.30 razstavitev lestvic pred občinsko palačo občine Dolina;
Ob 16.00 nagrajevanje na Socerb-skem gradu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se prične vadba za predšolske otroke jutri, 10. t. m., na stadionu 1. maj (Vrdelska cesta 7, tel. 51377) z naslednjim urnikom: v ponedeljek
16.15-	17.15 in v četrtek 16.00-17.00 starejša skupina (4-5 let), v ponedeljek
17.15-	18.15 in četrtek 17.00-18.00 skupna vadba starši in otroci (2 leti in prvi letnik vrtca).
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo redni občni zbor jutri, 10. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠK KRAS
obvešča, da so se v Športno-kulturnem centru v Zgoniku pričeli treningi začetnikov, in sicer ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure. Zainteresirani se ob navedenih urah lahko zglasijo direktno v dvorani.
SK DEVIN
organizira od torka, 11. t. m., dalje smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo nadaljeval vsak
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 ■
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
Tel. 775483 - 4
TRST
Ul. sv. Frančiška 38 Tel. 768667 - 772002
ros.
torek In četrtek od 18.30 do 22.30. Informacije: Jordan Purič 227196 in B. Škerk 200236.
LOKOSTRELSKI ODSEK
NAŠEGA PRAPORA SIRION organizira uvodne treninge lokostrelstva za letnike 1975-76-77. Zainteresirani naj se javijo do vključno 22. oktobra v telovadnici Kulturnega doma ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 ali na domu Bena Vižintina v Pevmi 8 (tel. 85728).
ŠZ SLOGA
prireja v sodelovanju z ZSŠDI plavalni tečaj pod geslom Naučimo se plavati za otroke od 3. do 5. leta starosti. Tečaj bo ob torkih v bazenu v Lipici, otroke pa mora spremljati odrasla oseba (starši, stari starši...). Cena celoletnega tečaja je 80.000 lir. Za podrobne informacije telefonirati na št. 767304 (ZSŠDI).
ŠK KRAS ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da bo telovadba za odrasle ob torkih od 20.45 do 22.00 in četrtkih od 21.00 do 22.30. Prvi trening bo v torek, 11. t. m. Prijave pred treningom.
ZSŠDI
obvešča, da se v torek, 11. t. m., prične plavalni tečaj v Lipici s sledečim urnikom: 1. izmena od 16. do 17. ure; 2. izmena od 17. do 18. ure.
AO SPDT
prireja alpinistični tečaj za vse. Vpisovanje ob sredah na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, II. nadstr.) od 20.30 do 21.30 ali po tel. 227277, Papi Šport, Davor Zupančič.
DANES
NEDELJA, 9. OKTOBRA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30 v tržaški športni palači: Jadran -Faenza
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Costalun-
ga
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Repnu: Kras - Zaule Rabuiese; 15.00 v Porpettu: Porpetto - Vesna; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Gia-rizzole
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Primorec; 15.00 v Aiellu: Aiello - Sovodnje: 15.00 v Romjanu: Vermegliano - Zarja; 15.00 na Padričah: Gaja - Breg
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Dolini: Breg - Giarizzole
NAJMLAJŠI
10.30	na Proseku: Primorje - CGS; 10.45 v Trstu, Sv. Sergij: Triestina - Zarja Adriaimpex; 11.15 v Dolini: Breg - Forti-tudo
ZAČETNIKI
10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Esperia
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Dolini: Breg - Sloga Koimpex
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Otvpraznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
9. oktobra 1988
V nesreči je umrlo 42 delavcev neke tekstilne tovarne
Takoj po vzletu je letalo pristalo na strehi hotela
PEKING — V kitajski pokrajini Shanxi, približno 200 kilometrov od glavnega mesta Taiyuan je neko potniško letalo strmoglavilo na hotel. V nesreči je umrlo 42 potnikov, ranjenih pa je bilo tudi več oseb, v glavnem uslužbencev hotela. Vest je objavil kitajski mladinski vestnik, ki pa ne poroča o morebitnih žrtvah v hotelu samem. Prav tako niso znani vzroki nesreče. Letalo je samo minuto pred nesrečo vzletelo z letališča Kangfen in kaže, da se ni dovolj dvignilo od tal, tako se je naslonilo na streho poslopja.
Preden je eksplodiralo, se je štirim potnikom uspelo rešiti.
Podatki o nesreči so zelo skopi, izvedelo se je le, da je bilo letalo iljušin 14 sovjetske izdelave, in da so bili vsi potniki delavci in voditelji neke tekstilne tovarne. Vodstvo tovane je priredilo potovanje z letalom za skupino najmarljivejših delavcev in najzaslužnejših voditeljev.
Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek iljušina 14
Udarec rimskemu neofašističnemu prevratništvu
Policija sporočila imena aretiranih
RIM — Policija je včeraj sporočila imena treh od štirih v Rimu aretiranih neofašistov. Za zapahe so strpali 37-letnega zdravnika Roberta Procopia, 37-letnega balističnega sodnega izvedenca Maurizia Ruggiera in 51-letne-ga Giulia Calettia brez stalne zaposlitve. Ime četrtega aretiranca, ki je imel pri sebi ponarejene dokumente, niso sporočili.
V stanovanjih trojice so agenti Di-gosa in Ucigosa odkrili pravi arzenal orožja, municije, razstreliva, bajonetov in nožev. Vsi trije so imeli dovoljenja za posest zbirateljskega orožja, a kaj, ko so na svojih domovih imeli tudi »nezakonito vojaško orožje«. Od 70 komadov raznega strelnega orožja, je po mnenju preiskovalcev kar 25 »nezakonitih kosov«. Med njimi so odkrili tudi 4 policijske službene pištole Be-retta kalibra 9. Preiskovalci bodo sedaj skušali ugotoviti, kako so se te pištole znašle v rokah neofašistov.
Preiskava se je začela pred meseci, potem ko se je spomladi v Rimu poja-
vil letak neofašistične prevratniške skupine NAR, ki je napovedovala obnovo svoje dejavnosti. Da se nekaj premika v krogih desničarskega terorizma, so preiskovalci dokončno spoznali ob spodletelem bombnem atentatu na milansko kvesturo.
Preiskovalci so takoj osredotočili svojo pozornost na zbiratelje orožja, ki so že v preteklosti služili za kamuflažo neonacističnemu prevratništvu. Ob tem postaja jasno, da so bile tudi aretacije zbirateljev orožja v Lancianu pri Chietiju, kjer so odkrili brzostrelno pištolo skorpion, rezultat širokopotezne policijske akcije.
Sedaj se začenja seveda najtežje in najbolj zamudno delo. Aretirance so obtožili le nedovoljene posesti orožja, razstreliva, municije in dušilcev, ne pa domnevne pripadnosti oboroženi tolpi. Na domovih niso namreč dobili nobenega dokumenta. Sedaj bodo skušali predvsem ugotoviti, ali so kdaj zaplenjeno orožje že uporabili v terorističnih akcijah.
Papež Janez Pavel II. na obisku v Strasbourgu
STRASBOURG Papež Janez Pavel II. se je včeraj v Strasbourgu zavzel za nadaljnjo integracijo Evrope, opozoril je na nevarnost, ki jo predstavljajo biogenetske manipulacije, zavzel se je za obrambo življenja proti splavu in evtanaziji in je pozval Evropo, naj reši vprašanje brezposelnosti. Te teme je papež Wojtyla sprožil pred evropskim svetom, ki združuje 21 zahodnoevropskih držav.
Njegov uradni štiridnevni obisk pri evropskih inštitucijah v Strasbourgu je torej čisto politične narave. Po srečanju s francoskim predsednikom Franpoisom Mitterrandom je torej papež hotel evropskemu svetu povedati, kaj želi za Evropo. Njegovo vizijo odpiranja Evrope proti Vzhodu so v Strasbourgu pozitivno ocenili. Prav tako pozitivno so ocenili njegov poziv Evropi, naj se prebudi in poišče svoje korenine, ki v različnosti črpajo življenjske sokove iz krščanske tradicije. Seveda se vsi ne strinjajo z verskimi načeli obrambe življenja in cerkvenega nasprotovanja splavu, večina pa se strinja, da je treba postaviti etične meje genetskim manipulacijam, ki jih papež mora obsojati.
V svojem govoru pred strasbourškim sodiščem pa je papež Janez Pavel II. predlagal sodnikom, da bi med že uveljavljene pravice uvrstili tudi pravico posameznika do zdravega in varnega okolja. Strasbourško sodišče namrež obravnava prizive državljanov proti državam in je torej poklicano, da načne tudi to pereče vprašanje. Papežev prvi dan obiska je bil torej prežet z evropsko mislijo, ki dobiva prav v Strasbourgu, »mestu sprave med nemškim in francoskim narodom«, svoj najgloblji pomen.
Delavec umrl med delom na stadionu
BOLOGNA — Obnovitvena dela mestnega stadiona pred svetovnim nogometnim prvenstvom 1990, so včeraj terjala življenje 44-letnega delavca Lui-gija Volpata. Volpato se je povzpel na zidarski oder, da bi z žerjavi snel dele železne ograje, ki bi jo moral potem namestiti na tribune. Nenadoma je omahnil v prazno in se hudo poškodoval. Kljub hitri pomoči je pozneje umrl v bolnišnici. Lastnik podjetja, ki opravlja dela na stadionu je povedal, da je v trenutku, ko je Volpato dosegel jekleno vrv žerjava, zapihal veter. Zaradi tega naj bi delavec izgubil ravnotežje in padel v_ globino kakih 12 metrov. Čeprav podjetje spoštuje vse varnostne ukrepe, Volpato ni imel zaščitnega pokrivala in ni bil privezan z varnostnim pasom, kar bi mu nemara omililo poškodbe. Podjetje zaposluje 160 delavcev, v včerajšnji sobotni izmeni pa jih je delalo le dvajset.
Černobil bodo do tal porušili
MOSKVA Moskovska Pravda je objavila tajne načrte v zvezi s sanacijo Černobila in njegove neposredne okolice. Znanstveniki in oblasti so se po dveletnih preiskavah in poizkusih odločili, da mesto, ki leži kakih 18 kilometrov od centrale, dokončno porušijo do tal. Pravda se s tako odločitvijo ne strinja in jo ostro komentira. Med drugim piše, da je odločitev nedemokratična in nekorektna tudi z ozirom na dejstvo, da bi Černobil leta 1993 praznovalo 880-letnico obstoja. Mesto torej ni zraslo ob jedrski centrali, kot je širša javnost doslej mislila, pač pa ima že dolgo zgodovino.
Zadnja številka tovarniškega biltena jedrske centrale objavlja svojo verzijo dogodkov. Piše namreč, da je žarčenje tudi do 30 kilometrov naokrog tako močno, da bi ga bilo skoraj nemogoče odpraviti do mere, ki ne bi imela negativnih posledic za prebivalstvo. Žarčenje pa se bo baje nadaljevalo še za več desetletij. O odločitvi pa piše, da je predvsem strateškega značaja. Černobil bodo zato na najbolj ustrezen način porušili, ne da bi čakali, da bi to delo opravil zob časa.
V Alžiriji se neredi razširjajo Doslej umrlo najmanj sedem ljudi
Poškodovani avtomobili po petkovih demonstracijah v glavnem mestu Alžirije (zgoraj); spodaj pa prizor z glavne ulice v središču mesta (Telefoto AP)
ALŽIR — Položaj v Alžiriji je tudi včeraj bil zelo napet. Po ulicah prestolnice je krožilo veliko oklepnih vozil in tankov, čeprav kaže, da ni bilo kršitev policijske ure. Povsem drugačen pa je položaj v pristaniškem mestu Oran, v severozahodnem delu države, kjer je včeraj ponoči prišlo do streljanja. Zaradi silovitih neredov je vojska uporabila solzilne pline, kot poroča španska televizija pa je izgubilo življenje vsaj sedem ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako demonstranti kot pripadniki javnega reda.
Zelo napeto je tudi v Blidi, mestu, ki je oddaljeno petdeset kilometrov od Alžira. V Blidi so včeraj demonstranti vdrli v sodno palačo in županstvo ter ju zažgali, poleg tega pa so precej poškodovali nekatere banke. Demonstranti so zahtevali odstop vlade, razpustitev edine dovoljene stranke in narodnega parlamenta. Podobne zahteve je izrazilo tudi približno 200 alžirskih priseljencev v Marseillu, ki so, podobno kot v petek, pripredili sprevod po arabski četrti.
Nek anonimni glasnik alžirske vlade je medtem zanikal trditve, po katerih naj bi v vrhovih vojske prišlo do padanja glav. Glasnik je dejal, da je do nekaterih zamenjav res prišlo, vendar je ta ukrep povezal s prizadevanji za boljši nadzor položaja v državi. Oglasil se je tudi predsednik države Bendžedid, ki je v telefonskem pogovoru s palestinskim voditeljem Arafa; tom zagotovil, da se stanje v Alžiriji počasi normalizira. Alžirskemu predsedniku je tudi včeraj izrazilo solidarnost več arabskih voditeljev iz mag-rebskih držav, njihove brzojavke pa je oddajal alžirski radio.
Opazovalci menijo, da so sedanji neredi precej podobni tistim, ki so pred časom pretresli Tunizijo in Ma; roko. Glavni vzrok nemirov naj bi tudi v tem primeru bila gospodarska kriza-Dokaz tega so številni vdori v državne veleblagovnice in ljudsko nezadovoljstvo zaradi draginje. Čeprav je cena kruha relativno nizka, pa čedalje bolj primanjkuje meso, maslo in celo kava. ki je v Alžiriji nekakšna narodna pija' ča. Velik problem je tudi zadolžitev 5 tujino, ki je že konec leta 1986 dosegi9 20 milijard dolarjev.
MONTAŽNE HIŠE
■e iS:V GRADBENO PODJETJE
|}::||v ■ TRST - Boršt 140 Tel. 228245
maral
PRODAJA- Boljunec 76
odobren načrt za 9 montažnih hiš v Nabrežini
3. dnevno sveže praženo in surovo kavo
Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah