Ameriška Domovi m a

NO. 212
%
/% /i/i' eri e A' m—h
LfJk ^-U

/c%-er/
rook?v*ooci
N.y
SPIRIT /0	,G€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€W$PAP£R

CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1971
STEV. LX-XII — VOL. LXXII

Tuniziji yrozi kriz3 Novi grobovi
Mary Hutter
V'eljaki vladne stranke se bo-, p0 dolgi bolezni je v Euclid re za nasledstvo, ko starost Manor negovalisču umrla Mary in bolezen pritiskata pred- Hutter, roj. Boots, vdova po l.
sednika Burgibo.
TUNIS, Tun. — Tunizija spada med tiste redke arabske države, ki o njih zve svet še najmanj. Režim ni ravno slab, o-blast drži trdno v rokah predsednik Burgiba, ki je sicer diktator, toda spoštuje načela francoske politične vzgoje. Dolga leta je imel tako moralno veljavo, da je njegova beseda pomenila v politiki vse.
Zadnje čase nastajajo v njegovi socialistični stranki struje, ki mu niso zmeraj poslušne, vendar ima še zmeraj glavno besedo V vseh strankinih organih. O-blast izvaja preko svojih zaupnikov. Prvi med njimi je trenutno Nouria, ki ga je Burgiba postavil za glavnega strankinega tajnika, obenem pa mu tudi poveril sestavo nove vlade.
Do nove vlade je moralo priti. Burgiba je 68 let star, bolehen. Muči ga močno poapnenje žil, kar zelo zmanjšuje njegovo delovno storilnost. Zato je izbral v Nouriu naslednika. To seveda
1955 umrlem Henrvju, sestra pok. Steva, Ann, Johna, Susan Hutter, pok. Josepha, Michaela in Margaret Petriella. Rojena je bila v Continental II, Penna.. in je prišla v Cleveland 1. 1924, kjer je živela do svoje bolezni na 1075 E. 72 St. Bila je zaposlena pri Graphite Bronze 38 let vse do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v soboto zjutraj. Na mrtvaškem odru bo v petek od 2. pop. do 9. zvečer.	j
Spomin na Džema še ni pozabljen
SAIGON, J. Viet. — Ta teden je poteklo 8 let, odkar so zarotniki ubili predsednika Diema in sami prevzeli oblast. S kakšnim uspehom so jo vršili, se vidi povsod v Vietnamu. Tako ni čudno, da se je na spominski dan ob Diemovem grobu nabralo kar 3.000 domačinov.
Med prisotnimi niso bili le
vietnamski katoliki, tudi budi-m potolažilo drugih strankinih stQV in pripadnikov drugih veljakov, ki bi tudi radi postali ni manjkalo. Čeprav je bila spo-kaj več. Tak med njimi je stran-j mingka slavnost verskega znača-kin politik Mestiri, ki je na zad- j -a p 0 p t i č n i h namigavanj ni hjem strankinem kongresu v manjkalo. Med navzočimi je bila Monastiru pokazal, kako velik tudi žena sedanjega predsednika vpliv ima na stranko. Večina ga yan -phieuja je hotela omejiti, pa se ji je to
Zahodna Nemčija ss nagiba k nevtrallzmu
Ko kancler W. Brandt zatrjuje svojo pripadnost k NATO in Zahodu ter poudarja zveza z ZDA, prehaja Zahodna Nemčija bolj in bolj v nevtralizem.
BONN, Nem. — Zahodna Nemčija je ves čas po drugi sve-
’tililtriiNDIRA GANDHI M OBISKU
Predsednik
Yahy^Khan^ima načri" kakšen j Včeraj Je priletela na uradni obisk v ZDA predsednica in-
naj bo njegov parlament, ki ga
je sklical za 27. december. Načrt je preprost. Yahya je razgnal bengalsko Avami ligo, ki je dobila večino v pakistanskem
Iz Clevelanda
in okolice
dijske vlade Indira Gandhi. Danes jo bo sprejel predsednik Nixon, s katerim be razpravljala v prvi vrsti vprašanj« odnosov s Pakistanom in vprašanje ameri- i Poročna obletnica— ške pomoči Indiji. Indira bo ostala v Washington!! dva Danes praznujeta 5o-letnico
“	| poroke poznana zakonca g.
Frank in ga. Ana Kosec, 6722
parlamentom, ker je zmagala s WASHINGTON, D.C. — Pred- pripravljena ne primerno opre-1 Edna Avenue. Poročila sta
167 kandidati od 313.
se v
sednik ZDA Richard M. Nixon mljena. Kitajci so se sami; ceriwi sv. Vida, Father Ponik-
V parlamentu je ostalo le 25jbo danes uradno in z vsemi slo-' umaknili po zmagi, Indija pa je! var Da m ie zvera\
: m_ ..	^~ X~	^	_	I	,	.	.	. .	i	i. J J
za vse življe-
tovni vojni, ko se je z ameriško j njenrh poslancev, pa še ti bodo snostmi sprejel predsednico| pod novim vojnim ministrom j nje/jubijanta imata ave hčerki
podporo v okviru Marshallove-j mora]i na novo kandidirati. 53 Lidijske
zvezne
mest oodo dobili zaupniki rezi-j Gandhi_ Qbisk je važen za obe rožene sile. Tri leta po vojni s, pravnukinje. Se še kar dobro ma. Ostali Avami poslanci bodo 1 deželi in tudi za svetovni mir,‘Kitajci se je zapletla v vojno s ] po5utita sta vesela in zdrava, lahko ostali v parlamentu, toda ]d -e postal posebno ogrožen na1 Pakistanom zaradi Kašmirja. | lskreno čestitamo in jima želi-
odpovedati se bodo morali programu Avami stranke. Praktič-
ga plana postavila gospodarsko na noge in se nato postopno krepila in zrastla v prvo gospodarsko silo svobodne Evrope, vzdrževala trdne in tesne vezi z ZDA in bila vztrajen in odločen zagovornik NATO. Z nastopom socialistične vlade v Bonnu se je razpoloženje zač el o postopne spreminjati
Že v času kanclerja dr. L. Er-harda odnosi med Washigtonom in Bonnom niso bili več tako prisrčni in trdni kot v času dr.
K. Adenauerja, pod kanclerjem svet te igre z volitvami tudi nejbos“a ^riavi držali
vlade Indiro začela izpopolnjevati svoje obo-, jn enega sina, dva vnuka in tri
no pomeni to, da stranke Avami; uwgne tam sprožiti vojni spone oo več v parlamentu. Njeni, pad, kj lahko naglo pritegne poslanci so ali mrtvi ali pa he- ^ govjetsko zvezo, zaveznico Indi-
gunci v Indiji.	i je, -n Kitajsko, zaveznico Paki-
S tako spremenjenim parla- stana ZDA mire razburjene du. mentom bo Yahya lahko delal, hove tako v Pakistanu kot v In_
meji Indije in Pakistana. Vsak! ZDA so v pogodbeni zvezi s Pa-1 mo> ^ bj |e naprej srečno krma-
prenagel ukrep ali odgovor nanj | kistanom in skušajo odnose med j rjia svoj življenjski čolnič!
'Pakistanom in Indijo spraviti v L,.	...
, v	. ,	i	I Skupno sv. obhajilo—
red ze vsa leta, vendar z ne po ■ j y nedeljo_ novembra) ima
sebnim uspehom. Njihova pove-, oltarno društvo Sv Vida pri sv. zava s Pakistanom je Indiji trn | maši ob osmih skupno sv. obha.
v peti.
jilo, ob dveh popoldne pa sejo,
, u ui-i ir u o * a • r I—	» — — v	Indira Gandhi bo zdaj razla-j h katcri so vse članice iskreno
kar bo hotel. Vodniki Avami li-|diji) isto dela ZSSR, vendar jejgala znova indijske odnose s j vabliene, ge so oklicali, da novega parla-1 odprto vprašanjei kako dolgo bo j Pakistanom, tokrat posebno v menta ne priznajo. Svobodni j mogoče sp0pad preprečevati, če ! zvezi z razmerami v Vzhodnem
Hrvatje piketirali v Ottawi proti Titu
deloma posrečilo.
Burgibi trenja v stranki niso Všeč, boji se razkola. Smatra, da
je napravil napako, ko je sklical | TORONTO, Ont. — Hrvaške Zadnji kongres v Monastiru, ki organjzacije tu so sklenile dele dal nergačem le priliko, da se m0&nstrirati proti Titovemu obi-
prepirajo med seboj. Burgiba je
,sxu v
Kanadi. V torek so piketi-
iziavil, da bo ostal na oblasti rale zvezni parlament v Ottawi, ie se do 1. 1974, potem se bo u-' za sinoči pa so napovedale de-Maknil in prepustil vajeti Nou-'moilstracije pred mestno hišo v riji. Vsi ne verjamejo, da se bo ToroRtU) četudi Tito tekom svo-Rurgibi take vrste prehod po- • a obigka v Kanadi v Toronto srečil, kajti Mestiri postaja vsak ne bo prišel_ uan nevarnejši tekmec za Nou-Ljo.
W. Brandtom so se ohladili še bolj in pojavilo ste je tudi prvo nezaupanje. Brandt je začel novo “vzhodno” politiko, katere cilj je normalizacija odnosov s komunistično vzhodno Evropo.
Willy Brandt zagotavlja svoje zaveznike v NATO in še posebej ZDA, da hoče ohraniti trdne vezi z ZDA, ker je to temelj nemške politike. V Washingtonu mu to verjamejo, dvomijo pa, da bo šel razvoj res po taki poti. Tak dvom potrjuje podatek povpraševanja nemškegk javnega mnenja. To je ob nastopu W. Brandta bilo 48% za vojaško povezavo z ZDA, 3977 za nevtralnost, zdaj se jih .je izjavilo za povezavo z ZDA le še 39%, med tem ko jih je za nevtralnost že J 50 %!
Ko nemška samozavest raste, I j se pojavlja v svobodni Evropi bojazen o bodoči poti Nemčije.
bo priznal.
vse svo-
Skrfgs Efms m uspel jboj.
JACKSON, Miss. — Charles Evers, brat znanega črnega vod-|večja in najpomembnejša država nika Medgarja Eversa, ki je bil: azjiskega kopna. Obsega 1,261,-ubit pred leti, je kot prvi črnec i 597 kvadratnih milj površine in kandidiral za državnega guver-|ima zhaj že preko 550 milijonov nerja Mississippi j a. Čeprav je prebivalstva. Po številu tega je
Iz bolnišnice—
„ , . ,	, .	.	Mrs. Frances Skubic, 15400
Pakistanu, od koder je pribe-: T	,	.	..
. ,	. ...	,	' .... i Lucknow Avenue, se ie vrnila
zalo v lnd.,0 preko 9 mrhpnov^	bolnišnice in
Bengalcev. Indija hoče, da Pa-	,	...	...	...
, . ,	.	.	, . ! se zahval iuie za obiske, darila
kistan te sprejme nazaj, toda;. ,
.	'	.	in pozdrave.
Indija ie poleg Kitajske naj-!mora naJprej urediti razmere v.
Vzhodnem Pakistanu v taki ob-,
.....	...	.	... I nadio WLYT, slovenska ura,
liKi, aa se boao begunci vrnili1
ije vojaštvo neposredno na meji. j pripravljeno vsak trenutek na
dobil skoraj vse črne glasove, je izgubil z izredno veliko večino,
največja demokracija na svetu in največja država za Kitajsko.
ker so šli beli volivci volit v ne- j Spada med nerazvite države, ki pričakovano velikem številu. | komaj preživljajo številno pre-Za guvernerja je .bil izvoljen j bivalstvo in imajo zelo malo zmerni beli kandidat Bill Wal- sredstev za gospodarski razvoj, ler, ki je opozoril nase domačo: ZDA so ji v letih po drugi sve-in splošno javnost v ZDA, ko je t°vru vojni poslale za več bili-odločno in vztrajno nastopal! .ionov hrane zastonj, pa ji poma-: pred sodiščem proti obtoženemu %ale tudi z neposrednimi denar-| morilcu Medgarja Eversa, brata ninh podporami in ugodnimi po-
|svojega sedanjega tekmeca guvernerskih volitvah.
pri
Kandidatinje v Švici »Hsc tako slabo odrezale
BERN, Šv. — Prva poročila o Parlametarnih volitvah v Švici s° govorila le o volivnih rezultatih v senatu, kjer je res zma-
Skupina 6 hrvaških organizacij je poslala tudi protestno pismo Dalhousie univerzi v Novi škotski, ki je napovedala, da bo Titu podelila častni doktorat. --------------o-------
Prvo sporočilo
NEW YORK, N.Y. — Ko je bil
Kentucky ima zopet guvernerja demokrata
LOUISVILLE, Ky. — Pri guvernerskih volitvah v torek je
sojili.
Vse to Indije ni motilo, da bi hodila v mednarodni politiki , svoje pota. Sporazumela se je s I komunistični Kitajsko na teme-j lju petih bandunških načel, se
Tujcem so v Peipingu dovolili sprehod v naravo
PEIPING, Kit. — Dve leti je! približala Sovjetski zvezi in pobilo tujcem prepovedano iti v stala pod Nehrujem vodnica
“Zahodne griče” na robu glavnega mesta Kitajske. Preteklo
dosedanjega r e p u b likanskega guvernerja L. B. Nunn-a.
gala le ena kandidatinja. Pomi-’ Polozen prvi Preko-atlantski kaditi moramo, da ima švicarski bel Ieta 1858’ f&, , senat le 44 senatorjev, za vsak Menjala predsednik ZDA Bu- veliko pomagala
kanton po dva. Veliko boljše so chanan. in britanska daljica'
Se kadidatinje odrezale v spod-1 ^k^or^'a' hjem domu, ki šteje 200 poslan-Cev. Vanj je bilo izvoljenih osem kandidatinj, lahko bodo pa nakladna štetja dala kandidatinjam dve mesti.
To je že kar lep uspeh za prve banske kandidature. Politično s° se kandidatinje naslonile na obstoječe švicarske stranke. V Parlamentu ni torej radi “ženskega vdora” nobene spremem-e v odnosih med posameznimi bankami. Vlada bo še naprej sestavljena iz zastopnikov štirih koalicijskih strank.
podguverner W. H. Ford, ki je, nedeljo so jim oblasti dovolile kandidiral kot demokrat za gu-J obiskati ta kos prirode, ki vernerja, z lahkoto zmagal nad zdaj poln jesenske krasote, svojim republikanskim tekmecem T. D. Embertonom.
Ford je odločno napadal Ni-xonovo gospodarsko politiko in
neuvrščenih držav. Njeni zastopniki so se prenekaterikrat obregnili ob ZDA v Združenih je narodih, pa tudi na raznih mednarodnih konferencah. Posebno velja to za Krišno Menona, Ne-
Trdijo, da naj bi bil to nov korak k vračanju v normalnejše. brujeva obrambnega ministra, razmere za življenje tujcev naj Nehrujeva politika je doživela Kitajskem. Od začetka proletar-i polom, ko je rdeča Kitajska republikanskemu kandidatu ni ske kulturne revolucije ti skoro leta 1962 udarila preko Hima-niti podpora | niso smeli iz neposredne bližine, laje, zasedla precejšen del indij-
svoj ega bivališča brez posebnega dovoljenja oblasti.
skega ozemlja in porazila indijsko armado, ki za boj ni bila ne
Slana poparila nas gospodarski optimizem
PROST toni&ht
Večinoma oblačno, deževno z Naletavanjem snega, mrzlo. Najela temperatura okoli 40.
reko noči je padlo po nekate-^h krajih Geauga okraja preko ^ Palca snega.
NEW YORK, N.Y. — Ko je Nixon 15. avgusta začel izvajati svoj stabilizacijski program, so gospodarski krogi mislili, da se jim republikanca ni treba bati. Na papirju bo že rohnel proti inflaciji in draginji, napravil bo tudi nekaj papirnatih sklepov in odločb, počasi se bo pa vse vrnilo na staro. Seveda so računali s tem, da bo vsaj v začetku pokazal zobe in da mu bo treba tupatam kaj popustiti. Med tem se je prvo obdobje stabilizacije bližalo koncu in Nixonov režim je objavil vse elemente drugega obdobja. Tedaj so se gospodarski vodniki že zamislili. Ugotovili so, da hoče Nixon pritisniti na u-nijsko mezdno politiko in da se unijski voditelji temu upirajo z izgovorom, da delavci sami ne smejo postati žrtve stabilizacijske politike, ampak da morajo enake žrtve nositi tudi podjetja in svobodni poklici
Tu so gospodarski krogi na-špičili ušesa in pravilno sklepali, da Nixon ne bo mogel mimo unij ske kritike, ki je sama po sebi tako upravičena, da se ji ne da ugovarjati. Kako bo nanjo odgovoril, so zvedeli, ko je objavil načrt, kako se bo boril za stabilizacijo. Jasno jim je postalo: ako bo Nixonov odbor za plače pritisnil na mezde, bo Nixonova komisija za cene pritisnila na dividende, obrestno mero itd. Tudi tega se še niso ustrašili, toda želja po zasebni pobudi v gospodarstvu jim je zamrla, dokler ne zvedo, kako bodo limitirane dividende, obrestna mera itd.
V gospodarstvu je nastopilo neko zatišje, razpoloženje na borzah je pa postalo barometer za zaskrbljenost v gospodarstvu. Borzni tečaji so namreč začeli stalno padati, kar je že začelo vznemirjati nekatere Nixonove strokovnjake. Nemir je bi upravičen. Ta te-
den je namreč padla slana na ves gospodarski optimizem; da se za žrtev za stabilizacijo ni treba ustrašiti, saj ne bodo velike. Federalna administracija se je namreč postavila na stališče, da morajo biti bremena za unije in podjetja e-naka. Postavljena mora biti gornja meja za mezde, pa tudi za dividende. Obe odstotni meji se pa morata držati povprečne višine 4%!
“Slana 4:r/0” je bila tako huda, da je poparila vse upe, da bi podjetja mogla zaslužke, ki so jih napravila pred 15. avgustom, spremeniti v visoke dividende, tantijeme, honorarje itd.
Res je, da Nixonova stabilizacijska politika sloni deloma na “prostovoljnem” sodelovanju gospodarstva s federacijo. Nihče ne bo zaprt ali kaznovan, ako noče sodelovati, toda skušnja pove, da ima federacija hude pritiske — pa še kakšne! —, da sproži prosto-
voljno sodelovanje. To baje dela že v širokem obsegu.
Optimizem, da bomo imeli živahno božično sezono, je torej že poparjen. Koliko ga bo še ostalo pri življenju po Novem letu, ne vemo. Bojimo se, da ne veliko. Gospodarski voditelji ne bodo silili v nove investicije, konsumentje pa ne bodo drli na za nakupi, ker nimajo in ne bodo imeli dohodkov za dodatne izdatke.
Seveda se sedanji optimizem ne bo spremenil v trajen pesimizem. Tudi pesimizem bo prešel, kot je sedaj nepričakovano prišel. Važno je pa to: dviganje plač in dohodkov podjetij je prišlo pod federalni nadzor in ustvarjeno je načelo, da morajo podjetja in delavstvo nositi žrtve v sorazmerno enakem obsegu. To je nekaj novega za gospodarsko politiko naše federacije. Tega ne smemo pozabiti, naj nas čaka, kar hoče.
sponzorira jutri zvečer ob 8. proslavo dne slovenske narodne neodvisnosti v, Hofbrau House na E. 55 St. Več v oglasu!
sami v prepričanju, da se jim tam ni treba več bati za življenje. ZDA naj pomagajo v tej I smeri pritisniti na Pakistan. Seveda bi Indija rada dobila od 1 erk zma-al v 13 vaidah’
ZDA večjo pomoč za vzdrževa -! Pi'lknc>' v ^ Carney v 1!-
.	'	.	,	. ! Pri zuaanskm volitvah je zma-
nje beguncev m tudi za svoje	_	. r
&	ral R. Perk v 19 var dah, med
njimi v obeh slovenskih, Pinkney v 13 in Carney v 1 (31 — sredina mesta). V 23. vardi je dobil Perk 2.965 glasov, Carney
lastno gospodarstvo, ki nima
sredstev za razvoj.
Washington v zadnjih letih ni / v posebno tesnih odnosih z New
Delhijem. Tem gotovo m kori , „„„	.
'	,, e .	... 1,862, Pmknev 610, Pirman (so-
stila pogodba o sodelovanju, ki .
jo je Indija podpisala v pretek-
cialist) 40, v 32. vardi je dobil Ferk 5,817 glasov, Carney 3,197,
Pinkney 307, P-irincin 50. V 23. 'vardi je dobil Ferk 53.9%, v 32. pa 62.1% .
lem oktobru nepričakovano s Sovjetsko zvezo, da bi si zagotovila podporo v slučaju vojne s Pakistanom. Indira Gandhi bo skušala v razgovorih v Washing-1 Predavanje o Indiji-,	.	,	, ,	V neaeljo. 7. novembra, bo
tonu pomen	in vrednost te	po-1	. ..	'	T „	^	:
„	.v i. . j. ■ i misijonar	rev.	Jože	Cukale	v
godbe zmanjšati m zatrjevati,; v , , .	.	.	. „,	...
,	. T ,..	.	,	, solski dvorani pri Manji Vne-
da je Incuja se vedno nevtralna .	1 ...	.
,	,	.	. 1	bovzeti	govoril	o Indiji	m o mi-
m	nevezana,	med	ko	je	precej ;	°	,
v.,	, .	-	.	- ; sijonskem delu tam. Predava-
očitno, da jo je omenjena pegoa- :	..	.,	,
,	.	„ v’	! nje bo no opravljenih molitvah
ba	povezala	s	Sovjetsko	zvezo i	^	, :	.	:	,	. , ,
. i i * i	z a	mrtve,	ki	bodo	ob	pol tren
veliko preko nevtralnosti, tudi i 17 TT .
. ,.. .	__ ,, i popoldne, vsi vliudno vsolienii
one indijske vrste. Koliko bo:
Indijki uspelo prepričati Nixona j
. %.. , . , .	, .	„ i Umrla Theresa Yanchar je
o rndysk, dejanski neuvrščeno- ^ aanica S2Z ŠE 13, Po
sti, od tega zavisi, kaj bo s svo- •	......	, ,
, . %	. ’ J .	.. ! domače je bila poznana kot
jim obiskom dosegla. Amerika,,,. ,	...	...	. T
.	,	.	i	■ i Markotova Reza. Njen sm Jo-
je brez dvoma darežljiva m po-1 živi v st. PallI. Mjnn.,
maga po vsem svetu, kjer je P°j ; c:;a,les v S6nta Anna> Calii.
treba, vendar pa ni mogoče od ;
v ,	,. , ,	i Prehod mestne uprave
nje vec pričakovati, da bo mirno i
pripravljajo—
gledala, kako bodo tisti, ki prejemajo podpore iz njenih rok, bili po teh rokah!
Zadnje vesti
Zastopniki sedanje mestne uprave župana C. Stokesa se bodo danes dopoldne sestali z zastopniki izvoljenega župana R. Perka, da pripravijo vse potrebno za miren in reden pre-SAIGON, J. Vict. Danes ic . bod mestne uprave v nove roke. bilo objavljeno, da sta bila R perk bo prevzel vodstvo
pretekli teden v bojih v Juž-! mesta prihodnji ponedeljek, 8. nem Vietnamu mrtva 2 ame- novembra Uspeh nove uprave
riška vojaka, 63 pa je bilo ranjenih. V Južnem Vietnamu se mudi obrambni tajnik M.
bo zavisel od odnosa te do mestnega sveta. Župan Stokes je bil z mestnim svetom v stalni vojni,
Laird. Proučuje položaj in | perk je jzjavil, da bo z njim možnosti za pospešen umik | sodeloval NapOVedujejo, da bo
ameriških oboroženih sil.
WASHINGTON, D C. — Objavljeno je bilo, da bo izvedana eksplozija 5 megatonske jedrske bombe poldrugo miljo pod površino otoka Amčitke na Aleutih v soboto ob petih po-
novi predsednik mestnega sveta namesto A. Garofolija, ki z novim letom ne bo več član tega sveta, odbornik 23. varde Edmund J. Turk. Odločitev je pri demokratskih mestnih odbornikih, ki imajo brez podpornikov poldne. Nasprotniki' ekspio-1 21. volivnega okrožja večino 19 zije so se obrnili na Vrhovno ! glasov. V mestnem svetu so le zvezno sodišče, da bi to pre-13 republikanci, en bel in dva prečilo.	: črna.
BRUXELLES, Belg. — Vladaj molči, toda poučeni krogi tr- j dijo, da bo Belgija poslala!
Na kronski zemlji
Nekatera plemena Pueblo In-
domov 13 sovjetskih diploma- dijancev v Novi Mehiki žive na tov, ki jih je izdal prebegli (zemlji, ki so jim jo poklonili ali sovjetski agent.	* priznali še španski kralji.
/tMEstišKA Domovina
>ViV* « «J I C- * V— 1 • < » Al I
a? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
-	NAEOCNIN^r~
4a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 4a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
- SUBSCKIPTION KATEST
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor ? months Canada and Foreign Countries:
$18.^ per year; $9.00 for 6 mcntns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^ggl^oSS	No. 212 Thursday, Nov. 4, 1971
Čigava je Aljaska?
O tem sta se primeroma malo razgovarjali Amerika in carska Rusija, ki je prodala 1. 1867 Ameriki Aljasko za $7,200,000. Znesek je na videz majhen, toda pomisliti moT ramo, da je bil dolar takrat desetkrat več vreden, kot je danes, posebno v Aljaski. Naša federacija je že ob prevzemu postavila preko Kongresa določena načela, kaj naj bi Aljaska bila, v podrobnosti se pa ni spuščala. Ameriška želja po Aljaski ni temeljila na prirodnih bogastvih, še manj pa na tistih redkih tisočih prebivalcev, ki so živeli tam kot pravi severni nomadi. Zato je vprašanje, čigava naj bo zemlja, ostalo odprto, akoravno je površina Aljaske cenjena na 586,000 kvadratnih milj, je torej večja kot 30 naših srednjih držav.
Zanimanje za Aljasko je bruhnilo na dan kot pravi vulkan, ko je bilo ugotovljeno, da Aljaska ni samo prostor za ribiče in' lovce, ampak tudi za vse iskalce prirodnih bogastev, posebno nafte. Od takrat se je vnela prava tekma, kdo bo dosegel kaj več na Aljaski.
Tedaj se je pokazala glavna ovira: zemlja na Aljaski je bila dejansko brez formalnega lastnika. Domačini — Eskimi, Indijanci in Aleutčani — so jo rabili, kot jim je šlo v račun, javna uprava se pa v to ni mešala. Tako se je počasi razvila neke vrste lastnina, ki ni temeljila na zakonih, ampak na tradiciji in navadi. Tistim 60,000 - 80,000 domačinom je tako stanje prijalo, vlada ZDA jih pa pri tem ni hotela motiti.
Ko so se pokazala v Aljaski prva podjetja, ki so hotela organizirati proizvodnjo in prevoz nafte, se je pokazalo, da posel brez pravne ureditve ni mogoč, saj bi v tem slučaju obveljala moč najbolj odporne pesti. Interesi naftne industrije so silili zvezno vlado, da se začne brigati za pravno stanje nepremičnin na Aljaski. Pravico do urejevanja pravnega stanja nepremičnin ima na Aljaski le zvezna vlada in zato se je boj za nepremičnine prenesel kaj hitro na njo in Kongres v Washingtonu. Iz tekme za izkoriščanje nafte, in drugih prirodnih bogastev se je kmalu razvil pravi boj vseh proti vsem.
Najslabše je pri tem kazalo za domačine, to je tistih okroglo 60,000-80,000 Eskimov, Indijancev in Aleutčanov, ki so se preživljali z lovom in ribolovom. Ker so bili prepuščeni sami sebi, niso poznali nobenega šolanja in se niso zlepa mogli uživeti v vse skušnjave in nevarnosti sodobnega tržnega gospodarstva. Zato so ostali tam, kjer so bili stoletja: ribarili in lovili so toliko, da so kot pravi proletarci komaj preživljali družine. Zato je bila tudi umrljivost med njimi velika, revščina pa neomejena. Našli so se socialno misleči prišleki, ki so jim skušali pomagati vsaj do primitivnega organiziranja skupnih zadev. Med tem se je tudi naša javnost začela zanimati, kaj vse se godi na Aljaski.
Vse to je pripomoglo, da se je za Aljasko začela zanimati tudi politika, vendar ne preveč. Ko so naftna podjetja začela pritiskati na Kongres in zvezno vlado, naj uredi posestno stanje na nepremičninah na Aljaski, je bil sprožen postopek za potrebno zakonodajo. Postopek bi bil verjetno zelo počasen, ako ga ne bi poganjali razni lobisti tako v Kongresu kot v zvezni upravi. Postopek je rodil celo vrsto načrtov, kdo vse naj ima korist od zemlje na Aljaski.
Do sedaj je bilo doseženo vsaj to, da je bilo število u-pravičencev dognano in priznano. Med upravičenci do zemlje stojijo na prvem mestu domačini, Eskimi, Indijanci in Aleutčani, ki živijo dolamo v redkih mestih, deloma pa v okoli 2C0 vaseh, ki so raztresene po vsej državi. Pečajo se večinoma z ribolovom in lovom, nekateri so pa že poskusili z raznimi obrtmi, in celo trgovinami na drobno. Kdor le more, išče službe v zveznih in državnih uradih ter v podjetjih, ki jih imajo državni in zvezni uradi v svojih rokah. Med tem je začela napredovati tudi prosveta, toda ne domačinom v korist. Kdor ši pridobi izobrazbo in ne najde takoj kruha doma, gre na jug v druge države. Domačini tako zgubljajo podmladek, ki naj bi prevzel vodstvo te res majhne narodne manjšine.
Na drugem mestu za upravičence do zemlje je zvezna vlada, na tretjem pa država Aljaska. Tako zveza kot država bi seveda radi dobili kakovostno dobro zemljo, kar je ne odpade na domačine.
Kaj kdo hoče? Med domačini so zelo različne tendence. Starejši rod se poteguje za zemljo, ni mu toliko za denar. Mlajši rod bi rad imel denar. Zveza in država bi rabili svet za namene, ki bi koristili vsej deželi. Domačinom ponujajo sedanji načrti Predstavniškega doma 40 milijonov akrov, domačini bi pa radi dobili od senata, kjer še ni padla nobena načelna odločitev, 60 milijonov akrov. Dalje naj dobijo še odškodnino v znesku bilijona dolarjev. Odškodnina naj bi se ne razdelila. Upravljala naj bi jo posebna korporacija, ki bi bile v njej zastopane država, zvezna vlada in domačini.
Naftna industrija je že spravila v zakonski načrt predlog, da naj pripade širok pas zemlje od severa proti jugu zvezni vladi. Ta pas naj bo odrejen za naftovod. Naftne družbe se namreč bojijo sporov z zasebnimi lastniki zemlje, ki bi jim verjetno nagajali pri investicijah v naftovode.
Trenutno ima Predstavniški dom svoj predlog že sestavljen in bo verjetno kmalu izglasovan. Senat je svojega izdelal in odobril ta teden. Ker sta predloga Doma in Senata različna, ju bo morala konferenca zastopnikov obeh zbornic izenačiti in skupni predlog dati znova na glasovanje.
NEKDAJ:
* V NAŠEM BABILONU no- volitvami znajo politikarji u-vic nikdar ne zmanjka. Največ stvariti tako vreme, da prija je slabih — teh nikoli ne zmanj
ka, le več in več jih je vsak dan. Malo je dni v letu, da bi ne bil kak policist ustreljen. Napadov iz zased je mnogo vsako noč. Napadajo potnike tudi na avtobusih. Največ teh napadov povzroče temni in črni frkolini. Policija posveča pozornost temu, ujame mnoge in jih zapira. A ko pridejo pred sodišča, tam so pa premehki z njimi. Zviti zagovorniki se poslužujejo vseh vrst izgovarjanja, češ, da so mladoletni in s takimi se ne more postopati kakor s polnoletnimi zločinci. Hm, stari so pa dovolj 15, 16 in 17-letni frkolini, da napadajo " ritnike, jih okradejo in pretepajo in večkrat streljajo policiste in mirne ljudi po ulicah ob
njim. Velikokrat z zato prirejenimi “političnimi polucijami”, da kar zameglijo jasnost javnosti, v zamegljenosti javnost potem voli kakor vedno, to je po starem. V tem so mojstri, še vse večji, kakor so bili v starih časih tam za morjem tisti, o katerih so vedeli praviti stari o-čanci, da so hodili okrog s “črnimi bukvami”, delali točo — tu in tam pa jo preprečevali in odvračali.
Od zdaj naprej pa vse tja do narodnih volitev drugo leto bo takih političnih prizorov v naših ZDA vse polno. Zdaj že zbirajo konvenčne delegate. Potem, kdo naj bi bil nominiran za predsedniškega kandidata in za druge položaje, ki jih ni malo. Obe
bodo na volivni dan dali glasove mladi volivci, ki bodo lahko volili ob starosti 18 let. Zelo se je s tem pomnožilo tudi število črnih volivcev. Volitve drugo leto bodo pokazale vplive vsega tega.
Tako, vidite, pihajo sem in tja politične sape in vetrovi v našem babilonskem mestu. Zanimivo je tudi, kakor to odkrivajo razne preiskave in odkritja, kako srečo imajo nekatere osebnosti, ki so na važnih državnih in drugih pbložajih. Delnice dobijo po nizki ceni — čez nekaj časa jih prodajo za cene, ki segajo še gori nad zvezde v vse-mirju. Prav zadnje čase je tisk poln poročil, kako so razni urad niki bili deležni takih priložnostih doli v Springfieldu. Razne prilike so jim prinesle izredne priložnosti kot: “V zrak so vrgli par rjavih centov, nazaj pa jim je padlo v “shoe bokse” in nekaterim celo v “bušlje” toliko “zelenih metuljev”, da niso vedeli in ne vedo kam z njimi.”
Javnost povprašuje, po kakih “receptih” so prišli do take “sreče”? Tisti, ki so imeli to “srečo”, nekaj pojasnjujejo, preveč pa ne in to pa daje odgovor:
večerih in večkrat tudi podnevi, glavni stranki računata, da jim Čudna, čudna je naša justica v teh ozirih. Zdravil, ki bi pomagala ozdravaljati to, ne uporablja, pač pa v teh ozirih je zelo mevžasta, s takimi bi bilo treba odločno postopati. Popustljivost in prizanašanja to zlo še povečujejo. Zločincem dajejo potuho, zato zločinstvo raste in se razširja, kakor .kuga na mesto, da bi se zniževalo. • ■
Tako je, naša sodišča ne znajo zdraviti prav te vrste bolezni.
Krivd, da se godi tako kakor se je pa seveda še več. Vse polno. Odkar se dan za dnem dogajajo velike goljufije in to v takih krogih, o katerih bi nepoučen človek mislil, da je vse pošteno — ni nič prehudo povedano: da od obnašanja starejših, ki so na vodilnih, odgovornih položajih se mladi uče in se potem tako obnašajo in povzročajo, kar povzročajo. Mislijo si: Če oni lahko — zakaj ne bi še mi.
Tako gre in žalostna kuga se razširja naprej v naši družbi!
Poleg zgoraj šnj ih sitnosti in težav, ki so seveda najhujše, je v našem Babilonu pa še mnogo drugih težav. Posebno rasnih, zatem gospodarskih in socialnih.
Oča Daley se ne stara zastonj bolj in bolj vsak dan. Skrbi ima dosti. Če bi ne imel trde irske kože in močnega hrbta, bi ga chicaške skrbi in sape odnesle kdaj že. Tako pa se drži in pri vseh rasnih in drugih težavah lahko poudari: Irska kri ne fall!
Politikarji so navihani ptiči.
Irski še posebno. Če bi ne bili, bi mnogi med njimi ne sedeli tako dolgo na važnih položajih, kakor sedijo. Politiko znajo mešati posebno pred volitvami tako kakor noben čudodelnik ali očar-jevalec gledalcev na kakem o-dru. Načrtov jim za to nikdar ne zmanjka. Danes nekaj predlagajo, ki se lepo glasi in bi bilo v korist javnosti, če bi se uveljavilo. Zavedajo se pa že v naprej, da predloge bodo v raznih zbornicah, kjer se bo o tem razpravljalo in presojalo, odnesle sape. In ko jih odneso, se potem lepo pobožno držijo in izjavljajo: predlagali smo, priporočali, ampak zastopniki n a s p r o tne stranke so jih zavrgli. To naj vam oči odpre — komu je za poveriti na dan volitev vaše glasove. In to smo mi, naša stranka, prijateljica malih ljudi, ki se bori za vaše pravice. Ne pozabite tega!
In največkrat tako gre. Pred
Chicagu rojak Joseph Zorko. Bolehal je precej časa, zdaj ga je rešila smrt trpljenja. Bil je zvest faran župnije sv. Štefana, član več društev, pri katerih je rad sodeloval, tako tudi pri prireditvah za župnijo. Bil je rodom iz Skopic pri Krškem. Pokopan je bil iz cerkve sv. Štefana v ponedeljek, 20. septembra. Zapušča žalujočo ženo Ano, roj. Soško, dve hčeri in več vnukinj in vnukinj. Naj mu bo lahka a-meriška gruda in naj počiva v miru božjem! Sorodnikom pa sožalje.	R.
M ilivauški zapiski
Vabila in pozdrav
EUCLID, O. — Izredna priložnost se vam nudi, ko ste vabljeni z vzhodnega dela Clevelanda in Euclida, da se srečate z neznano nam deželo Indijo. O nji bo govoril in jo kazal v podobi (slides) v nedeljo, 7. nov., po popoldanski pobožnosti pri Mariji Vnebovzeti slovenski misijonar p. Jože Cukale, D,J. Takoj po končanem cerkvenem opravilu ob 3. popoldan bo v šolski dvorani ta prireditev, ki ste na njo iskreno vabljeni.
Nedvomno ste vsi, ki se zanimate za članke Rev. Charlesa A. Wolbanga v AD , seznanjeni z življenjepisom misij onarja J. Cukaleta. Poznamo iz spisov delno njegovo življenjsko pot. Nepričakovano nas je dosegla vest, da pride med nas v Ameriko. Če bi bili prej e obveščeni, bi se dalo kaj več storiti za njegov prihod. Kljub kratkemu obisku je še priložnost se srečati z njim. Naj mu bo v imenu nas Slovencev izrečen naš: Iskren pozdrav in dobrodošli! Želim, da se daleč od rodne domovine v tujem svetu počuti med nami, ki z njim delimo življenjsko usodo izseljencev na drugi strani zemeljske oble, kot da bi prišel med svoje na Vrhniki.
SESTANEK. — Jesenski in zimski popoldnevi kakor tudi večeri so prav primerni za sestanke. V tej dobi se navadno delo razmahne v polni meri. V mnogih društvih p r e v z emajo odgovorna mesta novi odborniki. Nove moči so zopet na delu. Članstvo lahko ponovno z zaupanjem gleda v bodočnost. Delo, ki je morda iže nekoliko zaspalo, ponovno zaživi. Oblikujejo se novi načrti in počasi prihajajo do izvedbe. S takim duhom tudi slovensko kulturno društvo Triglav začenja svoje delo in svojo novo sezono. Poletna veselost piknikov je minila. Čas je prišel, da se nekoliko kulturno osvežijo. To je namen sestankov. Tak sestanek, ki naj Slovence okoli društva Triglav zopet nekoliko kulturno razgiblje, bo v nedeljo, 14. novembra, ob treh popoldne v dvorani sv. Janeza Evangelista na 83. cesti in Cold Spring Rd. Vsi člani in članice so vabljeni. Poleg sestanka se boste tudi srečali s svojimi starimi prijatelji in znanci, kar je tudi velikega pomena. Tako se ohranijo in utrdijo vezi, ki so morda že malo popuščale.
SEJA. — Odborniki slovenskega društva Triglav so se pod vodstvom novega predsednika Jožeta Ornika zbrali k posvetovanju. Seveda ni za njega to prva seja, vendar jo je imel prvikrat na položaju, ki ga sedaj uživa. Ni to majhna odgovornost. Delovanje in napredek vsakega društva veliko zavisi od programa in načrtov, ki si jih odbor v naprej zamisli in upa. da bodo prinesli zaželjeni uspeh. Tako so tudi na tej seji napravili celoten program za celo le to. V kolikor mi je znano, so se
Vaš poklic je za marsikoga ne-	....	_____
umljiv. Ne more razumeti, da jejdomenili, da bo kot prvi pro-kdo, ki se odpove temu, kar mu gram nastop Miklavža. Padli so je na svetu ljubo in drago, da že celo nekateri predlogi, naj bi zapostavi vezi, ki ga vežejo na to opustili, ker je to navada, ki starše, brate, sestre, domovino, ima le pomen za starejše. Odbor
na vse, kar je tako zraščeno z u-dobnostjo, ki jo nam obeta zemlja. Sv. Peter je enkrat menda z vprašanjem hotel poizvedeti za plačilo, ko je Gospodu dejal: “Vse smo zapustili in šli za Teboj .. .?” Nedvomno bi tudi Vi nam, ko ste odšli in se odločili za misijonsko polje, to ponovili. Prišli ste med nas morda tudi s tem, da bi med nami dobili moralne in tudi kaj gmotne pomoči, ki jo tako silno potrebujete pri širjenju božje blago-vesti.
Upam, da in Bog daj, da ne boste odnesli od nas vtisov brezbrižnosti in nezanimanja za misijonsko delo v Ameriki. Kakor misijonar na terenu pričakuje
Znati je treba, pa se pride do do- pomoči iz zaledja, tako tudi Ve-
brih “hrušk”!
Še dosti drugih takih novic je tod okrog. O teh pa še kaj prihodnjič.
* NEKAJ DOMAČIH NOVIC. — Letos je šlo Več naših rojakov na obisk v staro domovino. Zdaj se vračajo in marsikaj zanimivega povedo, kaj vse so doživeli v svojem rojstnem kraju med so-
rujoči v Kristusa od časa do časa potrebujemo, da nas kdo “potrdi v veri. Če omagujoči pozabljamo, kaj je prav za prav smisel človeškega življenja na zemlji, naj ob Vaših žrtvah, Vašemu vzoru doživimo, da je slednji, ki je krščen, spojen s Trto — Kristusom — ud mističnega telesa Cerkve — in kot tak odgovo-
rodniki in drugimi znanci. Mr.jren za rast vsega delovanja za in Mrs. Victor Lavriša, ki sta se pokristjanjenje sveta! Tu pa podala v juliju v Horjul, sta se
že v avgustu vrnila. Dosti zanimivega povesta od tam. Do avgusta sta živela na Hoyne in 21.
tam si morda domišljamo, da smo “vzorni, dobri katoličani”, če poleg vzdrževanja svojih farnih obveznosti damo nekaj dro-
cesti v Chicagu. Zdaj sta se pajbiža še za zunanje potrebe... preselila v predmestje Roselle. I Smatram, da je termometer vi-severozapadno od Chicaga. Po- šine in nižine našega krščanske-
stavila si sta lep, nov dom tam. Tudi mladi, tu rojeni radi gredo pogledat rojstne kraje svojih staršev in njihove sorodnike. Tako je mladi fant Tomaž šuš-
ga udejstvovanja, mišljenja, delovanja merilo ne samo, koliko se zanimam za delo* ki je povezano za svojo faro, pač pa koliko porfiagamo, da vesoljni svet
teršič iz Berwyna, sin Mr. in spozna ljubezen Kristusovo. Mrs. Tomaža Šušteršiča, šel le-' tos na partedenski obisk v kraje svojih staršev.. Obiskal je sorodnike, več lepih krajev v do-
Če kdaj, danes so “polja zrela za žetev”. Kdo bo požel, bo odločilno za krščansko ali brezbožno pojmovanje človeka na zemlji!
movini, o katerih zdaj zanimi-! Dobro in zlo ima včasih privlač-vo kaj pove. Prav tako, prav je'no moč, da nas za seboj poteg-to, to poživlja ljubeznivost do ne. Naj nas vse mlačne obisk rojstnih krajev staršev.
1 Pred kratkim
{misijonarja pritegne vsaj to ne-
je bil mnenja, da je to tako lepa navada in tolikšnega pomena ne samo za starejše, ampak tudi za mlajše, da jo bodo ohranili. Spremenjeno bo le v toliko, da bo mlajši rod imel pravzaprav vse v svojih rokah. Starejši bodo več ali manj le svetovalci. Zelo pametno! Kultura ni vedno do-bičkanosna, vedno pa lahko bistri duha in srce. Le tako naprej ! Druge proslave, kakor pustna zabava, materinski dan. spominski dan in ostalo, bodo dobile svoj izraz v na novo izdelanem programu. Ko bom kaj več zvedel, vam bom pa sporočil.
MEDNARODNI VELESEJEM. — Milwaukee je znan po svojem mednarodnem velesejmu, ki se vrši vsako leto v novembru. Tudi letos se bo vršil v dneh 19.-21. novembra. Letošnje leto je 28., odkar se ta mednarodni velesejem vrši. Vsi nastopi in programi se vršijo v Mihvauški areni. Ta velesejem se vrši pod pokroviteljstvom mednarodnega instituta, 45 narodnosti in pivovarne Pabst.
Tisti, ki nič ne pazijo na ka-
lahko naročili stvari, ki jih je drugače skoraj nemogoče dobiti. Tedaj bo tudi čas za kakšna posebna božična darila, zlasti za tiste, ki niso zlepa z nobeno stvarjo zadovoljni. Veliko teh predmetov je ročno delo in imajo zato še večjo vrednost. Nekatere predmete bodo izdelovali kar na mestu. Ko bo konec velesejma, bo verjetno zelo težko dobiti predmet, ki ste ga tam videli in ste ga želeli imeti. Ne zamudite lepe priložnosti si ogledati ta mednarodni velesejem z raznimi posebnostmi, navadami, nošnjami in jedili. Letošnji velesejem je predvsem posvečen severnemu delu Evrope Laplandi-ji. Bo zanimivo!
NOVO VINO. — Tisti, ki niso rastli v vinorodnih krajih, so velikokrat prikrajšani za lepe navade, ki so združene pri pokuša-nju ali ‘krstitvi’ novega vina. Naši fantje z Dolenjske in Štajerske pa so tega vajeni in bi bili prikrajšani za velik užitek, če tega ne bi bilo, pa če je v še tako majhni obliki. Tako nekako so se počutirli ti fantje pred dve-mi tedni, ko so pokušali novo vina, ki je zrastlo na domačem vinogradu in sicer triglavskem. Zbrali so se skupaj kljub slabemu vremenu in so rekli, kaj nam morejo, če smo vesel’! Rudi Kotar in njegova žena Rezi sta se spravila na ‘segedinar golaž’ in ga pripravila za lačne želodce. Na to se pa pije. Družba, kakor je bila od začetka majhna, se je bolj in bolj večala. Nazadnje bi kmalu vsega zmanjkalo. Ugotovili so, da je Jože Orpik dober vinogradnik, ki je pripravil dobro vino iz domačega vinograda in da po domačem vinu glava ne boli. To je pa menda glavno.
FINANČNO POROČILO. — Pri Sv. Janezu so nam pripravili presenečenje. Prišel sem v cerkev kakor po navadi. Saj veste, človek včasih vzame stvari samo po sebi umevne. Tokrat ni bilo tako. Župnik se je odločil, da poda točno poročilo o stanju fare. Rekel je, da imajo nekateri ljudje napačen vtis, ki ga dobijo, ko prihajajo v cerkev in se vse zdi, da tako lepo v miru teče. Ker hoče, da vsak faran ve, kako je pravzaprav stanje fare, se bo v naslednjih nekaj nedeljah bavil samo s tem vprašanjem, da se ljudje začno zavedati, da imajo ne samo pravice, ampak tudi dolžnosti. Pri prvem poročilu je orisal v glavnem, kaj fara ima. Naštel je cerkev, šolo, župnišče, stanovanje za kaplana in kuharja, ker župnišče je za to premajhno, sestrsko hišo, dvorano, kjer je cerkev prvotno stala, in še nekaj praznih lotov. Celotna vrednost vsega tega znaša čez
800.000	dolarjev. K temu je o-menil, da ima cerkev dolg, na katerega ljudje tako radi pozabijo. Tega dolga je v bližini
300.000	dolarjev. Zdelo se je važno župniku, da je ponovno poudaril, da naj se ljudje zavedajo, da ima fara dolg, ki ga je treba odplačati. Dosednji dohodki tega ne bodo zmogli. V drugem poročilu je povedal, kakšni so
lorije, se dobesedno lahko na-1 bili dohodki v prvih devetih me-jejo vseh jedi okrog sveta. Po-Jsecih letošnjega leta in kakšni strežba bo tako urejena, kakor so bili izdatki. Iz poročila je izje to v navadi po mnogih me- gledalo, da kar nel^am dobro fa-stih, da ti namreč postrežejo kar ra vozi. Celo nekaj prebitka bi od zunaj pred restavracijo. Le-1 bilo. Ko jp omenil, da vsa grad-tos bo na razpolago jedil iz več nja zgubi vsako leto toliko na kakor 30 dežel. Tam bb tudi posebna trgovina, kjer si
slednji, ki hoče razširiti svoje poglede nam tujega sveta videti in poznati, ki je tudi njegova in tvoja zadeva, da se tega, tako redko zanimivega predavanja, udeleži. V imenu vseh misijonskih sodelavcev iz Collinwooda in okolice Euclida vabi
M. T.
vrednosti in da ni nobene rezer-iboste|ve, če se kaj primeri, se je vsakemu posvetilo, da ni -v
je preminul v deljsko popoldne, da se odloči rabljenega čaja popijemo doma.
c vse
tako rožnato, kakor je od začetka izgledalo. Župnik je rekel, da fara zmore premostiti to težavo z nekoliko napora in da zaradi tega, ker gremo pravzaprav v luknjo, ni treba izgubljati glave. Le potruditi se je treba nekoliko bolj in bomo zopet na konju. Zdi se mi, da je dobro, da fara ve, v kakšnem stanju se čaj pijemo doma	nahaja. Potem se ne more nihče
Štiri petine vsega v ZDA po-{več izgovarjati češ, nisem vedel.
O.
,
mXXX-i.x.ixxxxxxxxxxxxxtXXTTrrTTTTTTTTTTl
Karel mauser:
VELIKA KIDA
X^X^^^X^XXXXXX^XXtXXT^XlTl
Kaj ga je gnalo nazaj k Agati? Vse doslej se ni o tem nikoli karal. Brenčala sta se, žobarila, Povedala mu je vse o svojem trpljenju, o Folteju in zdelo se mu je, da se je spremenila. Lahko bi se poročila in se ni. Čakala ga je.
To mu. je bilo všeč. Tisti prvi čas na otroka ni žinjal. Eno samo se mu je upiralo: da je kila trda do Bmrečnika. Resen, stari je bil samogolten, še vedno Je videl samo zemljo, bal se je 2a svoj kot. Toda bil je star m življenje ga je trdo udarilo.
Kadar sta bila sama, je Smreč-nik vselej silil vanj:
“Žinjaš, da si resen sam pri ftjej?” in je mahal s prstom kakor nihalo pri uri. ‘!Tisti one, ki Je žago kupil in v Beljaku živi, tudi napleta. Ne pride zdaj to-iiko bar ti, kar ti hodiš, žinja pa še nanjo. O, še, še!”
Nantej mu ni verjel. Tudi zdaj mu ne verjame, toda zdaj sta tukaj otroka: Nantej, ki raste in ve, da ga ima Barbara koij rada kot Agata, in Mojcika s svojo grbico in s svojimi velikimi očmi, ki so prav take kot Mojčine. Samo v te oči pogleda m ne more k Agati. In prav ob Mojciko se Agata toliko barti obregne, ker se ob Mojco ni mogla.
Kakšna je bila za Vse svete! Tihala je kakor gad, ko je videla, kako sta otroka rinila v Barbaro. Ni je mogel pogovo-Kti. Celo pot, prav do vasi, mu jih je pela:
‘‘Ponjo pojdi in naj gospodari PN Račniku! Z otroki zna, na vsako delo se razume, stari jo iuia rad, strina jo ima rada in vselej se prav zasuče. Jaz pa dikoli!”
Nantej si mora priznati, da se resen ne. Otrok ni imela. Nikoli ni čutila, kaj je otrok, kaj koče in kaj si želi. Saj jih Barbara tudi nima, toda z Mojciko in Nantejem je bila skupaj od prve ure. In po Mojčini smrti Jima je bila mati namesto nje. Kista iz nje zrasla, toda rasla na njenih rokah in od njene ijubezni sta pila in še pijeta. Zato je ne moreta pozabiti. In čn Agata žinja, da jima bo to ijubezen prepovedal in ubil, se Je zmotila.
Nič ni veselja v Nanteju. Tista Agatina pisma v ujetništvo so §a burila in želel si je priti do-nrov. Zdaj se je pa vse zataknilo.
Otroka sta močnejša od Agate, ^osebno Mojcika. Že iz samega dsmiljenja do tega ubogega mi-^ela Nantej kar ne upa žinjati, kako bi bilo, če bi Agata k Rač-Piku za mater prišla in bi Moj-, ciko po strani gledala. Otrok se Je nikoli ne bo navadil in ona ne °troka. Prepad med njima bo ^stal in morda se bo z leti še ^ril in poglabljal.
Kako to, da doslej na to sko-ni žinjal? Je bil resen tako trepasto neumen, da je videi Sanio tisto staro, mečiževo ljubezen?
Se mar ni strašno vse spre-P'nnilo, kar Barbare ni več? Otroka sta bila živa, kakor zdaj nista več. Oče je tih, strina je bka. če Agata pride, komaj kaj ^°barita. Stari ne reče nič, a antej ve, da naskrivaj včasih apne v Zahomec. In strina hdi. V nedeljo popoldne gre k P-uku in je ni nazaj do mraka. Kantej je noče barati, da bi ji pv bilo nerodno. Pa dobro ve, a je bila pri Barbari.
M temi, ko je čisto sam v naiz-b ko ve, da otroka spita pri Strini, se mu zdi, da je tudi v PJem misel na Barbaro živa. irokoma krade mater, odloča za Agato, ki je otroka nočeta.
, akaj se pravzaprav ženi? Da
grunt pretrgala.
Otrokoma išče mater. Resen, tako vedno žinja sam pri sebi. Otroka brez matere bosta zdivjala, ko bosta prišla v tista leta, ko samo materina beseda še kaj zmore.
Kaj naj jima Agata da? Nekaj tiste Oštirnikove košatije, ki žinja, da lahko sama na svetu živi. Mar bi ne imela otroka sto bartov več od Barbare, ki bi jima od tiste preprostosti, ki je iz njene fače zrasla, dala za celo življenje dovolj?
Misli so se pletle kakor klop čič in kar ni jim mogel do kon ca. Kakor hitro je zaprl oči, že je videl Barbaro na vozu in ob njej stisnjena otroka, zavita v debelo, toplo odejo.
Pa je kakor z voza padla spet misel: No, vidiš! če Agato vzameš, se otrokoma pot do Zahom-ca za večno zapre. Otroka ne bosta smela do Barbare in Barbare ne bo več k Račniku.
Še nikoli misel ni bila tako ostra in trda kakor ta hip. Zdelo se mu je, da se je misli nekam navadil, ker jo je nosil v srcu, kakor pač nosiš breme, ki se ga otepaš; ker pa se ga znebiti ne moreš, se ga navadiš in ga nosiš s seboj.
Toda zdaj je misel zunaj, zle zla je iz srca in stoji pred njim Mirna, ne preti, ne toži, ne zdihuje, toda Nanteju se vendar zdi, da je že naredil greh.
Z Barbaro bi moral biti dru gačen. Vsa leta je živela z Mojco, njo je z otrokoma vred pestovala. Do zadnje ure je bila z njo, njene križe je nosila, potlej pa se oprijela otrok. Mojcika bi brez Barbare ne obstala.
Zunaj se je spet vzdignil zje-senski, novembrski veter, otepal z vejami ledrarje v kolšču in Nanteju se je nenadoma z delo, da je ta veter ogradil ves svet in da je v ozkem krogu ostalo samo dvoje: samoten Moj čin grob pri bistriški cerkvi na hribu in pa Barbarino srce Zahomcu. Agata in njena koša-tost sta bila izven tega in Nan teju se je zdelo, da je prav tako.
OH, Tl SORODNIKI!
NA VELIKI RIDI
1 grunt dobil zdrave, pridne ^°ke! Bi bilo grdo in nazadnje Agata ni med tistimi, ki bi se za
Nantej in Agata — oba sta čutila, da je nekaj hladnega le glo med njiju. Zgodilo se je celo, da je neki večer Smrečnik Nantej a že v kolšču ustavil, ko je kanil iti v vas.
“Ti, žinjam, da je bolje, če se obrneš. Je tisti one notri. Nekaj računata, se reče, sta računala, dokler sem bil v izbi. Pa sem se umaknil, he-he! Nekaj barti me je tako pogledala, da sem koj vedel, koliko je ura.”
Nantej ni rekel besede, v izbo je pa vseeno šel. Agata, lepo opravljena, je sedela za mizo in točila vino.
“Ravno prav si prišel,” se je naredila veselo. Koj je prinesla kozarec in nalila tudi njemu. “Valant,” se je predstavil tujec.
Nantej mu je hladno segel v roko. Videl je Agato, kako gleda skoz priprte oči, in v tistem hipu mu je postalo žal, da ni poslušal Smrecnika. Mar ga je prav nalašč zvabila? Toliko, da mu pokaže, da lahko najde človeka, če hoče. Bogatejšega, kakor je Račnik.
Ni hotel koj oditi. Žobaril je, toda počasi in previdno. Prav mučil se je, da je naredil vtis, kakor da mu to slučajno srenča-nje ne mede štrene. Agata je bila sladka in Nantej je moral priznati, da je lepa. Stisnjen ži-votec, vino ji je obarvalo lica, zobar se ji hi ustavil in, če sta se srenčala s pogledi, je Nantej videl, da se ji oči svetijo.
Vzdignil se je vendar prej kakor po navadi. Agata ga je spremila na dvor.
:Malo bi počakal, saj bo skoraj odšel. Nekaj računov še urediva.”
Umrl je kmet Jože s planine. Pogreb je bil kar imeniten, kot se reče: bilo je veliko vencev in klepetulje so imele kaj preštevati in o čem govoriti. Zato je med možmi lahko nekdo rekel: “Ljudje pa res naredijo iz vsakega dogodka cirkus!”
Ženske so govorile o Jožetovi rajni, ki je odšla že pred leti na zadnjo pot, možje o Jožetu samem. Sam je živel zadnja leta, brez otrok je bil. Kmetija je bila velika, največ je bilo gozda. Včasih, se je nekdo spominjal, je bilo pri hiši veliko živine in
“Za življenja pa je bil zmeraj sam. In takšna kmetija, ki bi lahko pet ljudi preživela!”
Po pogrebu so odšli ljudje vsak na svojo stran, gosji red sorodnikov pa se je nekaj časa motovilil okrog pokopališča, potem je zavil v gostilno in zasedel boljšo sobo.
V spodnjem prostoru je nekaj pogrebcev naprezalo oči in opazovalo tuje ljudi. “Ko je Jože živel, nisem nobenega videl,” je rekel nekdo. “Le od kje so se vzeli?”
Kaj se ne bi? Osem, deset
tudi drugače je bilo vse obdela- hektarov ni tako majhna stvar!” no. Takrat so že živeli njegovi “Sedmina je, sedmina. Delili starši. Jože pa je ostal sam, ni bodo. Najbrž se že pogovarjajo, zmogel vsega. Bolehen je bil, kaj bo kdo dobil in kaj ima pra-
nekaj še iz prve svetovne vojne, s koroške fronte, nekaj iz druge' vojne. Gozd ga je pravzaprav zadnja leta redil; sicer ne tako kot druge, ker Jože ni sam sekal in vozil hlodov. Životaril je. Nikogar pač ni imel.
Tako so se ga pač vsak po svoje spominjali.
Bolj kot vse drugo je seveda pogrebce zanimalo, če je imel Jože sploh kakšne sorodnike in kdo utegne priti na pogreb. Pa jih je prišlo več, kot so pričakovali največji optimisti. Nekaj se jih je pripeljalo z dokaj lepimi limuzinami. 'Celo tako blizu pokopališča so prišli z njimi, da je marsikoga motilo. V gosjem redu so hodili po lestvici svoje so-rodniške vezanosti za Jožetom. Red je pač red in kdo bo bolje
vico dobiti. Menda je med njimi bratranec...”
“Koliko žensk je v tem sorodstvu, komaj jih prešteješ! Jože pa si je na stara leta moral sam kuhati. Moja teta mu je hodila od časa do časa pospravljat.” “Na občini sem se ničkoliko-krat dajal za Jožeta, da bi mu odpisali davek. 'Saj ni imel s čim plačati, komaj je živel, ker ni mogel delati. Nazadnje še krave ni imel.”
Kaj so govorili v boljši sobi, seveda ni bilo mogoče slišati. Včasih je nastala za vrati premišljajoča tišina, potem se je zopet utrgal kakšen plaz smeha. Sedmina pač.
Sedmina je trajala pozno v noč. Sorodniki so odšli pogledat še kmetijo v planini. Naslednje
imeli v Vodicah področno tekmovanje traktoristov iz vseh ljubljanskih občin.
“Kmečki glas”, ki je sicer bogat, kadar o takih stvareh poroča, je bil to pot tako skromen; napisal je samo, da je bilo “področno tekmovanje traktoristov”, nič pa kje in da je bilo še kaj poleg pridejanega. V našem primeru demonstracija kmetijskih strojev, saj je bil spored dolg poldrag kilometer, in to samo kmetijske mehanizacije. Kje so bile sekcije za kmetijstvo pri občinskih konferencah SZDL? Kje naši člani ZK, kje tov. Milovan Zidar? In tako še daleč naprej!
Naš delovni kmet, ki je sodeloval pri prikazu kmetijske mehanizacije, je vse to videl. Čutil je, da je sam. Da ga samo s položnicami še radi obiščejo, medtem ko takrat, kadar izpoveduje svoj kmečki “credo”, ne dobi delčka razumevanja. Vse to so mladi tekmovalci, pionirji, videli in čutili. Ali naj bo to impluz za te mlade ljudi?
(Delo, 28. avg. 1971)
za dva nova osemnadstropna. zahteva, da se mora Van Thieu bloka. V vsakem bloku je 182 le-j umakniti s svojega mesta, pred-žišč. Prostornina sob je 14 kv. m j no bo mogoče govoriti o konča-in vsaka soba je sprejela po dva nju vojnih operacij v Južnem
vedel, kam kateri sodi, kot prav dopoldne so se odpeljali. Kmeti-ti sorodniki! Najbližnji so hodili'ja je spet ostala sama, še bolj bolj črnem, bolj oddaljeni pa!samotna, kot je bila pred mese-čedalje bolj sivi in vsakdanji, j ci. Vendar pa se od časa do časa Manjkali pa niso, prišli so, in to .sliši iz mesta, da se sorodniki daje bilo zelo lepo, so menile žen- jejo in pravdajo zanj, za gozd ske. “Kdo bi si mislil, da je imel in njive, za pašnike, hlev in hi-Jože toliko sorodnikov!” se je šo. Slišati je, da bodo vse pro-slišalo nekje bolj zadaj.	'dali in delili denar.
L
Kmet je čutil, da j'e sam
Ne sprašujem, kdaj bom lah ko kot kmet šel na redni letni dopust za štiri tedne. Tudi meni ai kje drugje bolj prijalo kot pa na njivah in travnikih ter vsak dan po več ur v hlevu.
Rad bi zvedel, kdaj bodo naši socialni, socialistični in ne vem kakšni dejavniki še, ki se u-kvarjajo z našim ‘kmečkim’ starostnim zavarovanjem, uvideli, da ne govorijo in delajo po volji in v dobro nam kmetom. Ker je to vprašanje tako široko in tudi življenjsko ter obenem boleče, menim, da bo vsako drugačno
ne bi dalo postoriti v obliki ankete, ko bo nekaj variant že znanih? Na vprašanja bo naš kmet še odgovoril, prej kot pa šel na sestanek. In še to: tisti, za katere gre, bodo govorili. Predlagam, naj bo poleg že pripravljenih ali še na novo zamišljenih možnosti še vprašanje: “Ste za prostovoljno starostno zavarovanje kmetov ob isti podpori družbe kot sičer?” Kaj več o tem, za nas kmete nesprejemljivim in tudi sramotnem odpravljanju starosti ne želim razpravljati.
S kakšno zagretostjo in kako
Delavci odhajajo iz Zveze komunistov
Partijski analitiki so ugotovili, da odide med letom iz Zveze komunistov Jugoslavije okrog 50,000 članov. V Srbiji so jih lani izbrisali iz članstva, izključili ali je odšlo po lastni želji 20,550 članov ZK, medtem ko je v zad njih dveh letih isto število zapustilo ZK Hrvatske.
Ko so to obravnavali v izvršnem komiteju ZK Hrvatske, je bilo slišati: Delavci so na vprašanje, zakaj odhajajo iz ZK, najbolj pogosto odgovorili: delavski razred ne odloča, odločajo drugi v njegovem imenu, vendar se vsi zaklinjajo v njegovem interesu.”
Od 20,500 članov, ki so ZK Hrvatske zapustili lani in predlanskim, je 9,922 delavcev. Nekdo je vprašal, zakaj tem delavcem partija ni atraktivna v tem smislu, da bi se tf fijej politično angažirali. Dr. Andrija ,'Dujič, predsednik ideološke komisije CK Z K Hrvatske, je odgovoril: “Priznati moramo, da je delavstvo izven resnega družbenega vpliva.”
študenta. Ker je bil teren gradnjo neugoden (zidati so morali na 96 pilotih, ki gredo do globine 16 m), in ker sta bloka malo bolj razkošno grajena, je vsak blok stal 8,65 milijonov dinarjev.
------o------
Peiping daje prednost političnim vprašanjem
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil zadnjič dr. H. Kissinger na Kitajskem, da uredi vse potrebno za Nixonov obisk tam, so mu v Peipingu povedali, da hočejo najprej razčistiti in rešiti politična vprašanja, nato bodo prišla na vrsto šele gospodarska.
Eno temeljnih vprašanj je vprašanje bodočnosti Formoze. ki so jo ZDA po posebni pogodbi z vlado nacionalne Kitajske še vedno dolžne braniti. Peiping smatra Formozo za del Kitajske in ameriško pogodbo s Čang-kajškovo vlado za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske.
Vlada ZDA je izjavila po izključitvi nacionalne Kitajske iz ZN, da to ne bo imelo nobenega vpliva na odnos med njo in vlado v Tajpeju. To so dejansko le besede, kajti ZDA ne smatrajo več vlade v Tajpeju za predstavnico vse Kitajske, arnpak le za predstavnico Formoze.
Obrambne in zavezniške pogodbe je mogoče sklepati le z državami, Formoza je kitajska pokrajina, tako pogodba torej z njo ni mogoča. Če jo ZDA smatrajo kljub temu za veljavno, pomeni to, da smatrajo Formozo za neodvisno državo. Tega ne marata ne Peiping ne Tajpej. Oba hočeta še vedno enotno Kitajsko in pravico govoriti v njenem imenu.
Vietnamu.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za hišno delo en dan v tednu za dvojico v Lake Shore Blvd. okolici.
Kličite 851-4863
-(213)
Male Help Warned
KNITTER
MECHANIC
experienced on circular machine for second shift. Call: 881-5459
(213)
MAIJOGLAS!
V najem
2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158	(x)
reševanje kot z neposrednim kompleksno se lotimo del, ki so kmetovim sodelovanjem, zmotno j v tesni povezavi z našo dejav-in prej ko ne krivično. Ali se res nostjo, pa tole: 15. avgusta smo
Žele obnovo železnice
Predstavniki lendavske občine in žalske županije so bili pri slovenskem izvršnem svetu, kjer so zaprosili, da naj se obnovi tri in pol kilometrov železniške proge med Lendavo in Redis-cem na Madžarskem.
Proga bi služila predvsem gospodarstvu, zlasti prevažanju nafte. Varaždinsko železniško podjetje je že obnovilo 18 km proge med Čakovcem in Lendavo. Nova proga bi pomenila tudi zvezo med koprsko luko in Madžarsko.
NAPAJANJE LETALA V ZRAKU — Slika kaže pogled z letala-tankerja na bombnik B-52, ko se približuje v letu za polnitev z gasolinom.
Skozi 85 let nudi zaslužek
Litijska predilnica je slavila 85-letnico obstoja. Je to naj večje podjetje v kraju, saj daje kruha tisoččlanski delovni skupnosti. Za obletnico so odprli novo predilnico za sintetične preje in modernizirali staro predilnico za bombaž.
Vse naprave so stale 40 milijonov dinarjev, od katerih so v podjetju zbrali 27 milijonov. Za cilj so si postavili tudi izboljšanje zaslužka in upajo, da bodo povprečni dohodki delavcev po 1500 dinarjev ($100) mesečno.
Računalnike uvajajo
Ob računalniškem kongresu (IFIP 71) v Ljubljani so ugotovili, da uporablja v Jugoslaviji avtomatsko obdelavo podatkov 340 delovnih organizacij. Največ jih je v Srbiji (123), njej pa sledijo Slovenija (96), Hrvaška (89), Makedonija (16), BiH (13) in Črna gora (3). Računalnikov je okrog 280, od teh jih je največ od ameriške družbe IBM.
Nova bloka v študentskem naselju v Ljubljani
Ljubljansko univerzitetno naselje so s šolskim letom povečali
Avstralija ho vežbaSa kamhsdžanske vojake
WASHINGTON, D.C. — Da predsedniku Nixonu ne bo ta teden dolgčas, bosta poskrbela Mrs. Indira Gandhi, ki je prišla včeraj za nekaj dni na obisk v ZDA, in avstralski predsednik McMahon.
Avstralski gost je imel še posebno kočljivo nalogo. Moral je namreč obravnavati z Nixonom vprašanje vežbanja kambodžan-skih vojakov v nekem taborišču okolici Saigona. Vežbajo naj jih avstralski strokovnjaki, bodo še ostali v Vietnamu.
Vse druge avstralske čete — 8,000 mož — se skoro vrnejo domov.
Avstralskih inštruktorjev bc ostalo v Vietnamu okoli 125. Stroške zanje bo nosila avstralska vlada. Kambodža ima v načrtu povečati število svojih oboroženih sil na okoli 220,000 mož. Manjka ji vojaških inštruktorjev. Iz te potrebe se je rodil gornji načrt o pomoči iz Avstralije.
V najem
Enodružinska hiša z 2 spalnicama, vsa podkletena, se odda najraje zakoncema na E. 146 St. pri Lake Shore Blvd. za $95. Nič živali!	Kličite 729-1155
.__________________(212)
Lastniki prodajajo
3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 5-7. ure zvečer 486-6540.
•	(215)
Kitajska delegacija pri ZN ne potrebuje viz ZDA
WASHINGTON, D.C. — Ker se naša dežela in Kitajska uradno še ne poznata, ni nobene prilike, da bi si kitajska delegacija preskrbela ameriške vize. Naše državno tajništvo je zato obvestilo Združene narode, da bo kitajska delegacija lahko prišla v našo deželo brez vsakih formalnosti.
Administracija ZN je napro-šena, da obvesti vlado ZDA, kdaj in kje bo kitajska delegacija prišla v ZDA, da jo bo na meji čakal delegat ZDA in ji prihranil vse vstopne formalnosti.
Stanovanja oddajo
3-sobno opremljeno, 3-sobno neopremljeno in 4-sobno opremljeno stanovanje oddajo na E. 49 St. blizu St. Clair Avenue. Kličite tel. 921-8461 ________	—(213)
V najem
Tri sobno stanovanje, zgoraj, furnez, porč in klet se odda eni ali dvema osebama. Slovencem. $40. Vprašajte po 6. uri za Antona Kutnar, 1124 E. 77 St. ali kličite: 361-6668.
— (213)
STANOVANJE IŠČEJO
Trije odrasli nujno iščejo moderno neopremljeno stanovanje z 2 spalnicama v fari sv. Vida do 67 ceste. Kličite HE 1-0628.
-(212)
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda na E. 76 St. Za pojasnila kličite 881-2342 po 5. uri zvečer.	(214)
V najem
šest sob v Euclidu, samo poštenim ljudem. Kličite 531-9782 vprašajte za Mary.
(213)
Soba se odda
Opremljena, na 1027 E. 61 St. Kličite po 6. uri zv. 431-6668
(213)
Išče stanovanje
Slovenec išče 3-sobno stanovanje z večjo garažo.
Kličite po 6. uri 431-0840
-(213)
Hanoi še zmeraj ne prizna Van Thieu ja
PARIZ, Fr. — Predsednik Van Thieu je bil sicer že vme-ščen v Saigonu, toda komunistična delegacija na pariški konferenci je takoj izjavila, da tega ne prizna in da ostane še zmeraj v veljavi komunistična
V najem
Oddamo 5 sob odraslim, spodaj, dve spalnici, klet, garaža. 7002 Becker Ct. blizu E. 71 St. 361-4635
(1,4,11 nov)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
edina SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
l.')42.e> Waterloo Rd.	481-2237
V najem
Oddamo 5 ali 6 sob zgoraj jako lepe sobe, samo odraslim, na vogalu Schaefer in E. 71 St. 1176 E. 71 St. tel. 391-5932
-(214)
ščini in trpel lakoto? O, ne go-'gel spregovoriti besedico, vori tega, sicer porušiš vse moje' Mercedes čita: sklepe.”	“Albert!
&LEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
Nato vzame potret svoje matere iz okvira, ga zvije in pusti bogato pozlačeni okvir prazen na steni.
Potem dene v red svoje krasno turško orožje, svoje lepe angleške puške, svoje japonske porcelane, dragocene vaze in kelihe in umetniške bronze. Ko konča to, pregleda vse svoje predale, vzame iz vseh ključe, zloži vse v predal pisalne mize, katerega pusti odprtega; zdaj pride na vrsto ves denar, ki ga je imel v žepu, tisoč bijouterij in malenkosti j, stoječih po omarah in policah. Nato še uredi knjige in papirje, sestavi o vsem skrben inventar in ga položi na mizo.
Pri pričetku tega dela je stopil v sobo sluga, dasi je Albert ukazal, naj ga puste samega.
“Kaj hočete?” ga vpraša Mor-cerf z bolj žalostnim kakor jeznim izrazom.
“Oprostite, gospod,” pravi komornik; “sicer ste mi prepovedali, motiti vas, to je res, toda gospod grof Morcerf me je dal poklicati.”
“Torej?” vpraša Albert.
“Jaz nisem hotel iti h gospodu grofu, ne da bi vedel, kaj mi naroča moj gospod.”
“Zakaj?”
“Ker gospod grof brezdvomno ve, da sem gospoda spremljal.”
“To je mogoče,” pravi Albert.
“In gotovo me je da,i poklicati zato, da bi me vprašal, kako se je stvar izvršila. Kaj naj mu odgovorim?”
“Povejte mu resnico.”
“Torej naj mu rečem, da se dvoboj ni vršil?”
“Recite, da sem se pri gospodu grofu Monte Cristu opravičil. Pojdite!”
Komornik se prikloni in odide.
Albert takoj nadaljuje zapri-četo delo.
Ko konča, začuje na dvorišču topot konjskih kopit in drdranje kočije. Stopivši k oknu, vidi, da je njegov oče stopil v kočijo in se odpeljal.
Komaj se zapro za grofom vrata, gre Albert v sobo svoje matere. Ker ne najde nikogar, ki bi ga jej javil, gre do njene spalnice, kjer obstane na pragu; srce mu je trepetalo vsled tega, kar je videl in pretrpel.
Kakor da je obe telesi oživljala ista duša, je bila Mercedes pri istem delu, katero je Albert pravkar končal. Vse je bilo že v redu: čipke, nakit, perilo, denar, vse je ležalo lepo urejeno v različnih predalih.
Vide te priprave, Albert takoj razume, kaj pomenijo, ter zakliče: “O moja mati!” in pade Mercedi okoli vratu.
Slikar, ki bi mogel naslikati izraz teh dveh oseb, bi bil brezdvomno izgotovil znamenito delo.
Dasi je sklenil Albert sam to brez vsakega strahu, ga je vendar prestrašil ta sklep pri njegovi materi.
“Kaj vendar delate?” vpraša.
“Kaj delam?” odvrne ona.
“O mati moja!” vsklikne Albert, ki vsled ganjenosti skoro ne more govoriti. “Z vami stvar ni ista kakor z menoj; vi pač niste mogli skleniti tega, kar nameravam storiti jaz; jaz vas namreč prihajam obveščat, da porečem tej hiši in... vam z Bogom.”
“Tudi jaz, Albert,” odvrne Mercedes, “tudi jaz odidem. Priznam ti, da sem se zanašala na to, da me bo moj sin spremljal; ali sem se zmotila?”
“Mati,” pravi Albert trdno, “nemogoče mi je dovoliti, da bi vi delili z menoj usodo, kateri grem naproti; živel bom v revščini in neznatnosti, da, svoj kruh si bom moral izposojati od prijateljev, dokler sam česa ne zaslužim. Od tod, moja dobra mati, grem k Francu, da ga poprosim za malo vsoto denarja, katero potrebujem.”
“Ti ubogo dete!” vsklikne Mercedes. “Ti boš živel v rev-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WESTERN SPRINGS — MONTEREY STYLE 2 sty. crptd. liv. rm. frplc. crptd. din. rm. kit., brkfst. rm. Vi ba. Upstrs. 3 bdrm. ba. Pan. bsmt. Rec. Rm. frplc scrnd porch, dbl gar newly pntd. new comb strms-scrns. Cent. air. Lot 75x150 near everything. $52,000 — Owner 246-0506 4554 Lawn Ave.
(213)
Westchester - By Builder 3 Bdrm. raised ranch.
Must sell. Low $40’s.
2912 Downing St. — Open 1-5 [544-5431	544-5419
(213)
“Toda svojih sklepov ne porušim, mati moja,” odvrne Albert. “Mlad sem, močan in srčen, in izza včeraj vem, kaj zmore volja. Ah, mati, so ljudje, ki so trpeli še večje bolečine, in ne samo, da niso umrli, ampak na razvalinah vseh lepih upov, katere jim je dalo nebo, so si ustanovili novo eksistenco. Izvedel sem to, videl te ljudi, in vem, da so se iz najglobokejšega prepada, v katerega so jih pahnili njihovi sovražniki, dvignili z žarečo silo in močjo, da so trium-firali nad svojim sovražnikom in ga strli. Ne, mati, ne, izza današnjega dne sem s preteklostjo obračunil, nič mi ne ostane od nje, celo ime ne, kajti ali ni res, ljuba mati, tudi vi čutite, da se vaš sin ne more imenovati po možu, ki mora pred drugim možem zarudeti?”
“Albert, sin moj,” pravi Mercedes, “če bi bilo moje srce močnejše, bi ti dala isti svet, toda moj ugasli glas je molčal, ko je tvoja vest še govorila. Stori, kakor ti pravi vest, moj sin. Imel si prijatelje, pretrgaj začasno zveze z njimi, toda kot mati te rotim, ne obupaj! V tvojih letih je življenje še lepo, star si komaj dvaindvajset let; tvoje čisto srce zasluži tudi čisto ime, sprejmi torej ime mojega očeta: imenoval se je Herrera. Poznam te, moj Albert; kamorkoli se obrneš, povsodi kmalu proslaviš svoje ime. Pozneje se vrneš med svet, večji vsled svojih pre-stanih bolečin; in če bi se to kljub mojemu pričakovanju ne zgodilo tako, mi pusti vsaj to j upanje, meni, ki nimam ničesar J več razun te misli, meni, ki ni- j mam nobene bodočnosti in ki se i mi odpre grob na pragu te hiše.” j
“Da, mati moja, tudi jaz go-1 jim isto upanje kakor vi,” pravi mladi mož. “Jeza božja naju ne i bode več preganjala, kajti vi ste tako čisti, jaz tako nedolžen. Toda ker sva sklenila, morava tudi na delo. Gospod Morcerf je pred pol ure zapustil hišo; vidite, prilika je ugodna, da se 1 izogneva hrupu in pojasnilom.”
“Počakam te, moj sin,” pravi Mercedes.”
Albert takoj odhiti na boulevard in naroči izvoščeka. Spominjal se je čedne hiše z opremljenimi stanovanji v ulici Svetih Očetov, kjer bi njegova mati lahko dobila skromno, toda lično stanovanje. Vrne se torej z vozom h grofici.
V hipu, ko voz obstane pred vrati in Albert izstopi, se mu približa mož in mu izroči pismo.
Albert spozna Monte Cristo-vega intendanta.
“Od grofa,” pravi Bertuccio.
Albert vzame pismo, odpre in čita.
Ko je prečita, išče z očmi Ber-tuccia, toda ta je izginil, ko je mladi mož čital.
S solzami v očeh in s prsi.
“Dokazuje vam, da sem uganil vaš bodoči živi jenski načrt, bi vam . rad obenem dokazal, da znam ceniti vašo nežnočutnost. Prosti ste, zapustite hišo gospoda Morcerfa; vaša mati vas bo spremljala, prav tako prosta. Toda pomnite pač, da ste ji dolžni več, nego ji vi kot ubog, plemenit mož morete kdaj povrniti. Obdržite boj in bolečine za se ter jo obvarujte trpljenja, ki mora slediti vašim korakom. Za to plemenito srce je prevelik celo odsev nesreče, ki jo je zadela, in božja previdnost noče, da bi nedolžni trpeli za krivce.
“Vem, da oba zapustita hišo v ulici du Helder, ne da bi kaj vzela s seboj. Ne poskušajte izvedeti, kako sem prišel na to. Vem, to je vse.
“Poslušajte, Albert!
“Štirin dvajset let je, odkar sem. se vrnil v svojo domovino srečen in ponosen. Imel sem
zakopal najin zaklad v majhen vrt ob hiši v Meilhanskem drevoredu v Marseillu, kjer je prebival moj oče.
“Vaša mati. Albert, dobro pozna to malo ljubo hišo.
“Pred nedolgim časom, ko sem potoval v Paris, sem bil v Marseillu. Z bolestnimi spomini sem si šel pogledat to hišo, in zvečer sem z lopato v roki preiskal kot, v katerem sem skril najin zaklad. Železna škrinjica je bila še na istem mestu, nihče se je ni dotaknil. Lahko jo je najti: lepo figovo drevo, katero je zasadil moj oče na dan mojega rojstva, senči to mesto.
“Torej, Albert, ta denar, ki naj bi bil nekoč zagotovil življenje in mir žene, katero sem oboževal, je danes po čudnem in žalostnem naključju dosegel svoj prvotni namen. O, jasna vam je pač moja misel, da jaz, ki bi tej dragi ženi lahko ponudil milijone, podajam le kos črnega kruha, ki počiva, pozabljen pod mojo ubogo streho izza one-
nevesto, Albert, svetnico, mlado I ga dne, ko sem bil ločen od te deklico, katero sem oboževal, j tako zelo ljubljene žene.
“Vi ste plemenit mož, Albert, a ponos in občutljivost vas morda delata slepega; če odklonite mojo ponudbo, če poprosite drugega za to, kar vam imam jaz pravico ponuditi, porečem,
In prinesel sem svoji nevesti stoinpetdeset louisov, katere sem si pridobil z neprestanim napornim delom. Ta denar je bil določen za njo, in ker sem poznal nezvestobo morja, sem
((
Slovenci in Slovenke so vabljeni da pridejo na proslavo
SLOVENSKE NARODNE NEODVISNOST!
katera se bo vršila
piri ¥ p@f@k §l Eia¥6inisra ob S. uri zvečer v liFIillli IlitUS na E, Si St.
Sponzozrira jo W L Y T FM Radio postaja.
Vsi vljudno vabljeni. Vstopnice pri vhodu.
mm

AMERBKA DOMOVINA
fv;4kj' X:i iji
da je od vas malo plemenito, da ne pustite skrbeti za življenje vaše matere moža, katerega oče je umrl po roki vašega očeta vsled lakote in obupa.”
Z bledim obličjem in nepremično je pričakoval Albert odloka svoje matere.
Mercedes se ozre proti nebu z nepopisnim izrazom v svojih očeh.
“Sprejemam,” pravi, “kajti pravico mi ima plačati vsoto, ki mi odpre vrata v samostan.”
In vtaknivši pismo nad svoje srce, se oprime roke svojega sina in trdnejših korakov, kakor je morda pričakovala sama, odide proti stopnicam.
(Dalje prihodnjič)
Uporaben lan
Lan sejejo zaradi semena, iz katerega pridobivajo znano laneno olje, in zaradi vlaken, ki jih tko v platno. V Sloveniji so nekdaj lan gojili povsod, ga doma trli, predli in delali iz njega platno.
PODPIKaJTK .-JL.uV'ENSKB TRGOVCW
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober stadaljni razvoj.
Hvala!

Selitvena raz
TSEVK« M
rodaja
ZMAGO VALEČ — William Lynch, 18 let stari višješolec iz Bremertona, Wash., je pri primarnih volitvah zmagal nad 60 let starim predsednikom šolskega odbora. Lynch je dejal, da je “napreden konservativec”. Pri: dvigajočimi se mu vsled ganje-glavnih volitvah nima nobenega j nosti, pohiti Albert k Mercedi tekmeca.	I in ji pokaže pismo, ne da bi mo-
15002 Detroit Ave. Lakewood Downtown, tel. 521-3252 zadaj veliko parkališče
| Slovita moška oblačila iz Zapadne Nemčije iz slovitega trajno zlikanega, trpežnega trevira blaga. Moške obleke, | površniki, hlače, vsakih mer in barv. Ogromna izbira.
KUPITE SEDAJ PO RES VELIKIH PRIHRANKIH!
20% - 3091 - 40% CENEJE!	|
imŠH ZVEZDA”
priredi
VESELOIGRO V TREH DEJANJIH
“MATURA”
¥ u@dg|]©, 7. novembra fill
ob 3.30 popoldne	1
V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio GOSTUJE IGRALSKI KROŽEK
OSEBE:
Profesorski zbor:
Dr. ŠTEFAN DVORNIK, ravnatelj gimnazije Dr. DOMINIK ČEBULA,
profesor filozofije .............. JANEZ TOMINC
Dr. BRANKA VIDOVIČ,
profesorica naravoslovja ........... MOJCA SLAK
Dr. EDMUND VRTAČ,
profesor matematike	SREČKO GASER
Dr. KLOTILDA MOZOLJC
profesorica literature	ROŽI DOLINAR
Dr. ANA MATE,
razredničarka 8.b ............... ZOFI MALOVRH
EMA ZORC,
telovadna učiteljica ........... NENCA HOČEVAR
Učenke 8. b. razreda:
KATJA SLADARJEVA ............... MILENA	DOLINAR
MALI JEVA ....................... MARIJA	KOCJAN
VOGLARJEVA ....................... REZKA	DRAGAR
Ostali:
VALENTIN KRANJC, mlad športnik ... PETER	DRAGAR
TONI, šolski sluga ................ FRANK ZALAR
Ivan Jakomin

BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — 59th & Kedzie Cor. Doing gd. bus. gd. oppty. for two. Owner must leave for Europe. $14,000.	778-9336
Režiser: IVAN JAKOMIN Šepetalka: JULKA ZALAR
Masker: DR. MILAN PAVLOVČIČ
Oskrbniki odra: JOHN MIHALIČU in JOHN KOKAL
PO IGRI VEČERJA IN DOMAČA ZABAVA S PLESOM IGRA JOHN GRABNAR ORKESTER
EURGPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
POSTAVILA SE JE — Tiziana Sozzi, 22 let staro italijansko dekle, je prva poklicna dirkalna jahačica v Italiji. Na levi jo vidimo, ko čaka na tekmo, na desni na konju pri tekmi v Milanu, kjer je do samega konca vodila, pa vendar za las tekmo izgubila.
EUCLID POULTRY
v rolo*) imqnw vedno očiščene oiščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberita!
HOWARD
*4» KAST 185 STREET, EUCLlB
BAKER
KB 1-8187
1 JOS. ŽELE IN SINOVI |
ZAVOD	=
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: 361-0583
URAD
COLLINWOODSKI
452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118	|
Avtomobili in bolniški voz redno in, ob vsaki uri na razpolago	jjj
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	E