PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO
P R I
ORJE
Leto 3. štev. 506 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, sobota, 25. januarja 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - L . Tel, it.: Ur. 93806. 93S08 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Vsakemu svoje! Ce je Italiji potrebna trgovinska mornarica, potem je toliko bolj potrebna na morje potisnjenemu Svobodnemu tržaškemu ozemlju, katerega gospodarstvo sloni prav za prav samo še na dveh stebrih, na pomorstvu in na industriji.
Konferenca namestnikov zunanjih ministrov
VPRAŠANJE POSTOPKA
ŠE VEDNO NA DNEVNEM DEDU
London, 24. Na konferenco na- srednjih slojev strnile, obenem pa
ODGOVOR VOJNIM HUJSKAČEM
mestnikov zunanjih ministrov prihajajo še vedno delegati raznih dr. žav. Danes je iz New Yorka prispel češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk. Češkoslovaška bo glede mirovne pogodbe z Avstrijo podala svoje izjave v torek zjutraj, glede Nemčije pa v četrtek popoldne.
Na današnjem zasedanju je avstralski delegat prikazal stališče avstralske vlade glede na mirovno pogodbo z Avstrijo. Izjavil je. da je treba pogodbo z Avstrijo naglo zaključiti in da je treba takoj u-makniti okupacijske čete,ki predstavljajo hudo breme za avstrijsko gospodarstvo.
Delegat Hodgson je nato izjavil, da bi mora-a Avstrija dobiti meje iz leta 1937 in se je na ta način izrekel proti jugosblvanskim upravičenim zahtevam po Koroški. Dejal je dalje, da je Avstrija delno odgo. voma, ker se je borila ob strani Nemčije, da pa predstavlja zanjo olajševalno okoliščino nemški vpad v Avstrijo leta 1938. Zato je mnenje Avstralije, da bi morala Avstrija imeti svojega zastopnika pri sestavljanju mirovne pogodbe z Nemčijo. Glede gospodarskih in finančnih klavzul je Hodgson izjavil, da Avstrija ne sme biti deležna bolj naklonjenega ravnanja kakor Italija.
Predstavnik južno-afrifike zveze Je predlagal načrt za decentralizirano in federativno Nemčijo, iz-Vzemši Prusijo. Tako Nemčijo naj bi upravljala osrednja vlada. Izrekel se je seveda, kakor je bilo pričakovati, proti spremembi nemških ®eja na vzhodu kakor tudi proti Priključitvi Posarja k Franciji. Strinja se le z manjšimi popravki meje, ki so jih predlagale Belgija, Luksemburg in Nizozemska. Južno afriška zveza je tudi mnenja naj bi vse neposredno prizadete države sodelovale pri delu razmejitvenih komisij. V Porurju in Porenju bi bilo treba uvesti zavezniško nadzorstvo.
Izjavil je tudi, da je treba nuditi Nemčiji, pr.likp, da se gospodarsko dvigne, tako da bodo Nemci m ostali svet imeli koristi od nemških industrijskih virov.
Namestniki so se tudi danes pečali z vprašanjem postopka pri zaslišanju marijših zavezniških držav. Posamezni delegati so vztrajali pri svojih prvotnih stališčih, tako da niso dosegli o tem nobenega sporazuma.
Voditelj avstrijske delegacije dr. Gruber je danes predstavnikom britanskega tiska obrazložil stališče avstrijske vlade glede mirovne pogodbe. Dejal je, da bi morala pogodba sloneti v glavnem n,t treh osnovnih točkah: 1. vzpostavitev avstrijskih meja iz leta 1937; 2. Priznanje avstrijske neodvisnosti in suverenosti; 3. -zvedba trajne ločitve Avstrije od Nemčije, in sicer ne samo na političnem, pač pa tudi na gospodarskem in finančnem polju.
Glede jugoslovanskih zahtev se Je skliceval na razne statistike in zatrjeval, da se Je le majhen del koroškega prebivalstva opredelil za slovenski jezik. Nehote pa Je nato Potrdil jugoslovansko stališče, ko Je izjavil, da je na Koroškem mno-6o oseb slovenskega rodu.
Govoril je nato o številnih beguncih, ki predstavljajo hudo bre-hte za Avstrijo. Ob zaključku je <le-Jal, da so odnosaji s sosednimi državami dobri, odnašaj i z Jugosla-v‘Jo pa da se zboljšujejo.
Francoski načrt
za ureditev Nemc<]e
Pariz, 24. — Francoska vlada je Pretekli teden izročila vladam v 'Vashinglonu, Londonu in Moskvi ^ve spomenici o začasni ureditvi Nemčije in o njenem končnem u-etavnem ustroju. Prva se nanaša. na dobo okupacije, druga pa na do-b° po mirovni pogodbi. V prvi pod-. črtava francoska vlada, da je naklonjena gospodarski enotnosti Nemčije in da ima za poti-ebno, da Ke ustanove centralni organi za ko-°rd nac'jo uprave. Te mere naj bi bile prvi korak k dokončni rešitvi Ustavnega vprašanja.
^ Prvem delu spomenice obravnavajo kompetence posameznih ve-CsH. ki bodo upravljalje Nemčijo * kompetence centralnih organov, rtnški uprav'telji bodo delali le kontrolo zavezniških oblasti na ^ločenem področju, ki bodo imele Novico veta. Drugi del obravnava °rdinacijo centralnih organov. Tu "''levajo resore, ki bodo morali ^ lflti pod vodstvom zaveznikov oz.
Jih bo mogla prevzeti nem-ka Prava.
V drugi spomenici poudarjajo, da j® treba ustanoviti centralno vlado
v-ade posameznih držav ter na brvi "8nov> določiti ustavni ustroj
<*‘e Nemčije. Osnovni princip R ancoskega načrta je, vskladiti go-drOr,ar8lt0- CBntralizac:Jo s pplitičpo ti	Treba se j* Izogni-
a bi se velike mase malih in
preprečiti preveliko razcepljenost. Francija ne omenja dokončne razdelitve Nemčije v federalne enote. O tem bodo razpravljali v Moskvi. Stališče o federativni ureditvi je osnovano na gospodarski zmogljivosti in na zgodovinski tradiciji.
Osrednja federalna uprava -bo povezovala posamezne federalne e-note, ki bodo izdelale svoje ustave. Na čelu federalne enote bo federalni predsednik, ki ga bo izvolila zvezna skupščina. Le-ta bo imenoval federalne ministre. Zvezni ministri s predsednikom bodo odgovarjali parlamentu. Doba legislatu-re bo trajala štiri leta. Zvezna ministrstva so sledeča: zunanje zadeve, gospodarstvo in finance, preskrba, pošta in telegraf, promet in kmetijstvo. Federalne enote so pristojne za šolstvo, higieno, ljudsko zdravje, pravosodje, notranjo u-pravo in policijo; delno pristojne pa so za finance, gospodarstvo, telegraf, dela in obnovo. Francoski načrt ne predvideva uiti zvezne policije niti armade. Vprašanje policije in javne varnosti je prepuščeno posameznim federalnim enotam.
Ti dve spomenici sta prvi, kjer francoska vlada zavzema stal!šče gleda raznih vprašanj, ki se tičejo Nemčije.
Albanija zahteva udeležbo na- moskovski konferenci
Tirana 24. (Tanjug). — Vsi albanski časopisi poročajo, da je ministrski predsednik, general Envep Hod-ža poslal Svetu zunanjih ministrov zahtevo, da bi Albanijo pozvali na konferenco zunanjih ministrov v Moskvi, kjer bi mogla pojasniti svoje stališče.
Glasilo demokratske fronte grške manjšine v pokrajini Argirokasiro poudarja, da zahtevo ministrskega predsednika Hodže odobrava grška manjšina v Albaniji.
Naseljevanje nacistov na S ovenskem Koroškem
Celovec, 24. (Tanjug). — «Slo-venski vestnik*, glasilo koroških Slovencev, poroča, da je Koroška vlada že skoraj sestavila načrt o naselitvi osemtisoč nacistov na Slovenskem Koroškem. Namesto da bi fašistične emigrante pregnali, nameravajo sedaj avstrijske oblasti tem zločincem nuditi zavetišče in jim priznati avstrijsko državljanstvo.
*
LONDON. — Podpredsednik a-rabskega izvršnega odbor za Palestino Hussein ie -izjavil, da bi vsak poskus razdeliti Palestino s silo, lahko izzval splošni prevrat na Sred® jem vzhodu.
Atene, 24. — Kralj je imenoval danes za ministrskega predsednika Dim.triosa Maximosa, člana rojalistične populistične stranke. Podpredsednika bosta Tsaldaris in Ve-nizclos; Tsaldaris bo tudi zunanji minister. Notranji minister bo Pa-pandreu, vojni minister Venizelos, mornarski minister Kanelopulos. Gonatas bo minister za obnovo, Zervas pa minister brez listnice. Poljedelski minister bo Alexandris.
Po vsej Grčiji je včeraj že četrti dan stavkalo 90.000 poštn.h uslužbencev, carinskih nameščencev, u-čiteljev in drugih nameščencev, ki zahtevajo povišanje plač. Ze od ponedeljka so zaprti vsi državni uradi razen nekaterih ministrstev.
EAM, ki nima predstavnikov v parlamentu, izraža svoj dvom, da bo sedanja vlada zmožna z uspehom voditi politiko, ki bi mogla privesti k prenehanju partizanske vojne v državi. Člani novo vlade so odklonili o tej zadevi vsako izjavo.
„Humanit6“ o Stalinovih izjavah
Pariz, 24. — Pierre Courtade piše v listu «Umanite» pod naslovom ((Splahnjen balon» sledeče: Vztrajnost, « katero izjavlja Stalin, da ne verjame v nevarnost nove vojne, je direktni odgovor agitatorjem, ki vzdržujejo tako psihozo. Amerislki tisk je v zvezi s tem precej odgovoren. Da bi opravičil pred javnostjo pezo vojnih izdatkov, ki jih povzroča imperialistična politika, skuša v svojih publikacijah na vse mogoče nafcine zmanjšati težave. Isto državno ministrstvo ne okleva v nekih okoliščinah izjavljati, da Je varnost ZDA ogrožena.
V zvezi s tem navaja ameriško noto maršalu Titu glede ameriškega letala, ki so ga pred nekaj meseci zbili na jugoslovanskem ozemlju.
Ravno tako je v Veliki Britaniji:
Bevin opravičuje še nadaljnje ?a-državanje 1.200.000 ljudi pod orožjem s tem, da razpihuje incidente in postavlja v napačno luč delo Varnostnega sveta OZN. Med drugim skuša izrabiti incident kakor je oni v Krfskem kanalu, Nasprotno pa molčijo o resnični nevarnosti in sicer o oni, ki jo predstavlja politika rehabilitacije Nem. bije. To politiko so pokrenili isti krogi, ki nam ob drugih prilikah zatrjujejo, da živimo na sodu smodnika.
Meissner usmrčen
Beograd, 24. — Včeraj so izvršili smrtno obsodbo nad generalnim poročnikom Meissnerjem in nad drugimi člani gestapa, ki jih je vojaško sodišče v Beogradu obsodilo r.a smrt.
ZAŠČITA FASIST0V V NEMCIH
Napredni krogi, ki si 'želijo trdnega miru, zahtevajo dokončno izkoreninjenje fašizma
Obnova Reke
Reka, 24. (Tanjug). — Lani je Jugoslavija določila za obnovo na Reki 55 milijonov lir. Prebivalstvo Reke je opravilo 149.362 ur prostovoljnega dela. Za obnovo stanovanjskih hiš je bilo letos odobrenih 200 milijonov lir. 370 milijonov lir bo pa potrošenih za druga javna dela.
Kolonizacija v Jugoslaviji
V Slavonijo in Baranjo je prispel zadnji transport kolonistov — 400 družin iz Zadra, Splita in Šibenika.. Kolonisti so bili prisrčno sprejeti, pri selitvi pa jim je bila izkazana polna pomoč. V samem Osijeku je bilo naseljenih 18 družin, medtem ko je bilo 26 družin na lastno željo vzključenih v kmečko delovno zadrugo v Ernestinovu, ki je bila pred kratkim ustanovljena. Ostali kolonisti so dobili hiše in zemljo v djakovskem in vinkovskem okraju.
V lanskem letu je bilo v Slavoniji in Baranji kolonizirano preko 11.500 družin iz pasivnih krajev, družin slavonskih in baranjskih kmetov brez zemlje. Vse te družine so dobile hiše s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in zadostno površino rodovitne zemlje. Organi ljudske oblasti so izkazali kolonistom polno pomoč v prehrani, razen tega so jim dali kmetijsko orodje in posojila po ugodn h pogojih za nabavo potrebne vprežne in plemenske živine.
Abdullahovo potovanje v Ankaro
150.000 vojokDV < 300.000 prebivalcev
Moskva, 23. — Diplomatski opazovalec časopisa «Stalinski Sokol* Mihajlov piše v zvezi z razgovori o nemškem problemu, o katerem bodo razpravljali zunanji ministri meseca marca v Moskvi, da sc svetovni dunokratski krogi vedno bolj zanimajo za položaj v Nemčiji.
Napredni krogi, ki želijo ustvarit; trden in trajen mir, zahtevajo, da se dokončno izkoreninijo v Nemčiji vsi izrastki fašizma in da se izvedejo vsi sklepi berlinske konference, ki se tičejo demilitarizacije in demokratizacije Nemčije. Milijoni ljudi, katerj so občutili strahoto nemške invazije, zahtevajo jamstvo zoper nemško nevarnost.
Delovanje zasedbenih oblasti v zapadnem delu Nemčije, nadaljuje pisec, vzbuja pri miroljubnih narodih razburjenje in nezadovoljstvo.
Čeprav anglc-ameriške zasedbene oblasti izjavljajo, da se na njihovem področju uspešno nadaljuje denacifikacija in da lahko velja za zaključeno, Je položaj v teh predelih vse prej kot zadovoljiv.
Inozemski tisk javlja, da so na britanskem zasedbenem področju nacisti še vedno na čelu mnogih podjetij in organizacij. Bratje Blum na primer, ki so bili tesno povezani s Hitlerjem, še vedno vodijo veliko hamburško družbo »Blum in Vosss.
Bivž; general Wessaling vodi razna podjetja v Neumiiostru.
To dobrohotno zadržanje nasproti «najuglednejšim» nacistom, vzpodbuja tajne fašistične elemente k ojačenju njihove teroristične
v Argentino se zatekalo
fašisti vsega sveta
Madrid, 24. — List «Action» pi- Rimu, deloval v tesni povezanosti ie: Falangistični vodilni krogi v|z emigracijskim centrom v Ma-Madridu kažejo veliko zanimanje za ! dridu. Francova Španija pa bo pr.
potovanje patra Jože Klemente Silva y Evropo. Tega argentinskega cerkvenega predstavnika so imenovali za direktorja načrta za množično mednarodno emigracijo, ki :.ma nalogo organizirati potovanje nacističnih in fašist:omh ((beguncev« vseh mogoč,h narodnosti v Argentino.
Peronova vlada je že odobrila sklep o prihodu štirih milijonov beguncev v Argent.no, ki pa morajo bit; vsi katoliške vere. Odbor, ki je pooblaščen, da odbere kandidate za emigracijo, bo imel svoj sedež v Rimu in bo v tesni zvezi z Vatikanom. Odbor bo vodil pater Silva, ki bo zato v položaju ambasadora.
Po načrtu ((centra za katoliško emigracijo)) se med prvimi vp.su-jejo falangi.',ti s svojimi družinami. Domenili so se, da bodo uporabili Isti sistem, kot so ga uporabili v Francovi Španiji, ko so naciste ((asimiralii), in jih izbrisali iz list emigrantov in internirancev s tem, da so jim dali nove priimke in Jih usposobili za španske državljane.
število emigrantov so nadalje povečali z namenom, da omogočijo prihod v Argentina čim večjemu številu «beguncev» — članov starih hitlerjansk.h formaciji v srednji m južn. Evropi. V ta namen bo selekcijski odbor, ki bo imel sed^ž v
Mufii v službi
angleškega imper ai z. m a
Kairo, 24. — Nekateri predstavniki vlade Vel.kc Britanije so stopili v zvezo z muftijem, ki se sedaj mudi v Kairu in ga prosili, naj pomaga Veliki Btrtaniji vojaško organizirati 80.000 Arabcev, ki so kot stari prostovoljci v nemžki armadi vojni ujetniki na ameriškem področju. Veliki mufti je izjavil, da Je pripravljen ustanoviti tako aima-do. ki bo ostala na razpolago an_ gleški vladi v Trans Jordani Ji.
tem prehodu iz Rima v Argentino služ.la kot najboljša baza.
Nadaljevanje razprave
zaradi Matleoitijevaga umora
Rim, 24. — Davi je sodišče zaslišalo enega izmed glavnih krivcev umora Mattcottija Arriga Dir minija, ki je opisal vse podrobno sti umora. Dejal je, da se je v družbi z Volpijem, Malacrio, Poveromo in Violo vračal z avtomobilom od kosila. Ob Tiberi so ustavili avtomobil in izstopila sta Viola in Poveromo, ki sta napadla Matteottija, ki je šel ravno mimo. Zavlekla sta ga nato v avtomobil in Dumini je vodil avtomobil. Na nekem samotnem mestu so se ustavili In Dumini pripoveduje, da je opazil, da je bil Matteotti mrtev. Zvečer so truplo zakopali v nekem gozdu. Razprava se bo Jutri nadaljeva.a.
iu sabotažne delovnosti, kar je razvidno že iz številnih protizakonitih fašističnih organizacij, ki so jih odkrili zadnje čase v Nemčiji.
Tudi na ameriškem področju stvari rie gredo nič bolje. Nemška sodišča, ki imajo nalogo izvesti de-nacifikacijo, so tako prepojena s fiio-hitlerjansklmd predsodki, da praktično onemogočajo vsako u-spešno denacifikacijo. United Press poroča, da denacifikacija na ameriškem zasedbenem področju ne pomeni nič drugega, kakor oprostitev najbolj zagrizenih nacistov. Ista agencija poroča, da so ameriške oblasti ob Novem letu pomilostile okrog en milijon tako zvanih .»navadnih* nacistov.
Takšno ravnanje ameriških oblasti s fašističnimi elementi je vzbudilo nezadovoljstvo v svetovni javnosti in pariški časopis «Ce soir* piše:
«18 mesecev po končani vojni je general Mc Narney daroval nacistom svobodo*. Obveze potsdamskega dogovora o denacifikaciji so postale komedija in amerikansko področje se je spremenilo v pravi paradiž za naciste.
Opazovalec zaključuje: «Tako postopanje anglo-ameriških oblasti pri denacifikaciji prav malo koristi demokratizaciji Nemčije in niti v najmanjši meri ne ovira ponovnega izbruha nemške grožnje za svetovni mir in varnost.
CHURCHILLOVI HACRTI
U PROTISOVJETSKI BLOK
Moskva, 24. — Vplivni sovjetski organ «Novi časi« objavlja članek, v katerem izjavlja, da se pod Churchillovim načrtom združenih držav Evrope skrivajo določeni načrti tako zvanega «zapadnega bloka«, kar si on neizmerno želi že od konča vojne. Načrt ima namen ustvariti protisovjetski blok, ki ga je osnoval že po prvi svetovni vojhi Aristid Brland. Danes člani Churchillove komisije, ki so jo v ta namen ustanovili, skušajo prepričati javnost, da bi bile tako zvane združene države Evrope opora Sovjetski zvezi, kar pa v bistvu ni nič drugega kot pesek v oči. V članku poudarjajo, da angleško ljudstvo to dobro ra. zume.
Konferenca, na katerj so poročali o ustanovitvi te komisije, se Je vršila v tiskovnem oddelku zunanjega ministrstva. Ob tej priliki so dopisniki listov vprašali, če je ifsta. novjtev komisije odobrilo minister-stvo. Jasno je, da to vprašanje zanima tudi sovjetsko ljudstvo.
Zunanje ministrstvo je nocoj zanikalo, da bi se omenjena konferenca vršila v njegovem tiskovnem oddelku.
Objava tajnih nemških dokumentov
Washington, 24. — Ameriško in angleško zunanje ministrstvo sta se sporazumela za objavo tajnih nemških dokumentov, ki se nanašajo na nemško zunanjo politiko v letih od 1937 do 1941.
Francoska zaskrhlienost za-radi odhoda nemških ujetnikov
Pariz, 24. — Združene države so Franciji predložile, naj bi izpustili približno 600.000 nemčlkih vojnih ujetnikov, katere so ameriške sile
zajele v zadnji dobi vojne. Tl ujet nlki so zdaj na delu v francoskih premogovnikih. Francoska vlada je v svojem odgovoru na ameriški predlog izrazila svojo zaskrbljenost zaradi posledic, katere bi povročil odhod teh ljudi v domovino. Zato je obenem izjavila, da je voljna nemškim vojnim ujetnikom priznati značaj ((svobodnih delavcev«.
Razprava proti von Papenu
Niirnberg, 24. — Sodišče za de-nacifikacijo v Niirnbergu, je danes pričelo razpravo proti von Papenu.
Javni tožilec je zahteval, naj von Papena, ki so ga oprostili na razpravi proti nacističnim voditeljem v Niirnbergu, označijo «kot enega najv^čjih kr.vcev«.
Obsodba gestapovcev v CSR
Praga, 24. — B.vši gestapovec Jožef Kohutek je pred ljudskim sodiščem v Moravski Ostravi, kjer so mu sodili zaradi umora 75 čeških rodoljubov, prosil, naj ga obsodijo na smrt. Sodišče ga je obsodilo na smrt in ga bodo obesili skupno z dvema drugima gestapovcema.
Nacistična delavnost v Švici
Praga, 24. — List «Pravo Lidu* poroča, da je policija v Bazlu odkrila tajno organizacijo, ki omogoča nacistom bivanje v Švici. Policija je aretirala bivšega častnika SS Helmuta Wetterja, ki je skušal omogočiti prihod številnim nemškim vojmirn ujetnikom iz Francije v Švico.
*
STUTGRAT. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo na smrt 'narednika SS Siegfrida Nabusa zaradi bombnega atentata na sedež tamkajšnje policije in sodišča za čiščenje.
Bevin in Stalin o anglo-sovjelski pogodbi
London, 24. — V zvezi z nedavno Bevinovo izjavo, da se Velika Britanija ne čuti vezano z ničemer, raz: n z obveznostmi, ki izvirajo iz statuta ZN, je moskovska »Pravda* objavila članek, ki pravi, da je treba te izjave smatrati kot odpoved britanske-sovjetske pogodbe, ker je Bevin v svojem govoru ni omenil.
Angleško zunanje ministrstvo je danes objavilo pisma, ki sta si jih izmenjala Bevin in Stalin. Bevinovo pismo Stalinu pravi med dru-g'm, da so v Moskvi napačno tolmačili'njegove besede in da jim nikakor ni mislil dati pomena, ki ga navaja «Pravda».
Stalin je odgovoril, da take izjave brez dodatn. razlage lahko rabijo samo sovražniki anglo-sovjet-skega prijateljstva in da je’ anglo-sovjetska pogodba še vedno veljavna. Reuter poroča, da namerava Bevin predlagati podaljšanja veljavnosti pogodbe od 20 do 50 let.
Resen gospodarski položaj v Franciji
Pariz, 24. — Eno izmed glavnih vpjašanj, s katerim se bo morala nova francoska vlada resno pečati, je vprašanje preskrbe velikih mest. ?.e dva tedna se položaj preskrbe občutno slabša. Občuti se precejšno pomanjkanje mesa.
Danes je \Ramadier imel kratek govor, v katerem je dejal, da je njegov prednik Blum dosegel vidne uspehe pri svojem delu. Dejal je, da ima vlada odločen namen izvesti sklepe, ki predvidevajo 5% znižanje cen. Napovedal je druge stroge ukrepe in dejal, da je javni zločinec vsakdo, ki špekulira z znižanjem franka. Pozval je vse Francoze, naj bodo solidarni in naj sodelujejo z vlado pri njenih naporih za izboljšanje položaja.
Zlobna gonja proti Poljski
London, 24. — Tiskovni urad poljskega veleposlaništva v Londonu je objavil odgovor na izjavo, ki jo je podal v sredo v spodnji zbornici britanski minister za britansko zasedbeno področje v Nemčiji John Hynd, češ da poljske oblasti niso preselile Nemcev na človečanski način. Poljska izjava poudarja, da se je prevez izvršil docela v redu in da uradni spis, ki ga je podpisala britanska zvezna skupina, potrjuje, da so vlaki prispeli v redu.
Novi poljski parlament se bo sestal 4. februarja. Mikolajčik, č'gar stranka je pri zadnjih volitvah dobila le 6% glasov, se s tem nikakor ne more potolažiti in zatrjuje, da bo zahteval, da se volitve razveljavijo.
Pod tem naslovom komentira dopisnik moskovskih «Izvestij» Vasilijev potovanje transjordanskega kralja Abdullaha v Ankaro. »Vsemu svetu* — piše Vasilijev — «je znano, da ni neodvisnost Transjor-danije nič drugega kot burka. V tej državi s 300.000 prebivalcev ima Velika Britanija nič manj kot 150 tisoč vojakov.
Neodvisna trans jordanska država pa ne predstavlja drugega kot vojaško bazo angleškega imperija, ka-muflirano z transjordansko neodvisnostjo. Cernu torej potovanje kralja Abdullaha v Ankaro?
Skrbno zakrita za Abdullahovim potovanjem je imperijalistična politika angleškega imperija, ustvariti umetno stavbo tako zvane «Veli-ke Sirije*, ki bi obsegala poleg Transjordanije in Iraka še Sirijo in Libanon. Angleški imperializem misli s prijateljskimi palctj med kraljevo lutko Abdullahom in Turčijo postaviti za kralja Velike Sirije Abdullaha ter tako absolutistično vladati sirijski in libanonski republiki. To pa so, tako odkrito pišejo sirijski in libanonski časopisi, samo nakane peščice prodancev, kajti tako transjordansko kakor ljudstvo ostalih držav ni dalo samodržcu Abdul-lahu nobenega pooblastila.
Mnogi arabski časopisi so polni ogorčenja nad intrigami imperialistične Anglije, ki misli v Bližnjem orientu ustvarili tako zvani »vzhod-ni blok*, ki bi združeval Turčijo, Irak, Afganistan in arabske dežele. Te intrige pa so že v letih 1945-46 zaradi očitnih izzivalnih namenov proti Sovjetski zvezi z dobro znanim Churchillovim geslom »sovjetska nev: rnost* doživele popoln polom.
, Vsi tj razni bloki oz. nevarnosti pa niso drugo, kot stara angleška imperialistične politika, s katero hočejo Angleži s pomočjo kraljevske lutke Abdullaha in njegovih r.ajbližjih uspavati željo arabskih pokrajin po svobodi, ter ustvariti med njimi nezaupanje in mržnjo. Ker pa je pri Arabcih želja po svobodi in neodvisnosti tako razvita, mora Anglija samo v Transjorda-niji .vzdrževati na 300.000 prebival cev kar 150.000 vojakov. Poleg tega dejstva pa so Angleži sami priznali svoje Imperialistične namene z izjavo, da so čete tam potrebne zaradi obrambe imperialnih poti, z drugimi besedami, za utrditev kolonialnega jarma. Kakšne pa so prav koristi prijateljstva med Turčijo in Transjordanijo, piše odkrito časopis «Tanin»: »Razvoj turško-trans-jordanskih prijateljskih dogovorov v Srednjem orientu ustreza interesom Velike Britanije, interesom imperializma. Ti krogi pa so pozabili na osvobodilno gibanje arabskih
ljudstev. Zatreti ga hočejo z novimi pritoki vojaštva, s kolonialnimi pogodbami zasužnjevanja in s sovraštvom med Bližnjim in Srednjim orientom.
Vse to pa ne bo rodilo nič drugega, kot še večjo ljubezen do svobode med narodi posebno pa še med Arabci, ki si želijo resničnega miru in demokracije v tej tako važni pokrajini*.
De Gaspetijeva posvetovanja
Rim, 24. — De Gasperi je danes nadaljeval razgovore za. sestavo nove vlade. Sprejel je Saragata, Nen-nija in Togliattija. Pozneje se je razgovarjal z Bonomijem, Orlan-. dom, Nittijem in Sforzo.
Do sedaj ni še mogoče predvideti, kako bo sestavljena nova vlada.
Avstralsko posojilo Nizozemski Vzhodni Indiji
Camberra, 24. —, Avstralski ministrski predsednik je javil, da je banka Commonvvealtha dovolila vladi Nizozemske Vzhodne Indije posojilo v znesku 7,500.000 funtov šterlingov. S tem posojilom bi Nizozemska Vzhodna Indija krila vojne terjatve in tekoče izdatke v Avstraliji.
Pomanjkanje riža v Indiji
TVashington, 24. — Sedemnajst držav, članic organizacije Združenih narodov za prehrano in poljedelstvo, je danes odločilo, da bodo sklicale konferenco, ki bo čez nekaj mesecev v jugovzhodni Aziji. Udeležile se je bodo vse države, ki proizvajajo ali trošijo riž, da bi proučile ukrepe, ki so potrebni za olajšanje stalnega pomanjkanja riža v Indiji in drugod.
Premog v Evropi
London, 24. — Predsednik evrop. ske organizacije za premog Griffith je izjavil, da je položaj premoga v Evropi zelo resen. Vzrok temu Je, kakor je izjavil Griffith, skoraj popolno ustavljen izvoz iz Velike Britanije in močno zmanjšan izvoz iz Nemčije. Poljska je pred vojno dobavljala 10% premoga Evropi, sedaj ga dobavlja samo 7%. ZDA dobavljajo sedaj 20 milijonov ton letno. Griffith je izjavil, da ima Evropa potrebna premogova ležišča. Francija proizvaja 48 milijonov ton letno, kar predstavlja 109% celotne predvojne proizvodnje. Belgija pa s svojimi 24 milijoni ton proizvaja komaj 86% v primeri s predvojno proizvodnjo. Tudi v v *o rurju se je proizvodnja občutno zboljšala.
Kratke
VARŠAVA. — Poljski ministrski podpredsednik Jakob Berman je izjavil, da bo poljska vlada ukinila ministrstvo za javno varnost, ko bodo popolnoma livid’rali tajne zločinske organ izac: je. Izrazil je upanje. da bodo te tolpe popolnoma likvidirali še letos.
LONDON. — Gospa Rooseveltova bo 12 aprila 1948. odkrila v Londonu spomenik pokojnemu predsedniku Rooseveltu.
LONDON. — Včeraj je sovjetski veleposlanik v Veliki Britaniji Za-rubin izročil poverilnice kralju Juriju.
LONDON. — Velika Britanija je kupila, oziroma je na tem da kupi v Argentini pol milijona ton žita.
WASHINGTON. — Trgovinsko m'nistrstvo je objavilo, da so ZDA v letu 1946 dobavile drugim državam za 12.3 milijard dolarjev blaga.
MOSKVA. — Sovjetski Iskalec zlata Koležnikov je našel v Sibiriji kepo zlata, ki tehta 7.2 kg. Sovjetska zakladnica je v posesti največje zlate kepe na svetu, ki jo na-zivajo «veliki trikotnik* in,ki tehta 30 kg. Našlj so jo pred 104 leti na Uralu. •
LONDON. — Svet britanskega združenja znanstvenikov za atomsko energijo predlaga v spomenici, naj bi države, ki so napredovale v ir. z s ko vanju atomske energije dale drugim djžavam na razpolago opre-
OOOOOOOOOCOOOOOOCOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOO
ODGOVORNOST AVSTRIJE
ZA SODELOVANJE V VOJNI
V zvezi z reakcijo avstrijskih uradnih krogov in avstrijskega tiska na spomenico jugoslovanske vlade, naslovljeno na namestnike zunanjih ministrov glede priključitve Koroške in slovenskih predelov štajerske Jugoslaviji, objavlja brogra.slea «Borba» članek pod naslovom ((Podedovana bolezen avstrijskih germanisatorjen.
Način, kako so avstrijski uradni krogi in avstrijski tisk odgovorili na pravične jugoslovanske ozemeljske zahteve ie prvi dan 'po objavi memoranduma, poudarja ((Borba«, najbolje dokazuje, da v Avstriji se vedno gospodujejo iste sile, katere so dobršen del odgovorne za zločinski prispevek
Avstrije pri fašističnem uničevanju in plenjenju v Evropi.
Vsaka beseda odgovornejših avstrijskih predstavnikov po vojni, vsak članek avstrijskih časo- ■ pisov, ki se nanaša na jugoslovanski memorandum, dokazuje, da državo še danes vodijo isti krogi, kateri so bili pred «anšlusom» poborniki brutalne germanizacije slovenskega prebivalstva na Koroškem in štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem.
Članek se nato sklicuje na izjave avstrijskega ministrskega predsednika Figla pred avstrijskim parlamentom v zvezi z bodočo miiovno p godbo z Avstrijo. Figi je m$d drugim izjavil, da je
bila Avstrija prva država, ki jo je hitlerjevska Nemčija napadla in zasedla. Sklicujoč se nato, meni Figi, da ne sme biti noben del ((njegovega« ozemlja locen od Avstrije in da Avstr ja ne sme biti obsojena na plačilo kakršnih koli reparacij.
Ko je na tako preprost način odklonil vsako odgovornost za avstrijsko sodelovanje v vojni ob strani hitlerjevske Nemčije in na ta način pozabil moskovsko deklaracijo <z leta 1943, s katero se Avstrija opozarja, da se ne bo mogla izogniti odgovornosti, skuša prikriti odgovornost Avstrije v vojni in se obnaša, kakor da bi ves svet pozabil, da je njegova država zavestno dajala do zadnjega dne vojne ves svoj potencial'na razpolago Hitlerju.
Kar govori Figi pred parlamentom, obšbno piše dan za dnem tudi avstrijski tisk.
List «Neues Ocsterreich« pise, da so Celovec, Beljak, Vrbsko jezero in prelepa Dratska dolina dedna pravica Avstrije, prirastu Avstrijcem k srcu in da je to avstrijsko ozemlje, na katerem prebiva na podlagi zadnjega štetja 160.000 Avstrijcev in samo 26.792 ljudi, ki govorijo slovensko. Argumenti o ((dedni pravici» Avstrije do Slovenske Koroške in zatrjevanje, da je ta del jugoslovanskega ozemlja docela avstrijski, prepričevalno kažejo, da je nova povojna Avstrija še vedno in sicer dedno okužena z zasui-njcvalnim germanizatorskim duhom in to ne samo nasproti slovenskemu prebivalstvu, ki je v okviru senžermenskih meja, pao pa tudi daleč preko teh meja.
Slovenska Koroška predstavlja kompaktno narodnostno slovensko ozemlje. Na tem ozemlju živi danes 120.900 Slovencev in 60.000 Nemcev. Slednji zvečine žive v
mestih te pokrajine in so rezultat in živ dokaz nasilne stoletne germanizacije. «Neues Ocster-reich» se poslužuje popačenih po datkov iz starih germanizator-skih arhivov. Na ta naCin predstavlja pisanje tega lista nov dokaz, da se tudi «nova« Avstrija peča z istimi zločinskimS načrti germanizacije Slovencev, kakor je to delala stara seniermenska Avstrija in kakor so pozneje delali avstrijski hitlcrjevci.
Minul je čas j zakl.ucuje ((Borba«, ko so bili Koroški Slovenci prepuščeni sami sebi in na milost in nemilost avstrijskim za-sušnjcvalcem. S svojo borbo v drugi svetovni vojni so Koroški Slovenci dokazali, da sj uporno želijo združitve s svojimi brati v svobodni Jugoslaviji Jugoslovanski narodi odločno zahtevajo, da se enkrat za vselej napravi konec stoletnemu zasužnjevunju Koroških Slovencev po Avstrijcih.
mo in tehnični material, da bi tako pospešile mednarodno gibanje za razvoj atomske energije v miroljubne namene.
LONDON. — Britansko trgovinsko odposlanstvo bo prihodnji teden odpotovalo v Nizozemsko zaradi pogajanj za anglo-nizozemsko
trgevirjsko pogodbo.
FIRENCE. — Te dni je vso To-scano zajel nov val mraza. V goratih predelih so zabeležili temperaturo 20 stopinj pod ničlo.
LONDON. — Zveza britanske industrije je zahtevala od zakladnega ministra znatno znižanje davkov, tudi če bi to za sedaj povzročilo neravnotežje v prihodnjem proračunu.
LONDON. — Povpraševanje Avstralije po britanskem blagu presega za milijone funtov šterlingov predvojna naročila. Dibave se bodo zakasnile za tri leta.
LONDON. — Kraljevska indijska mornarica je ravnokar končala prve povojne manevre na širokem morju ob cbali Coachinga (južna Indija).
LONDON. — Prejšnji teden so dosegli med Veliko Britanijo, Francijo in Združenimi državami sporazum tehničnega značaja o nadzorstvu vseljevanja beguncev s treh zahodnih področij Nemčije.
NEWHAFEN. — Na krovu 2500 tonske španske ladje «Almazan* je izbruhnil silen požar, ko je plula
v Rokavskem p.-ehvu. 7. rt e v ni bilo, stroji pa so bili močno poškodovani.
PARIZ. — Nad tlscč delavcev je zaposlenih pri graditvi petih jezcv in treh velikih hidroelektričnih central v osrednji Franciji. Ta dela bodo trajala 4 leta.
PARIZ. — Francozinja Magda Fontanges, ki tudi, da je bila Mussolinijeva ljubica, bo 28. tega. meseca prišla pred vojaško sodišče v Bordeauxu zairadi izdaje in kola-boraclonizma.
STUTGART. — Znane tovarne Zeiss v Jeni (sovjetsko področje) bodo premestTi v mestece Hieden-heln na južnem Wurtemberškovn (amoriško področje),
LAHORE. — Polic'ja je danes napravila preiskavo v prostorih muslimanske organizacije narodnih straž in v prostorih indujske organizacije «S\vayam», ki so ju proglasili za protizakoniti. Aretirali so nekatere voditelje.
AMSTERDAM, — Prosvetni minister dr. Joseph Gielen je danes v Amsterdamu izjavil, da je Nizozemska določila pol milijona godilnar-jev za poskuse z atomsko s'lo in za fizikalne raziskave.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 2 —
25. januarja 1947.
Ljudski učitelji v Slovenski Istri
Fašizem je v slovenski Istri popolnoma uničil kulturno življenje, sai si Je prizadeval, da odvzame slovenskemu Istranu vsak občutek na; odne samobitnosti in da postane kot kolon lahek plen fevdalnih izkoriščevalcev.
Posibno pomembno je delo, ki ga opravlja v najtežjih okol.ščinah slovensko učiteljstvo. Z izredno požrtvovalnostjo se trudi, da bi popravilo 25 letno krivico fašizma. Iz poročil podružnice prosvetnih delavcev koprskega okraja je raz vidno, da so elani v letošnjem šolskem letu poleg rednega dela vodili 20 anafabr-tskih tečajev. 59 nadaljevalnih tečajev za kmečko mladino .n 8 tečajev slovenskega jezika za Italijane. Organizirali in so-dealovall so pr; 94 kulturnih prireditvah in imeli 87 predavanj.
Učiteljstvo skrbi tudi za svojo politično in strokovno izobrazbo Preštudiran so 27 političnih in 31 strokovnih referatov.
Tako se danes žrtvuje pod novo ljudsko oblaštjo slovenski učitelj za svoj narod in res zasluži častni naziv: ljudski učitelj.
Kdo nosi v Brd h orožje in strelja?
Zadnjo nedeljo okrog 16.30 ure sta dva oficirja JA doma a. Vipoiž in Podsabotina potrkala na vrata trgovca Mihaela Dornika v Koj-skem in dejala, da sta pripadnika Jugoslovanske armade. Donnk je nato zbežal skupaj s svojo družino v zgornje prostore in od tam začel streljati skozi okno s samokresom. Na njegove strele je iz sosedne hiše pritekel s samokresom v roki Anton Starc in prav tako pričel streljati, ne da bi prav za prav vedel, zakaj gre, proti Milanu Marušiču iz Kojskega, ki je šel proti plesni dvorani. Anton Starc je z orožjem v roki skoftil proti njemu. Ko se je prepričal, kdo je, se je Starc izgovarjal, da je streljal samo v zrak.
Kdo so prav za prav ti ljiudje, ki nosijo orožje in streljajo? Ali so to mogoč« pomožni organi civilne policije? Zakaj pa civilna policija teh kršitev predpinv 'avnega reda nič ne omenja v svejih dnevnih poročilih?
Policija je vdrla na ^rosvefno prireditev
Kakor po vsej Goriški, tako so tudi v Svetem pri Komnu proslavili dne 21. t. m. obletnico smrt: velikega Lenina. Ko so po končani proslavi ljudje hoteli zapustiti dvorano, je stopilo v sobo kakih 20 civilnih policistov in angleških vojakov. Zahtevali so, da se javijo oni tovariši, ki so z raznimi govor: nastopili na odru. Ljudstvo se je tej policijsk. zahtevi uprlo ter se zgražalo nad takim nastopom varnostnih organov. Nato je policija za-stražila izhod in obkolila hišo, v sobi pa so legitimirali vsakega posameznika. Domov so pustili samo nekaj starejših ljudi, ostali pa so odpeljali v Komen na policijsko postajo. Do 10. ure naslednjega dne so izpustili vse, razen štirih tovarišev in 1 tovarišice. Odpeljali so jih neznano kam. Tovarišem, ki so Jih izpustili, je policija zagrozila, da bodo morali plačati po 4000 lir kaz-n., v nasprotnem primeru pa Jih bodo spet zaprli.
TRŽAŠKI DNEVNIK
/Ali ji: zvišanje stanarine
res »koristno in primerno"?
Mnogo, premnogo težkih ekonomskih vprašanj ta;e tržaško delovno ljudstvo v vsakdanjem življenju. Stalna zaskrbljenost, fci izvira iz vedno bolj kritičnega položaja, za kar so neposredno odgovorne okupacijske oblasti, sili ljudstvo, da se zateka k stavkam, ki so edino in zadnje orožje v njegovih rokah.
Zadnje mesece je bilo v Trstu takih stavk mnogo. Delavci in nameščene; so končno le dosegli povišanje plač. A kaj to pomaga, ko takoj nastopijo nove okoliščine, ki delovnega človeka postavijo v prejšnji položaj.
Tako je pred kratkim stopila v veljavo nova uredba o povišanju stanarin, ki vsekakor ni primerna, kaj šele potrebna. Tako misli vse delovno ljudstvo, čeprav ucedboda-vec meni, da je povišanje »primerno in koristno lastnikom nepremičnin, najemodajalcem in ljudstvu na splošno*.
Prepričani smo vsi, da je to primerno in koristno za lastnike itd., nikar pa naj se ne norčujejo iz ljudstva in v zvezi s tem iz tisočev in tisočev brezposelnih ter siromakov. ki rrmajo niti najnujnejšega za življinje.
Kje tiči miš, je povsem jasno. Govorijo o neki «primemosti in koristnosti*, ki pa pride vedno v poštev le za bogataše, ki gotovo ne živijo od svojih nepremičnin, inka-sirajo pa kljub temu stanarine kar tako mimogrede, kot da bi bil to nepredviden dohodek. To razume že vsak otrok.
Delovnega človeka, ki je s svojim neznatnim dohodkom postavljen pred stalno naraščajočo draginjo, s takimi frazam; gotovo ne bodo uspeli preslepiti.
Torej smo vedno tam. In še več. Trgovci itd., katerim so najemnino lepodonosnih lokalov povišal; za 200%, bodo izkoristili priliko, po-
višali cene kar čez noč in zaslužili mnogo več, kot jih je »oškodovala* uredba. Delavci in nameščenci pa se morajo za neznatno povišanje mezd boriti mesece in mesece. »Primernost in koristnost* uredbe naj bo torej ta, da bo končno oškodovan le delovni človek, ki mu bodo kot najemniku povišali stanarino, kot potrošniku pa cene.
Postopanje te vrste vedno bolj razburja množice, ki bodo glede na to, da oblasti nič koristnega ne ukrenejo, prisiljene še odločneje nastopiti in nadaljevati borbo za obrambo svojih pravic. Jasfflf pa je tudi, da bo gospodarski nered obstojal v-v dotlej, dokler bo to ozemlje navezano na Italijo, kar bi
nekateri želeli, da ostane. Za ugodno rešitev vseh teh ekonomskih vprašanj je potrebno pretrgati vsako gospodarsko in valutno zvezo z Italijo in se navezati na ozemlje, ne zaledje, od katerega je Trst živel im s pomočjo katerega s« je razvil.
Preskrba
Po SOD gramov testenin so. težke delavce delijo od danes naprej na dodatno nakaznico za težke delavce proti odrezku vseh bonov za zakuho za mesec januar. Delitev traja do 31. t. m. Do teh testenin imajo pravico tudi težki delavci pr; zavezniški vojski in sicer po 300 gramov na nakaznico za 15 dni, in proti odrezkom. Delitev za te delavce se bo končala do 15. februarja. Cena 26 lir za kg.
Konec delitve koruzne moke. Danes je zadnji dan za delitev koruzne moke potrošnikom XI. skupine, ki »e je začela 11. t. m.
Delavci branijo
tovarniške naprave
GOSPODARSTVO
Dosedanja pomoč ZDA Italiji
Tovarna cementa v Anhoven Je znana po svoj; veliki kapacitet, po
vsej Julijski krajini. Se poseben pomen pa bo zadobila na polju gospodarske obnove tedaj, ko bo to področje priključeno Jugoslaviji.
Tudi v tej cementarni je uprava skušala nagovoriti delavce, da bi ji dovolili odpeljati v. Italijo 200 stotov debelih šiber za mline. Ze sam ta poskus je silno vznemiril delavce ki so se takoj zbrali in sklenili, da ne dovolijo odvažati naprav. Ravnateljstvo pa Je že medtem ime. lo pripravi jen je kamione, na katere je hotelo natovoriti ves ta ma terial. Spričo odločnega nastopa delavstva pa je ravnateljstvo zaenkrat opustilo svojo namero. Ravnatelj je
POD
L J A
HRPELJE
Aktivnost žena. Hrpelje je majhna in siromašna vas v slovenski Istri. Pozimi neusmiljeno piha bur. ja, polet; pa suša uničuje s trudom zasajene njivice; toda njeno prebivalstvo se ne boji življenja. Z vsemi silami se bori proti skop, prirodi, obenem pa ne pozablja na svoj kulturni dvig. Noče zaostajati za drugimi kraji naše domov.ne.
Častno mesto v kulturni izgradnji zavzemajo naše žene, ki sodelujejo v vseh organizacijah, pri vseh akcijah kulturnega, polit.Onega in socialnega značaja. Njihova organizacija ASIZZ je pa lahko vzor vsem organizacijam v okraju. Letošnjo jesen in zimo si Je zadala težko nalogo, da uprizori igro Mire Pucove «Svet brez sovraštva*. Vlog so se učile pozno v noč, ko so opravile druga poljska in hišna dela. Javnost; so se predstavile z igro 17. decembra. Gledalci niso že davno
IZPRED SODISCA
(•umu političen umor'.1
Včeraj popoldne je višje zavezniško sodišče sodilo 24, letnemu Za-ninallu Julijanu. Obtožnica mu očita, da je 24. 9. 1946. ob 19.35 v Belja-nu prišel v stanovanje odvetnika Ventrelle in ga ubil s tremi streli iz pištole. Sodišče je bilo strogo zastraženo in policija je leg timirala vse one, ki so prišli na proces. Ljudje si niso znali razlagati čemu ves ta policijski aparat.
Obtoženec je zanikal vsako krivdo. Javni tožilec je trdil, da ima umor političen značaj in da izvira iz »porov med lastniki in polovir.a-rjj Z8radi razdelitve pridelka. Dejal ja da sta usodnega večera prišla v vilo odvetnika Ventrelle dva
FIZKULTURA
Boks v Tržiču in v Solkanu
Jutri 26 t. m. bo v Tržiču boksarsko srečanje med reprezentanco Tržiča in Raše. Nastopili bodo najboljši boksarji-amaterji. Nastopila pa bosta tudi znana profesionalca Tržačan Genzo in Tržičan Brenči. Boksarski večer bo obsegal sledeče discipl.ne: petelinja skupina: Brenči (Tržiči-Ongaro (Rasa). Lahka S,kupina: Peluffo (Tržič). Etič (Ra. sa).■ Srednje lahka skupina: Visen-tin (Tržič)-Gavič <Ra?a>. Srednja skup-na: Canevago (Tršič)-Angeli. n: (Rasa). Težka skupina: Marši (Trfč)-G.udici (Rasa). Profesio-nalisti: Genzo (Trst)-Brenči (Tržič).
Dne 28. t. m. pa bo v Tržiču večer svobodne rokoborbe s sledečimi
disciplinami: petelmja: De Giorgi-Bartori: peresno lahka: Ruan-Tau. čer; lahka: Poropat-Del Pol; srednje lahka: Fidel-Vidali; srednja: Iuvarl-S.moneti. Na sporedu je tudi ekshibicija amerikanske proste rokoborbe med Giorgom Calzom in S.irtorijem Brunom ter prosta rokoborba v težki skupini med Verono in Furlanom Guidom.
V Solkanu pa bo drevi ob 20. uri boksarski nastop v priredb: ko-erdJiac.jskega odbora ZDTV za Goriško. Nastopilo bo 10 boksarjev To je prvi boksarski nastop v Solkanu. zato vlada med športniki za to prireditev veliko zanimanje.
Tek tez (Lrn in utrn goriškega okrožja
V nedeljo 26. t. m. priredi koordinacijski odbor ZDTV za gorisko okrožje tek čez drn in strn za prvensko gonškega okrožja. To bo prva letobnja večja lahkoatletska prireditev, ki bo nedvomno privabila na start najboljše lahkoatlete iz vse Julijske krajine. Start bo v Standrežu v nedeljo popoldne, zbirališča tekmovalcev bo iStotam v dvorani Briško ob 13. uri Prijave sprejema koordinacijski odbor ZDTV za Goriško do sobote 25. t. m.
Teki; bodo na sledečih progah: mladinci od 15 do 17 let na pro-g, 1000 m: mladinci od 17. leta dalje na progi 2500 m;
mhdmke od 15 do 18 let na progi 800 m;
m;ad:nk« od 18. leta dalje na progi 800 m.
NajboljSi kolesarji na startu
Jutri bo priredilo športno dru-ktvo Olimpija kolesarsko dirko čez drn in strn. Prijavili so se najboljši kolesarji, med drug.mt Kuret, Tisjna, Sosič, Česen, Rade, Tuk, Ponton, Cesare, Nadizar, Udovič, O.morom Reffo. Tomažič, Cocchiet. to td Stirt bo ob 10 uri dopoldne Izpred K K Olimpija (gostilna Spofford v nj, Rodfitti).
Tudi smučarji bodo tekmovali
Jutri bodo zopet smučarske tekme. To pot bo na vrst; smuk. Tekme bodo na Livku. Proga za člane Je dolga 3000 m, za mladince in mladinke 2000, za pionirje pa 1000.
Končno še nogomet
Pokrajinsko prvenstvo: v Trstu: igrišče Ponziane ob 9. uri MontebeL lo Grad.žka; ob 11 Tovarna strojev-Torpcdo. V Kopru: ob 11 M:lje-Ru-dar; ob 14.30 Koper-Gaslint. V Tržiču: ob 14.30 Ronki-Tržič. V Pu lju: ob 14.30 Plran-Pulj. V Izoli: ob 14.30 Gorica-Izola. V Ajdovščini: Krmin-Ajdovšč.na ob 14.30. V Postojni: ob 14.30 Skedenj-Potsoma.
Okrožno prvenstvo: /grušče CR-DA: ob 8.30 Ruiber-Skedenj II: ob
10.30 Cebulec-Opčine; ob 13 30 Primorje D-Dreher I; ob 14.30 Col-Costalunga. Igrišče Opčine: ob 12.30 Acegdt-MonUbello II: ob 14.30 Sv. Marko-Tovarna strojev II. Igrišče Proseka: ob 14.30 Kraljič-Primor-je P.
Prvenstvo miljksega okroija ob
14.30 Rdeča zvezda-Cassano: Frau-sin Il-Slavec; Vivoda-Krovatin
Prvenstvo gorigkega okroija: ob 14. Medea-Bilje; Krmin II-Mtren.
Prvenstvo trziHkega okroija Tržič Il-Villaraspa; USSI-Aris; Sol-vay-Sv. Mihael.
V.V.V.".,.V.V.,.V.".V.V.V.
človeka, izmed katerih je imel eden angleško uniformo. Ta je streljal in po izpovedi služkinje Todon naj bi bil Zaninello.
Prva obremenilna priča je bil inženir Oskar Brunner, ki upravlja 600 ha zemlje svojega očeta. Opisal je težave, katere so nastale, ko so polovičarji zahtevali zase 75% pridelka. Zaradi tega je bilo več obravnav. Priča je bil zaradi tega v sporu s polovinarjem Pertotom. 21. oktobra 1946. je ta spor obravnavala sodnija in odvetnik Ventrella je nastopil v prid priči. Omenjena obravnava se je končala s Pertovo obsodbo. Javni tožilec je skušal dokazati, da je proces političen, češ da je obtožencev brat sindikalni zastopnik. Pri tem j« predsednik pripomnil, da to ni proces proti Enotnim sin-d.katram. Na vprašanje branilca Tu-role je Brunner dejal, da je bila borba za razdelitev pridelkov zelo ostra in da je bila omejena samo na Tržiščino. Ventrella je prišel v Beljan iz Pirana ob koncu leta 1945. in se ni vmešaval v politiko ter je bil med ljudstvom priljubljen. Pokojni Ventrella je imel več razgovorov s sindikalnim zastopnikom Adelmom Zaninellom o sporih s po-lovinarji. Vsi ti razgovori so pa bili mirni in skoraj prisrčni.
Zena pokojnega odvetnika Ventrelle je trdila, da je obtoženec u-moril njenega moža. Branilec Tu-rolla je pripomnil, da je priča prej Izjavila, da je ubil njenega mcia nekdo drugi. Nato je podal svojo izjavo zdravnik Pavel Musini in povedal, kakšni »o bili vzroki odvetnikove smrti. Obravnavo so odloi.li na danes ob 8.30,
videli tako zrelo podanih vlog, in to od igralk, ki so skoraj samo kmečke žene. Za svoje izvajanje so bile nagrajene s splošnim odobravanjem in zahtevo, da igro čim-prej ponovijo.
Hrpeljke so sklenile ponoviti igro v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 ur; v dvorani Dijaškega doma. Ves dota ček bodo darovale Dijaškemu domu zato pričakujejo tudi številen obisk.
POSTOJNA
Leninova proslava. Postojna je v prazničnem razpoloženju dostojno proslavila obletnico smrti ustanovitelja sovjetske države Lenina. Od pionirja do stare mamice vse je pohitelo v Prosvetni dom okrašen s številnimi zastavami in parolami velikega učitelja. Tov. dr. Serko je obširno prikazal življenjepis ;n delo prvoboritelja Oktobrske revolucije. Sledil je program ki so ga izvajali borci I. proleterske divizije z recitacijo «Mlada Leninova ar-mija»; pevski zbor mladenk iz gimnazije je zapel «Vstani mladina*. Borci KNOJ-a so recitirali «Lenm», harmonikah so zaigrali sovjetsko pesem «Prostrana st domovina* in mešani zbor je za zakiljuček zapel sovjetsko himno.
Ljudstvo se je razšlo z globoko ve dorlrpnvazmatsaiso.ba.o shdlrh vero, da bodo tudi Leninovi nasledniki nadaljevali borbo in jo uspešno zaključil; v korist vsega človeštva, ki gre za tem, da si ustvari boljše življenje.
ST. PETER NA KRASU
Proslava obletnice Leninove smrti.' Ob ogromn; udeležbi prebivalstva »mo proslavili obletnico smrti neutnrlega Lcn:na. Sindikalna godba je otvorila proslavo s Sovjetsko himno. Sledil je slavnostni govor tov. Smrekarja, k; ram je opisal Leninovo borbo za delavski razred in vse človeštvo. Nato je mladina predvajala živo si ko »Večer v partizanskem logoru*. Mladinski zbor iz Trnja pa je zapel pesem «Partizanka». Sledile so še razne pesmi mladinskega zbora Iz St. Petra, iz tovarne SICLA m mladine iz Hrastja.
HRASCE
Masovni sestanek sindikalne podružnice. Sindikalna podružnica okrajne žage v HAašiSah je sklicala dne 21. t. m. množični sestanek, na katerem je delavstvo izvolilo dva
najboljša tovariša, in sicer Perhavca Rafaela in Ogrizka Stanka, ki naj bi sprejela v znak požrtvovalnosti pr; delu nagrade. Sindikalna podružnica je zelo aktivna ter je pridobila 15 noviih naročnikov za svoje glasilo. Člani so sklenili, da bodo mesečno prispevali po £0 lir v sklad za izlete in poučne ekskurzije v druge tovarne.
DNEVNAKR0N1KA~
med drugim omenil, da stroj, katere bi radi odpeljali, itak ne obratujejo. Delavci pa sq mu odgovorili. «Ko bo tu Jugoslavija, bo za vse stroje dovolj delai*
Kaže, da bi razne uprave, ki se pripravljajo na evakuacijo, rade pral svojim odhodom izzvale incidente kot je b:l oni v Pulju. Anhovski delavci pa pravijo, da nikakor ne bodo dovolili odvažati naprav iz tovarne, ker bi to povzro-čilo zastoj v proizvodnji in jim odvzelo kruh. Mnogo si obetajo s priključitvijo, ker bo tovarna lahko zaposlila še precejšno število delavstva iz tamkajšnjih krajev Vsakdo, k ipotuje po Soški dolini, takoj opazi, zavednost tamošnih delavcev. Svobodoljubna in narodna gesla izpisana na tovarniških zidovih, govore o nj:h težnjah in že. Ijah. Enotnost, k. jo je anhovsko delavstvo pokazalo ob vsaki priliki, prihaja danes še do posebnega izraza, saj branijo tovarniške naprave, katere Jim dajejo delo in kruha.
SporrčUa in objave
Avtomobilske gume so hoteli krasti
Pretekli teden je prišlo na glavno tržaško postajo 9 vagonov avtomobilskih gum, ki so bile namenjene za Zagreb. Por.oči je kretničar Amleto Ccrciutto ukazal odpeljati 2 vagona na lesno nakla-dišče, češ da bo tako policijska kontrola lažja. Nekomu pa se je zdel ves ta manever sumljiv in je poklical policijo. Ko je ta ^pr.šla na mesto, okrog 3 ure poneči, sta se prikazala na izhodnih vratih dva kamiona in izginila v tem;. Sumijo, da sta hotela odpeljati gume. Zaradi sumnje so Corciutto aretirali.
Lov na črnoborzijance
Pred kratkim je napravila civil na policija lov na črnoborzijance na trgu pred glavno postajo. V splošni zmedi, ki j? nastala, so aretirali kakih 10 oseb, od katerih so nekatere kmalu izpustili. Pri drugih so napravili preiskavo na domu, vendar* brez večjega uspeha, ker so ti tički prevajani in imajo svoje blago v posebnih skrivališčih. Samo na enem stanovanju so našli nekaj kresilnih kamnov.
Sladkor so kradli
Včeraj zjutraj je neki Aurelio Natal* dognal, da so odnesli neznanci iz skladišča. A.C.L.I. v ulici Duca D’Aosta 10 2 stota sladkorja v vrednosti stotisoč lir. Neznanci so prišli v skladišče iz sosedne porušene zgradbe, kjer so lahko nemoteno Opravljali svoj vlomilski posel.
Obleka pod zidom
Predvčerajšnjim ob 10.30 uri je neki čuvaj civilne policije v pristanišču našel pod zidom vhoda v Varco del Lloyd 4 kose blaga za obleko in 1 jopič. Blago je bilo Unr-rinega izvora in so ga bržkone neznanci pustili tam, da bi ga ob ugodni priliki »pravili na varno.
KULTURA
DAROVI IN PRISPEVKI
Namesto cvetja n* grob pokojnega tovariša Antona Žerjala darujejo brafje in »estre 2.000 lir za spomenik padlim borcem v Boljunou.
Za politične pripornike so darovale ASI7Z Iz Lokev 2046 lir in nekaj živeža.
Za partizanske sirote je darovala tov. Jug Marija namesto cvetja na grob Zgurja Albina 400 lir.
Za otroški vrtec je daroval tov. Starc Dragotin 200 lir in Gašper 100 lir v počastitev spomina pok. Rudolfa Martelanca. Za krajevni Rdeč; križ je daroval tov. Šudic Franc iz Lonjerja 200 lir v počastitev svoje rajnke žene.
Slikarska
^aksM-s
V prikupnem salonu Strega v ul. San Maurizia razstavljata prvič ti Trstu naša goriška rojaka R. Sak-s*da in R. Kocjančič. Kljub skromnemu številu razstavljenih slik je razvidno, da imamo pred seboj slikarja, ki sta sicer na začetku trnjeve poti umetnosti, ki pa se predstavljata javnosti dovolj serlozno, da lahko sklepamo na bodoče dobre sadove.
R Kocjančič postavlja vso telo svoje umetnosti na barvne učinke. Je koloristično bogat, zanimiv in odkriva tu pa tam sezonske tendence. Iz svojega slikarstva ne dela nika-k<h abstraktnih problemov. Je naturalist ilustrativen, risarsko dober
obeta postati dober slikar, ko bo ubral lastno osebno noto. Barvno posebno efektno je njegovo sadje,
razstava
slikarsko najbolj dovršene ribe, t) katerih se je sprostil In dosegel lepo umetniško stopnjo.
Slikarsko močnejši Je R. Saksida, ki je umetniško na višji stopnji. Tudi njegovo slikarstvo «i sicer še docela samostojno. V nekaterih delih je opaziti dekorativno noto in hojo za Spacalom Vendar leaiojo njegova dela bolj dovršeno umetniško kakovost, tenkočutem smisel za poltonske barve in predvsem umetniško nastrojenje. Zanimivi so motivi H. 3, S, 9, v katerih izraža otožno, a barvno dobro harmonizirano razpoloženje.
Obisk razstave toplo prt/poročamo in želimo obema našima umetnikoma mnogo materialnega in moralnega zadoščenja.	R.	H.
ALEKSANDER BEK:
32
V010K0LAMSKA CESTA
Porajala se j« divizija. V šole, ki so bile preko poletja prazne in ki «o zdaj postale zbirališča, »o v teh dneh prihajali iz mesta in iz bližnjih kolhozov obvezniki — sami že zrelejši možje, okrog 30 do 35 letni, od katerih večina še ni bila služila vojske. Možje srednjih let s šolsko izobrazbo, ki so jih v vojenkomatih vodili v posebni rubriki kot osvobojene vojaške službe, so se tudi pošiljali v 4 vizijo, ki se je formirala povrhu, kot neke vrste deželna Obramba
Isri čas so ti — bodoči Panfilovci — spali.
Končno je tudi pri nas v veliki stavbi vse potihnilo.
Zaškripala »o vrata, po hodn ku so »e zaslišali koraki. Vstal sem in si popravil bluzo; spoznal sem bil generalov korak.
Pogledal je skozi odprta vrata.
— Tukaj ste, tovariš Momiš-Uli? Dežurate?
Panfilov je prišel z brisačo v roki, brez generalske bluze, v beli srajci. Obraz mu je bil utrujen.
Soba je bila polna tobakovega dima. Panfilov j« na široko odprl okno ter sedel na okensko desko.
— Razmišljal sem o vas. tovariš Momiš-Uli, razmišljal, — j* dejal. — Dajte, svetujte mi, kaj naj naredim z vami?
— Tovariš general, šel bom tja, kamor mi bo ukazano. Toda, ?e *e vprašate po mojih mislih,,.
— Sedite vendar, sedite... Da. da. če vpraaam za vaše misli...
— ...bj vas zaprosil, tovariš general, da mi ne daste diviziona n>«nr*$	^taljo«.
— Bataljon? Bataljonu tudi ni lahko poveljevati, tovariš Momiš-Uli... Ali ste se zanimali za splošno vojno taktiko? Ali ste brali kaj o tem?
Naštel sem nekaj, kar sem bil preči tal.
— A o borbi pri umikanju? Ali ste se za to zanimali?
— Nisem ae, tovariš general..
— Da, vam ne bo lahko poveljevati bataljonu, — j« ponovil
Panfilov.
Pogledal me je tako, da sem zardel. V meni j« spregovorilo samoljubje.
— Mogoče, — som lopnil. — Toda znal bom častno umreti, tovariš general.
— Skupaj z bataljonom?
— Skupaj z bataljonom.
Panfilov se j« začel nepričakovano smejati.
— Zahvaljujem »e za takega komandanta... Ne, tovajlč Momiš-Uli, potrebno je, da znate z bataljonom e prejeti deset borb, dvajset borb, trideset borb in da ohranite bataljon. Evo, za to vam bo vojak hvaležen.
Skočil je z okenske deske in sedel poleg mene na divan, ki Je bil prevlečen s povoščenim platnom.
•- Tudi »am sem vojak, tovariš Momiš-Uli. Vojak ne umre rad. V boj gre ne zato, da umre, marveč, da živi. In taki poveljniki so mu tudi potrebni. Vi pa s tako lahkoto rečete: «Umrl bom z bataljonom*. V enem bataljonu je, tovariš Momiš-Uli, nekaj stotin ljudi. Kako naj vam jih torej zaupam?
Molčal sem. Molčal je tudi Panfilov ter se zagledal vame. Končno Je dejal:
— Torej kaj pravite k temu, tovariš Momuš-Ul’? Ali spr^JnMtlt da j h povedite v boj —■ ne da umrejo, marveč da živijo?
/Se nadaljuj
Pevski koncerl
Pevski koncert sopranistke Slavice Batistute in pevskega zbora «Emil Adamifc*, ki je bil odložen zaradi bolezni koncertne pevke, bo v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 v dvorani prosvetnega društva «M. Kraljič* z istim sporedom kot je bilo prvotno javljeno.
Roditeljski sestanek v Skednju bo danes ob 19.39 v prostorih Ljudskega doma v Skednju. Vabljeni so vsi stari, srednješolske mladine.
Zabava v krožku Perossa. Drevi ob 20. uri bo v kulturnem krožku Percssa plesna zabava s zabavrimi točkami v dobrodelne namene.
Prireditev v Boljuncu. Prosvetno društvo »Prešeren * priredi v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina fvljenja*.
Zveza jestvinskih trgovcev vabi vse trgovce te stroke na zborovanje, ki bo jutri 26. t. m. ob 10.30 v ulici Ginnastica 20 v dvorani. Razpravljali bodo o ureditvi preostalega boga.
Za Prosvetni dom v Barkovljah
Pripravljalni odbor Obrtniškega društva v Barkovljah vabi Barkov-ljane, člane in nečlane v nedeljo 28. t. m. Ob 14. uri na društveno zborovanje v Športnem domu. Sprejemajo se tudi novi člani, ki plačajo 50 lir vpisnine in delež 100 lir. Denar bo služil za gradnjo Prosvetnega doma v Barkovljah.
Enotni sindikati
Vratarji. Danes ob 18.30 bo odbo-rova seja.
Prevozništvo. Vsi vozniki, nameščeni pri podjetjih s konjsko vprego, naj pridejo v nedeljo 26. t. m. ob 10, urj na sestanek v ulici Im-briani 5.
Rafinerije. V ponedeljek 27. t. m. ob 8.30 bo v ul'cl Imbriani 5, »Oba 9, seja odbora za sindikalno unijo.
Spalni vozovi. Jutri ob 10. uri bo v ulici Imbriani 5 sestanek vseh nameščencev.
Rojstva, smrti, poroke
Dr.e 24. januarja se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 14 ljudi, poroka pa je bila 1.
CERKVENE POROKE:	mizar
Juriševič Giordano in bolničarka Fabčič Ivana.
UMRLI: 60 letni Bianchi Dom’-nik Karel, 70 letna Duca por. Bais Elvira, 63 letni Bianchi Karel, 75 letna VVilklnson Marija, 46 letni Maranzana Umbert, 81 letna Entler vd. Liuba Josiplna, 76 letna Capuz-zo vd. Capulca Maksimilijana, 31 letni CossuPa Srečko, 82 letni Ras-soli Hektor, 40 letni Svetina Ivan. 66 letni Colom bet ta Henrik, 27 letni Skok Jos'p; Birna Marij 1 mesec, Crismani Pavel 10 dni.
Zahvala
Krajevni odbor Rdečega križa Lonjer - Katinara se zahvaljuje dramski skupini prosvetnega društva v Lonjerju. ki je darovala ves čisti dobček od prireditve pri Sv. Ivanu v prid Rdečema križu.
Ukinjeni vlaki
Od nedelje 26. t. m. bodo začasno vsako nedeljo ukinjeni sledeči potniški vlaki:
Proga Trst glavna postaja-Videm:
Odhodi: vlak 1673 ob 6.25 uri in vlak 1679 ob 13.40 urj za Gorico glavna postaja; vlak 1675 ob 7.10 uri in vlak 1681 ob 16.35 uri za Videm.
• Prihodi: vlak 1674 ob 9,55 uri in vlak 1680 ob 18.35 uri iz Gorice glavna postaja; vlak 1684 ob 16.36 uri iz Vidma.
Proga Trst glavna, postaja • Cervinjan:
Odhodi: vlak 4333 ob 4.30 uri, vlak 1659 ob 17,22 uri in vlak 1669 ob 19.30 uri za Cervinjan.
Prihodi.- vlak 1650 ob 8.17 url, vlak T.V. 1654 ob 14.17 uri in vlak 1658 ob 22.43 uri iz Cervinjana.
Proga Postojna:
Prihodi: vlak 1699 ob 7.25 uri iz Sežane. .
V italijanskih finančnih krogih so od De Gasperijeve misije v Wa-shingtonu pričakovali večji uspeh, ki bi Italiji omogočil, da uredi svoje finance in predvsem da reši valutno vprašanje. V tej zvezi je a-meriška poročevalska služba »Associated Press* izdala pojasnilo, ki očividno izvira iz uradnih krogov in ki ima namen pomiriti Italijansko javnost in opravičiti stališče ZDA. Prav jz tega razloga pojasnilo poudarja, da je Italija prejela od Amerike že ogromne vsote.
Vštevši najnovejše posojilo 100 milijonov dolarjev, ki ga je izposloval De Gasperi pri banki «Export-Import*, znaša dosedanja ameriška finančna pomoč Italiji 1 milijardo dolarjev. To so izjaviti! v ameriški vladni palači. Do te ogromne vsote je prišlo tako-le: 100 milijonov znaša posojilo omenjene banke. 225 milijonov je prispevala Amerika k pomoči UNRRE, ki zna.»a do zdaj 425 milijonov dolarjev, 310 milijonov dolarjev znaša pomoč Italiji iz podpornih fondov in 15 milijonov dolarjev mora še odobriti kongres. 7e te štiri razne vrste pomoči od ZDA znašajo okoli 650 milijonov dolarjev. Italija bo poleg tega prejela 50 milijonov dolarjev v dar od ameriške vojske v Italiji; vsa pomoč od vojaške strani bo po ra-čun'h ameriških uradnikov dosegla več 100 milTjonov dolarjev.
Glede uporabe 100—milijonskega kredita, ki ga je odobrila banka «Export-Import», javljajo, da pojde ta kredit za nakup surovin italijanske industrije, ki dela za izvez. Kred'te bo prejela predvsem avtomobilska industrija, tovarne kemičnih proizvodov in tobaka, ladjedelnice, cementne tovarne, elektrotehnične in metalurgične, ki potrebujejo predvsem baker. Banka bo še izdelala poseben načrt o finansiranju ital'janske industrije.
Italijanska prošnja glede, nakupa 50 ameriških ladij je v načelu že ugodno rešena, vendar jo mora o-dobriti še pomorska komisija. Trgovinski izvedenci ameriške vlade želijo, da pride čimprej do trgovinske pogodbe z Italijo. Zadevna, pogajanja »e bodo pričela v teku 3 tednov. Kakor hitro bo sklenjena trgovinska pogodba, katere pogoji seveda še niso znani, bo ameriška vlada podprla italijansko vlogo, da bi Italija bila sprejeta v Mednarodno trgovinsko organizacijo, ki bo pričela v kratkem poslovati. De Ga-sperijevi spremljevalci so v Ameriki naglasili, da j« Italiji mnogo do tega, da ji dovolijo pristop k tej organizaciji. Italija namreč pričakuje, da bo uživala koristi od načrta. ki gre za tem, da se znižajo carinske tarife.
Ameriški državni uradniki poleg tega izjavljajo, da so ZDA obljubile Italiji povečanje dovoza žita in dobavo premoga v dosedanjih količinah, kolikor bo to mogoče. To povečanje pošiljk bodo izvedli šele kasneje. Poleg omenjenega posojila
je De Gasperi dosegel, da bodo ZDA plačale Italiji 50 milijonov dolarjev za okupacijske stroške, da bodo Italiji vrnile ladje »Conte Grande* in «Conte Biancamano*, da bodo pospešile povratek italijanskih u-jetnlkov in da bodo poslale v Italijo, 7500 ton krompirja.
GOSPODARSKE VESII
Italija se pogaja za posojilo v Švici. Kakor poročajo iz Wash'ng-tona, ameriška vlada z zanimanjem, sledi razvoju pogajanj med Italijo in Svlco za sklenitev trgovinske pogodbe in odobritev posebnega kredita. Italiji. Švicarsko posojilo naj bi dopolnjevalo finančno pomoč, ki jo je Italija prejela v Ameriki in ki naj bi ji omogočilo gospodarsko obnovo. Po ameriških računih bo šv'-ca morala računati na dolgotrajni primankljaj v trgovinski bilanci z Italijo.
Letalska zveza Moskva-Pariz. V Moskvi so se pričela pogajanja med predstavniki Sovjetske zveze in Francije za vzpostavitev neposredne letalske proge Moskva-Pariz. Letala se bodo spuščala med potjo samo v Berlinu.
Denarni obtok v Franciji pada. Denarni obtok v Franciji je v teku prvega, tedna januarja padel za 1 milijardo 740 milijonov frankov, ka,-kor ugotavlja poročilo Francoske narodne banke. Prav tako so padla posojila Narodne banke državi za 9 milijard. Dne 9. januarja je denarni obtok znašal 732. 057 milj., 2. januarja pa 733.797 milijonov frankov.
Narodno gledališče
Danes 25. t. m. ob 20. uri v Ilirski Bistrici: »Scampolo*.
Jutri, 26. L m. ob 15. uri v Postojni: .»Scampolo*.
V torek, 28. t. m. ob 19.30 url v Skednju: «Mati8ek se 2eni», dijaška predstava.
V sredo 29. t. m. ob 20. uri pri Sv,- Ivanu: »Tako tudi bo*.
RADIO TRST II.
V SOBOTO 25. JAN.
6.54 otvoritev - koledar; 7.10 vesti v slov.; 7.15 vesti v ital.; 7.30 zaključek; 11.30 dopoldanski koncert; 12 radijska univerza; 12,15 glasbeni program v zvezi z Vidmom; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13. pregled tiska; 13.15 glasba po željah; 14. zdravniška oddaja; 14,10 čitanje sporeda - zaključek. 17.30 plesna glasba; 18. glasbeni spored za konec tedna; 18.45 kulturne aktualnosti; 19. ljudska glasbena ura; 19 30 koncert baritonista Pertot Dušana; 19.45 ne poved časa - vesti v slov.; 20. vesti v ital.; 20.15 lahka orkestralna glasba; 21. pester večer: priredil Zorko Simčič; 21.45 valčki; 22. lahka glasba; 23. napoved časa - vesti v ital.; 23.15 vesti v slov. - 'čtltante ' »porieda; 23.30 pleska sfl“sb8':; 24; zaključek.
Od;, urednik DU8AN HREŠČAK
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je tragično preminul moj mož
ZORZUT AfTTON
posestnik v Vedrijanu
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 25. januarja ob 10 uri v Vedrijanu.
Vedrijan,
Žalujoča žena. bratranci in ostalo sorodstvo
1. 1947
zah VmL/a
Vsem, ki ste v tako lepem številu »premili našega, nepozabnega sina"
JOŽEFA
partizana
ob prekopu njegovih zenskih ostankov na domače pokopališče, se izkreno zahvaljujemo, Posebna zahvala vaškim organizacijam OF kakor onim iz okoliških vasi za pomoč in obilno udeležbo pri žalnem sprevodu, gospodi duhovščini za dragoceno uteho, komenskemu pevskemu zboru za lepo na-grobnico, obema tovarišema za jedrnate poslovilne besede ob odprtem' grobu, vsem darovalcem lepih venoev in končno vsem tistim, ki so kakor koli pomagali alj z nami sočustvovali. — Tisočera hvala!
Komen, 24. 1. 1947.
Žalujoči družin« BANDELJ
V nedeljo 26. t m. ob 16. uri ponovi mladina GROCANA-PESEK
KULTURNO PRIREDITEV NA PESKU
PO PRIREDITVI PLES!
Vabljeni vni!
KINOPREDSTAUEi
ROSIETO. 14JO: »Casablanca*, I. Bergman.
SUPERCINEMA. 14: »Saludos ami-gos*. Film v barvah W. Disneya.
FENIOE. 14.30: »Zovrojevo znamenje*, T. Power, L. Darnell.
FILODRAMMATICO. 18: »Zločn brez kazni*.
ITALIA, 14:	»Vedno v mojem
*rcu», Gl. Warren; petje.
ALABARDA. 15: »Robin Hood», Erroll Flinn.
IMPERO. 15: »Arizona*, J. Arthur.
VLALE, 14. »Nabonga*. B. Crabbe.
MASSIMO. 18: »Sanjal sem o angelu*, G. Grant.
GARIBALDI. 18: »Bandit*, A. Naz-zari.
NOVO CINE. 14; »Zaročenka mojega moža*, M. Douglas.
CINE MARE. 15: »Abajeva pesem*, Sovjetski film.
ARMONIA. 16: «Odmevi la mladosti*. Vari-tc.
TDEAT-n’- -v ‘ega zidovja*, 8. Tgi ucl, O. H V.
ODEON. 16: »Uragan ob aorl», F. Muni.
PROSVET. DRUŠTVO »ISKRA* V STORJAH PRI SEŽANI priredi v nedeljo 26. t. m. ob 16
Na izbiro jedača in pijača.
PLES
IGRA KVARTET!
Vabljeni vsi!
ZAMJK IZ POVIRJA pr redi v NEDELJO 26. t. m. ob 16 url
F i E S
Jj+hai &o ohlvjstah ^i/jotAČek"
ZAPOR IN SALTIVA POSTA.
Ob koncu sezi/e prodaja
KRZNARIJA
IL
ZIUOTTO
vse blago po najnizjih cenah
TRST . UlfCA TRENTO Tl . Til. 29-174