LM m koritti *akreuenrv<\ krožju. Rudarji tega okrožja, ki so tudi organizirani v Western Federation of Miners, so zborovali v Negaunee in v Ishpemingu. Sprejeli so resolucijo, v kateri najprvo obsojajo kapitalistična naailstva v Copper Country, nato pa zaključujejo: "Ako zvezna vlada ne podeli pravice našim bratom v bakrenem okrožju, vstopili bomo v generalni štrajk, kar nas je organiziranih rudarjev." John Mitchell, bivši predsednik združenih premogarjev, je v soboto obiskal Moyera v bolnišnici St. Luke's tukaj v Chicagi in pretresala sta načrt za splošno stavko vseh unijskih rudarjev v Michiganu, ako bo vladno posredovanje zopet brez vspeha. Po sestanku z Moyerjem, katero je trajalo celo dopoldne, je Mitchell odšel v Lansing, Mich., kjer so bo drugi teden vršila konferenca eksekutivnega odbora Michigan State Federation of Labor. Moyer se dobro počuti, toda zdravniki so mu prepovedali vsako potovanje najmanj za dva tedna. Predzadnji pondeljek je bil operiran, ko so mu vzeli kroglo iz hrbta. Zadnjo soboto je prejel sodr. Moyer pismo od znanega zveznega senatorja Ashursta iz Arizone. Zadnji izraža Moyeru svoje simpatije in obenem se zgraža nad razbojniškimi napadalci v Hancocku, Mich., ter obljublja, da bo delal z vsemi močmi za vladno preiskavo čim se snide kongres. Tolovaji še vedno rogovilijo. Calumet, Mich., 2. jan. — Citizens Alliance je včeraj zborovala v Hancocku in znova preklela rudarsko organizacijo. Manager Quincy rudnika, sivolasi starec, je grozil, da bo zadel puško na ramo če se Moyer še povrne v Copper Country. Tudi drugi "alianski" tolovaji so odprto govorili, da bodo ubili Moyera in Mahoneya, ako prideta tamkaj. ' Podli bedaki ! Ali mialijo, da bodo s tem uničili organizacijo, ako bi ubili enega ali drugega odbornika iste t Moyer ni Western Federation of Miners in če hočejo hlapci kapitalizma ubiti organizacijo, tedaj bi morali pobiti vse štrajkarje, ki tvorijo organizacijo. Preden pa do tega pride, se bodo tolovaji dobro premislili. Calumetska organizacija marljivo zasleduje zločinca in zločince, ki so povzročili strašni umor 72 oseb na božični večer. Na rokah je dovolj dokazov, da je prišel človek, ki je vpil "Ogenj"! od zunaj in da je imel gumb zloglasne "meščanske zveze", toda vsled danih okol-nosti je svetoval odvetnik unije Hilton, da se s temi dokazi še počaka. Izrek koronerjeve porote ne spremeni na stvari ničesar. Kdor je imel zločinski namen, je lahko dobil unijsko karto, pa Če je član unije ali ne, da je prišel v dvorano. Štrajkarji imajo priče, ki pravijo, da je bilo v gostilni pod italijansko dvorano več deputijev in obenem članov Citizens Alliance in eden teh je takoj po paniki pritekel v gostilno in dejal svojim tovarišem: "Za božjo voljo — molčite!" Nato je obrnil obraz in se jokal. Ob času pogreba zadušenih žrtev je neki fotograf vzel premične slike pogrebne vrste. Toda drugi dan mu je nekdo ukradel filme v hotelu in razbil fotografski stroj. Tudi to je bilo brez dvoma delo Jimovih tolovajev, ki se boje, da bi premične slike po deželi vzbujale simpatije do štrajkarjev. Žrtve božičnega zločina Straano hudodelstvo vprizorje-no na "sveti dan" v italijanski dvorami o nriliki božične zabave, prirejene v prid obrokom štrajkarjev, je tir jalo življenja pet od-ra&Vnih mož. petnajst žensk. 24 malih dečkov in 28 malih deklic. Po narodno«!i 49 finskih, 12 hr- vatskih. 8 slovenskih in tri italijanske žrtve. Slovenske žrtve ao: Mary in Annic Papiš. 15 in 7 let stare hčerke Antona in Marije Papiš, 307 Iligh St.. Osceola. Jos. Butala, 71etni si* Jos. in Ane Butala, 118 — 3rd S t. Cen-tinial Height* Barbara «lesih z otrokom. Oatav Ija soproga in enega otroka. Mary in Rafael Leaar. 13 in 3 leta, neerka im sin Franka m Mar. garet e Lesar, 229 — 7th St. Re«l Jacket. - Marija Smuk, 61etna hčerka Johna in Marije Smuk. Hrvatske žrtve: Nikola Cvetkovič, 33 let. Zapušča zeno in troje otrok. Viktorija Burcar, 9 let. Ernegtiiiigi, Marija in Katarina Klairič, 12. 10 in 8 let. lvka Bolf, 10 let. Marija Kranjac, 11 let. Agneza, Paul in Elizabeta Mi-helčič, 7, 5 in 4 leta. Katarina Grguric. 10 let. Francika Staduhar, 9 let. PogTeb žrtev. V nedeljo 28. dec. je rudarska organizacija pokopala 59 žrtev božične katastrofe. Bil je žalosten dan za »tiraj kar je. Vreme je bilo mrzlo in sneg je podal. Pogreba se udeležili vsi unijaki rudarji i/Vcelega bakrenega okrožja. Prišli so celo njih bratje iz železnih rudnikov v lahperningu in Ne-gaunee. Vrsta pagrebcev je bila dve milji dolga. Najprvo je šlo štirinajst pogrebnih vozov; to so bili vsi vozovi, kar so jih mogli dobiti v Calumetu. Na teh ao peljali odrančene žrtve. Na enem automobilu so peljali tri trug«. Zraven enega voza je korakalo osem žensk noailk, članic ženske podružnice Western Federation of Miners. Za vozovi se je pa pomikala vrsta, ki je nudila najbolj tu/Jii pogled. Pomikala se je vrsta 39 belih tmžic, kojih velikost je pričala, da vsebujejo telesca umorjenih nedolžnih otrok. X, ^«uüet ao nosili štrajksrji na ramah, vsako tnvžico po štirje. Solze «o kapale po licih marsikomu, ko je zrl žalostni sprevod. In tudi mnofn nosilec je potegnil z rokavom po očeh. 50 pevcev je prepevalo mrtvaške pesmi. Na pokopališču pri odprtih gomilah so trije govorniki govorili v poaled-nje slovo žrtvam v sloveuakem, hr vatskem in finskem jeziku. 53 tmžic so pokopali v petih grobovih. Unija je sklenila,, da na mcatu, kjer počivajo žrtve kapitalizma. IHMtavi tekom prihodnjega leta velikanski snomenaik v spomin malim mučenikom, ki so padli v boju za delavska x»rava. Večni spomin ijadlim žrtvam! Koroner jeva preiskava. Calumet. Mich., 31. dec. —- Mrliško ogledna porota, katero je setavil koroner Fischer zadnjo soboto hi katera je j>oslu»ala izjave mnogih prič radi katastrofe v italijanski dvorani, je danes izrekla svoj razsodek. Porota izjavlja, da na podlagi koronerjeve preiskave n» mogoče dognati, kdo je zločinec,, ki ji* za vpil fetalno be«edo.-"Ogenj"! in dalje, da ni dokazano, da bi kdo izmed nasprotnikov štrajkarjev mogel priti v dvora-no. Porota torej ne dolži nikogar in prepušča še v nadalje celo stvar v misteriju. Tekom pet dni je bilo asalisanih veliko število prič in med temi je bilo več prič, ki so trdile, da je bil dotičnik, ki je upil "Ogenj!",» velik moški, čedno oblečen, s kosmato kapo na glavi in da je imel na suknji bel gumb. V naglici in razburjenosti ni pa nihče mogel videti, dali je bil gumb protidelavske organizacije "Citizens Alliance", ali ne. f'Hni te nasilne tolpe nosijo bele gumbe. Katastrofo seveda preiakuje tudi velika porota v Houghtonu, katera sestoji iz samih "alijančar-jev" in rudniških boasov. Včeraj jr veleporota zaslišala en« .ist prič. Med temi je bil tudi desetletni slovenski deček Paul &pe-har, kateri je pravil, da je sli.sal klic "Ogenj!" tudi zunaj pred dvorano. (Nadaljevanje na 6. strani v 1. koloni.) HUERTA ZOPET TEPEN.—RE-BELSKA VLADA V CHI-HUAHUI Meksikanski diktator Huerta je zopet dobil težko batino. Njegova zadnja armada na severu v Ojinagi je bila razbita v nič. Re-beli pod vodstvom generala Orte-ge je razpršil okrog 4000 federal-cem, med tem ko je obležalo mrtvih »i;oro tisoč. Premagani fede-ralci ao kar trumoma bežali čez reko v Zedn. drž., kjer so padli v roke ameriškim stražam. Zadnje ao izročile ranjence Rdečemu Križu v oskrbo, a zdrave begune ao pa razorožile in pognale nazaj čez reko. Rebeli ao dobili bitko po tridnevnem srditem boju ravno na Novega leta dan. Z zmago re-belov pri Ojinagi je zapečatena usoda Huerte na severu in vse severne države ob ameriški meji so v rokah konatitucionalistov. Zmagoviti Villa je organiziral začasno vlado v Chihuahua City. Po njegovem načrtu je pričela konstitucionalistična vlada vpra-vljati banke, prodajalnice, tovarne, poulične železnice, igralnice in železnico, katera vodi v Juarez. Villa je proglasil vsa zemljišča milionarja Terrazasa za javno last ljudstva in ta lastnina služi kot jamatvo za ljudako banko, katera bo izdajala papirnati denar. Ves dobiček gori navedenih javnih podjetij pojde v to banko. Villa je tndi zaplenil mnogo obleke, igrač in živeža v španskih trgovinah in ves plen je na božični dan razdelil med revne ljudi v Chihuahua City. S tem početjem se je Villa zelo prikupil revnim masam in vse, kar zamore nositi orožje, dere v njegovo armado re-belov . Pi -bednik Wilson je 2. jan. nenadoma pozval svojega zastopnika Johna Linda iz Meksiko City k sebi v Pass Christian, Miss., kjer ae mudi na božičnih počitnicah. Ta Wilaonov korak je obudil nekoliko senzacije v washing-tonakih diplomatičnih krogih in pričakovati je, da ima predsednik zopet kak nov "trik" glede raz-merja z Meksiko. SOCIALISTIČNA DEMONSTRA CIJA V BOLGARSKEM PARLAMENTU Sofija, 1. jan. — Danes je bilo otvorjeno bolgarsko sobranje ali državni zbor. Ko je car Ferdinand s svojo ženo stopil v zbornico, zadoncli so klici od .strani, kjer so sedeli socialistični poslanci: Dol z monarhijo! Živela republika!" Par minut pozneje, ko je car pričel čitati svoj govor, so socialisti ponovili prešnji klic in eden iz med je za vpil: "Šestdeset tisoč Bolgarov je žrtvovalo svoja življenja za carja in monarhijo. Dol a carevino! Živela republika!" Nato so vsi socialistični poslanci zapustili zbornico. Car je delal, kakor da ae nič ne zmeni za demonatracijo. Na Bolgarakem se vedno bolj širi duh revolucije proti carju in njegovih kohortam. Proletarska masa zahteva republiko. SOCIALISTI V GALIFORNIJI ZAHTEVAJO ZAKONODAJNO POMOČ ZA BREZPOSELNE. Državni komitej socialistične stranke v Californiji je predložil guvernerju Johnsonu zahtevo, da zadnji takoj skliče zakonodajo v svrho, da sklene hipno pomoč za brezposelne dclavce v državi. Brezposelnost v Californiji je to zimo prvi in največji problem. Po zanesljivih podatkih je okrog 120,000 mož brez dela in večina te armade se nahaja v San Francls-cu, Los Angelesu in v par drugih večjih mestih. Socialistična stranka dalje zahteva,da država prime razne delodobavne, zemljiške in železniške agente, ki so zvabili veliko delavcev od drugod pod o-bljubami, da dobe delo. Milana Olumca ni več. — Preminil je v soboto dne 3. decembra ob 2. uri popoldne na farmi sodr. Periča v Cedar Lake, Ind., za tiato boleznijo, ki je pobrala že na stotisoče proletarcev —» za jetiko. Bolehal je na ti strašni bolezni že par let, vsled česar se je po nasvetu zdravnikov podal v Califomijo, da okreva. Ali bolezen je že tako krepko zastavila svojo uničujočo pot v «njegov sistem, da ni bilo zanj nobene pomoči več, dasi si je zadnji čas mislil, da se mu obrača na bolje. Njegova edina želja, da zapusti solnčnato, a njemu tako pusto in mrtvo Califomijo, kjer zanj ni bilo življenja, kakršno je tlelo v njegovem srcu in njegovi duši, kjer ni mogel kot vojak socialne revolucije stati v bojnih vrstah bojujočega se proletarijata, in da se vrne v središče svojih soborcev, se je po naključju izpolnila. Pri Radn. Straži so nenadoma potrebovali urednika. In ker je Glumac dal že več migljaje, da bi rad postal zopet aktiven vojak, ker se počuti bolje, so ga so-dmgi povabili, naj zavzame uredniški stolec. Prišel je radosti in upa poln med svojce, s katerimi se je družil v duhu od kar je šel iskat zdravja v daljno Califomijo. Toda trpelo ni dolgo in iz dolgotrajne napornosti, ki jih povzroča ta bolezen, kakor tudi sprememba zraka in delo so žilavemu Glumcu zadale občutne posledice. Z vsakim dnem se mu je videlo, da peša, da postaja slaboten. Toda pregovoriti se^ni dal. Sedel je na mizo in piaal. Boril se je do zadnje moči —■ tako-rekoč umirajoč — proti krutemu sovražniku kapitalizmu, katerega je dobro poznal; proti kliki, ki poneumnjuje delavstvo in ga vodi v njegov prepad! Ko je izšla zadnja Straža, so sodrugi zapazili, da postaja vedno slabeji in odpeljali so ga skoraj s silo v bolnišnico, od koder so ga pozneje odpeljali k njegovemu prijatelju Periču v Cedar Lake, Ind., na farme, na boljši zrak nego je v zaduhli Chicagi. In drugi dan je na farmi preminil. Dokončal je pot na Golgoto! o Milan Glumac je bil v Ameriki sedem let. Po poklicu je bil stavec in je prepotoval kot tak izven svoje rojstne dežele Bozne, več krajev v Evropi. V stari domovini že, je bil aktiven član stranke na Hrvatskem in v Bozni. Ko je prišel v Ameriko, je bilo prvo njegovo delo, da najde svoje sodruge in da začno izdajati socialistični list. Te je našel v Allegheny, Pa., kateri so mu svetovali naj gre v Chicago in naj ustvari organizacijo in kasneje list. To se je vsled Glumčeve agilnosti in delavnosti tudi res kmalu uresničilo. Ustanovila ae je Radnička Straža, naše bratsko glasilo JSZ., ki danes lepo napreduje. Ko se je jela razvijati hrvatska organizacija in list, je bil Glumae vedno na čelu z besedo, z dejanjem — s zgledom. Vedno prvi na delu in zadnji z dela, to je bilo njegovo geslo, da se povzdigne mlada a lepo raicvetajoča organizacija in nje glasilo. V svojih načrtih sicer Glumac ni imel vedno sreče, toda eno je dosegel: da se je začela razvijati socialistična organizacija med hrvatskimi in srbskimi delavei v Ameriki, sistematično. Glumac je bil organizator in znal je poleg jezika sukati tudi pero. V splošnem je bil Glumac socialdemokrat nemške šole: strog, točen, delaven. — Glumčevo delo pa ne sega samo v hrvatsko-srbsko organizacijo, ampak v celo strukturo Jugoslovanske socialistične zveze, ker je bil eden od prvih za sklicanje konference, na kateri so se sprejeli osnovna načela bodoče federacije jugoslovanskih socialistov v Ameriki. Z njegovo smrtjo občuti torej zgubo cela Jugoslovanska socialistična zveza. — On je dokončal — proti svoji volji; — mi pa gremo naprej po poti k cilju, za katerega je Glumac žrtvoval vse, kar je imel na svetu. — časten spomin neustrašenemu bojevniku! Pogreb pokojnega se vrši v nedeljo dne 11. dec. ob 9 uri zjutraj iz prostorov Radničke Straže, 1830 So. Racine Ave., (Centre), nakar bo truplo vpepeljeno. SCHMIDTOV PROCES NEDO-KONČAN. Obravnav« proti Hansu Schmid-tu, katoliškemu du'ho»vniku v New Yorku, kateri je umoril in razae-kal truplo svoje ljubice, ae je kon čala z nezedinjenjem porote zadnji torek. Porota se je mučila 32 ur, da bi dosegla razsodek, toda val od trme dveh porotnikov se ni mogla zediniti in sodnik Foster je končno razpustil poroto. Ko je sodnik požval porotnike predse, izjavil je načelnik istih, da ao vseh 32 ur glasovali z istim rezultatom kakor prvič : deaet za krivdo umora prve vrste, dva pa za oprostitev na podlane 15. dec. je pa treščilo, bosi ko letali kakor obsedeui od prostoru do prostora in delavce podili ven, gotovo se razume, da samo nevarne, tako, da nas je bilo *v 2 dneh okoli 80 odpuščenih. Vzrok so hitro dobili namreč: "Dirty Coal". Zapomnijo pa naj si, da delavci nimajo deske na čelu, da ne bi vedeli, zakaj se gre. Sredi zime, burja tuli svojo žalostno melodijo o koli hišnih vogalov in delavca postavijo brez vsake odpovedi in sredstev na cesto. Kaj je krvosesom mar kaj boš jedel ti in tvoja družina, Če si oblečen, da boš lahko kljuboval mrazu. To kapitalista ne briga, on je trd, neizprosen —. zatoraj boj njemu! Delavci, boj mogotcem — našim izkoriščevalcem, raje častno pasti za delavske pravice, kakor ostati suženj še naprej. Pravim častno poginiti, ironičen nasmeh mi spreleti ustnice, ko vidim delavstvo, nekatere rojake kako klečeplazijo okoli detektiva žalostnega spomina, naj jim pomaga delo dobiti nazaj, pripravljeni so izdati vsakega posameznike. A tudi on se jih je sramoval, rekel jim je: ne pomagam nič, sram Va^ bodi, da izdajate svoje rojake. * Tako toraj detektiv, kateri je znan, da delavce ne ljubi preveč. Hodijo od Poncija do Pilata in •res kakor se sliši, bodo nekateri sprejeti nazaj, s pogojem, da izdajo vse kar vedo (saj ne vedo mnogo, so bolj sami "bravei") prisežejo, da niso pri uniji, ter da tudi nikdar ne bodo, to se pravi po domače, ko bi štrajk bil, «o pripravljeni iti kompaniji na roko, drtigo si pa lahko vsak sam misli. Tako! Stvar pa še ni zaklju čena, povem vam odprto, da bo-dete prav kmalu dobili plačilo za Vaše umazano delo in bridko oo-žalovali vaš zahrbtni in nepremišljen korak. — Delavci, na tak način ne bomo nikdar prišli do svojih pravic. Delujmo složno, ker edino v slogi je moč. Stopimo v vrste organiziranega proletarijata, čitajmo in podpinajmo socialistične liste, kajti ono si je zapisalo na svoj prapoir, voditi delavstvo iz teme1 na svetlo ter pripeljati v delavske organizacije, da skupno porazimo največjega delavskega nasprotnike — kapitalizem 1 Pozdrav vsem organizirauim in zavednim delavcem! Sosed. Friderickstovvn, Pa. Dragi sodr. urednik: _ Prosim vas, nstisnite v Prole-tatca imena darovalcev ¿a michi-ganski štrajkarski fond, dali so: Matt Jakljevič $1., A. Zaje $1.-50. Mike Čolnar $1; po 50 c: J. TeropšiČ, J. Dale, J. Pavvalli; po 25c: J. Janežič, J. Lokar, A. Bo-stehar, M. Žabkar, A. Ojatcršek, J. Bostehar, A Bajt, (1. Katica, P. Kiper, M Katica; po 10c: L. For-man. J. Šiška. Skupaj $7.95. — Vsem iskrena hvala! Matt Jakljevič. Chisholm, Minn. 28. decembra zvečer je imel ju-gosl. socialistični klub štev. 22. predavanje o socializmu, kakšen pomen ima za človeštvo. Vdeležba je bila povoljna. Dne 110. se je pa vršil v finski dvorani velik javen protestni shod, na katerm se je ožigosalo nečloveško postopenje od strani Citizens Alliance v Miehiganu, ka tere člani so zavratno napadli predsednika Wester Federation of Miners, ga obstrelili in stepli, kakor kakšni divjaki. Udeležba je bila lepai; nad 600 ljudi je bilo navzočih. Udeleženec shoda. Lovell, Ariz. Dragi urednik Proletarca. — Prosim vas za pojasnilo, če je g. Puhek, gl. tajnik S. II. Z. v Calumetu na svojem mestu, kot skeb. Eden mojih prijateljev je rekel, da je čital v Glasniku, da je odstopil od tajništva. Ana, sram ga je, ker je, skelnl in morda še skeba. — Vse graje vredno pa je, da so dovolili, da je odstopil, mesto da *i mu dali krepko brco. Tukaj imamo tudi eno društvo, spadajoče k S. II. Z., ki je že do Zidaj bolj slabo stalo. se*lwj bo pa še mnogo slabejne. ko je nje gl. tajnik skebal, kajti tirkaj je dovolj Puhkove "žlahte". Bratski pozdrav vsem zavednim delavcem! Pet. Božič/ Chisholm. Minn. Cenjeno uredništvo: — Ne morem si kaj. da bi ne pojasnil dopisniku A. L. v Glas lobode na njegov dopis iz Stauntona 111. G. dopisnik se lovi po "ajdo: vem morju" in prikazuje svojo hrabrost. Kaj.p?.k. vsak je čvrst plavač. dokler Juti po<1 nogami tla, ko pa pride voda globočja. ko zmanjka tal, je pa drugo vpra šanje. G. A. L-u tole: Ako boš zajemal ideje iz Glas Svobode in ako si postal socialist, ker čitaš ta list, ti kar povem odkrito, da nisi še socijalist, kajti G. S. ni socialističen lsit, ampak ima svoja posebna svobodomišljena načela, s katerimi meni, da pomaga socializmu. Kot naročnik in zastopnik G. S. izjavljam priznanje za delo, ki ga vrši G. S., s svojega stališča, — in to je vse! Več kredita pa DELNIČARJEM ! Jiigosl. Delavske Tiskovne Družbe NAZNANJE! ' V smislu zakonov drtave Illinois in sejo direktorija dne 3. decembra s« vrti v torok dne 13. januarja 1914 ob 8. uri «večer v dvorani Mr. Soukupa, vogal 20. eeste in Avers Ave. VI. redni otrtni zbor Delnl*ar|ev Jufl. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom: 1. Otvoritev sbora po predsedniku; Volitev odbora za pregledan je pooblastil; . Volitev predsednika za občni ibor; čri tanje zapisnika zadnjega občnega «bora; Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; Poročilo upravitelja in urednika; V korist družbe; Razno; Volitev direktorija «a leto 1014; Razpust zbora. . Delničarji, ki zenih ali drugih vzrokov ne morejo prisost* vati občnemu «boru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, da j i na «boru zastopajo. Vsska delniea ima en glas. Dirokt. JugaL DoL Tisk. >rr*bo. .............................. 2. 3. 4. 5. «. 7. 8. ». 10. kakor komu gre, pa ni pravično pripisevati. Urednik tistega lista je postal socialist gotovo\iz drugih vzrokov kot pa g. A. L. in poleg tega še vedno lahko trdi. da ni noben drugi njegov bližnji kot socialist — seveda kdor postane iz čiste nuizredne zavednosti. Socialist ui dovolj, da je samo poi menu, ampak biti mora tudi po prepričanju od znotraj. Kdor nima tega, ta ne bo nikdar socialist, tudi če nosi na čelu zapihano, dia je. Stari socialisti imajo o tem iskušnje. — Pa brez zamere. Mnenja sem pa koneČno, da naj bi raje osebni spari izostali, ker jih je že itak preveč. Socialistični pozdrav! A. Mahue. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo:— Kot reden čitatelj in naročnik Proletarca prosim za malo prostora, da poročam o tukajšnjih razmerah. — Z delom je pri nas prav slaba. Na tisoče delavcev je brez dela in ga zaman iščejo. Razne tovarne pa še vedno odpuščajo delavce, tako da jih ie od tedna do tedna več brez dela. — Na društvenem polju je pi dovolj napredka. Imamo društva S. N. P. J., društva S. D. P. Z. in S. S. P. 4. Pri društvu od SDZP smo imeli dne 14. decembra gl. sejo, na kateri smo izvolili odbor za leto 1914. V odbor so bili izvoljeni A. Strajnar predsednikom, F. RudiČ tajnikom, A. Erjavec blagajnikom - v uadzorni odbor so pa bili izvoljeni A. Jankovič, A. Kočevar in John Pinc. Naj omenim konečuo še nekaj iz sv. misijona, ki se je vršil v Newburgu. — Omenjeni misijon je oznanjeval letak, ki je vseboval zelo bombastično reklamo. Med drugim je stalo tudi tole: Preljubi farani sv. Lovrenca, prihajajte v obilnem številu k sv. misijonu, ker bo za vas na vsem boljše. — Ljujde tarnajo in iščejo dela in ga ne dobe, tukaj pa takile pustolovci prirejajo misjo-ne, da izprešajo iz ljudi zadnje cente, ki so še ostali pri hiši.— Seveda je to krivda tudi takih delavcev, kito reč podpirajo: moje mnenje pa je. da me lahko dotični mi.sjo.nar požegna kuli-kgrkrat hoče, p« v tem času se ne bom dobil dela. če ga nimam. Kaj nam torej pomaga misjonf Pojte se solit z vašim misjonom! Koneeno pozdravljam vse zavedne delavce — člane naprednih jednot in zvez! A. J. Herminie, Pa. Cenjeni sodnig urednik:— Poročati Vam imam o nesreči, ki nikdar ne počiva med nami delavci, zlasti ne premogarji, ki delamo pod zemljo in spravljamo na površje črni diamant. Dne 22. decembra se je ponesrečil delavec rodom Srb, prinesli so na površje mrtvega. Zvečer je šel še zdrav in čil na delo. Bodi mu lahka gruda. — Kar se dela tiče, se ne morem pohvaliti, kajti ljudi je več, kakor jih more kompanija zaposliti. Vsak dan jih čaka po 10 do 20 za delo. Ni čuda torej, če so postali bosi bolj predrzni in bi najraje videli, da bi delavec delal več kot tri četrtine zastonj. Poleg tega je pa tudi slab premog, ki nc da nobene vage. — Naj omenim še nekaj. Pired par tedni sem bil kot po navadi na delu, kar pride mimo assistent bos in fire bos in mi prvi reče, r.aj grem ko dovršim delo do bo-' sa. ker me želi videti. LTprašam kaj je temu vzrok, nakar mi odgovori, da ne ve. Rekel je, da mu je naročil tako bos sam. Ko pridem do bosa mi pa reče, naj vzamem iz ¡rova svoje orodje, ta ko da je zaukazal superintendent. Druzega tudi bos ni nič vedel. Grem do supreintendenta, toda njega ni bilo v uradu in tako sem letal od poncija do pilata in iz-praševal kaj ta manever pomeni. Na vse zadnje sem pa le ievedel, da mi je neka oseba hotela odvzeti kruh. Če je v resnici kaj na tem, potem bi dotično osebo uprašal, kolik ima dobička od tega ako od je svojemu sodelavcu delo! Kar se društvenega napredka tiče smo dobro podkovani. Tudi na političnem polju stojimo še precej dobro, ali Še bolje bi lahko, da ne bi bilo tolike strahopetno-sti. Mnogo je še tacih, ki mislijo, da morajo slediti le tistim rečem, ki so všeč kapitalistom. Ne bojte se nikogsr! Vsakemu je / prosto spadati kamor koli hoi*. ^ ne da bi mu vsled tega a»mogla | kaj kakšna kompanija ali kaj podobnega! Delavci ae tudi ne vtičemo -v to, kam kapitaliati spadajo, čeravno pravzaprav "« dajemo zaslužek njim ia ne oai nam. Pridružite se v »mioa vrste m potem ne bo več nobene bojazni, da bi nas kdo izdajal, če se borimo za svoje intorose. Vabim torej vse tiste delavce v naši naselbini, ki še niso člani socialisti* nega kluba, da pristopijo vanj. Ob enem vabim tudi člsne, da 3* vdeleže redne seje, ki ae vHN dn 19. januarja 1914. Delsvci v Herminie morama pokazati ostalim delavcem v A meriki, da ta naselbine, kar se napredka tiče ni ena zadnjih' Vsem zavednim iakren pozdrav! Ignac Kolar West Allis, Wis. Cenjeni sodrug urednik:— Prosim uvrstite par besed v našega Proletarca. Z delom gre pri nas bolj slaba, kakor malone povsod. Prav dobro z delom «e ni bilo v Milwaukee i W Allis. ni^ koli. — Kaoitalisti iz Milwaukee in W. Allisa so,imeli pred krat-kern shod, na kateremu so se domenili. da nam vtrgajo 10% od % plače. Tako bi ae morali mi zje-diniti kakor se kapitalisti — z« večje plače. Ampak delavec le počasi prihaja do spoznanja, kje so njegovi interesi, kar je res 7alo«tno. — Sad kapitalistične konference je bil pa ta. da so vrgli poleg znižanja T>lače tudi mnogo delavcev iz tovsrn. Tako so delavci preprečeni v tej lepi. družbi na milost in ne milost brezbrižnim kapitalistom. Če bi bili delavci dobro orranizirani. bi bilo seveda drugače: sahtevati bi potom posta voda je. da se take reči prepreči: zahtevalo bi se. da ie kanit al i«t odgovoren za ^ahinaeiio rdede dela in nedela. Delnvei. zdramite se, če hočete dobro aebi in svoji deei. Pozdrav sem Vavednim delav-po Ameriki t ' M. Stancar "Glas Naroda" priobčil je v e-nih številkah sledeče Rvarilo: "Valentin Stenovec v Mavčičah št. 26, 'pošta Strašišče pri Kranju, nam je danes doposlal drugo prošnjo, v kateri nas prosi, naj nabil a mo darove zanj ia •njegovo družino. Pred kakimi desetimi dnevi smo objavili ava-rilo vsem rojakom in društvom, naj pe darujejo niti centa in to svarilo ponavljamo danes, ker smo prepričani, da je ista poršnja došla številnim društvom širom Amerike. Mož jo dobil v časa, ko je bil resnično potreben, o nemudoma nnznanijo urad glavnega tajnika, da ae V prihodnje popravi. 14 Krogla, ki ao jo izstrelili Mo-jreru v hrbet, je zadela celo ameriško delavstvo. Jaz sem rojen v Midhigana. Ljubim svoj rodni kraj — ali «nam me je, kajti Mi-chi^an je Rusija v Zedinjenih državah, zadnji prostor za armado poeebnih privilegijev. Calumet-ska afera mora biti splošna ameriška afera, tamošnji štrajk splošni ameriški štrajk." — Barratt 0'Hara, lieutemamt gov» rnor države Illinois. pravita, da so ta poročila nepri stranska in resnična. Ye gods! Ce bi calumetaki štrajkarji ta ko «naredili z Mc Naughtonom ka kor ao hlapci 'zadnjega z Moyer-jein, bi "alijanski" tolovaji takoj linčali vsakegni' štrajkarja, katerega bi dobili v pest in vrhtega bi zvezna rmada takoj drugi dan marnirala na lice mesta. 44 Protizakoniti in barbarski izgon Moyeira iz Copper County je udarec vsemu organiziranemu delavstvu v Ameriki. Dva railiona delavce^ trpi z Moyerem. Dva miliona ameriških delavcev mora za staviti vse svoje moči, da Western Federation of Miners dobi to stav ko v Michiganu. Videti hočemo, kdo je močnejši, ali dva miliona organiziranih delavcev ali peščice arogantnih rudniških lastnikov z bntido najetih morilcev. Preden pa dva miliona organiziranih delavcev zgubi bitko v Michiga-nu, zgubili bodo vse svoje organizacije." — Emmet Flood, organizator za A. F. of L. Kapitalisti zahtevajo od delavcev, da se morajo pokoriti aod-nim prepovedim, ki ao naperjene proti zadnjim. Če pa delavci iz-poslujejo sodno prepoved proti kapitalistom, tedaj se zadnji s svojimi tolovajskimi hlapci toliko zmenijo m sodne prepovedi kot r4t lanski sneg. Dokaz: barbarski napad na sodir. Moyera v Hanco-cku. katerega je "čuvala" sodnikova injunetion. Po kapitalistični morali je lahko vsakdo bogat če je 1.) delaven, 2.) zadovoljen in 3.) potrpežljiv. Večina delavstva se ravna po teh pravilih in zato rastejo bogataši — med kapitalisti. Največja trojna zveza je veliki business, vlada in aodišČa. Ta zveza temelji na uniji republikancev, demokratov in progresistov. Po mnenju farizejskega ftvaj-gerja je Mitchell ali Gompers poštenjak, med tem ko je treba Mo-yera ubiti. Zatelebani Švajger je že pozabil, kaj77 POTRES. Iz dela neštetih milijonov delavskih rok izvira bogastvo kapitalističnega sveta. Na suženjskem hlapčevstvu neštetih milijonov ljudi, ki delajo, ne da bi vedeli za kaj in koga, jo zgrajena moč kapitalističnih velesil. In ne samo ogromne armade belih delavcev v Evropi robota kapitalu, temveč tudi drugod, razun Evrope, je mednarodni kapital vpregel v svoj jarem nič mans je množice človečkih bitij, kakor v Evropi. Vse. kar nosi človeški obraz, brez razlike kraja, povsod kjer mu je bilo le dostopno, je revne sloje Človeškega rodu zasužnil. Črnci, ha pavoLnatih plantažah Amerike in v kavčuka/stih gozdovih v Kongu; Indijci, v predilnicah Bomba j a, na obsežnih zemljiščih Bengalije in v čajovih nasadih Ceylona; Kafri in Hottentoti, ki v daljni južni Afriki kopljejo v rudnikih blesteče se zlato: kitajski kuliji, ki v lukah velikega Ocean»' prenašajo tovore in Ma-lajci v nasadih dišavnih koreninic Arhjpelja, — vsi, vsi, ustvarjajo potom svojih rok nadvred-nost, ki se steka v blagajnah evropskih in amerikanskih kapitalistov. Vsi, vsi, spreminjajo vrednost zemlje v zlato, kojega moč je v prvi vrsti delavca bele kože podjarmila. In če je prav belo delavstvo tu in tam rebeliralo, še vedno je ostajal« kapitalu prijetna tolažba, da ga milijone in milijone kulijev brez vsake lastne volje, nemo, ponižno in brez vsake sile k odporu uboga. Toda časi se spreminjajo, nekaj let sem se je aačela zemlja, na kateri je kapital zgradil svoje navidez nezdobitne gradove, nevarno tresti. tiuh rebelije, duh vstaje se je •na grozo vseh kapitalistov začel vsemu socialističnemu svetu na evrooejski kopniui predstavljalo kot vzorne fante, v veli ksnskili bojih dvigalo se iz Južne Afrike, čuje temno a sumljivo bobnenje, v ogromni Indiji pa se mogočnim angleškim svetovnimu gospodom i zemlja pod nogami trese! Sužnji kapitala se vzbujajo povsod ne samo v Evropi sami. Dufo nezadovoljnosti, duh revolucije, ki se nahaja na zmagovitem pohodu preveva ves »vet. Dosedaj neslišano raste in dozoreva v na ročju časa, bližje prihaja ura, v kateri bo vklenjeno človeštvo raztrgalo verige, v katere ga je vkoval kapitalistu s pomočjo zla tega denarja. PODRUŽABLJENJE Počasi smo j »riši i v dobo — počasi toda sigurno —► ko se slišijo glasovi po javnem lastništvu br-zojava, telefona in železnic. To so glasovi izven socialističnih vrat, glasovi takozvanih radikalnih demokratov in progresistov, ki kolikor toliko cajkljajo /.a duhom časa in ki ne morejo preslikati glasov modernega proletari-jata, kateri že petdeset let zahteva ljudsko last vseh industrij. Ti glasovi se izražajo v priporočilu glavnega poštarja v Wa-shingtonu, ato, Rudniški operatorji se boje preiskave k&tior vrag križa. To je en dokaz, da je preiskava potrebna. Če ac carji bakra boje preiskave iz Washingtona. potem je brez dvoma gniloba v carat vu Mc Naughtonovem tolika, da je zadnji čas, da vlada intervenira. J. B. Wilson, tajnik vladnega delavakega oddelka, je i>oslal tret jega zastopnik» v osebi B. Dens mor»- — v bakreno okrožje v s vrhe, da skuša dosefi sporazum. Densmore je prišel v Calumet še predzadnji pondeljek in takoj poskušal zbližati oba nasprotna tabora, adiCvfok^se, da bo imel ravno toliko ^wpeha\kakor druga dva pred njim. Rudami so neon» j a ni v svoji zahtevi po piriznanju prava do organizacije In vladni posredovalec ima ©dinc) pot, da tolče po trmastih bučah operatorjev, ki se branijo priooznati pravo organizacije. Magnatje bakra so baje pri volji, da se rudarji združijo v nekako neodviano unijo* Knox, eden «davni'h glav Calumet & Hecla Co., je celo izjavil, da vsaka tiniia iim je dobrodošla, le W. P. of M. ne. To pa je hinavsko zavijanje, če bi katera druga' unija zahtevala pripoznanje, delali ne bi magnatje bakra nič drugače. Zapadna rudarska zveza je edina rud a rak a organiaacija v Zcdinje nih državah in rudarji v bakre nem okrožju se ne morejo pridružiti drugi strokovni organizaciji W. P. of M. je podružnica American Federation of Labor. Če bi torej bila W. F. of M. "nasilna" in 14 anarhistična" organizacija kakor trdijo »rudniški despotje in njih ponižni hlapci v " meščanski zvezi", bi je A. F. of L. z nazadnjaškim Gompersom na čelu gotovo'ne sprejela v svojo sredo. ORJAŠKI DELAVSKI PROTE STI. Organizirano delavatvo po celi Ameriki je dvignilo svoj mogočni glas proti nasilju bakrenih baronov v Miehiganu in soglasno za hleva/ Ha washingtonska «vlada intervenira v Copper Country. V Chicagi vršil sc je ¡mpovmnt ni protestni rihod 28. dec. v Musi erans TTall. Shod je sklicala Chics go Federation of Labor. Dvorana je bila natlačeno polna; več kot 2000 delavcev je bilo navzočih med njimi tudi mnogo Slovencev Govorili so Charles H. Tanner član eksekutive W. F. of M., ka teri je bil z Moyerjeia vred izgnan is Michigaua. Zatem Barratt O -Hara, podguverner države Mino*», katoii je rekel, da ga je sraiu, da je rojen v Michigu-nu — ameriški Rusiji. Dalje ao govorili Frank Comerford, Emmet Floo«i, John H. Walker, predsednik 11-i hi o is Federation of Labor, Janko Terzič, ekaokutivni član W. F. of M.. John Kitzpatrick, predsednik Chicago Fedoiation of Labor in Claude O. Taylor, predsednik Michigan Federation of Labor. Janko Terzič je prvi govoril in naredil je prrkupljiv vtis. Ko je dejal, da vzlic barbarskemu napa "Hu na Moyera in Tann era pojdejo •»ai člani eksekutive W. F. of M. nazaj v bakreno, oknožje v boj za pravice rudarjev, za grmel je v dvorani aplavz trajajoč pet minut. Claude O. Taylor je v kratkem govoru naznanil, da je na potu v Calumet, kjer ho prevzel vodspvo štrajka dokler Moyar ne okreva. Kmmet Flood, organizator American Federation of La bor je v plemeneč^ni govoru de jal, «la so delavci opravičeni vpo rabiti tudi silo, če jim kapitalni i od reč m o vsa postavna sredstva kfckor s<« to g«wU v Miehiganu. Vi»ek demonstracije in ogorčenja med zborovalei je pa na stal, ko je stopil na oder odposlanec finskega socialističnega lista "Tymoies^i 'v llaneoeku. Mich., kateri je preložil shodu več af-fUlavitov glede izvora božične pa-v nike v Calumetu, ki je povzročila smrt 72 oseb. Dotiene affidovite so podpisali očividci, ki so preživeli katastrofo. P. Straube j«, či-tal affklavite it? (»osliiaalcem je vrela kri. Affwlaviti ali izja«ve prifajo, da je prišel v dvorano lepo oblečen člojvek s kapo potegnjene nad oči in dvakrat zakrival: "Ogenj!" Dva štrajka rja sta hotela od zunaj odpreti vrata in razmetati maso še živih trupel, toda deputi-šerifi, ki so stali zunaj so jima to »branili. Deputiserifi se niso nič »rigali za rešitev, temveč stali so mirno in gledali; kako umirajo žrtve. Kup mrliče? je bil tako-visok, da so mnogi stoječe umirali. «Jtlen izmed št raj kar je v je tolažil druge, da ni ognja, vsled (Sesa r ho fpR> deputiji sunili vstran. De-putiji, ki so se pomešali med štraj karje v dvorani, so tekom panike umorili eno deklico s tem, da so ji zavili vrat. Deputiji in člani Citizens Alliance so stali zunaj na ulici in se smejali, ko so ženske in otroci umiimli za zaprtimi vratni i na stopnicah. Izjave s temi groznimi obtož-»ami je priobčil gori omenjeni finski list 26. dec. in takoj drugi «lan so bili na povelje šerifa Cru-seja vsi uredniki vrženi v zapor. Končno je bila sprejeta o-stra resolucija, katero prinašamo v celoti ma drugem mestu. Protesti drugod. Denver. Colo. — Na skupnem shodu organizacij U. M\ W. of A., W. F. of M. in Colorado State Federation of Labor je delavstvo sprejelo resolucijo, s katero ostro obsoja zločin izvršen nad Moyer-jem in zahtev« kongresno preiskavo. Bloomington, 111. — Velikanski protestni shod delavcev vsled hudodelstev v Miehiganu. Zahteva po kongresni preiskavi. St. Louis. Mo. — Delavstvo na velikem protestnem shodu zahteva od predsednika Wilsona, uvede preiskavo v Calumetu, St. Paul, Minn. — Socialisti so priredili tukaj dva protestna shoda. Sprejeli resolucijo za kon grešno preiskavo. Nadalje so se istega dne (28 dec.) viršili protestni shodi proti zločinom v Miehiganu v vseh večjih mestih Zedinjenih držav. PROTEST JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V CHICAGI. Na starega leta večer priredili so jugoslovanski socialistični pev ski in tamburaški zbori v Chicagi veliko veselico v Narodni dvorani vogel Racine Ave? in 18. cesta Veselica z svojim obširnim in le pim programom je bila obenem protestni shod proti zločinom ba ropov bakra v Miehiganu. Dvorana je bila natlačena do zadnjega kotička. Gost na veselici je bil tudi Jan ko Terzič, glavni organizator W F. of M., kateri je bil tudi glavni govornik v prilog michiganskem štrajkar jem. Terzič je v svojem gov oni slikal položaj, v katerem se nahajajo rudarji v bakrenem okjnožju od začetka tvojega boja. Z holestnjm jadom je prikazeval krute razmere, v katere so potisnili rudarje lopovaki kapitalisti« ki pose«! u je jo bakroko|>e. Brat Terzič je govoril v imenu fttraj-karjev. Njogov glas je bil glas rudarjev v Calumetu iu okolici, ki a(>elujejo na zavedno delavstvo cele Ameuike za pomoč in solidarnost. Ko je Terzič slikalbru-taluoat in terorizem, katerega izvršujejo najeti morilci kapitalistov nad štrajkarji, zavladalo je v dvorani veliko ogorčenje; ko je pa s pritajuo žalostjo slikal goro-atasne zločine zadnjega tedna — umor 72 šfciajkarskih otrok in žena in lopovski r ba-«renein okjf pri staše in skebom na ljubo lazete o strajku in štrajkarjih. In s ta-1 ko nesramno bando bi mi štraj karji sklepali prijateljstvo? Kam nam pamet! Vprašam vas, kaj bi vi storili, če bi bila katastrofa nsi božični večer zadela otroke članov "meščanske zveze"? Ali bi ne tulili po krvi! Ali bi ne rjo veli "Ubij! Linčaj!" kakor so člani te Vase • zveze rjoveli Hancocku, ko so vlačili Moyera po ulicah? Krvižejne hijeze 1 Zasledovalec kriv božič, teiuveč kapitalisti Ji njihov sistem, ksteri nam siromakom predpisuje razmere. Ni mi mogoče opita t i strašnega prizora, ki se je izvršil na sveti večer v italijanski dvorani. Neki brez dvoma kapitalistični lopov je za vpil "Fire!" (Gori'j ravno v tucnotku, ko so imeli otroci št raj karje v prejeti božična darila. Kaj se je potem zg«xiilt>, j* že vsem znano. V kupu mrlioev, s katerimi so bile natlačene r. .p nier, je bilo največ otrok, k» so žrtvovali svoja mlada življenja, ker tako je zahteval kapitalizem. Ali vas nič ne peče veat, akt b je ? Kajti tudi vi «te moraluo odgovorni za ta strašni 72kratni umor! Gotovo vas mora, ako ste ljudje! Vest p«^e tu«li nadskeba Luko, kateri *o* je bal pustiti moške k polnočni maši na sveti večer; same ženske j«- imel v cerkvi. V nedeljo pri pogrebu •riesrečuih žrt«*v ste nas lahko viden, koliko nas je ;vi so v prizorih drugi zločin na Stef; nje. Glavnega predsednika iiakc orixanizacije Chas. II. Moyera so po tolovajsko napadli člani Citizen« Alliance, ira pretepli, ranili s kroglo iz puške, drgnili poldrugo miljo «laleč i/, hotela na kolodvor po ulicah ter vrgli na vlak. ki ua je odpeljal iz Miehiganu. Ta ost utlni zločin so izvršili menda /ato, ker Moyer ni privolil, «la bi tolovaji v Allianci pomagali pok«>pati žrtve božičnega umora. Ali vse to ne ho produci-ralo bakra. Nas to ne gane. pa čeprav vsi rudniški kapitani jeze popokajo. Mi, hočemo «lati v boju in zmagati, tako «la bo pri-hodnje leto veselejše za nas ka kor i«' bilo zadnje, V Dodgcville in v okolici, ni nič posebnega. Kdina vest bi bila, da je Joe Panijsu v Balticu postal izdajalec svojih bratov v boju in odšel v skebarijo. Bomo si tra ž«' zapomnili. Poz«lrav zavednim delavcem. V. K., štrajkar. s*. advkrtiskmknt Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvi ItktrpiHnM Sá. febrererie iSiïéirï.*. ---- Dodgcville, Mich., 31. dec. — Srečno Nofro leto vsem štrajkar-jem kakor tudi vsem zavednih delavcem! Da bi nam prineslo zmaero na celi črti! Dogodki zadnjih dni v na*em okrožju ao Mohawk, Mich., 1. jan. — Ne po«lamo se! Ne — in tudi se ne ioiiio dokler ne dobimo, kar zahtevamo. Naj nas preklinjajo, naj nas imenujejo rdečkarje, naj počenjajo nasprotniki, kar hočejo, mi stojimo na svojem mestu v boju in stali bomo do zadnjega, čeprav «lamo tudi našo kri za delavske pravice. Naprej z ^tavko, do kler ne zmagamo! Kapitalisti bo do priznali naša prava in priznati jih morajo, ker poprej ne primemo za orodje v jamah. Nečemo biti njihovi sužnji; nečemo, da bi nas imeli za norce kakor so nas do sedaj; nečemo, da bi oni sesali našo kri potom nizkih plač in dolgega delavnika kakor so do sedaj. Zatorej bratje, pomislite na mizerno preteklost in ne dajte se! Stojmo trdno! Ne ozirajte se na naše nasprotnike, ki so se prodali kapitalistom. Saj nam ne morejo nič. Calumetski lopovi so še prezeleni, da bi nas strahovali kakor strahujejo pomilovanja vred ne skebe tamkaj. Toda strahovati morejo le take, ki so brez znača ia-mJu so tako zabiti, da ne vedo ^od katere strani izhaja solnee. Njihovo pamet nosi šerif Luka. Ali nimamo lepega duhovnika Calumetu? Ali je tak človek sposoben, da bi bil duhovniki Ne. On ni vreden, da enkrat stopi v hiSo božjo. O lopov ti popovski, prodana duša ti! Kaj hočeS tukaj med nami? Ali bi nas rad tudi od tukaj pregnal kakor si nekoga iz Calumeta, ki se je moral radi tvoje nesramnosti seliti? Zakaj nam ne daš miru? Kaj smo ti mi storili? Ali smo mi prej začeli boj proti tebi, ali si ti proti nam? A-li smo mi koga iz hiše božje gonili kakor si ti? Ali smo mi tebe v hiši božji zantfevali kakor si ti nas? Ali smo mi proti tebi strelno orožje kazali kakor si ti proti nam? Ali smo se mi z njujorškimi barabami okrog vozarili v rgod-njetn jutru kakor ai sc ti? Šerif Luka, ali je tako naS izveličar ov čice pascl kakor ti? Ali je on nosil strelno orožje proti svojim ov-čicam kakor ti «lelaS? Povej, kdo vero zatira, ti ali mi? Ali res mi- UiuimSmm U. JmhwS ^ IML Sedež: Frontenac, Kan«. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minerai. Kaaa. Podpreda.: JOHN GORSKK, Box 211, W. Mineral, Ka«a Tajnik: JOHf' ČERNK, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STARČ|Č,Box 245.. Mnlherry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Bol 38, Frootenae, Kaas NADZORNIKI: PONuftAC JUR&E. Box 357, W. Mineral, Kana MART/N KOCMAN, Box 482, Fronteaac, Kana ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SV ATO, R. 4, Woodward. lowa. FRANK STUCIN, liox226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomožni odbor: FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. ^prej«>mna pristojbins od 16. do 40. leta znaaa Dolar. Va: dopisi se naj blagovolijo pošiljati. Vse denarne pošiljatve pa fl. blagajnika. eden tajnika molili hoteli — če ne, boš šel v. drugi kraj oparnice nabirat! Ako ti ostaneš še tukaj, bomo morali vsi od vere odstopiti, kar nas je še vernih katoličanov — primora-ni bomo! Mi smo tebe poslušali, kar se vere in cerkve tiče, ne bomo te pa poslušali, kar se delavskih zadev tiče. To vprašanje stoji izven cerkve in v tem smo mi svoji sodniki. Zato pa, ako neČeš biti ti z nami, ne bomo mi s teboj in videli bomo, kdo bo trpel po-slediee. Pokazali ti bomo, ali ti živiš od nas aH ga mi od tebe. Če bi tebe v Calumetu ne bilo, devet-indevetdeset žakljev grehov bi tukaj manj bilo. Kako smo veseli, da te ni tukaj v Mohawku, ker potem bi res morali vsi biti grin-tavci, skebje, kajti drugače nam ti ne bi dal odveze. Tako Luka! Premisli torej, kaj delaš! Ako ho-reš pa še kaj več slišati, pridi k nam v Mohawk in slišal boš take. da ne boš nikdar, nikdar pozabil. Končno glej, da Muksu šno-psa ne zmanjka. Kajti če mu zmanjka šnopsa, potem se bo streznil in revež ne bo znal, kje da je — mislil bo, da je še veeljal v Iln'bbel k "radodarnima sestram" pod pretvezo, da si bo odpravil revmatizem. Doma ima pa ženo in kopico otrok kakor da bi otresel hiniško. Ob deseti uri sproži žarek v Chicago in gleda v salun brata Mladiča, da bi videl/ ako se še tamkaj pri i»eči suši "pofajhtani" Muka in če Mladič ni pravočasno odprl oken. ker drugače bo treba poslati šerifa Klopčna, da pokadi salun z mi-ro .... Sedaj zapre luč, ker ga še v prste zebe. Založi/i^>l funta čik ia vzame v rokfi_Jiajtiovejši angleški časopis z iiTTFrrojirV4 Muttkat ga izdani "Cicifnj Marij Tam Um, «la nekdanji menezer GlWiikov Math F. Sakaer je>bil IrnJj sposoben za "pinakl" "šmir" kot pa za tisto delo zato so gospodje posadili ¡na njegovo mesto triletnega visokošot- Da Ije piše "Mutt", da če se bo Če- ia Zahvala. Calumet, Mich. — Nemila smrt je posegla po življenju najinih j ^p^a Josipa Čeaarka. dveh otrok dne 24. decembra Italijanski dvorani pri b<)žičnem ¿re'k uko dobro drža, v 8VOjem brez dvoma pretresli ves delavski avet. Tužen je bil naš bolii slifi, da bomo mi tako plesali ka v Calumetu. Namesto veselja je nam ti žvižgaj? O ne! Povem prinesel smrt. Tega acvoda ni | ti, da boš ti tako plesal kakor bo- drevescu. Ugrabila nama je triletnega sinčka Ralpha in štirinajstletno hčerko Mirni. Ob izgubi predragih spoznala sva naše prijatelje, spoznala tiste, ki sočustvujejo z nama in pomilujejo človeka, kadar ga zadene nemila in kruta usoda. Zato čutiva dolžnost, da tem prijateljem in so-čutstvenikom izrečeva na tem mestu najino iskreno zahvalo. Bog plati vsem, ki so naju tolažili in izkazali pokojnikoma poslednjo čast ter ju spremili do hladnega groba. Srčna hvala hrvaškemu organistu g. Cvcnku in njegovemu pevskemu zboru, kateri je ob času pogreba s svojimi žalost-inkami tolažil naša potrta srca. Še enkrat torej: prisrčna hvala vsem! Maggie in Frank Leaar. Žarkomet Calumet & Hecla družbe, Calumet, Mich., 4. adv. ne-d olja. — Dragi mi urednik "Pro-letarca"! Poročam vam, kaj je vse videl prefrigani profesor, kateri suče slavni žarkomet, na četrto adventno nedeljo. Ker je bila /,c temna :noč, šel sem malo bližje, da se ogledam njegov a-pjirat. Videl pa nisem nič, kor je imel prefriganec ravno opraviti z božičnim drevescem. Pribil je dreveaee na bukovo klop s kovanci, ki jih je dobil iz Železnikov na Gorenjskem. Nato ga okinča z vrhovskim kostanjem, tanfkim lojem, z ablerskimi le«ni-knmi in s semiškimi cepikami. Na vrh pa obesi trirepato zvezdo, katera je imela kntuti pot novorojenemu kralju, ki pride v Calumet "setlati" štrajk. Mislim pa, da ne bo nič opravil kakor ne bo o-pravil nič tudi naš "Basnik". ) delu, da lahko dobi dobro službo pri tvrdki Waddell & M ah on Co. z večjo plačo, kadar jetični Glasnik v bogu zaspi. Ta novica je profesorja tako (razveselila, da se je vlegel že ob enajsti uri ia trdno zaspal. Sanjalo se n^u je o debeloglavnem Muksu, kaka je stal pred črno tablo in pisal s kredo število: 3,000.000. Pod tem številom je pa narisal velik "džuk" z napisom "California Brandy". To je mewda pomenilo, da bi Muks vsak dan iztočil po en tak "džuk" v svojo brento, če bi — če bi — oh, če bi res dobil tiste tri milionc groše-v. Te neumne in pravzaprav grešne sanje sec p^efriganega profesorja tako zapeljale, da je spal spanje krivičnega do osme ure zjutraj in •rejegov žarkomet je neudpustljivo počival. In s tem se konča moja povest. Pozdravljeni in pa — da ne pozabim,— srečno novo leto! Socialistični štrajkar. (Opomba uredništva; Hvala lepa za voščilo v verzih, ali smatramo, da javnost ne bi to nič pomagalo, zato ga obdržimo zase.) — V Szegedu na Ogrskem je neki učitelj postal cestni pometač. Na dan zasluži 36 centov in vendar sc čuti bolj srečnim, kakor v svojem prejšnem poklicu, ker navadno ni dobival nobene plače. Tako zapravljajo na Ogrskem duševne sile, dasi v tej deželi ko-rupcionistov, ne zna tretjina ljud stva pisati in čitati. Za kanone in veletatove še ni nikdair^nanj-kalo denarja, za ljudsko izobrazbo pa ni niti toliko denarja, da bi se plačevale beraške plače uči-teljem. Delničarji Jugoslov. zadružne tiskarne pozor! Maeledaje organizacije in posamezniki «o podarili «tvoje delnice Jugualovanaki »ocialiatični zvezi t namenom, da ae organizira tiskarna Jagoalovanake Socialistične Zveze. Isaena delničarjev: eer. ¿tev. • atev. del. vrednost Servian Seeioin of S. 8. 8. F. . . ........ 5 10 $ — Slovenic Section of S. S. S. F.......... 6 2 20.00 Frank Petrich....................... & I 10.00 Hijo Kaktf , . . .....................10 1 10.00 J. .................................. U 1 10.00- M. Fereney........................... 12 1 10.00 Organization No. 22 of S. S. S. F........15 l 10.00 Organization No. 16 of S. S. S. F........18 1 10.00 Organization No. 51 of S. S. S. F........ 19 5 50.00 Geo. Novak..........................24 l —. John Iloeuigman . ....................25 1 —>.— M s to Vtrklaan . . ■...................... 26 2 — P. II *n a«............................ 28 2 — J. JakÄckovieh.......................29 1 — P. ftafar.............................. 30 2 — D. Vkoviek...........Y\.............32 1 — Jiigoal. floe. Udruž. No. 3...............34 4 — Jugoal. So«. Udruž. No. 9 .............. 35 — Blaž. Žikift.....................- ....37 2 20.00 / Organization No. 9 of S. S. S. F........ 41 3 30.00 Ludwig Slukan.......................43 1 10.00 Vaclav Vlašek.......................103 1 10.00 8. Slav. Socialist Of g. No. 9...........104 2 20.00 So. Slavic Socialist Or. No. 9..........105 1 - 10.00 Stanko Zoretič.......................107 1 10.00 So. Slavi« Socialist Org. No. 3..........1K) 10 100.00 P. Škrti* . . ..........................111 2 20.00 Ant. Florvst.........................112 1 10.00 Izidor Steiner...............'.......113 1 10 00 South Sta vie Soc. Org. No. 54..........114 1 10.00 South Slaviš Soc. Org. No. 3......\ ...116 1 10.00 67 $400.00 t m Naalednje delnice bile so poRtipljene in vpisane v imovino tiskarne J «goal. soc. zveze. Or. atev. itev. del. / vrednost kupljene od 9 2 $ 20.00 Društva Ilirija št. 385 N. P. J. 1» 1 10.00 J. Herp. '14 2 f 18.00 Jos. Prpich. Ji 1 10.00 John Črn ich 17 1 .10.00 F. Taboršek. 2i 2 20.00 Janko ftetek. SI 1 10.00 Geo. Novačič. 27 2 20.00 M. Horvatovka. 31 1 10.00 P. Dujan. _ :« 2 10.00 O. Mokrovfö». 33 1 10.00 Filio Frankie. " 4® I 10.00 Janko oZretich. 4« 1 10.00 Frank Taboršek. 10« 1 10.00 A mire j Fereaičič. - 108 10 100.00 B. Markovitch. . lOf 2 20.00 Mihael Keber. 117 2 15.00 A. Liska. fr 12f 2 20.00 Kari Shroedl. r 3« 68 127.90 Croation Sec. of S. S. S. F. 103 $460.90 Naslednji delničarji naj pošljejo svoja imena in naslove na Joseph Zavertnik ml. do dne 15. aprila 1914, ako hočejo, da se jim izplavajo delnice. i>rt. štev. število vrednost 101 2 $20.00 Leo Stark. 102 1 10.00 Jo«. Drobnich. 118 1 10.00 Geo. Petkovich. 11» 1 10.00 And. Masnjak. # \ > Delno izplačane delnice. • Nadodnje organizacije in delničarji so svoje delno plačane delnice odatopili Jugosl. aoc. zvezi in so torej iinetek Jugoal. soc. »vezne tiakarne. ^ Organizacija štev. 9....................................$15.00 Organizacija štev. 11.........V........................30.00 Organizaeija štev< 16................................ . . . 30.00 Organizacija štev. 60..........._.......................10.00 Nick Hajdin ... J..................^................... 1.00 Stefan Jagodich...................?......•............ 1.00 Frank Pintar .. ....................................... 1.00 V. Tomašek........................................... 3.00 M. Udbinae........................................... 3.00 Jos. Filipovick . .........................;............. 1.00 Thom. Besen ich.................................... . . 2.00 Jos. Zavertnik........................................ 1.00 Skupaj....................$98.00 NasleHnje delno izplačane delnice so se izplačale: T. Vnnak..............................................$1.00 Jo«. Lambert..........................................2.00 Marko Weiss . . ................................. 3.00 Frank Pintar ..........................................3.00 Jo«. Parnt.............................................1.00 Defoiičarji, ki so imeli delno plačane delnice in žele, da se jih irplačajo, naj pošljejo naj kasneje do 15. aprila 1914 pobotnice, katere so sprejeli od uprave Jugoslovanske zadružene tiskarne na Joseph Zavertnika ml., 2821 So. Crawford Ave., Chicago. 111. Našim organizacijam. Pretekli teden *o se vršili ne štet) protestni shodi organiziranega delavstva proti kapitalističnim hiudoilelstvoui izvršenim utanku-jočimi rudarji v bakrenem okrožju Miehiganu. Jugoslovanski so eialističjiii klubi itn napredna pod-porna dauitva, ki se še niso pridružila temu splošnemu protestu, naj to store nemudoma. Vsak zavedni delavec more glasno protestirati proti zločinski m početjem bakrenega trusta in zahtevati od I najvišjih organov zvezne vlade, da stopi «vme« in pokaže oholim carjem ba.kra, dn niso oni vsa in najvišja obls«t v nesrečnem bakrenem okrožju. Klubi in dtuštva. ki * pri rede i proteste, naj .ne poslužujejo sledeče resolucije v angleškem jeziku — ali Umiiu «lične — katero naj po »prejetju takoj podpišejo in pošljejo na wslov: To the president of the United 8tates, White House, Washington, D. C. Resolucija se naj prepiše na veliko nolo papirja in spodaj se naj podpišejo vsi navzoči, ki so državljani. Cim «več podpisov in čim •več takih resolucij pojde v \Va-ahinjfton,* temprej se bo pnll predsednik, kateri ima vplivati na delavski oddelek vlade in na kon-gr»*s. da pride do vladne preiskava tniehigatiskega «trojka. RESOLUTION. To the Honorable, The president and congress of tfie United States of America: Whereas. Thousands of miners in the copper regions of Michigan, as well as in other parts of the United States, have been for months engaged in a terrific strug 1 gle with the mine owners; and Whereas, In this struggle the workers have encountered atrocity and outrage, have seen their members murdered, their proper ty destroyed, their homea ravaged, their children killed, the editors and publishers of their papers arrested and trown into jail and refused release on bail; their leaders shot, violently assaulted, dragged trough the streets of the city, and driven out of the State; and Whereas. In all the copper region all semblance of right- and justice is suspended and a reign of violence and terrorism prevails, while labor and industry are paralyzed; and Whereas, This events demon strate conclusively the utter incapacity of the present mine owners to operate the mines of these re gions, either in justice to labor or in safety to the community, or in harmony with the welfare of the people of this nation. There fore be it Resolved, That the undersigned hereby demand of the congress of the United States to take steps as follows: First — That a thorough congressional investigation of the whole strike situation be made imemediately, and the findings be published at the earliest pos sible moment; Second — That the government take immediate steps to acquire possession of the cop-pet mines, and operate them under union conditions. (Gornja re«olneija v kratkem na.štVva kapitalistične zjobnosti v Michiganu in zahteva, da kongres preišče celo situacijo stfrivke in obelodani rezultat preiskave čimprej mogoče in drugič, da vlada čimprej 'vzame Iskrene rudnike v svojo posest ter jih operira pod unijakimi pogoji. Vsak zaveden delavec mora glasovati zn to resolucijo.) Sodrugi, na piano za agitacijo zvezne tiskarne.—Eksekutiva ceni proračun za zvezno tiskarno na $25,000.00; za začetek pa bi se potrebovalo najmanje $6000.00. Od teh $6000.00 je na roki do danes o-krog $1,000.00, potreba je zbrati še $5,000.00 da se za začne in odpre tiskamo. Pet tisoč dolarjev je lepa svota, vendar bi organizaciji kot je J. S. Z. se vzelo dolgo časa, da jo zbere. Najlepše prilike zato so brezdvomno veselice in razne priredbe, ki nosijo dobiček. — Zapom-nite si: Jugoslovanska socialistična zvezna tiskarna bo last vseh v Jugoslovanski socialistični zvezi organiziranih slovenskih delavcev! O nji bodo imeli vsi člani pravico odločevati! — Kako nam je potreba tiskarne, menda ni treba povdarjati posebej. Zato pa vsi klubi J. 8. Z. spomnite se pri vsaki priliki, ko priredite veselico ali kaj podobnega, zvezne tiskarne in potrebna svota za začetek bo kmalu tu. —Naprej sa našo tiakarno!! Odbor sa svesno tiskarno. bov; nadalje je bilo sprejeU», da plačuje vsak član od zgoraj omenjenih klubov, od sedaj naprej v*, k mesee po 5c v konferenčno blagajno. Pooblastilo se je «odru-ga F. tVmažarja, da vkrene »vse potrebno in da se prihodnja seja vrši četrto nedeljo v februarju popoldan na Iv «t Mineral, štev. 6. Ker smo od zadnje skupne veselice dobili od'John Comba $5.00 nazaj od pive, ae sklene, da se zgoraj omenjena svota izroči konferenčnemu odboru in da se izroči »odmgu, John Gorieku v varstvo, tako dolgo, da se izvoli konferenc ni bkniku W. F. of M. .............. 200.00 N« roki dne 6. jan. 1914..$ 4T>.35 Agit fond za pošiljanje Proletar- » M popra ril» v tej «traki p* S A. LOON z biljardom in kegljiščem Poleg saloona dvorana za druitvene seje, veselice itd. •J o lin Stražliar 61 M«rktt St , W«uktgai. III. P1i»n» »t tft. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA.. NIZKE C^KrS£C. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vi te zastonj, kabine tretjima razjgreda na parnikn Sledeči parniki odplujejo ob 3 uA popoldan iz New Yorka: Argentina ... - 28. ma|a Oceanic .... 7. |nnl|a Martha Washington ., 14.|uni|a Za vse informacije se obrnit« na ¿lavn£ zastopnike PHELPS BROS. & C0. 6ti'i Art's, 2 WiskingtM St., Rt« Viri. ali pa na druge nradne zastopnike v Združenih državah In Canadi. POZOR! SLOVENCU P0Z0RI. SALOON s modernim keeiji&en a veke piv« v aodtkik in feutaljfcs* » tlrujg* ramo v m t d p pijat« ter aei jßk» «oMMika Potnfki j parka dibako pej inuainiri, da Ti nisem ie taku dovgu no pkm>uv. Pej jes mudim pej, skrivere u iMŠmu podjetju, pej, namreč u Down Ind out Com. korporirana 6000 let pred Km roj. Pej, ta kompanija pej si je nakupila 160 kubic akrov zemlje, pej naketeri je sezidala tjudi Hotel. Poslupje, pej, je 15 piano visoko, pej večji del gaje pu tleh. Zemlja, pej, je rudovitna, pej, namreč puleti se pridela du 300 mi mik or kumar je v. 100—250 ton, P?j, če je d ubra lietna pa mastnih in okusnih žab. Klima, pej, je zdrava, potleh, pej, je naj več močvirja. Pej, jes kut Ipavc, imam tjudi rd sadje namreč čespe. Prvo •lieto, porko de bigoli, pej, so se slabo ubnesla^pej, iki kaki je bla kaka. pej. na kaki je biv dr—k. M a oeo rižoto, pej, ej, vabu na sv. tmejih kira ljev dan. Pej, buuio napravili igru namreč: trije kralji: Jaka Štrigel j, K i isti Ri beli žen in g. Krtača, meš&iui; Ji Brendus, A. i am-panjus, J. (lerouš, L. Žabar in Ph» Smerdjius Lumpacius Faga-buiMlus sanctus. Aiuen. Klristl Ribenžen iz Ipave pl. Floskic. Vidiš sodruli reda h ter. Skorej tolk eajta sin bisu, d' sm je vin posuiu v glaž. Za proara, d' h' v cajtnge aipisou, d' nej usi moj prjatli, k' m* pišeja pisma, pišeja I* na »sna stran. Jest živim le od frejlunča. pa imam včas pr ste mastne. Č' primeiu tak pisni.v roka, k' je popisan na obeh straneh. i>a poti packe nardiiu, d' ne morm brat. Uči uT že tiul pešaja, <>peglou pa nočni nost. JVlej |>a vošin /a nov let, d b* "Proletare" , župnik v Ljubljani, njegova namestnika pa pravnik Dominik Žvokelj in mizarski pomočnik Frank Vehovar. Dekleta, ki so prebivale v zavetišču, so plačevale dnevno po 24 vinarjev, članice pa le po 4 vianrje. Inventarja ima zavod baje zelo malo. LT» Severov almanah slovenee xa 1914 »e sedaj lubku dobi v lekarnah. Ako ga n« moret»* dobiti, pilite nam ponj. PoAliemo vaai ga aastouj. OSLOVSKI KAŠELJ je ob tem času leta zelo navadna neprilika med otroci. ' Akoravno je bolezen težka za zdraviti, jo Severov Balzam za pljuča (He«ero'o Balaam for lusk») hitro odpravi ter s tem poda boluiku olajsbo. Priporoča ae tudi zoper kašelj, prehlad, hripa-vost, vnetje sapniku in druge enake neprilike. Je ravno tako uspešno za odrasle kot za otroke. (Vna 25 in 50 centov. Severove Tab-Lax ^ Sladkorno odvajalo , Cona prijetno ia otroke 10 in 26 ( uape&no ia odraale \ centov. EBO ^ CIGARETTES 10 5c So najboljše iz med vseh Pristne - Une -Zadovoljive Izvttredno kajenje h posebno naslado POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM ■Ü Kasparjeve Državna Baukj Severov s zdravila so ua pro.laj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo hevtrova. Ako jih ne morete dobiti, naroéite jih od aas. W. F. Severa Co. "it" K jedi in od jedi Nihče naj ne hodi za mizo k jedi, če ne čuti lakote, in vsakdo naj vstane od mize, lužko je svojemu gladu zadostil. Splošna napaka je, jedati vsak čas, ne da bi bil človek lačen, iu ostajati za mizo, ko je obed končan. Odtod prihajajo mnoge prebavne neprilike, kakor omotičnost, zapeče-nost in glavobol. Jezik je navadno nečist, okus je zoprn v ustih in dih 8inrliiv, Potrebno vara je Tirnerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki brž cm"isti celo telo in potem okrepi prebavila. Priporočljivo je v boleznih želodca, drobja in jeter. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1:139 So Ashland Ave.. Chiengo. 111. Glejte, da vas nezgoda ne najde neprijavljene. Imejte vedno steklenico Trioerjevega lininienta pri roki, ki brž prežene bolečino. — Adv. Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, fcgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg naj-ečjega slov.-angl in angl slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsini onim, ki se res želijo naučiti asugleščitie. Cena v platnu t rilo vezan«: (430 strani) je $2., ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W 145. St., New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. — Policajska sirovost in splošna stavka v Riminu na Talijan-skem. Policija v Riminu je dokazala, da je povsod enaka na svetu, tadar je trebe nastopiti proti judstvu. Socialisti in republika ni so v Riminu sklicali protestni shod, da protestirajo proti naailni politiki vlade, ki jo je praktici-rala v zadnji volilni borbi. Shod je končal mirno. Ko so pa zboro-valci pričeli zapuščati dvorano, je policija padla po njih brez najmanjše provokacije. Nekaj mladeniče v je na ta sirov naped odgovorilo z žvižganjem. Seveda so >olicijoti takoj aretirali na brutalen način te mladeniče. To je segrelo kri tudi mirnim ljudem in nekdo je vrgel opeko, ki je zadela policajskega komisarja, ki je takoj postal tako nervozen, da je potegnil svoj samokres in dal povelje, naj se strelja na ljudstvo, ne da bi dal preje svarilo znamenje s trobento. Rlazno početje te policajske duše dokumentira najboljše obnašanje stotnika, ki je zapovedal stotniji vojskov. Ko je čul povelje za atreljanje, je stotnik skočil pired vojake in zakričal: "Vam zapovedujem jaz! Vi ne bodete streljati 1" Vojaki niso izstrelili niti enega strela na ljudstvo, pričeli so pa streljati policaji in žandarji, ki so ranili 20 oseb, med njimi tri tako težko, da je malo upanja, da bodo okrevale. Vsled tega brutalnega nastopa policije so delavci kot protest proglasili generalno stavko, kateri so se pridružili tudi trgovci, ker so bili prepričani, da je policija nastopila po zločinsko in tolovajsko. BFLL PHOKI 1 JtS-J FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAvNl NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Bntler SI. rtttetarflk, Pa. Nasilniška družba "Ilirija". Tein |>otom si usojamo naznanjati vsi m rojakom ki se zanimajo za polje delstvo da smo prevzeli v najrodovit nejAem delu driave Wisconsin v bliii ni industrijskega mesta Merrill ki je oddaljeuo dvesto milj od Milwaukee zemljo, na katerej se jo ustanovila nova slovenska naselbina. Prostor leii v sredini krasno obdelanih farm ki kažejo bogatstvo posestnikov. Svet leži med tremi državnimi cestami in tri do itiri milje dalje se nahajajo stare naselbine s trgovinami, Solarni in tudi parnimi žagami,ki kupujejo ves les. ka terega naseljenei na svojem zemljifttu posekajo, železnica je dve milji oddaljena in zvozi za male strožke ves mali les v mesto Merrill za tovarne ki izdelujejo papir. Kedor kupi farme tukaj, ima to prednost da se lahko ži vi iz tega kar dobi za lee in da mu da lastnik zemlje skoz zimske mesece delo v tovarnah v mestu, katerih je 16 ali pa ▼ tri milje oddaljeni parni žagi. Kedor je sedaj brez dela v mestih in se misli uaseliti na farme naj stori to sedaj da mu ne bode potreba ostati brezposeln celo zimo. Do sedaj so ae tam naselile 4 družine, katere žive na tem delu že po eno do tri leta. V pomo«*' jim je kakor se izražajo to, ker je priložnost za delo dobiti vedao odprta in ker vsak kos lesa brez truda prodajo ako ne v žago pa v papirnice; nadalje tudi sirarna katero so si postavili farmarji, kamor prodajajo mleko. Vsakemu, kateri ne najde vse kakor tukaj popisano, se povrnejo vsi stroAki ako pride gledati. Za piil^tek se. tukaj potrebuje polovico manj denarja kakor drugod in lastnik zemlje kakor tudi podpisana družba stori vse da olajša delo in stanje kupeev. Cena akra je od $16 do $18. Kedor se misli naseliti na farme naj se takoj oglasi, ker ta priložnost bode le ie malo ¿aaa. Pilite po pojasnilo takoj. Na ILIRIJA COLONIZATION CO., 909 Michigan a v s.. Sheboygan, Wis. (Advert.) Frank Novak, upravitelj. LOUIS RABSEL moderno urejen salun II 416 6RAII AH., KEIOSNA. VIS Telefon 1199 — Kdor prebiva v hiši iz stekla, naj se niksr ne alsči. Nered v prebavi Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v nafti prebavi, ker to jo vedno fnak ka ke bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju ne reda v prebavi dalo takojinjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu pri- £>oročamo dobro znano, zanesljivo in litro delujoče TrIner|evo ameriško zdravilno grenko vino. To isvrstno zdravilo bo Izčiatilo prebavni «istem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevair in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli so slabj počutite. Imejte to Zdravilo vedno v hiši in < ga rabite za zaprtje, glavobol, bolečino v drohu. slabost, nervoznost, slabo probavo, z guba apetlta, tla tone«, slabosti po obedu. Nikar ne odlažaite radi tega, ker «i mord». mislite, da bo ta stvar sama od sebe odila. Ako se pravilno ne zdra rito, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. N« sprejemajte ponaredkov. JOS. TRINER Vvaževalec In lzvaželavec. 13334339 So. Ashland Ave. Chicago, DI. Ir Ba|ceae|e la aalMj rifaras. Nats pant b rodna poslovnica največja na Zapsdu In ima vao najbolj črto (linijo). Sifkarto ko«pani|slcUi pošiljamo denar v vse dele sveta. ceneje Kaspsr Državna Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh d ris« sveta. — Pri Kaaparjovi Državni Banki ae izplača za K6 $1, biu odbitka. — Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. — Slovenci postr«. ienl v slovenskem fezlku. — Banka ima $5,818,821.66 premoženja. KASPAR DR2AVNA BANKA, 1900 Blui Island Ate., CHICAGO ILLINOIS »♦♦♦sooooooooooooooooooooooo♦♦»oos»oe»»ss»s»s»o«M100 II CLEVELANDČANI POZOR! Belaj & Močnik 6205 ST. CLAIR AVEL, CLEVELAND, OHIO. o • :: KROJAČA N TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško oprave, Izdelu|eva obleke po na|nove|&i modi. »999s999»oo»ooeo»o»»»oo»9»»e»»»»eooosoos99soiss#ses» Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Cklcago.' VLOŽENA* GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PSSDSKOMIE. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK NaAo pod jot jo jo pod nadaomfvesi '4 Olearia* House" ¿»kaiktfc torej ie doner popolnoma sigurno naložen. Ta banka prsrvaemn tndi _ go postno hranilnice Zdr. držav. Zvrtajo tndi denarni promet 8. N. P. J. Uradne are od 8:30 dopoldne do 8:80 popoldne; ▼ soboto ie bukt odprta do 9 uro «večer; v nedeljo od 9 aro dopoldne do 18 nro dspoldns Donar violen t na*o banko noel tri procente. Bodite «Tojeroai. da je pri aso donar naloton varno Ia dobt&kaooeno. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna U4t-*d Bine Island Aveane. Ckleago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem. Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost »o tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" m "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Edini slovenski pogrebnik i MARTIN BARETINČIČ ^ W BROAD STREET trl. 1475 . JOHNSTOWN. PA. ! »»»MM$MtMn katere p,ja*e hoiete, samo da bo eden raboj, lf stekleni* ! 7®/° "9* kjerkoli drugje, ker »i ni treba plačevati draaih agentov. Prodajam aamo na debelo Pilite po cenik. f A. HORWAT, - 800 H- Chlcago, St., Jollet, I1L