76. številka.
Mi^J« z* avedo 26. junija 1895.
(*_Trstn!_v torek »večer dne 25. junij* 1895.)
Tečaj XX.
„EDINOST"
ithaja po trikrat na ted-n * featili it-danjib ob torkih, četrtkih
>n aobotah. /.jutranje izdanje w-baja ob 0. uri zjutraj, vttćernu pa ub 7. uri večer. — Obojno izdanje nune t J««1*B meifc . I. —M, izven AvMrij« f. 1.4(p £» trt Birsec . . . 2.A0 .	. .4.—
M pol leta . . , b,— ... (<■— ta vm leto . , , 10,— ... I«.— Na naračbe brez prileten« naročnine a*
■e Jemlje eiir. Poinmičre številke no dobivajo v pro-dajalnicab tobaka v Imtu po a nvč., iiven Trjta po 9 nrč. Sobotno vefternn udanje v IrntH 4 ni., izven Trsta S ul.
Glt
EDINOST
Oglasi *o rakune p<> Uri Tu * p*titii; t\ un«li>»t« i di'bolimi rrkttnt m* [>Uon|>> prOHtor, kolikor obn.-fjt »ai*l>iib »riiir. 1'oalana. »■»mrtntce in j»vmir:»h»»li», do-tuu^i oifluii itd. »n računajo po pogodbi-
Vm dupiti naj so pošiljajo uredništvu ulica CaH<>i iD.k »t. IM. V'ttko pisuiu mora Kili fri»nk<>»,in'». ker nofranlmvan* t« ne »prej jnmjo. ltokopUi •« u« vrtajo.
Naročnino, reklamacijo io oglato sprejema m>ravniitvo ulica Molino pic-colo h«t. 3, II. uaiht. Odprt« rekUrnaoija •<> proite po&tnine,
lilo Blovenaketfa politiAne^a druitva za Primorsko.
„r riHnmtl J* mor"
Poročilo
odbora pol. drnHra „Edinosti" o dogodkih t mino-lem druitrenem lotu' (Konce).
Razpisale so se nove volitve in z razpisom je zopet |>riA'o ogromnega dela za naše predsedništvo. To vam je bilo skrbi, truda in pisarij. Shod se je vršil za shodom skoro vsako nedeljo širom po vsej Istri, in voditi je bilo volilno agitacijo.
Takoj po razpisu volitve uložili smo prošnjo na namestnistvo in minLterstvo, da bi se prvotne volitve za kmečke občine ne vršile po mestih, ampak po posamičnih selili. Tema prošnjema je bil povod ta, da vemo iz mnogoletnih skušenj, kakim napadom in nevarnostim so izpostavljeni naši volilci po laških mestih in da smo vedeli, da ob takih nasilstvih mora trpeti v zakonih zajamčena svoboda volitve. Rešitev tema prošnjama sicer ni odgovarjala našemu namenu, vendar pa se nam je zagotovilo, da se bode skrbelo za svoboduo volitev tudi za slovanske volilce.
Kmalu zatem je bil v Pulji sestanek istrskih prvakov, pri katerem je bil izvoljen osrednji volilni odbor se sedežem v Trstu. V ta odbor je imenovalo tudi naše društvo svoje zastopnike.
Postavili smo svoje kandidate za kmečke občine 4 politiških okrajev. Gledć na osebe kandidatov izvršile so se leto* nekatere pre-membe, potrebne z ozirom na obstoječe od-nošaje. Ali to rečemo, da je slovanska večina dežele istrske vsaj kvalitativno izborno zastopana v deželnem zboru. Z vsemi svojimi osmimi kandidati zmagali smo sijajno: sedmorica je bila izvoljena jednoglasno, osmi pa z ogromno večino. Izid v teh 4 okrajih je nadobudilea za bodočnost in je dokaz, da nasprotnikom je definitivno odvzeta nada, da bi kednj mogli Še vspeti v teh okrajih; so-sebno pa smemo biti ponosni, da smo tako junaško odbili v politiškem okraju Voloskem kombinovani napad nasprotnikov in domačih zaslepi |ence v.
V dveh politiških okrnili — Puljskem in Poreškem — smo propali, ali zmagali bi bili tudi tu, da niso nasprotniki ravno v teh dveh okrajih osredotočili vseh sredstev nasilja in prevare. Zlasti v okraju poreškem je narodna zavest napredovala orjaSki in je ljudstvo samo najkrepkejše reagovalo proti ne-nezakonistim, kojih se je posluževala nasprotna stranka po svojih molilnih komisijah.
Postavili smo svojega kandidata tudi za mestno skupino Volosko-Kastav-Moščenice-Lovrau in zmagali smo veliko večo večino nego pri prejšnjih volitvah. Za mestno skupino Pazin-Labinj-Plomin sicer nismo postavili olicijeluo svojega kandidata pač pa je nastopil kot lak dični rodoljub g. Fran Flego. Padel je sicer, a pauel je častno. V glavnem mestu Pazinu je dobil skoro polovico več glasov, nego italijanski kandidat — znan kot naj-
PODLISTEK.
81
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska piipovest XVI. veka.
SpiH«| A. Š e n o a.
(Dalje.)
Uprla se je zemlja. I tega še bilo je treba! Kraj tolike nevolje še metež v hiši, a čreda brez glave. Tega ne more, ne sme biti! Bilo je dovolj ustrežljivih in Draško-vičevih ljudij, kateri so pred narodom pov-sodi izvračali vse na lepo in dobro, ki so belili gladkim jezikom, kar je bilo črno. Toda zastonj je, lioteti rešiti to premetenostjo, ko gredo duše. Dobro seje znaio, kaj je. Hrvati, ako i niso bili „študirane glave*, bili so ljudje zdrave pameti, in makar jim i podbau gospod Lacko Bukovaški okrasil vse, kakor je najbolje znal, odgovorili bi mu oni: „A
hujši radikalec — dasi je za tega poslednjega glasovalo 26 c. k. uradnikov, česar ne bi bili pričakovali; v Plominu in Labinju smo pa propadli. V Plominu pa bi se bila volitev vršila drugače, da ni bila volilna komisija v italijanskih rokah. Sploh pa stoje* stvari tako v tej mestni skupini, da smemo z gotovostjo računati na zmago pri prihodnjih volitvah.
Z ukupnim izidom smemo biti torej zadovoljni, neglede na dejstvo, da je ostalo številno razmerje v zbornici pri starem. A skupni izid bil bi izvestno drugačen, da je bilo dotire volje tudi na drugih straneh, kn-koršne dobre volje smo tudi smeli pričakovati po vsem, kar se je bilo dogodilo. Krivda torej ni na naši strani, niti smemo česa očitati našemu ljudstvu na tem, da se stvari niso premenile tako temeljito, kakor se je bilo nadejati; marveč so krive stare tradicije, katerih se ne more iznebiti vladajoči zistem.
No, mi smemo veselimi nada mi zreti v bodočnost, kajti naša popolna zmaga v Istri je le vprašanje časa,
V minulem letu smo imeli tudi tri izredne občne zbore : prvega dne 3. julija 1894, drugega dne 18. septembra in tretjega dne 23. oktobra. Sklepati je bilo o resolucijah, o katerih nismo mogli razpravljati na rednem občnem zboru radi nedostatka časa. Prvi izredni občni zbor je bil brezvspešen, ker se je predsednik Man d i č na obžalovanje nas vseh odpovedal na svoji časti. Pozneje so se pa poravnala nesporazumljeuja in se je shod nadaljeval dne 18. septembra. Na tem shodu je poročal g. posl. Ivan vitez Nabergoj o svolem delovanju in o politiškem pol^ženju sploh. Po daljši in jako živahni razdravi je zbor izrekel zaupanje vsem slovenskim poslancem, izvzemši Hohenwartovce. Na tretjem izrednem občnem zboru so se razpravljale resolucije gospodarskega značaja — zadevajoče strogost pri iztirjevanju davkov, prodaje soli za živino, nadlegovanje gostilničarjev po mestni oblasti radi ciinentiranja mer — in je dotične sklepe predsedništvo prijavilo našim poslancem.
Dne 7. oktobra je sklical posl. Ivan vit. Nabergoj volilski shod v Skednju. Shod je bil obiskan izredno mnogoštevilno, predsedoval pa mu je predsednik našega društva g. Matko Mandid. Najprvo je poročal g. posl. Nabergoj o polotiškem položenju in je zbor uprav viharno odobral njegova iz-vanja. Znamenita je resolucija, ki se je vspre-jela nato na predlog g. Sancina-Drejada in ki seje glasila : „Na današnjem shodu zbrani volilci izrekajo g. poslancu Ivanu Nabergoju zahvalo in neomejeno zaupanje, naglašujč še posebno svojo zadovoljnost, da je izstopil iz Hohenwartovega kluba in se lako približal hrvatskim poslancem". S to resolucijo so vrli škedenjski volilci kaj lepo preludirali posto-pauju naših zastopnikov na shodu zaupnih mož v Ljubljani.
ja! Nočemo tako. Znamo, kaj se vali izza hriba!" In bilo je zborov po dvorih, in dasi je bil sneg visok in pota slaba, vozarila se je gospoda jeden do drugega, gotovila se in zagotavljala, snubila in zaklinjala, da je hoditi po starem pravu,
Gašpera Alapiča našel je glas o Draško-vičej ostavki v Vukovini, po obedu. .Ha lia ! ali tako, domine col lega V" nasmehnil seje grbež, obiisavši si prtičem mastne brke; „bene". To bi pomenjalo, pojdi i ti z milim Bogom, kutne Gašpar! odstopi od svoje polu-bauije, tla ne bodeš prejasnemu nadvojvodi Karlu napoti. Pojdem, pojdem! Ali prej, da nekoliko pobanujem. Da, pokažem tej go-| spodi, da sem še hrvatski ban, pri moji sablji, pokažem. Pa da vidimo!4
In napisal je Gašo (Gašper) pismo Ivanu Petričeviču, prabeležnika kraljevine, naj se . skličejo gospoda stanovi in redovi kraljevine
Na to je razpravljal g. posl, Nabergoj o mestnem gospodarstvu sploh in o davku na užitnine še. posebe. Dohodki občine so toliki, da bi prav lahko izhajala brez toli go-rostasuega davka pri — racijonalnem gospodarstvu. Vsprejela se je v zmislu teh izvajanj nastopna resolucija: „Naj se predlogi skupna prošnja v tem zmislu, da vlada ne dovoli občini tržaški pobirati še nadaljnja tri leta sedanji davek na užitnine*.
To prošnjo je pozneje sestavil tajnik našemu društvu, g. Maks C o t i č — pri čemer mu je šel na roko g. Ivan vitez Nabergoj in bodi temu gospodu izrečena iskrena zahvala na tem mestu! — Prošnja st> je pre« čitala in odobrila v odborovi seji dne 11. novembra 1894. Nabirali so se podpisi po vsej okolici in odposlala se je slednjič viso-keirtu c. k. finančnemu ministerstvu.
Ta visoka oblast sicer ni ugodila v polni meri tej prošnji, ali doseženo je bilo vendar toliko, da je dovolila pobiranje dosedanje užitnine le še za jedno leto upnmo, da zadnje.
Poročujoč o gibanju društva ter o važ-nejih politiških dogodkih, ki so ali dali povod temu gibanju ali pa so vsaj v zvezi z onimi interesi, koje zastopati, gojiti in pospeševati je dolžnost pol. društvo „Edinost", ne smemo pozabiti svojega glasila, lista „E d i-nosti*. Sleharni razumnik ve ceniti vrednost javnega glasila bodisi za pol. društvo, ali za stranko, ali pa za odlomek naroda, kojega interese je še posebe braniti pred javnostjo. Javno glasilo je žila dovodnica in odvodnica, posredujoča med možmi delujočimi v središči društva, ali stranke, ali naroda, ali odlomka naroda, in pa med javnostjo. Potom javnih glasil se odtekajo v javnost iz središča želje, nameni ki migljaji zaupnih mož, a po istej poti prihajajo želje in zahteve javnosti v središče, na uvažtnje mož, kojim je poprijeti inicijativo za izpolnjenje teh želja in dosego teh zahtev. Tako je ludi v našem slučaju list „Edinost* neizogibno potreben posredovalec med ljudstvom in društvom. Brez posebnega glasila bil bi nemogoč potreben kontakt med javnostjo in društvom. In uprav uverjenje o tej veliki važnosti lastnega glasila napotila je takratni odbor, da se je pred koncem leta 189:) bil odločil za popolnjenje lista „Edinost", odnosuo za šestkratno izdanje istega na teden. Mnogokateri so dvomljivo zinajavali z glavami, videči pred seboj že v bližnji bodočnosti kolosnleti fiasco. Mi se nismo plašili, iu hoteli smo poskusiti, dasi smo vedeli, da bode ta poskus v zvezi z ogromnimi stroški, ki niso v nikaki razmeri z dohodki. Poskus se je posrečil vsaj v toliko, da imauio sedaj jasen dokaz, da tržaški Slovenci lahko vzdržujemo svoj dnevnik, ako z a r e s n o hočemo. Kajti zadovoljstvom dajemo slavnemu zboru na znanje, da se polagoma množi šie-
v Zagreb v državni zbor na nedeljo (butate leta 1877., da se posvetujejo o prevažnih poslih domovine.
• *
Uila je nedelja Cantate, bilo pred po-ludue po peti maši. V dvorani biskupskega grada zagrebškega šetal je človek majhne postave, črne brade, v svil jeni biskupski halji in pod rdečo čepico — Juraj Draško-vič. Roke je držal v žepih iu nemirno se je zibal. Na čelu bila mu je brati nevolja. Pri oknu stiil je starikav, okrupen človek v višnjevem dolinami z velikimi srebrnimi gumbi — podban Bukovački.
„No, a kako stoje stvari, spectabilis ?' vprašal je nadbiskup. Jaz ne vem ničesar. Že dva dni sedim v Zagrebu, a nobeden ne pride k meni. Hrvatska gospoda je menda pozabila, kaj je knez Juraj Uraškovič. No, gospod podbau, je-li ste bili dober apostelj, je-li ste nalovili rib ?tt
vilo^raročnikov našemu listu in se tudi lepi« množi vsakdanja razprodaja po mestu stanje se torej vidno boljša. Na boljše gremo, ne na slabše. To je dobro znamenje. S<<veda šr nismo dosegli ravnovesja med dohodki in stroški m še vedno presegajo stroški dohodke, ali sodeči po dosedanjem razvoju, smemo pričakovali za trdno, da dosežemo talao ravnotežje v nedaljui bodočnosti, ako se še neko-iik o povzdigne zanikanje rojakov naših za list. Požrtvovalnost posamičnih blagih rodoljubov je zasnovala sedanjo obliko listu, a splošna požrtvovalnost naj mu še bolj utrdi že ustvarjeno podlago ! Seveda pravijo mnogi: saj bi podpiral list, ako bi bil tak in tak— pri tem pa je čuti toliko in tako mnogovrstnih želja, da jih človek komaj beležiti more. Ali oni, ki tako pravijo, stoje na povsem krivem stališču, ker le po izdatni podpori se more list boljšati in pri zadostni podpori bode gotovo možno ustreči marsikoji dosedaj neizpolnjeni želji — list bode boljši. Zato pa nikar ne rek aj te: „Ko bode list tak in tak, ga bodem podpiral!" — ampak: .Podpirati hočem list, da bode mogel postati tak in tak, da postane boljši!" In tako bodi priporočena naša .Edinost" povekšanemu zanimanju iu posebni skrbi slovenskih rojakov!
Sedaj pa natu je izvršiti žalostno dolžnost. Dne 5. aprila t. 1. so nesli v Barkov-ljah v dolgem iu nepreglednem sprevodu k večnemu počitku moža, mladega po letih a dozorelega po svoji delavnosti in po svofl veliki, neizmerni ljubezni do svojega rodu. Kdo ga ni poznal tega moža, kojega je bilo videti povsodl, kjer je bilo kaj narodnega dela — kdo ui poznal pokojnega Drago-t i n a M a r t e 1 a n c a ? ! Vse ga je poznalo — iu spoštovalo in ljubilo.	ga imamo
vedno živo pred očmi, kako je ta naj-pridnejši odbornik našega društva živo besedo iu rodoljubujiui ognjem sodeloval pri odborovih sejah. Kakih pet let je nosil pokojnik kal smrti v svojem telesu, ali duša mu je bila zdrava iu sveža do zadnjega iu v tem srcu je kipela do zadnjega diha ljubezen tlo svojega rodu. V pokojnem Drago-tinu je bilo poosebljeno narodno poštenje, tista idejalna nesebičnost, ki pozablja sebe in misli na ukupnost. L'verjeni smo, da govorimo vsem vam iz duše, ako vskliknemo na tein mestu: Časten iu hvaležen spomin bodi pokojnemu našemu sobojevniku in so-delalcu na narodnem polju — Dragotiuu M a r t e 1 a n c u ! (Pri teh besedah dvignil se je ves zbor raz sedeže v znak žalosti. Op. ur.)
V minolem društvenem letu je zadela huda katastrofa naše duševno središče, našo Ljubljano. Velikonočni potres smo občutili vsi kot vseobčo narodno nesrečo. Tudi tržaški Slovenci so pripomgli po svoji moči, da .se ublaži uaslavša beda. V dušno tolažbo pa hodi našim rojakom iskreno sočutje po-
• Vaša presvetlost lu odvrnol je kislim obrazom podbau, „j«z od svoje strani delal sem dan iu noč, d<\, vporabil sem ce!6 svojo podbausko čast, da pridobim naši stvari kolikor več glasov med plemstvom, toda zastonj !M
„Torej zlo, pa kako to?"
»Ne vem, a vse to vam je kakor kamen, iu kadar jih je človek samo nekoliko otipljal, takoj kričijo: „Alni, i ta hoče postati Nemec!"
„Norijo. Ne znajo, kaj je potrebno državi, da bode močna. Mar ni bilo zadosti krvavih glav ? Norci!"
Argumenti slabo tu pomagajo, presvet-lost vaša/ odvrnol je podban. „Nekaj jim je šinilo v glavo od onega dne, koje vaša presvet lost položila bansko čast. Sabor uaj govori, kričijo, sabor." *
(Dalje prih.)
krajinskih Slovencev, želecih iskreno, du se Ljubljana skoro zopet dvigne iz podrtin ponovljena in kr.nnpj*a - sr<»di:*če in ponos vsega naioda.
Glede našega š o I s k r g a vprašanja nain je, /al, /a'»eležili, dri .-e nismo prišli tlo toli »aželjeat? rušit ve. IJtok nasili staiišev leži še vedno pri naučnein minister-si vil. Ali po dogodkih i/ zadnjih dni, pu odstopu iiiiinsterstva NVindischgraeUuve^a, se ne čudimo več, da ni rešilo tega vprašanja : bilo j" tako oslabljeno in obnemoglo, da se je plašno izogibalo tudi kočijiveinu šolskemu vprašanju tržaškemu. No, nadejamo se, da se po inicijativi odbora našega društva te dni store potrebni koraki na uajkompetent-nejšein mestu za koiiefino rešitev tega vprašanja.
Završiti nam je! Ob koncil — slovo. V minulem letu nas je ustavil bivši zastopnik I. okraja tržaške okolice, g. dr. A ndrej Sanein! Mil je to zast ipnik kakoršnib Kog nakloni vsej okolici! Dolžnost tu* veže, da se na tem mestu še enkrat, spomnimo neumorne delavnosti Sanciuove za blagor okoličanov ter posloviti se od njega z iskreno željo, da ntu bodi sreča vsikdar mila na njega sedanjem mestu!
Završili smo.
Politiške vesti.
V Tr»ti, dno 25. junija 1895,
Njeff. Veličanstvo o položeiijii. Vče-je bil zopet obed pri cesarju členom delegacij. Kakor pri prvem obedu je cesar tudi tem povodom obgovoril razne delegate. Kolikor toliko simptomatičnc so besede cesarjeve mla-dočeškemn poslancu dr. Ileroldu. Cesar; Jako me veseli, da ste govorili tako zmerno v delegacij i. Herold : Veličanstvo, meni je vsikdar do tega, da izrazim svoje prepričanje. Cesar: Tudi o bosenskem vprašanji postavili ste se na objektivno stališče. Herobl: Tuko smo smatrali vedno svojo nalogo. — Stal i t z u 'je rekel cesar: Prepričali ste se menda, da bodete morali ostati na Dunaju dlje časa, nego ste mislili. Sedaj bode v Trstu velikih slavnosti (ko namreč spuste v morje parnik „\Vien* O. uredn.) in razveseljivo je, da so se tako ladija kolikor stroji zgradili tu doma.
Delegatu Lupulu, členu konservativnega kluba, je rekel cesar na zatrdilo, da hoče omenjeni klub podpirati vlado : Nadejati se je torej, da se res skoro reši proračun- — Z delegatom dr. K 1 a i č e m je govoril cesar o deželnem zboru dalmatinskem izrekši svoje priznanje na delovanju tega zbora. Tudi do delegata P i u i n s k e g a je vladar izrekel željo, da se skoro dožene razprava o p r o r a č u u u in pa o preosnovi civilnega pravdnega reda. Vse te izjave kažejo, kako živo in nesprestano se zanima naš cesar za javne odnošaje, ter da je dobio obveščen o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ali usodnega pomena so besede, ki jih je izrekel cesar o postopanju nemške l o v i e e. V pogovoru z levičarskim delegatom P romb e r j o m j e namreč cesar najodločneje obsodil vedenje nemške levice ob zadnji krizi. D o s 1 o v n o b e s e <1 i 1 o cesarjeve izjave sicer ni prišlo v j u v-n o s t, ali dognano je, da je isti govoril jako r e z k o in daje n a j a s e n n a č i u izjavil svojo nezadovoljno s t. Vest o tej izjavi cesarjevi provaročila je ne-navadno gibanje med pailaiueutaici in sodijo v obče, da ta obsodba z Najvišje in naj-objektlvuejše strani zuači siurteu vdarec itak že obnemogli stranki nemških liberalcev. A mi se moramo le veseliti na tem, da se bliža enkrat konec vseaiožnosti skozi in skozi popačene in do skrajnosti perfidne stranke : peilidne zaLo, ker je v jedni sapi sleparila navzgoraj se svojo lilinjeno lojalnostjo in zmernostjo, na vzdolaj pa je spletkarila v jednoiner. viieuiala strasti, hujskala narode med seboj, ki je postopala tako kakor ne sme postopati stranka, ki hoče veljati kot lojalna.
Državni zbor. Poslanska zbornica je vsprejela začasno trgovinsko pogodbo se Španjsko in pa vladno predlogo za pomoč ponesrečencem na Kranjskem in Štajerskem. Pri razpravi o tej posle lnji predlogi je izjavil grof K i e 1 m a n s e g g, da ja katastrofa v Ljubljani pokazala, kako /.vesto
drže skupaj dežele in narodi, ko treba odvračati nevarnosti.
Avstrijska delegacija je vsprejela včeraj proračun vojne mornarice po vladni predlogi. V razpravi »e je poveljnik vojne mornarice baron S t e r n e r k jako laskavo izrazil o naših inženerj:h, o katerih poslednjih govore laskavo vsi inozemski strokovnjaki. Na velikih potovanjih vrše častniki povsem zadovoljivo svojo nalogo glede na povspeievanje naše mednarodne trgovine. Delegat B i a n k i n i pa sodi povsem drugače o oduoSajili v naši vojni mornarici. Trdi namreč, da vlada v istej pivtekeijonizem in da imajo povsodi prednost aristokratje. Za to svojo trditev je tiavel raznih vzgledov. Posebno pa je grajal, da se pošiljajo v pokoj še mladi, nadarjeni in za službo popolnoma sposobni častniki.
Različne vesti.
OJlikovanje. (*4osp. Srečko M a g o 1 i č, vodja I It jiiftrje ve tiskarne v Celji, odlikovan je bil na mednarodni grafični (tiskarski) razstavi prvo odliko. To odlikovanje je gotovo izredno častno že zaradi tega, ker so se te razstave udeležile najboljše tiskarske moči vseh delov sveta ; zato sme biti ponosen naš narod, da ima v vseh strokah odličnih tnočij, ki ne dosezajo samo izdelkov velikih narodov, temveč jih celo iiadkriljujejo. Čestitamo!
Izlet „Tržaškega podpornega In bralnega društva". Odbor tega društva vabi članove in prijatelje društva k izletu, katerega priredi v nedeljo dne 30. t, m. popoludne preko Hrpelj na Klane. Izletniki se zber<5 na kolodvoru pri Sv. Andreju ob 4. uri pop. in se odpeljejo z vlakom v Hrpelje.
Potres v Št. Vidu pri Vipavi O potresu v Št. Vidu javiti mi je, da je včeraj (23. t. m.) hišo g. F. Vrtovca posebno stresalo, da so zjutraj sosedje kar hiteli gledat, misleči, da se že podira, kajti ropot in šum bil 'je tolik, da je moral tudi najpogumnejšega na noge spraviti in oplašiti. Sunki, ki so bili ta dan najjači, ponavljali so se ves dan. Ob mraku je pa naenkrat po vsej hiši zasmrdelo po žveplu. Di užina se je zelo preplašila, misleča, da je nastal spodaj v prodajalnici ogenj Čudno se jej je pa vendar zdelo, da v slučaju ognja le po žveplu smrdi; kajti baš žvepla je v prodajalnici jako malo za kadenje vinske posode, dočim je obilo nevarnejših gorljivih stvari. OdprSi prodajal-nična vrata, udaril je skozi nje močan žveplen dim. Ko se je nekoliko pozi ačilo in okadilo, opazili so, da prihaja dim izpod tal. Navstal je krik, iu v par trenotkih bilo je gasilno gruštvo na licu mesta zbrano, dočim je preplašena g. Vrtovčeva družina velela iznesti iz hiše nekoliko posteljne oprave ter šla uživat gostoljubnost g. Kavčiča v njegovo hišo v Podbrjah, ker se jej v lastni hiši ne zdi več varno vsled prehudih sunkov in žveplane pojave. Vrli gasilci stražili so hišo vso noč. Ta strah deloval je na nekatere tako silno, da so iz strahu da bi se vas Št. Vid pogreznila v kako žvepleno btezdno, v sosednjih vaseh prenočišča iskali, dočim brumniše duše še vedno trde, da'sa v tej hiši mučijo duše pokojnikov po dnevu in po noči' — Stvar postaja vsak dan zanimveja, ozbilj-liiša iu nevnrniša; kako se konča ?
Iz Komna nam pišejo, dne 23. junija.: (O d g o v o r dopisniku „Dom o v i n e".) Nekdo je pisal dopis .iz Komna* v štajerski list »Domovina". — Dopisnik pa ni v Komnu, ampak tam ob Savi. Med drugim piše sledeče : „V Komnu je narodna zavest zanemarjena. Narodnjaki imajo sicer »Bralno društvo', ki pa ima malo članov. Italijanski uradniki in trgovci slabo vplivajo, ker vse preveč svojo italijanščino v družbo iu urade širijo. To je za slovenski kraj, kakor je Komen, gotovo neprimerno in tudi nepostavno. Tujca in tudi domačina mora jeziti ostudno piskanje vaškega pastirja, ko kliče zjutraj čredo tia pašo. On rabi najslabšo in naj-ostudnejšo piščalko, da slabše zadnji pastir v italijanskih Abrunih, kjer so te piščalke (Dudelsackpfeife) doma, imeti ne more'. — Tako dopisnik od Save. Zadja „Soča" je bila tako dobrohotna, da je ta dopis iz „Domovine'' ponatisnila; iz nje smo to vsebino posneli. —
Sedaj pa audiatur et altera para. — ; Ni res, da je tukaj narodna zavest zanemarjena, k ijti slovensko časopisje je pri nas
ogromno zastopano. Poleg Komna obstoje
„Bralna društva* tuli tia Volčjemfradu, v Škrbini, v Svetem, v Corjanskem itd. Naj-b Hiiejši k m 11 že rita slovenske časopise in m* zanima za novice po slovenski zemlji. — lralijan<ki ivadniM (tnknj sta samo dva) in trgovri (samo eden) ne vplivajo v to, da se preveč italijanščina širi v družbo in urade, ker toliko pri sodišču, kakor pri davkariji se uraduje — za slovenske stranke — slovenski. A tam v mestecu—ob zeleni Savi, kjer stanuje dopisnik, govorijo nemški uradniki še celo z slovenskimi strankami nemški. Ako ometi ena uradnika med seboj italijanski govorita, ni čuda, saj tudi Slovenec z Slovencem najraji slovenski govori. Vsi trije so udje tukajšnjega slov. „Braln. društva". I tal. trgovec je že čisto pošlo ven je.) Italijan; on in družina njegova govorijo samo slovenski. — Da pa ital. uradnik i na Slovenskem kraju služita, nista ona kriva, ampak mero-dajne oblastuije, ki pošiljajo Italijane med Slovence; oba bi gotovo rada službovala v italijanskem kraju, pa njiju želja je pium desiderium. —
Da dopisnika jezi rog vaškega past. rja, je čudno, kajti še nikjer nisem slišal, da bi vaški pastir čredo na pašo klical z bobnom ali trobljo, kakor vojake, ampak z rogom. — Ako dopisniku to ne ugaja, naj blagovoljno blagovoli podariti tukajšnjemu vaškemu pastirju primeren .inštrument", a poslednji ga gotovo vsprejme radovoljno.
Toliko v pojasnilo dopisniku iz Komna, oziroma od zelene Save. — „Sočo" pa prosimo, da — ker je pouatisnita dopis iz Komna iz .Domovine* — ponatisne v svoji prihodnji številki tudi ta dopis — Tako dokaže svojo nepristranost. — Dlxi! —
Benevolus.
Podrla se je streha. Minolo nedeljo popoludne pogreznila se je strašnim ropotom streha na stari bajti št. 4 v ulici delle Lo-dole (Sv. Jakob). Ta podrtina je last gospć Antonijo Nizzan in magistrat je bil že odredil, da so morajo s 24 avgustom vsi izseliti iz tega poslopja, katero kanijo podreti. Na vso srečo pri tem dogodku ni bil nihče poškodovan. Magistrat je poslal strokovnjake, ki so ukazali, da se baraka podprć, ker drugače bi se utegnila še razsuti. Stunovniki morali so se takoj izseliti. Tu imamo zopet jedno tržaško posebnost: bajte se podirajo, kadar — ni potresa.
Tatovi v Kialu. Kakor sploh na vsakem kraju, kjer se sestane mnogo ljudi, tako tudi v Kielu mednarodni tatovi niso opustili ugodne prilike, da olajšajo žepe ljubim svojim bližnjim. Dognano je, da je bila v Kielu izvrstno organizovana tatinska zveza, v kateri je bilo vej ženskih. Ta dolgoprsta zadruga je menda napravila izvrsten „gšeft". Tako n. pr je bilo ukradenih iz Hamburga v Kiel prišedšemu trgovcu 50.000 mark. To je že nekaj.
Morilka tvojega otroka. Polic, ofieijal g. Tiz je zaprl 2lletno Antonijo Bončino iz Ravnice pri Gorici, službujočo v hiši št 5 ulice del Foutanone. Gosp. Tiz imel je namreč to deklino na sumu, da je ona dotična brezsrčna mati, ki je zadušila svoje dete, katero so našli tinti 28 maja t. 1. na stopnicah hiše št 2 na trgu Giusepplna. Omenjeni ofieijal našel je baje pri hišni preiskavi stvari, ki so opravičile njegovo sumnjo. Dekle je deloma priznalo svoje hudodelstvo.
Sodnijsko. Včeraj stal je pred tukajšnjim deželnim sodiščem SOletni Ivan Hiti iz Trsta, bivši pisar pri notarju dr. Zenkovichn, obtožen goljufijo in tatvine. Din je tekom meseca febmvarja, marca in aprila t. I. s po-narejanimi računi oškodoval svojega gospodarja za 10 gld. 0(5 nti., izvabil pod raznimi pretvezami nekaterim strankam denar v znesku od 3 do Iti gld. 50 nvč., in ukradel omenjenemu notarju iz njegove pisalne mize skupno 80 gld. Obtoženec je skesano priznal svoje pregreške Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece ječe, vpoštevši razne olajhačujoče okolnosti, — 21 letni kmet Kami Daneu z Opčin dobil je 4 mesece ječe, ker je dne l'8 aprila t. I. v prepiru ranil svojega tovariša Karla Breme a.
CSEKSBffSRi;
Policijsko 31 letni težak Jurij Morn.-a
iz Cerknice je prijavljen policiji, da je rainoli večer v gostilni, ki je v hiši št. 9 ulice Belvedere, v prepira lahko ranil Antona Stok I a. — 82letnega težaka Josipa Mahneta i/. Pod rr »da s > zaprli, ker je razgrajal v gostilni v ulici H borgo. Pri njem so našli revolver in nož. — 21 letni težak Anton Pirman iz Trsta se je to noč nepozvan vtikal v opravila stražarjev, zato so ga le-ti spravili v luknjo.
Najnovejše vesti.
Dunaj (Poslanska zbornica.) Proračunski
provizorij se je vsprejel v drugem in tretjem branju. Proti so glasovali Mladočeki in poslanca Peruerstorfer in Kronavvetter.
Dunaj 25. V današnjo sejo kluba levičarjev je došel dr. Plener med občim odobravanjem. Plener se je zahvalil na dokazih simpatije
Beligrad 24 Zati ja se, da se skupščina snide dne fi julija v Nišu.
Desenzano 24. Obletnica bitke pri San Martina se je praznovala slovesno. Na grobišču se je služila sveta maSa, koje so se udeležile civilne in vojaške oblasti. Navzoča je bila velika množica ljudij.
Trfjovlimke brio>lAvk«.
Eaiimpeita. Pšenicu	jenen 7 03 7 04
PSenlcn 7.-.K maj-juni 189« 7.05 do 7*0« 0»«« z« jesen 6.77—5 79 It* za jesen 6 87 5.88 Komu
r.a juiii-juH «-24-628. ?a jnli-avgust 6-24—6-26
1'mmhhv« «ui t a ,„) j., Itii. ft # 9) _ 795 o,] 79 kil. f. f. 95 7-—\ ...1 hO kit. f. 7 ~ -710 od 81 kil. f. 7-06 7-10, od H'J kil. for 7-10—711. lei'mi i. H «5-H 90; pr,,«.. C50 -H 50 rž novu 6.25-«.35.
Trg v obče bolje, posebno za koruzo, katera ne jc popravili vsled poboljSuttja rprašoTanja na 15—20 iič. Pšenice prodaja 1500 mt. nt 5 nfi. lotje, rž tudi i nf. lotje. Vromo lepo.
Praga. NeitiiiniriMi *ladkor /njuni f. 12*35—. nova letina 13---. neznatno b ilje.
Praga. Centrifuga! „„vi, postavljen-v Trst in k curinu vred odpošiljate* preeoj 1.28 CO-1/8 75 Juli
-pt, f. 29. - -29 50 Coiicaund 29.----— Četvorni
---•• V glavah (noiIHi) 80 25 —. Padajoče !
Havrs. Iii»v:i Hhihom ^ooil nvrnice n„ j„nl 03.25 za oktobor 91.25. mlatil i.
Hamburg. Sunt«* Ifouil nverntfo z» junj 74-50 ■epteniber 74 50 dccomber 72 60 mirno.
Dun^Jnka bona SB junUa.
iaaa
daoe»	včeraj
Državni -lulfc v papirju .... !01.16	101.15
„ , v Hiebru .... 101 2"»	10I.2U
AvHtrijuka r«riia v r.latu . . . 122-75	('.»8.—
H » kronali . . . 102 25	101.3»
Kreditno h k olj o....... 407.25	407.75
London 10 L* t........121.16	121 15
Napoleoni......... 9.6I	»•611/«
aO»««rk ........11.85	H.S4
100 italj. lir .......
80
iša
na 1<
»pem prostoru
v Svetem, pri Komnu
je na prodaj. Poleg biše so druga gospoda r s k ji p o s 1 o p j a iu v e 1 i k v r t. Vse skupaj je prav pripravno za gostilno in pro-dajalnico. Natančneje podatke je dobiti pri g. Antonu Sorliju, kavarna Commercio v Trstu.
JAKOB STKLIKELJ - TRST I
vta C .serma it. 16 uhod plazza della Caierma.
(fuujirutl fUki njatmei),
prodaja po n<-verojettiili nizkih conah vsako-vr>tna angli-ska
kolesa. (bioykle)
5 ZiistopKtvo koles „Adler" iz tovarne H. J Klejer Frankfurt iu „Viktoria Cjrkle
2 w
o r k h" Wolvcr haniptoii AngleSko. ^ Kolesa A<lb r' s ■ svetovno *n.ma in »e ra-■ l-ijo v nemški vojski. 2 .la
tnei 8e 7.1 vsako kolo 12 incdecov; kdor 9 no zna voziti, uau£> ne brezplačno. — PoBilja ^ se na deželo in na r«e kraje.
VVimm
na Notranjskem
je oddati za eas	poletjn veC lepili,
bliranih sob. —	NutunCnejo so izve
lastniku Ant.	KovSca, v Planini.
f
1110-pri
Zdravljenje krvi
Onj „T i moč u mi i cvet- (MilluHori).
či<ti kri torj.i izvrutno Hredntvo proti onim »lutajom, peče v iolodcu, kakor proti slabemu p rob uvijanju in homoroidain. Ji deti omot za oz I ra v ljenje, btoii 50 nt. tor ne dobiva v o.llikovaui lekarni
PRftXMI\RER „flj due Mori" Trsi, veliki trg.
»i/
Srečke za zidanje cErkve ob jubileju cesarjevem
Glavni dobi<«>k
30.000 goldinarjev
vred
Srečke priporočajo: Marco Nigris. Enrico Schiffmann, Giuseppe Zoldan.
La.stuik politično društvo .Ediuost*. — Izdavatelj iu oilgovorni urednik: July 31 i kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.