Štajerske vesti. •—š— Iz ormoškegs okraja. Na Humu je praznoval predzadnio nedeljo v krogu članov okrajnega šolskega sveta, obeh županov in neikaferih prijateliev v ožjem krogu jako skromno 251etnico svojega tamošnjega službovanja nadučitelj tov. Anton Porekar. Ostani nam ohranjen se mnoga leta! —š— Nekai pripomb k našim uradnim konSerencam. Ker so naše uradne konference pri koncu. dovoliujemi se nekai1 pripomb k njih poteku. — Večinoma so res te naše konference prave uradne konterence. kjer vlada stroga roka sv. Birokracija v osebi g. šolskega nadzorniika. Skraino previdno morajo izražati govormki svoie mnenje, da ne pridejo v navskrižje z nadzoriTikovimi vladnimi možgani1 ter iim ni odvzeta beseda. Prvo pri teh uradnih konferencah so neobhodno po'trebne •vdanostne izjave na vse strani, kakor c. kr. oikrajnim glgvarjem, c. kr. deželnerjiu šoiskim nadzoirnikom itd. Res lepo ta, a še lepše bi se mi zdelo, ko bi imelo učiteljstvo priliko pozdraviti te razne svoie prijatelje in zaščitnike o priliki uradnih ko«ferenc vsaj tupatam v svojii sredini. Oh, ti servilna učiteljska duša! — Kakor sem posnel iz nekega poročila, jih je dal nadzornik dobro pod nos istim, ki se zgražaio na dolgih konferencah. Seveda, najprej dolgovezno, tudi do dve uri trajajoče nadzornikovo poračiio, o katerega duhoivitostii in temeljitosti se nekateri poročevalci n& miorejia dovfllji pohvalno izraziti, zatem pa reierati na kg. Da, na kg, ko vendar mierijo nekateri kvaliteto svojih reieratov po številu pol; tako se mi je letos pohvalid ne'ki tcvariš, da je napisal o risanju celih 20 pol. Siromak, ki to piše, še večji siroinaki^Pa tisti, ki morejo trj poslušati. — Nisem za površnost, nikakor ne, a sem mneniia, da se lahko pove marsikaj v enem saraern stavku jasneje, katoor ima to reierat na celi strani. Kratki, jasni irr jedernatii naj bi bili niaši referati Kaj pa naj šele rečemo našim debateriemi! Tu ni konca ne kraja, vsak hoče priti na vrsto, da se mogoče čita njegovo ime potem v časnrških poročilih in da vidijb na višjih mestih, kako živo se zanima sestradano učiteiljstvo za idealna šolska vprašanja. Tako je, recimo, na neki uradni konferenci bil podan nadvse temeljit referat o črtežu šolskih zvezkov, ki mu je sledila dolga, deloma burna debata. Kadar je kaka stvar preroleta že dodobra, pa se oglasi eden, ki še ni prišel do besede, napravi najprej dolg uvod, našteje vse, kar so omenili že predgovorniiki. se izrazi nazadnje, da se z vseni strin|a ter nima ničesar dostaviiti. Na tak način se naše konference raztegnejo po nepotrebnem v brezkončnoist in prav lahko smo veseli, da sitto učitelji tako sami med seboOer se ne smešimo s svojifli debatira^ njem pred širjo javnostjo. Debate so neobhodno potrebne, ker oživljajo naše kon- take, kakor sem prei omertil. Le pri stvari ostati in ne mislitiv da isti nmogo pove, ki mnogo govori. Naše konierence bodo kratke, primerne dietam ter bodo zadovoIjile vsestransko, najbrž tudi g. okr. šolske nadzoTnike. — Zveza slov. učiteljev iin učiteljic je letos nasvetovala, da predlaga uičiteljstvo uvedbo V/idrovega »Mojega prvega berila.« Kolikor sem posnel iz po^ ročil, je bil predlog sprejet na konierenci za gornjegrajski in vranski okraj z večino glasov ter na konferenci za ljutornersfci in gornjeradgonski okraj soglasno. (Čast!) Tu smo se pokazali učitelji zopet kot pravi cincarji. Seveda, ko gre za knjigo, ki jo je sestavil naš člotvek na pcdlagi ninogoletnih izkušenj. ko gre za knjigo, ki jo ie sestavil preprost ljudskošolski učitelj, tu ie ireba iskati pomislekov za uviedbo, ker takih slučajno nii. Čisto kaj drugega je, ko gre za knj/igO', kj jO' je sestavil kaik c. kr., posebno še kak c. kr. proiesor; tu ni nobenih pomislekov. Proti knjigi pa, kj je izšla naravnost iz živl]enia, pa so naši c. kr. patent - pedagogi, za katerimi caplja učiteljstvo, ne da bi se upalo misliti samostojino in odločevati samostojno. Večina1 konferenc se jie odločila za to, da hoče učiteljstvo kniigo dobro preštudirati. Ali je res potrebno za presojo začetnice, povrhu tako enostavne, kot je Widrova, kar celo leto?! KdoT se ie za knjigo zartimal, jo je lahko pregledal že letos, drugi pa bodo za eno leto ravno na iistem stališču, kakor so bili letos. Opazil sem, da so se spravili na oceno 'knjige ljudje, ki v elementarnem raaredu še nikdar poučevali niso, take ooene gotovo niso merodajne. — Govoril sem s priznano dobro elementarno učiteljico, ki deluje že 30 let v I. razredu. Ta se je izrazila o Ktulčevj »Moji prvi čitanki«. da je za naše šolle nerabna, a ie bila takoj navdušena za uvedbo Widrovega »Mojega prvega berila.« Krulčeva analitično-sintetična metoda ni nič no vega. ker smo se ie že pred 20 leti učili na učiteljiščih, a v učiiteljskih vrstali ni našla primernega odziva, ker ni prikladna, posebno za šole na kinetih ne. Le malo po^ miislite, kdaj in kako pridemo do čitanja in pisanja po Kruličevi začetnici! Kako pojde z obravnavo besed, ki podajo dve do tri nove črke in to pri nas v prenapolnfenih razredih. povihu pri slabem šolskem obisku? To ie z V/idroivo knjigo čisto druga. Koj v začetku nam poda vse samoglasnike, ki nam poitem tako dobro služijo za vezanje s soglasniiki. Seveda vse ;slike niso prikladne za vse kraje, a temu ie težtoo ustreči. Po mojein mnenju bi podobe smele biti izvršene bolj precizno, a drugače so ravno zaradi svoje enostavn-osti pripoTočljive ter odgovorjajo popolnonia svoiemu namenu. Krulčeve podobe so res lepe, a nudijo preveč, služijo bolj nazornemu nauku kakor čitanju, a Widrove so izključno v oporo spoznanju in pomnežu posameznih črk. Krulčeva knjiga ie res lepo opremljena, ima lično gosposko obleko, dočimj Widroiva v preprosti kme-tiški suknjici. Najbolj pa gotovo imponira tovarišern c. kr. grb ter podoba z deklico, ki ponuja cesarju šopek cvetic. Res lepo! A meni bi še bolj ugajala podoba, predstavljaioča našega presvetlega cesarja, ki deli med sestradano učiteljstvo iz polnih žakljev cekine, a na drugi strani slika, kakor io ima Krulčeva knjčga. Prva slika bi kazala dobrosrčnega, pravičnega, ljubega našega vladarja, a druga hvaležnost in vdanost šolske mladine napram svofemu dobremu deželnemu očetu, — Upam pa, da pridemo počasi do prepričanja, da je ljiudskoSolski učiteij sam poklican in tudii dovolj zmožen sestavljati knjige za ljudske šole ter ne poitrebuje v to pomoč kakih nadpedagogov. Nepraviino se md tudi zdi, ako kak ckrajni aii deeelni šolski nadzornik izdaia knjige pod svoiimi imenom. posebno, ako so mu jih v resnici sestavili ljudskošolski učitelji ker se potem čuti učiteljstvo moralično vezano, se podvreči rabi takih knjig. — Kar pa se tiče prep^rnega Widrovega »Mojega prvega berila«, upam. da učjteljstvo popravi to, kar je zamudilo letos ter predlaga drugo leto uvedbo te kniige na vseh naših šolah. a. —š— Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschait Steiermarks«. Odbor poroča: Dne 20. avgusta je umrl član nadučitelj Aiojzii Svetina, dne 16. septembra pa ravnatelj Josip Resch. — Po1 § 3. a pravil se mora čimprei plačati za ta 114. in 115. smrtni slučai po 2 K. — V letu 1913 zazna1muje društvo 7 smrtnih slučaiev.