Po zaplembi druga izdaja. 3|
HKdnlštffo in nprništn:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
*zbaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
naročnina listu:
Celo leto . .	. . . . 12	K
Pol leta . .	. . , 6	K
Četrt leta . ,	• . . 3	K
Mesečno . .	... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 8.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 18. januarja 1909.
Letnik I.
Dovolj!
Zadnji čas nas naša ljuba avstrijska vlada kar obsiplje s šolskimi nadzorniki. Najprej je zahrbtno ustanovila čisto nepotrebno mesto tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem in imenovala na to mesto najhujšega nasprotnika Slovencev, odpadnika profesorja Belarja. Temu je takrat sledila ustanovitev mesta nemškega okrajnega šolskega nadzornika na Spodnjem; Štajerskem. Na Koroškem je imenovala za nadzornika hudega narodnega nasprotnika in pravkar čitamo, da je za deželnega šolskega nadzornika 'na Primorskem imenovan trd Nemec dr. Robert Kauer, profesor na državnem gimnaziju v 13. okraju na Dunaju, dosedaj prideljen tržaškemu namestništvu, oziroma deželnim šolskim svetom (gori-ško-gradiškemu in istrskemu. Za slovenske in italijanske šole na Primorskem je torej imenovan zopet Nemec. V teku enega meseca nam je vlada vrinila kar štiri nemške šolske nadzornike. Ce to ni očitna krivica slovenskemu narodu, potem ne vemo, kaj je sploh krivica. Da je vlada nenaklonjena Slovencem, je že stara resnica, da si pa drzne proti nam tako krivično postopati, to je pa naravnost izzivanje slovenskega naroda.
Imenovanje dr. Roberta Kauer za deželnega šolskega nadzornika nam {laje priliko, da si nekoliko ogledamo razmere na Primorskem, posebno v( Trstu in Istri. Kdor pozna te žalostne razmere, ta še le more (prav spoznati, koliko' mam laliko škodi nemški šolski nadzornik. V Trstu, kjer biva na desettisoče Slovencev, nam vlada ne da nobene šole, od (iredentistično nadahnjenega magistrata ijih itak ni pričakovati. Sicer imamo slovensko ljudsko šolo, ki jo vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda, in |po hudih bojih se je tudi doseglo, da vlada plačuje pet učiteljev na tej šoli, ali to je pa tudi vse, kar imamo Slovenci šolstva v Trstu. Zato se mi Čuditi, d’a je napredek tržaških. Slovencev tako otežkočen, ko se 'toliko otrok ali odtuji našemu narodu, ali pa se» ne more dovolj izobraziti v laških, oziroma nemških šolah, v katere so prisiljenitfhoditi, kajti slovenska1 šola je itak prenapolnjena in pa tudi za nekatere dele (pesta preveč oddaljena. Koliko se slovenski otrok more izobraziti v nemški, oziroma blaški šoli, ali J) a celo navdušiti za svoj uarod in za narodno delovanje, to» Ive vsak pameten človek. Ko bi imeli v Trstu dovolj slovenskih šol, stavimo, da se v par desetletjih podvoji slovensko prebivalstvo Trsta. Tako pa slovenski naraščaj hira in ako ne bi dobivali moči in ljudi iz slo-
venskih pokrajin, bi danes že lahko rekli: Slovenci so bili v Trstu.
Kako žalostne so pa šolske razmere po Istri, nam kaže najbolj to, da je v Istri velikansko število analfabetov, takih pa, ki znajo samo brati in ne pisati, je možkih 50%, ženskih pa 60%. V šolskem oziru tako slabo preskrbljena dežela pač ni nobena kot Istra. Po deželi dobiš le eno-, k večjemu dvorazred-nice. V župniji, ki šteje nad 5000 duš, in1 ki se razteza na dolgo 4 ure in na široko 3 ure, je le ena dvorazrednica in ena enorazređnica. Koliko krajev je pa čisto brez vsake šole. Ko se ne bi žrtvovala istrska duhovščina in sama ne poučevala v zasilnih šolah, bi bilo gotovo v Istri več analfabetov, kot pa na Turškem.
Klic:	Sol nam dajte! pač nikjer ni tako na
mestu kot v Trstu in Istri. Sedaj nam pa vlada vrine še nemškega nadzornika. Mi jako dvomimo, da bo on hotel proučiti naše žalostne šolske razmere in če bi jih tudi proučil, gotovo ne bo delal na to, da se nam v šolskem oziru odpomore, ker je naš nasprotnik. Vlada, ki za nepotrebne nemške šole kar raz-siplja denar, že ve, koga imenuje za nadzornika, da je ne bo dregal, da je treba dati denar tudi za slovenske šole.
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor je v petkovi seji razpravljal o proračunu. Ta razprava je bila zelo zanimiva. Dr. Tavčar je govoril o septemberskih dogodkih in ostro obsojal vlado, ki da je kriva,, da je prišlo do človeških žrtev. Deželni predsednik baron Schwarz je odgovarjal na različna očitanja, ki jih je slišal tekom deželnozborskega zasedanja. Izjavil je, da je župan Hribar dne 18. septembra na vprašanje, če bo treba žandarmerijske asistence, to zanikal. Dne 19. septembra pa je župan stališče predrugačil in sam zahteval vojaško asistenco. Pri tej izjavi je nastalo veliko razburjenje in čuli so se klici: In to je Vseslovan? Saj mu je le za vseslovansko banko, ne za slovanstvo. Za Schwarzem se je oglasil k besedi dr. Šušteršič, katerega govor je vzbudil napeto pozornost med poslanci in na galeriji. Bavil se je tuđi s septemberskimi dogodki in jih ostro obsojal, posebno pa še čin poročnika Mayerja S tem, da se je streljalo na bežeče ljudi, se je izvršil umor. Ako je res, da je župan Hribar zahteval vojaško asistenco, potem sta grešila župan in pa deželni pred-
sednik. Napako Schwarza vidi govornik tudi v tem, da je vedno verjel Hribarju in kadar je verjel Hribarju, je vedno kaj napačnega ukrenil. Res je, da naš narod niti na Kranjskem še ni dosegel ravnopravnosti, vendar s pobijanjem oken in s psovanjem ne pridemo nikdar naprej, ampak le s sistematičnim in složnim delom za blagor in napredek našega ljudstva. Kompas Avstrije kaže proti slovanskemu jugu! In mi hočemo z vsemi močmi stremiti za tem, da bo kmalu plapolala ponosno v zraku zastava jugoslovanske države pod' žezlom habsburške monarhije.
V nižjeavstrijskem deželnem zboru so krščan-sko-socialni poslanci sami ostro prijemali svoje pristaše radi tega, ker so pri zidanju blaznice Steinhof prekoračili proračun za 10,000.000 kron in ker se je pri slavnostnem cesarskem sprevodu naredilo veliko dolga. V komisiji za zidanje blaznice in (za uprizoritev sprevoda so se nahajali tudi žiđovje, kateri so s svojim sodelovanjem pripravili krščanske soeialce sedaj v tako velike zadrege.
Proces radi veleizdaje. Dne 11. svečana se bo pričel v Zagrebu proces 'cadi veleizdaje. Obtoženih je 52 oseb, prič bo zaslišanih okoli 300. Proces bo trajal do tri mesece. Med obtoženci »so večinoma trgovci, učitelji, duhovniki in kmetje. Obtožba pravi, da so bili obtoženi v zvezi z (revolucionarno organizacijo „Slov. jug“ v Belgradu, da so nameravali uprizoriti splošno revolucijo in s (pomočjo Srbije odtrgati Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino od Avstrije in jih priklopiti Srbski. Obtoženi *|So tudi obdolženi, da so te svoje ideje širili po srbskih listih, češ, da so nekdaj pripadale naštete dežele Srbiji in da se morajo tedaj zopet s Srbsko združiti. Sploh dolži obtožba obtožence, da so name-ravali oprostiti Jugoslovane in ustanoviti Velikosrbsko na korist dinastije Karagjorgjevičev. Radovedni smo, kako bo pač ta proces končal. Najbrže se bo tudi tukaj uresničil pregovor: Parturinut montes . . .
Srbska proti — Turčiji. Odbor za narodno obrambo je imel sestanek, katerega' se je udeležilo nad 80 oseb iz visokih krogov. Zastopala) se je misel, dosedaj proti Avstriji naperjeno vojno razpoloženje obrniti proti Turčiji. 'Sklenilo se jtj izdati na srbsko ljudstvo oklic, v katerem naj se turška vlada in pa Mladoturki obdolžijo izdajstva. Ob enem se je svetovalo srbski vladi, naj takoj pošlje čete na meje Novega bazarja. Ti sklepi imajo gotovo le» namen, da bi ustrašili Mladoturke in tako preprečili sporazumi jenje med Avstro-Ogrsko in Turčijo
PODLISTEK.
s Zgodovina starejšega jugoslovanskega slovstva.
(Sp. dr. M. Murko, vseučiliščni prof. v Gradcu; izšla r Lipsiji, str. 248, stane 5 mark, vezana 6 mt rk). — Piše u a 1 e š č a n.
Zopet nemški pisana knjiga o Jugoslovanih! Spisal jo je vseučiliščni profesor dr. Murko v Gradcu. Zares čudni ljudje smo mi Slovani v Avstriji! Od nekdaj že širimo sami in bogatimo nemško znanstveno književnost. Vse vede in znanstva so v. Avstriji povzdignili večinoma slovanski strokovnjaki; ker so skoro vsa učilišča nemška, so ti pisali tudi v blaženi nemščini. Kaj imajo sedaj slovanski narodi za zahvalo? Nemški šovinisti očitajo tem narodom, katerih sinovi so delali za splošno vedo in pisali v nemškem jeziku, da so „minderwertig“, kep nimajo take obširne znanstvene literature kot Nemci. To očitanje pada zlasti v zadnji dobi tudi na Slovence, ki zahtevajo svoje vseučilišče v Ljubljani. 1 Najznačilnejše je še pa to, da slišimo nasprotstva radi vseučilišča v Ljubljani ne le v nemških,1 listih, temveč tudi od najvišje učne uprave na Dunaju, češ, Slovenci nimajo nobenega znanstva, torej niso spolnjeni predpogoji za najvišjo šolo. Rojaki, če bi pisali vsi naši slovenski strokovnjaki, ki so v toliki meri pomnožili s svojimi znanstvenimi knjigami in spisi nemško slovstvo, od nekdaj slovenski, bi odpadli ti-le argumenti, katere radi navajajo nasprotniki! našega Šolstva. Zato rotimo vse slovenske učenjake in strokovnjake, da opuste to nemško pisateljevanje. Hvala Bogu, da je prešinil že ta duh vsaj v slovenski pro-
fesorski stan; le smejati se moramo in omilovati še tiste gospode, ki pišejo v gimnazijskih programih v nemščini, kar se pač do sedaj že redko zgodi; saj je vendar tudi smešno, če kdo piše o slovenskih narečjih v nemškem jeziku. Edino pravo stališče za Slovence, ki zahtevajo slovensko vseučilišče, je, da iztrebijo nemški jezik iz znanstvenih razprav.
To stališče zavzemamo tudi nasproti dr. Murkovi knjigi.; Kaj je tega treba bilo? 'Tako izvrstno delo, ko je to, ki vsebuje razvoj jugoslovanskih narodov, oziroma najstarejšo - slovstvo Jugoslovanov, zopet pomnožuje nemško literaturo. No, in zopet bodo pisali Nemci, da Slovenci niti nimajo dobro obdelane zgodovine lastnega’ slovstva v slovenskem jeziku. Knjiga nima torej za slovensko slovstvo nobene vrednosti, dasi nimamo dosedaj med nobenimi spisi te vrste kaj tako popolnega, kakor je podal dr. Murko v. tej knjigi. Le ker razpravlja učenjak o slovanskih snoveh, jo naznanjamo slovenskemu občinstvu in jo hočemo nekoliko označiti.
Ce prebereš strokovno knjigo, se pač najpoprej vprašaš, če spozna čitatelj pravo smisel cele vsebine, Če zapopade razvoj posameznih delov in vezi, katere sklepajo te dele v skupno celoto. Medsebojno razmerje raznih dob mora vezati neka tajna nit, sicer ti razpade celota na kup in te moti razmotrivanje že pri prvem čitanju.
Dr. (Murko se je lotil jako težavnega vprašanja, to pa radi tega, ker je hotel spojiti najstarejše slovstvo vseh jugoslovanskih narodov v eno skupino. iCltfvek, zlasti navadni lajik bi mislil, da tega ni mogoče izvesti do pravega zaključka; saj imamo vendar docela ločene jugoslovanske narode:	Slovence,
Hrvate, Srbe, Bulgare! Poglej si največje slovanske
literate, n. pr. Pypina-Spasowicza, Safarika, Kreka itd., ki so pisali o slovstvu vseh Slovanov, ali pa Teodorova, Novakoviča, Glaserja itd., ki so objavljali slovstveno zgodovino posameznih narodov, povsod zapaziš neki globoki prepad, ki loči i skupni razvoj teh slovanskih plemen i slovstvo posameznih delov.
Dr. Murko je podal vse te starokopitne sisteme in skušal podati za te snovi nekaj naravno enotnega. Naravni razvoj Jugoslovanov od naseljevanja do dobe najstarejše zgodovine — mi pa še dostavimo: naravni razvoj Jugoslovanov do zadnjih dogodkov vsled aneksije Bosne in Hercegovine — je učenjaka napotil do zares velike ideje na znanstvenem polju, katero je izrazil takoj v uvodu kratko in jedrnato, in izrekel svoje prepričanje, da se zamore slovstvo jugoslovanskih plemen razpravljati le skupno, nikdar pa po posameznih delih, če hočeš podati popolno sliko četudi posameznih narodov.
Zato pač smelo trdimo, da je izšla ta Murkova knjiga ravno v najprimernejšem času. Ne vem, kak vtis so napravile študije te knjige na druge bralce, na nas so napravile globok vtis, tem bolj ko smo istočasno, ko smo prejeli Murkotovo delo, živeli z mislimi le na blaženem ali neblaženem jugu m<m svojimi brati Hrvati in Srbi in Bolgari vsled p -vrata v Bosni in Hercegovini m 01sa“0/^°itnadaii. gorskega kraljestva. Ta prevrat je le^	mora
kBTÄSÄ
4 ™ir
sile, toda prepričani smo, da ne zastavi nobena ze
Srbško ministrstvo je v soboto, ko se je sešla skupščina, podalo kralju svojo demisijo. Pri sestavi nove vlade dela naj večje težkoče, kdo bo notranji minister, ker hočejo to mesto imeti staro- in mlado-radikalci. Minister dr. Milovanovič bo najbrže ostal. Na čelo novega kabineta bo najbrže stopil (Pasic. Od staroradikalcev stopi v kabinet Stojan Protič in dr. Baku, od mladoradikalcev pa bivši aiinistrski predsednik Stojanovič, Glavinič in Pečič.
Portugalski se bližajo zopet resni časi. Listi že nekaj časa skrivnostno napovedujejo nemire. „Se-colo“ poroča, da so imeli visoki vojaški dostojanstveniki. med njimi general Gorian, poveljnik lizbonske garnizije, tajno posvetovanje in da so pklenili republikanski del Lizbone ostro zastražiti. Ministrski svet je' ukrenil nadaljne varnostne naredbe za (kra-Ija. Po hišah na vogalih ulic so nabiti velikanski lepaki, ki poživljajo k uporu proti monarhiji in obetajo, da bo ljudstvo s padcem kralja maščevano.
Raznoterosti.
Slovenska zmaga. V Rihtarovcih pri Radgoni so zmagali pri občinskih volitvah (dne 12. jan. združeni Slovenci z veliko večino. Zopet en vesel pojav z naše meje!
K Jagičevemu vprašanju. Čitali smo Ilešičev zagovor, tudi Lokarjev in druge, čitali sme* pa tudi članke v „Slovencu“ in v „Straži.“ Mi vprašamo g. Ilešiča samo, ali res smatrat Jagiča za takega /političnega najivneža, da bi ne vedel, do kam žele Nemci prestaviti svoje meje? Ali gospod Ilešič misli, da gospod gosposkozborničnik Jagič samo iz strahopet-stva iii se upal Bošnjakov imenovati z njihovim pravnu imenom Hrvati, oziroma -Srbi ? Alij gospod Ilešič res misli, da je. gospod Jagič, ki je dostikrat predaval slovensko etnografijo in Slavičis res tak jbru-Cuš, da ne ve, kje je meja med Slovenci in Nemci? Gospod Ilešič, ali morete našteti „zaslug“ za Slovence, zaradi katerih zasluži Jagič sploh biti častni član naše Slovenske Matice ? Ali morete sploh našteti kakih zaslug Jagičevih za Slovane? Ali morete, gosp. Matični predsednik, tajiti, da se gospodi Jagič s slavistiko ni pečal z drugega vzroka, nego da bi si služil kruh in da bk si polnil žepe? Ali morete, gospod Ilešič, reči, da je Jagič škodo, ki jo, Je nam Slovencem. zlasti pa obmejnim, naredil-s svojimi predavanji — s katerimi je v srca naših slavistov vsejal „animum ilium contemptionis“, izruvavši jim vse idejale — in s svojimi knjigami, popravil s tem, da je Matici pisal prijazno (pismo in da je morda kje v kakem privatnem pismu „pripoznal pvojo pomoto?“ Ali je gospod Jagič svojo pomoto že v kakem ravno tako odličnem nemškem ispisu javno pripoznal? Morete li, gospod Matičin predsednik, na vsa ta vprašanja brez zavijanja in brez skrivanja v Jagičev prid odgovoriti?
Gotovo ne; če pa vi in Matičin odbor tega ne morete, tedaj je pa edino pravo, da Matičin odbor čim hitreje ko mogoče, svojo lastno pomoto — da ne rečemo „blamažo“ — pripozna in da iz tega izvaja edino pravo posledico: da namreč gospoda dvornega svetnika kot častnega člana V,Slovenske“ Matice črta in to navzlicj temu, da se bodo posamezni odborniki morda gospodu Jagiču malce zamerili. Naredite to, kar je pravo in vsega besedičenja bo konec!
meljska moč temeljnih zakonov, katere določa narava.
O teh nam priča skupna zgodovina Jugoslovanov, katero je prvič podal v pravi luči dr. Murko. Dosegel je še več, ker je opozoril na naravnost spret ni način tudi na skupnost in edinost v slovstvu. L' kaj še oživi tem bolj knjigo! 'Dr. Murko ni le strokovnjak v leposlovnem znanstvu, on je kritični opazovalec javnih razmer, v pravem pomenu učeni politik. Mogoče je pač, da dr. Murko sam prav ni čutil v svojem delu politične tendence. To nič ne škodi, zapazimo jo mi. Ravno ta smer podaje znanstveni knjigi več življenja, jo nam priljubi, da se je oklenemo s tem večjim zanimanjem in tem bolj občudujemo avtorja.
Dr. Murko piše znanstveno delo lahkotno, da ga razume skoro vsak izobraženec; on je, rekli bi, popularni učenjak. Le v najtežavnejših vprašanjih čutiš njegov trud, kako se bori in premaguje, da bi podal najtemnejše točke znanstva v prav razumljivi obliki. 'Ce čitaš hitro knjigo, zdelo se ti bode, da imaš pred seboj le navadne stavke polno fraz; zdi se ti, kakor da bi čital roman ali kako navadno učno knjigo. Toda moti te le njegova spretnost v pisavi. Razčleni si stavek za stavkom, opazuj odstavek za odstavkom, čudil se bodeš, vsak stavek ti poda rezultate posameznih učenj aških razprav, ki so deloma že določeni, ali pa si jih je deloma zasnoval pisatelj sam. V tem oziru je ravno dr. Murko velikan, kakor ga poznamo že iz drugih njegovih spisov. On ne sestavlja kakor drugi literati raznih slovstvenih zgodovin, on podaje spretno in umljivo že dognane po- ■ jave slovstvene zgodovine i in sicer tako, da mu je priti težko do živega, dasiravno nakopiči včasih celo na eni sami strani po več najtežavnejših vprašanj. Osebe stopajo vedno bolj v ozadje, dočim nam oskrbuje pregled celote medsebojni stik raznovrstnih slovstvenih smeri.	^
(Dalje prihodnjič.)
Črtanje Jagiča kot častnega 'člana Matičinoga, to je, kar mi obmejni Slovenci odločno zahtevamo, sicer ne bomo več smatrali Slovenske Matice kot slovenske jn bomo izvajali svoje posledice.
Vseneinška netaknost. V Marenbergu so pretečeni torek pokopali davkarskega uradnika protestanta Alojzija Freund. Pri pogrebu so govorili mariborski pastor Mahnert, ptujski protestantovski vikar Böhm in marenberški Schober, ki je že pred leti odpadel od katoliške cerkve. Kakšni so bili ti govori, vidimo iz „Marburger Zeitung“, ki poroča, da so vsi trije izveneli v teh-le mislih; „Ne obupajmo! Delajmo dalje za odrešitev našega ljudstva! V smislu umrlega stopajmo dalje po trnjevi, kameniti poti k visokim ciljem Vsenemčije! “ Ali ni to skrajna netaktnost, da se ob tako resnem in žalostnem trenutku, kakor je pogreb, dela protiavstrijska propaganda? Kako je neki bilo pri srcu tistim c. kr. uradnikom, ki so prisostovali pogrebu, ko so morali slišati to protiavstrijske in izdajalske besede! ? In bilo jih je pri pogrebu prav veliko. Kakor poroča „Marburger Zeitung“, so se pogreba udeležili med drugimi vsi davkarski uradniki marenberški in vsi sodnijski uradniki, odposlanci slovenjegraške in ptujske davkarije, moštvo žandarmerijske in finančne postaje itd. Zopet nov dokaz, kako skrajno netaktno in brezobzirno postopa avstrijsko Vsenemštvo.
Krščausko-socialni tečaj v Ptuju. Kakor smo že napovedali, priredi štajerska S. K. S. Z. dne 25. in 26. jan. podučen tečaj v Ptuju. Kjerkoli so se do-sedaj priredili taki tečaji, povsod so bili sprejeti z velikim veseljem, in ob koncu udeleženci niso mogli dovolj dati duška svoji hvaležnosti. Kar se jim je na takem tečaju podalo, niso bile same fraze, ki imajo takšen uspeh, kakor če kdo z velikim ropotom mlati prazno slamo, temveč temeljit poduk, ki so ga imeli možje, kateri so celo stvar dobro preučili teoretično in preizkusili praktično. Takšen bo tudi socialni kurz v Ptuju. Predavalo se bo o glavnih točkah krščan-sko-soeialnega programa, o nasprotnikih tega programa, o občini in njeni ureditvi, o okrajnem zasto-pu, o političnih in nepolitičnih društvih, o deželnem in državnem zboru, o političnih strankah v Avstriji in naši domovini, o šoli in samoizobrazbi. V torek se bo razpravljalo o kmečkem vprašanju, o časnikarstvu, o zadružništvu, o narodnem vprašanju; popoldne o načelih agitacije, o društvenem in shodnem zakonu, in se bo tudi kot praktična vaja priredil shod. Gotovo zanimive točke, o katerih mora dandanašnji biti podučen ne samo takozvani izobraženec, temveč vsak človek vseh slojev, tudi najnižjih. Socialni tečaj se vrši v prostorih ptujske Čitalnice. V poncieljek se začne ob devetih predpoldne, v torek pa ob osmih. Preskrbljeno! je že tudi za hrano in stanovanje. Možje in mladeniči, pridite vsaj v tako obilnem številu kot drugod!
Osebna vest. C. gospod Franc Bratušek, pro-vizor v Svetinjah, je postal župnik istotam.
O kompromisu se zadnji čas veliko govori in piše. Poizvedeli smo pri odbornikih Kmečke zveze, da še odbor ni imel) seje, da bi se"bavil s tozadevnim predlogom Narodne stranke, ker Še stvar sploh ni akutna. Volilna reforma bo dobila komaj koncem februarja; ali začetkom marca pravno moč. Vse govorice, da se je kompromis sprejel, odklonil ali da se je sploh kaj sklepalo, ne slone na resnici inj so le svobodna ugibanja.
Nov napad višje deželne sodnije v Gradcu na slovenščino, ali kaj ? Dne 15, prosinca 1909 se je pri višji deželni sodniji v Gradcu vršila prizivna razprava v zadevi Franca Ogrizeka proti Ani Ogrizek zavoljo računa. Vkljub temu, da določuje par. 486 c. pr. r. izrecno, da se mora pri prizivni razpravi pre-čitati izpodbijana razsodba s svojimi razlogi, je poročevalec, višjesodni svetnik dr. Nemanič, namesto slovenske razsodbe in njenih razlogov čital nek slab njen prevod. Ko je zastopnik tožitelja, dr. R. Pipuš, vsled tega zahteval, naj se tudi slovenska razsodba prvega sodnika s svojimi razlogi doslovno prečita, je tudi predsednik senata, dr. Walter skušal zagovarjati dr. Nemaniča, a končno se je moral odločni zahtevi tožiteljevega zastopnika vendar udati in dati pre-čitati tudi slovensko razsodbo v izvirniku. Višja deželna sodnija v Gradcu, ki popolnoma protizakonito ukazuje podrejenim sodnijam, da morajo njene nemške razsodbe za slovenske stranke prelagati na slovenski jezik, ima torej časa dovolj, brez vse potrebe in protizakonito slovenske razsodbe nižjih sodnij prelagati na nemški jezik. Ali bi ne bilo umestno, če bi naši poslanci opozorili justično upravo na te razmere ?
Franck-Kaffee. Nemška tvrdka Franck Jz Zagreba v zadnjem času neprenehoma nadleguje slovenske trgovce po svojih potnikih, kateri imajo pred vsem nalogo, razširjati lažnjivo vest, da je ta tvrdka slovanska, ker ima tovarno v Zagrebu. Firma Franck iz Zagreba podpira nemški Schulverein in laško Lega nazionale, potem pa si upa tako narodno nastopati pri slovenskih trgovcih.
fs5ta j ersko.
Karčevina-Leitersberg. V nedeljo 17. t. m. ob 10. uri
Eredpoldan je bilo v izobraževalnem društva v viničariji otela Allwies predavanje g. dr. Verstovšeka o starostnem zavarovanju. Udeležba je bila dobra ; pristopilo je k društvu na novo blizo 20 članov. Prihodnjo nedeljo ob 10. uri do-
poldan vrši se zopet predavanje, ker je izrazila to željo večina^ navzočih, ki so obetali, da vsak pripelje še ednega seboj. Udeleženci so bili deloma iz Leitersberga, Počehove, -Košaka in Frajdeka ; le Karčevina je bila slabo zastopana. Odborniki na delo!
Kamnica pri Mariboru. Nekdanji Slovenec župan Pečar, ki pa sedaj sliši samo na ime Petsehar, pošilja svoje otroke v mestne šole, samo da bi se ne naučili slovenskega jezika, katerega on edino zna; kajti nemško le lomi, kolikor so ga naučili mestni gospodje. Tudi njegovi otroci ne znajo preveč blažene nemščine. Na cesti jih pač slišiš rabiti odurne besede, kakor „fai Teifil“, kakor so se pač naučili med potom v mestne šole. čudimo se le, da gospodu županu ne ugaja domača šola; saj je vendar veliki prijatelj svojih nemških bratcov, ki so učitelji na tej šoli.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Velika je nemška
kultura in visoki so njegovi ideali. To spoznamo tudi na naših šentlovrenskih Nemcih. V svojem glasilu „Marburger Zeitung“ se bavijo sedaj vprašanjem, ki pretresa dandanes cel svet, > namreč kje i mesari naš sožupljan Brezočnik. Ali Nemci res ne vidijo, kako smešni so, kako se vse njihovo mišljenje plazi po tleh ? Ljudje s takim nizkotnim,' duševnim zanimanjem so zares vredni pripadniki spodnještajerskega nemštva, Ako bi Nemci v rajhu vedeli, kaki duševni revčki so naši sosedje, potem se ne bi čudili, da nemštva ne čislamo, ampak sramovali bi pe, da se jim vsiljujejo takšni ljudje, kakor so šentlovrenški dopisniki „Marburgerce“, za brate.
Ribnica na Pohorju. Pri nas so čedne razmere. Ce hočeš kaj poslati po železnici, moraš napisati nemški naslov. Naši železničarji ne znajo slovenski. Pred božičem je bil oddan na kolodvoru Ribnica-Brezno kovček s slovenskim naslovom v Radovljico, in je ležal na kolodvoru do 12. jan. 1909. Niti pripisano nemško ime Radmannsdorf ni ga moglo spraviti iz železniške postaje. Se le ko je bil vozni list popolnoma nemški, je šel kovček srečno na Kranjsko. Pošto imamo tudi takšno. Za dvojezične tiskovine se moraš vojskovati do skrajnega; včasih pa še samonemških ne dobiš. Ce mislijo ti ljudje okoli pošte, da bo vse plesalo, kakor oni žvižgajo, se jako motijo!	____
Ormož. Pretečeni teden se je zgodila pri nas velika nesreča. Zakonska Fekuš, v službi grofa Wurmbranda, sta pustila, dveletno deklico in štiriletnega dečka sama doma ter šla po opravkih. Med tem. je pa v sobi, ne ve se kako, nastal ogenj in oba otroka sta se zadušila.
Celje. Povodom zadružnega tečaja sta se priredila. dva zabavna večera, v sredo in petek. Posebno lepo je vspel zabavni večer v petek. Prostorna dvorana 'hotela pri „belem volu“ je bila natlačeno polna. Navzočih je bilo poleg udeležencev tečaja obilo odličnih gostov iz Celja in drugod. Omenimo le gospode državne poslance dr. Korošca, Pišeka in dr. Benkoviča, dalje dr. Schwaba, dr. Filipiča, prof-Cestnika itd. Večer je otvoril voditelj tečaja gospod nadrevizor Pušenjak. Pozdravil je vse navzoče in nato predlagal za predsednika izvrstnega šaljivca g. organista Rozmana. Boljšega predsednika, kakor <g. Rozmana, bi si pač ne mogli zbrati. Ves večer nam je skrbel za petje, godbo in govore. Res Čudili lsmo se, ko smo slišaU govoriti celo vrsto navdušenih mladeničev. Nastopali so nepripravljeni — gospod predsednik je „zgrabil“ nepričakovano zdaj tega zdaj onega — in vendar so govorili gladko, navdušeno, samozavestno in tudi stvarno. V tem, sel prav lepo zrcali sad naših izobraževalnih društev. Človeku mora kipeti srce veselja, ko vidi pred seboj veliko četo tako vrlih fantov. Ponosni smemo biti na našo kršč. socialno mladino. Dokler bomo imeli mladino, ki je navdušena za vse dobro in lepo, ki se ne-straši dela za povzdigo svojega naroda,t se nam ni treba bati nasprotnikov. S tako četo moramo zmagati vsakogar.
— Izmed gostov so govorili vsi trije gg. državni poslanci, g. dr. Filipič, prof. Cestnik in drugi. — Cel večer so krasno popevali pevci orgljarske šole pod vodstvom g. Bervarja. Vsa čast g. pevovodji ig pev-eem i _ Da ta večer nismo mislili samo na se, ampak da smo (se spomnili tudi obmejnih Slovencev in pa vrlih trboveljskih delavcev, priča to, da. se je nabralo za Šentiljski dom 122 K (nabiralo se je ipdi med tednom) in za društveni dom v Trbovljah 70 K. — Pozno jje že bilo, ko smo se razšli in vsi smo odhajali z željo, da bi nam bila zopet kmalu dana prilika preživeti med našo mladino tako vesele ure, kakor ta rvečer.	'
Slivnica pri Celju. Štirje možje oziroma^mladeniči so nas te dni zapustili ter odpluli v Ameriko med i\)imi eden, ki je že enkrat bil tam, Franc Artnak. Upanje imajo, da se svoj čas vrnejo zdravi in bogati, kar jim želimo tudi mi doma ostali. Še mnogi so imeli skušnjave, da bi se jim pridružili, ali niso mogli premagati vseh ovir. Število naših sinov, ki jih tujina redi, postaja vedno večje.
Ptuj. Naši občinski očetje postajajo že res smešni. V zadnji seji 13. t. m. so sklenili po predlogu dr. pl. Plaeh-kija, da se morata dva mestna duhovnika takoj prestaviti. Menda se le meša nekaterim gospodom. Kedaj pa je že kje na svetu prestavljal občinski zastop duhovnike V Zmotili so se ti velenemci; mislih so, da so na kakem obenem zborovanju protestantske župe, ki rada posega vmes v premestitev svojih pastorjev. Pa še radi kakih zločinov jih komandirajo iz mesta! Svet strmi in gledi — ker sta oba odbornika ednega slovenskega društva, /iOpet vidimo nestrpnost nemških šovinistov; njihovi uradniki vodijo vsa društva, slovenski
duhovnik pa bi niti ne smel biti odbornik svojih društev. 'Zakaj se vendar tako blamirate pred svetom? pomislite vendar* kaj delate.	.
Dobrna. V petek ob 11. ari po noči je nastal ogenj v poslopju nemške gostilne „Styria“, kije last celjske Sparkasse. Kakor se sliši, hoteli so sušiti mesov dimu, a so zakurili tako močno, da je nastal ogenj. Škoda ni posebno velika, ker so ogenj kmalu pogasili.
Dobrna. Neverjetno v 20. stoletju, a resnično. Prišel nam je v roke zavitek pisma, kije bilo oddano na Dunaju ■ dne 8. julija, m je srečno priromalo v roke adresata dne — 6. decembra. Naslov je natančen, kolikor mogoče: N. N. v Dobrni pri Celju* Štajersko. Od poštne roke je vse križem pripisano in zopet črtano: Cillä, Hl. Geist, Goaobic (!), Neuhaus bei Cilli. Dobrno in Celje je prečrtano (!!), potem zopet Dobrna podčrtana šestkrat. Poštni pečati na zavitku so ti-le: Wien, Gonobitz (dvakrat), Loče, dva nečitljiva, do-bmskega pa ni. Pa se Avstrija piplje za avstrijske pošte na —- Turškem !
Koroško.
Celovec (Spremembe v učiteljstvu). Defin. učiteljica je postala poduč. Alojzija v. d. Schmidt v Sp. Dravogradu, provi z. učitelj poduč. N. Pošiuger v Št. Vidu, pa učiteljica supl. Ang. Kuhelj v Št. Urbanu pri Trgu ; podučiteljici sta postali kandidat. P. Mayer v Prevoljah, in A. Čebul v Polsti.
Celovec. Znorela je na plesišču neka natakarica tukaj.
Vrbsko jezero je že zamrznilo. Led je pa zanesljiv še le v bližini vasij pri Vrbi, pri Porečah in pri Goričici ter pri Otoku.
Jezernica pri Belj. Tu se je ustrelil nek huzar.
Lipa pri Belj. Sfidmarkin nabiralnik je oropal hišnik .F. Bertole in je dobil 50 K v gostilni Armenhofu v Lipi pri Beljaku. Tudi dobrotnik Slovencev! — Nakradel je pa v hiši, Iyer je služil še reči za 358 K pri vseh rodovinah, ki so tam stanovale.
St. Jurij pri Celovcu. Dne 5. t. m., je bil pokopan pri nas minister-rezident y. p, baron Fr.: Reyer. Tako veličastnega pogreba naš kraj Še ni videl. Orne zastave so visele na Šoli, na gasilni hišici, na cerkvi, na župnišču in na gradu, ki je bil rajnikova lastnina. Ko je mrlič doSel, položili so ga na oder s grajski kapeli, in domače gasilno 'društvo je stalo pred mrličem na častni straži do pogreba. Pri sprevodu so korakali na čelu gasilci, za njimi učenci obeh šol na Goričici, potem pomočniško, veteransko in voj-niško društvo, za temi pa pevsko druŠStvo „Goričica“. Ob rakvi so Šli gasilci s svečami v, rokah. V sprevodu, ki ga je vodil knezošk. kancelar, preč. g. Vidovič, je šlo več nego 20 duhovnikov, medi njimi sam knezo-fekoi krški, ekscel. Kahn. Tufdi dež. predsednik bar. Hajn in. dež. glavar grof Gojs in mnogo plemenitaštva koroškega, med njimi knez Rosenberg s soprogo, se je udeležilo pogreba. Gasilno (društvo se je tudi korporativno udeležilo maše zadušnice, dne 7. t. m. — Baron Reyer, rodom Tržačan, po pokolenju pa Koro-Žec (njegov ded je bil doma na .Tagenbrunnu pri St. Vidu, na gradu, ki je zdaj že ppdrt, ker je pred 50 leti pogorel), je preminol v 85, letu na sfvojem posestvu, vili Warmeek („topli kot“) v Opatiji, dne 2, jan. Bil je iz znane trgovinske rodovine tržaške;. njegov ded je namreč bil ustanovitelj velefirme Reyer & Schlick. Pri njem in pri njegovem sinu Konštantinu sta dostikrat bila gosta nadvojvoda Ivan in grof Ra-decki. Konstantin Reyer je tudi bil ud gosposke zbornice. Tega nečak naš baron Frane Tadej Reyer se je proti volji svojega strica posvetil diplomatiji. Služboval je L 1849 pri konzulatu v Lipskem, pozneje v Be mlinu, Hanovru, Londonu, potem v Frankobrodu, na Nasovskem in v Kjöbenhavnu. Ko se je bojevala krimska vojska, služil je Reyer v Carigradu. Od tu je mnogo potoval po jutrovihl deželah. Lepe starine, id si jih je na teh potovanjih nabral, podaril je domačemu koroškemu muzeju Rudolfinu. V Carigradu se je tudi poročil s hčerjo poslanika fcm. grofa Proke-Ša. Zadnja njegova služba je bila v Frankobrodu; tam je bil pri zvezni vladi minister-rezident. Ostal je tam v službi, dokler ni 1. 1866. nemška zveza razpadla. Ko je stopil v pokoj, je živel se svojo hčerjo'Antonije deloma v Rimu, deloma pa na svojih gradovih v St. J ur ju in v Hrastovljah pri Celovcu. Ta grad je prodal pozneje rajnemu admiralu Sternecku. Zadnja leta je mnogo bival tudi v Opatiji, kjer je mnogo žrtvoval, da se je sezidala katoliška cerkev. V vsem svojem življenju kot politik in zasebnik in tudi kot pisatelj bil je pokojnik (vedno strogo katoliškega mišljenja, in je za svoje nazore tudi odločni nastopal, IV odločno patriotičnem čuvstvu mu isltotako ni bilo para. Bil je (baron Reyer tudi osebni prijatelj pokojnih papežev Pij a IX. in Leva iX.HI. ter je od tega tudi debil komad, križ Levovega reda; naš cesar pa ;ga je Odlikoval z redom železne krone. Zajdnja leta je bil popolnoma oslepel. Vseeno je ostal Še duševno delaven. Sinov ni zapustil in ž njim je sploh izumrl rod baronov, Reyer, ki so dobili 1. 1859. baron-stvo. Hči Antonija še živi in je bila slepemu starčku vedno zvesta družica in podpora. — Naše gasilno društvo je v svojem posilinemštvu kajpada moralo na mesto venca svojemu dobrotniku dati 25 kron Šulierajnu.
Kriva Vrba. Naš občinski zastop je volil č. g. župnika Kapuna v Brezi, ld je že 30 let tu župnik in občinski odbornik, svojim častnim članom. | Diplomo mu je izročil slovesno v župnišču župan gospod Pamper!:
Gotovlje. Tukaj se priredi v nedeljo dne 24. Jan. veselica z gledališko predstavo „Crevljnr“ in
„Pravica se je skazala“, s petjem in tamburanjem. Sosedna društva prosimo, da se blagovolijo na našo prireditev ozirati. Natančnejši vspored prihodnjič.
Mostič. V Svincu smo dobili novega okrajnega sodnika Gruberja, ki je prišel iz Vogli č ob Beli. Komaj da je došel, začel je nadlegovati žup me, kakor da bi mu bili podložni; vrhu tega se obnaša jako oblastno proti kmetom. Zaradi njegove nepriljubljenosti ga napadajo dopisi v nemških časnikih.
Grebinj. Na prodaj je gostilnica hišna štev. 2 v našem trgu. Hiša in gospodarska poslopja so še v dobrem stanu, hiša ima precej sob za prenočbo, lepo klet in ledenjak, vrt in nekaj njiv, travnikov in gozda. Želeti je, da bi to posestvo kupil kak Slovenec.
St. Vid. V bolnišnici usmilj. bratov je bilo v letu 1908 1681 bolnikov, med njimi 1584 katolikov in 28 protestantov. Umrlo jih je 84.
Kranjsko.
Ljubljana. Deželna vlada \zaj Kranjsko je podelila gospodu Jožefu Cižmaru lekarniško koncesijo. Pliarmaeevt gospod Cižmar je prevzel lekarno „Pri zlatem orlu“ na Jurčičevem trgu (štev. 2. Prejšnji imejitelj te lekarne je bil Nemec Mardetschläger Moritz. — Uljuden tat. V četrtek zjutraj je prišel v kazino neznan tujec in izmaknil kazinskemu hlapcu Kastelicu črn suknjič, hlače in (klobuk. Kastelic je srečal neznanca na stopnjicah. kateri ga je prav uljudno pozdravil in potem izginil. Na leebi je imel ukraden suknjič. — Obesil se je. V četrtek dopoldne so našli v kleti realškega poslopja obešenega inštalaterja plinove tovarne Podbevška. Nesrečnež je že nekaj dni visel v kleti, ker je njegovo truplo že, smrdelo. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Bil je dober lin priden delavec in si je končal življenje zaradi tega, ker ga je tovarna brez vzroka odpustila iz službe.
Raka. Iz Knittelfelda na Gornjem Štajerskem se nam poroča, da je dne 4. decembra 1908 tamkaj Anton Zapanek, pristojen od tokaj, odpadel od sv. katoliške vere s svojo ženo vred, Marijo roj. Herda in šestletnim otrokom. On je zagrizen nemčnr. Slovenci! odpad od materinskega jezika pelje k odpadu od najvažnejšega, od sv. vere.
Primorje.
Štrajk tobačnih delavcev. V Klausenburgu na Sedmograškem štrajk a jo delavci v tobačnih tovarnah.
Ustrelil seje, ker je zgubil ženo. Občinski predstojnik v Naksu, kjer se je podrl strop v cerkvi, se je ustrelil. Pri nesreči je bila med žrtvami tudi njegova žena. Njene zgube ni mogel prestajati ter si je iz žalosti končal življenje.
Nemiri v Južni Ameriki. V Rio de Janeiro so se pojavili veliki nemiri. Prišlo je do spopadov med policijo in nemirnimi elementi, pri katerih je bilo nekaj mrtvih.
Conan Doyle obolel. Znani pisec slovitih de-tektivnih romanov „Sherlock Holmes“, Conan Doyle, je nevarno obolel in se je moral podvreči operaciji.
Japonski časnikar v Evropi. Na otvorenje turškega parlamenta je poslala Japonska svojega časnikarja. Takemado Okuda. Ko se je informiral o razmerah v Turčiji, se je odpravil tudi v druge balkanske države, da se na licu mesta seznani z razmerami raznih držav.
Ruski vohun vjet. Kakor poroča poljski list „Glos“ iz Lvova, so prijeli v Boryslavu nekega delavca Teodor Voronov po imenu. Sumijo ga, da je vohunil' za Rusijo in Srbijo. Našli so pri njem veliko kompromitujočih papirjev.
Potres v Italy 1.
Popis preživelih. Ministrski predsednik Giolitti je izjavil v senatu, da je razposlal vsem prefektom okrožnice, da sestavijo seznam vseh onih, ki so ostali pri življenja. Nekatere občine so že poslale izpolnjene okrožnice.
Iz Ca tani j e. Begunci iz Messine, ki se nahajajo v veliki množini v Cataniji, so imeli shod, iz katerega so poslali vladi prošnjo za izdatno pomoč. Tudi učiteljev je pribežalo nad 70 v Catanijo in so brez kake pomoči od vlade.
Zopetni snnki v Kalabriji. Potresi v Italiji trajajo neprestano. Zemlja se od časa do časa zaziblje vsled novih sunkov. Okrožje potresa se je raztegnilo že na južni del Avstrije.
Ponesrečenih vojakov v Messini je po vojaškem službenem listu do sedaj 600.
Messina preložena. „Corriere della Sera“ javlja, da se ne bo novo mesto Messina sezidalo na prvotnem mesta, nego en kilometer proč od prejšnjega.
Trst. Tu štrajkajo vozniki tržaške okolice, ker se ne upošteva zadruga voznikov za Primorsko od strani magistrata, ampak se daje prednost zasebnim podjetnikom. — Delavec Anton Turk na južni železnici je tako nesrečno padel z tenderja na tla, da je dobil hude poškodbe na glavi, na prsih in levi roki. Oddali so ga tv bolnico.
Trst. V kapucinski cerkvi je poskusil jieznan človek ulomiti puščico in jo oropati. Pri tem ga je zasačil neki pater, ki je imel ravno opraviti v cerkvi. fTat je, zagledavši patra, popustil vse (orodje in zbežal.
Trst. Ponesrečil je v Tržiču (Monfalcone) zaposleni delavec) Stefančich. Nesrečnež je pil, ali iz pomote ,ali se je hotel zastrupiti, se ne ve, phenylovo kislino. Rešili so mu še pravočasno življenje s tem, da so mu izčistili želodec.
Sovodnje. Ustanovilo se,je društvo za zavarovanje goveje živine z delokrogom, ki sej bo raztezal na Sovodnje, .Gabrije, Rubije in Boškini
Bovee. Dijak Fran Žagar je šel) v pondeljek dne 12. t. m. s hlapcem na lov. Pri tem je prišel Žagar v bližino globokega prepada in naenkrat se mu vdro tla pod nogami. Ves prestrašen kliče na pomoč hlapca, a ta ga ne čuje. Ko hlapec vidi, da Žagarja ni nikjer, ga gre iskat. Po dolgem iskanju ga je našel še živega v prepadu, a med potjo domov je za poškodbami umrl.
Razgled po svetu.
Francoskih kardinalov ne bo več. Imenovanje kardinala nadškofa marziljskega Andriena za nadškofa v Bordeaux je zaradi tega znamenito, ker od sedaj naprej ne bo noben nadškof iz Francije več kreiran za kardinala. Prej je bilo vedno šest Francozov v kardinalskem kolegiju. Odkar se je pa ločila cerkev in država, ne bo nobenega več.
Ruski car je pomilostil v Jekaterinoslavu 73 od vojnega sodišča na smrt obsojenih in nekaterim olajšal kazen.
Snega zapadlo. Na Češkem je zapadlo jako veliko snega v zadnjih dneh in nevihte divjajo po deželi z gromom in bliskom.
Ustrelil se je v železniškem vozu na Dunaju 241etni Färber, privatni uradnik.
Vnel se je železniški voz med vožnjo brzovlaka pri Velikem Varaždinu. Na postaji so ga odvezali in pogasili ogenj.
Admiral Roždestvenski. 'že pretečeno poletje je časopisje poročalo, da je umrl admiral Roždestvenski, vendar takrat ta vest ni bila resnična. Pretečeni četrtek v jutro je pa res zaspal za vselej admiral, čegar ime je v zadnji rusko-japonski vojski postalo svetovno znano. Roždestvenski je vodil baltiško brodovje, katero je bilo, kakor znano, v >Tču-šima-cesti uničeno od Japoncev. Ko se je -sldenil mir, ise je moral Roždestvenski zagovarjati predvojnim sodiščem, pa je bil oproščen.
Narodno gospodarstvo.
Zaplenjeno!
S: Čez 1000 polovnjakov ^
izvrstnega novega vina
se še da knpiti pri Sv. Petru niže Maribora. Kapci pridite sami poskušat v kleti k kmetom! Od marib. kolodvora je peš samo a/i ure, z vozom 20 minut.
Posredgje „Hranilnica in posojilnica“ pri Sv. Petru niže Maribora. Kupci obrnite se na „Hranilnico in posojilnico“ ter jej naznanite dan in uro svojega prihoda.
33	Načelstvo.
J _ hoče prodati ali kupiti kako l\QOr posestvo;
Kdor
Kdor
hoče prevzeti ali oddati kako posestvo, hišo, obrt itd. v najem;
želi dobiti kako službo kot oskrbnik, šafar ali majar, strežnik, sluga, hlapec, viničar, gospodinjo, kuharico, hišno ali deklo, ali pa najeti strežnike, služabnike in obrtne delavce vseh strok;
Kdor
hoče prodajati ali kupiti stvari in različne potrebščine, naj to naznanja v Uprav. »Straž e«.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko
Kapi „Wertheimerico“, ki je bila že v rabi. Župnijsko predstojuištvo na Bizeljskem. 80	Kdo kopi jako poceni 12 kom. ovratnikov 12 „ manšet. 12 „ naprsnikov 6 „ žepnik robcev 1 par finih črevljov vse samo za S X. Neugajajočim se vrne denar
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. 0. št. 100“ Frankolovo Vojnik. 31	
Učenka za damsko krojaštvo se sprejme v Mariboru, Schillerstr. 6, II. nadstropje. 32	
25.000 kron Je glavni dobiček skada vdov in sirot. Opozarjamo, da je srcčkaDje že 21. januarja 1909 in priporo čarno, da se to človekoljubno podjetje z nakupom vsaj ene srečke podpira.	
	če se vrne predmet Brata Eieser Krakov. 29
Dva modna ndenca, zmožna slovenskega in nemškega jezika, iz j boljše hiše sprejme takoj v trgo- j vino mešanega blaga Karl Cimper- j Jek, S. F. Scholk naslednik Sev- \	
mca ob Savi. iiü » m	
XXXXXXXXXX Trgovina s špecerijskim blagom premogom m dr-vami i6 A. Yertnik, Koroška cesta štev. 9. se priporoča slav. občinstvu.	ttXttXXXttttXX Pohišlv« v veliki zalogi, kakor tudi Simnice, divane, ogledala po najnižji ceni. u Franc Pleteršek daribor, Koroška cesta 10.
Hiša št v»’ 31 in 34 z vrtom v Slovenski Bistrici. Kmetija s hišo in guspodarsk. poslopjem v Črešnjevemgradnu pri Stopercah *«-«•-!<•-z okoli 90 oralov zemljišča. Kmetija na Račevec-u v Dežnem z okoli 13 oralov zemljišča. Kmetija na Jurek-u v Dežnem z okoli 20 oralov zemljišča. Kmetija na Badenikovem v Dežnem z okoli 36 oralov zemljišča.	
be pod ugodnimi pogoji proda, več se izve pri Anton Belec-u v Šent Vidu nad Ljubljano. 22 »OOOOOOOOOOOOOOOOOO«	
Najlepse in nape® razglednice dobijo trgovci in drugi odjemalci v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.	
S X K K 2 Ä.
ggp- Cerkveni slikar
i Peter Markovič *
akadem. »likar v Rožeku na Koroškem
S
3
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikanj, posebno altarnih in bandernih shk, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno m v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniške stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.

rn"Šrečkanje je že v četrtek 21, jan. 1909.
Jubilejne srečke
za sklad vdov in sirot „EDINOSTI“.
2200 srečk |	2200 srečk

25.000K.
23:
Glavni dobitek
Dobe se v tobakaraah, loterijah, davč. urad.
i. t. d.	24
►t
>t
H
T
odda v najem
gostilno
(vinotoč ter mrzla kuhinja).
Kavcije je treba 300 K
Gostilna je pripravna za kakega obrtnika. Ponnibe do S4. t. m.
ti
ti
ti
n
L
Kupujte manufakturno fctegs v stari trgovini
%
Jože Ula$‘A

Tegethof-ova cesta x »x štev. 21. X X
Svečar in medičar
Jožef Dufek, MA&iBOii
1	Viktringhofova ul. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ha debelo.	Ka drobno.
Trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami priporoča narodni trgovec	9
Vilko WeiüDl
Gornja gospodska ulica štev. 33.
Svoji k svojim! Urar, očalar In zlatar
1 Franjo Bure« |
^	if
Maribor, Tegethofova cesta 33	|
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, £ ur itd. po najnižji ceni.	£
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
■TlrTWVMTUTHVHTWTWTurTVVvWVHfllVIfVlIfhlVllTVflTlffM
ctakub Vezjak
krojaški mojster
Maribor, Šolska ulica
se priporoča v izdelovanje oblek po najnovejšem kroju.	12
Izdelovanje vsakovrstnih pletenin.

- ma
T vrdka K.&R.Ježek
ima veliko zalogo vseh vrst
strojev
in se gospodarjem posebno = priporoča. ~
V zalogi so mlatilnice, slamnoreznice, repo-reznice, mlini za jabolke, žitne čistilnice, dro-bilni mlini. — Podpisani Vam preskrbi tudi vse druge stroje, ki so potrebni pri kmetijstvu, tudi motorje, sesalke in tudi vsa popravila.
Zastopnik: Vekoslav Muhič v Ptuju.
IttI BERGLEZ ^ z „	.	.	.
narodni brivec, ^ Za nakup priporočamo tvrdko
Maribor, Šolska ulica,	v	1	■■ ■ ■
«•S« M. E. Sepec, Maribor
Trgovina s špecerijskim	Grafiki trg le V. 2
blagom in semeni
M Rprrlnk	katera proda3a p°	ceni vsakovrstno modno blago za ženske
. DGl Udjo	obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago.
War,(Lfijfn’trVg)9rad1U5 vsakovrstno snkno (Stofe) za moške obleke, površnike, fino sukno Zaloga Majdičeve moke. za	*n salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naram-
■Äiüi* nice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge
aroyeiM	zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.
za razne Btroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovor» «rednik: VIKTOR CBN ČIČ.
Tisk tiskarne bv. ©kila v Mariboru.