Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 225. V LiDlM v so&oio, l oMra 1914. leioM Velja po pošti: Za oelo leto naprej . . M en meseo „ . . ■a Kemčljo oeloletno . sa ostalo Inozemstvo , V Ljubljani na Za celo leto naprej . , a« en mereo „ V opravi prejeman mestCns s Sobotna izdaja: = sa celo leto....... V— ■t Nemčl|o oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12'— L1' Inseratl: ■1 ■■■■■* Enostolpna petltTrsta (73 mm): ■a enkrat .... po 18 T sa dvakrat ....., is trikrat......13 „ sa večkrat primeren popust. Ftntn muiih. sakrtii. lartiln iti: enostolpna petltTrsta po 2 J vin. enostolpna petltTrsta po 40 Tla. Ishaja Tsak dan, isrsemil ne- dalje ln praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga Tozni red. P3T Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne ■=s sprejemajo. — Uredniškega teleiona šteT. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je t Kopitarjevi nllol št 8. — Radon poštne branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Slovenski bojniki cesarju. Tvoj jasni god. Presvetli cesar in gospod, s krvjo Ti pišemo za god čestitko vdano. Tvoj prestol zlat. Naš list rdeč je kot škrlai, na list pritisnemo pečat — skelečo rano. Hi žal nam ran. Kar v srcu klije noč in dan: in čut in kri — na bojno plan! Na dan, zvestoba! Naš bojni pot Ti priča brez prevar in zmot: Slovenec Tvoj je patriot — junak do groba. Prekremenit naš rod, Tvoj prestol prečastit, da nas bi strašil mečev svit pred novim bojem. Nikdar domov! Dokler ni rešen zadnji krov, pod krovom mir in blagoslov v kraljestvu Tvojem. En težak vzdih po naših liolmih blaženih; še solncu toži se po njih, ko se potaplja. O, da, vladar! Bogu in Tebi na oltar poslednji naših src udar in slednja kaplja. OS»£g suetovne uefsfee. bojišč! Osem Po sedanji svetovni vojski je prizadetih do 400,000.000 ljudi; med njimi jih je približno 22,000.000 vojakov. Usoda narodov je zdaj veliko bolj, kakor so si to morali še pred sto leti predstavljati, navezana enega na ^rugegn Razmere med njimi so postale bolj živahna, Vse dežele so gospodarsko navezane na druge. V popolnem obsegu je prehrana narodov zagotovljena, če se medsebojno živila zamenjavajo. Industrija potrebuje za svoj popolen obrat surovine s celega sveta, Francija kupuje premog, Anglija bombaž, Nemčija bombaž in svilo. Svetovna trgovina, ki se ceni na 80 tisoč milijonov, in industrija, v zvezi z denarnim prometom tvori samostojno možnost za preživljanje poleg poljedelstva. Poslužuje se tesnega omrežja na vodi in na kopnem, po in pod zemljo. V to omrežje je že naložena nešteta glavnica na celem svetu ne glede na deželne meje. Veledržave imajo posojila in nalagajo glavnice tako v lastni, kakor v tujih državah. Čolnič gospodarskih obrti leta po svetovni obb', ne da bi se oziral na meje ozemlja. Vse, kar je kolikor-toliko važno, se povsod vpošteva, bodisi že, da trgovino pospešuje ali pa da jo zavira. In zdaj šele, ko je vojska! Na evropske države vpliva to tako kakor splošna stavka. Milijone in milijone krepkih mož je odtegnjenih delu v poljedelstvu, industriji, trgovini in v prometu. Svetovni promet je prekinjen; to vpliva na vse prebivalstvo, na celo deželo. Povsod so zaradi gospodarskih težav nastale zunanje krize, v državah, ki se vojskujejo, so se pa pojavile še notranje gospodarske ovire. V mirnih časih porabijo države, ki se zdaj vojskujejo, vsak dan za svojo upravo in za to, da ostanejo oborožene, okroglo 75 milijonov mark, kar znaša vsako leto nad 27 tisoč milijonov mark. Francozi računajo, da stane države vojska vsak dan 182 milijonov mark. Za vzdrževanje čet odpade nad 52, plača, preskrba z živili in prevoz streliva stane 17, krogle in smodnik 23, preskrba tistih, ki jih država mora preskrbovati, nevpoštevajoč prostovoljne vojne preskrbe, 30 milijonov mark. Povišana služba za upravo dolgov stane 8 milijonov mark. Z ozirom na gospodarsko odvisnost se v vseh državah davki in carino neredno vplačujejo. Posojila se lahko izjalovijo; denar primanjkuje, omeji se industrija, trgovina, obrt, in pojavi se brezposelnost. Omejiti se mora z ozirom na armado in na preskrbo vojnih ujetnikov prehrana; nastane tudi nevarnost bolezni. Na stotisoče ljudi se žrtvuje, žrtvujejo se dušne in gospodarske zveze med narodi, žrtvuje se zaslužek in promet, žrtvujejo se v prometna sredstva naloženi tisoči milijonov, svojo vrednost izgube državni popirji, v nevarnosti je sreča, varnost in življenje vseh. Tako vpliva vojska na zmagovalce in na premagance! Angleškim ministrom se mede, ko trde, da so finančno bolj kakor Nemci oboroženi in da zato lažje kakor mi in Nemčija vojsko vzdrže. Angleži in njih zavezniki so prizadeti ravno tako kakor mi. Anglija z lastnim orožjem škoduje svojemu svetovnemu prometu. Če pogledamo končno, na koliko straneh se vrše sedanji boji, dobimo sledečo sliko: Nemci se bore na Francoskem, v Belgiji, na Ruskem, v južni Afriki in na Japonskem; naše avstrijske čete so pa v boju v Galiciji, Srbiji in Črni gori. Skupno imamo tedaj osem bojišč na suhem, poleg tega se pa še vrše boji med nemško-avstrijsko in angleško-francosko-rusko-japonsko mornarico na najrazličnejših morjih. Pregled vojnih dogodkov cd 25. septembra do 2. oktobra 1914, Na Južnem bojišča so naše čete v krvavih bojih zavzele utrjene srbske postojanke Južno od Krupnja in Lozn;ce. Srbi so imeli strahovite izgube; naši so ujeli mnogo tisoč srbskih vojakov in zaplenili 14 topov, Slbi sc na celi črti umikajo. Srbija je v gospodarskem in vojaškem oziru popolnoma dognana. Na Jadranskem morja Je moralo francosko brodovje svoj zadnji obisk v Boki kotorski. o katerem smo že zadnjič poročali, precej drago plačali. Ogenj iz topov na utrdbah Ljuštica in Ma-mula v Boki jc namreč s prvo saivo popolnoma razstrelil veliko lrancosko oklopno križarico s Šestimi dimniki; dve drugi francoski ladji sta bili pa močno poškodovani. Nato so Francozi hitro Izginili izpred Boke. — Na široUeni morju se je pa eden naših drcadnoughtov srečal 3 francosko križarico »Grdy-* in jI s prvimi streli razbil kotel, nakar mu je ušla Na severnem bojišču se je položaj za nas zelo egodeo izpremenil; Nemci so nam poslali znatna ojačenja, vrhu tega so pa morali Rusi veliko svojih čet poslati iz Galieiie na severozapad proU nemškemu generalu Hinaenburgu. Naša armada jc se-jaj začela nove boje proti Rusoia; 26. septembra so naše čete napadle Ruse iz Przemysla in jhn prizadele velikih izgub. Pri Eieczu so avstrijsko-nem-ške čete naletele na močno rusko komenico in jo razpršile. Tudi severno od Visle so naše združene čete preganjale rusko kavalerijo. Velike poraze so Rusi doživeli v Karpatih, kjer so na več mestih poizkušali vdreti na Ogrsko. Tepeni in nazaj vrženi so bili v prelazu Uzsok in pri Korosmezo, kamor bo dospeli preko prelaza Torony. Sicer pa ruskim vpadom na Ogrsko sploh ni pripisovati večjega pomena, ker bodo imeli Rusi sedaj dovolj opravka v Galiciji in na severozapadu, da se obranijo napadov avstrijskih in nemških armad, ki se jim bližajo z novim pogumom in železno voljo, da jih Strejo v prah. Na nemško-ruskero bojišču prodira general Hindcnburg v 500 kilometrov dolgi fronti proti ruski trdniavski črti Libava-Šavli-Kovno-Bjelostok-Lomža. Trdnjavo Ososviec so Nemci obkoiili in jo obstreljujejo. Videti je, da si Rusi na tem bojišču še vedno niso opomogli od grozovitih porazov in izgub pri Insterburgu in Tannenbergu, in da še niso zbrali dovolj novih čet, da bi se mogli ustavljati zmagovitemu Hindenburgovemu pohodu v Rusijo. Na nemško-lrancoskem bojišču se še vedno vrši strašna borba med Nemci ter združenimi Francozi in Angleži. Francosko prizadevanje, da bi prišli za hrbet nemškemu desnemu krilu ,ki stoji severno od Pariza, se je popolnoma ponesrečilo. Nemci so o pravem času konec tega krila zaokre-nili, oziroma podaljšali naravnost proti severu, t. j. proti belgijski meji, in tako preprečili nevarno lrancosko namero. Sicer pa Francozi še niso odnehali la sc vrše tu že 24 dni strahovite bitke, kakršnih svet še ni videl. A namesto, da bi uspevali, Francozi nazadujejo; tako so jih Nemci vrgli nazaj severno in južno od Alberta ter jim vzeli višini Royd in Fresnoy sevrozahodno od Noyona. — V središču so boji nekoliko potihnili; odločilna borba se vrši na obeh krilih. V Argonih fzapadno od Verduna) Neinci stalno napredujejo. Nemške armade, ki prodirajo iz Lotaringijc in obstreljujejo utrdbe južno od Verduna, katere zapirajo pot čez Maaso, so te dni osvojile najvažnejšo teh utrdb: Camp des Romains pri Sv Mihelu, ki leži ob Maasi, sredi med Verdunom in Toulom. S tem je predrta slovita vzhodna Irancoska trdnjavska črta, o kateri je šel glas, da je nepremagljiva. — V srednjih Vogezih na Alzaško-Lotarinškem so Nemci zopet krvavo odbili francoski napad. — Na Belgijskem se je tudi vojna vihra z novo silo razdivjala; Nemci obstreljujejo zadnje belgijsko zatočišče Antwerpen, ter sta dve utrdbi že porušeni. Obstreljujejo tudi me.sto Alost, severozahodno od Bruslja, ki šteje 35.000 prebivalcev, ki so se pa pred nemškim obleganjem izselili. Dalje so Nemci zssedli mesto Mecheln severno od Bruslja in mesto Moli vzhodno od Antwerpna blizu nizozemski meje, O vojni v kolonijah so v zadnjem tednu do-šla naslednja poročila: Nemške čete v Kiaučau so bile prisiljene 18. septembra zapustiti postojanke vzhodno od čima — Neki japonski lctalec j« vrgel bombo na neko nemško bojno ladjo v kiau-čauskem zalivu in jo poškodoval. — V Laošangu so Angleži izkrcali vojake, ki bodo pomagali Japoncem v bojih proti Nemcem v Kiaučau. — Južnoafriške (angleške) čete so 19. septembra zasedle nemški zaliv Liiderjtz. — Nemški vojaki so 19. septembra zasedli angleško policijsko postajo v Riet-fonteinu vzhodno od Keetmanshopa. — Angleško-francoske čete so zavedle nemški Kameruu. O podrobnem boju na morju se poročajo ti-le dogodki: Nemška bojna ladja »Emden« je zadnje dni v Indijskem oceanu ujela in zaplenila zopet šest angleških trgovskih parnikov. — Ob alabamski obali je angleška križarica potopila neko manjšo nemško bojno ladjo. — Potopila se je velika angleška križarica -Australia« od avstralskega brodovja; ali je zadela na mino, ali pa jo jc uničil nemški torpedo — tega angleška admiraliteta nc pove. — Ob južnoameriški obali križarijo Iri nemške bojne ladje in skoro popolnoma onemogočujejo tamošnjo angleško izvozno trgovino; zlasti se odlikuje nemška križarica »Dresden«, ki jo lovi osem angleških križaric. — Angleži so zaplenili dve španski vojni ladji, ki se dovršujclc v njihovih ladjedelnicah. — V Jadranskem morju je par laških in ena grška ladja zadelo na plavajoče mine in se potopilo. Laška vlada je odposlala več torpednih rušilcev ,da polove mine in jih uničijo. Turčija je z minami zaprla Dardanele za vse ladje, proti čemur je tripelententa protestirala. Turčija je odgovorila, da kot nevtralna država ni SiovensKi junaki. Slovenski topničarji izborno streljajo. Prijatelj našega lista je imel priliko govoriti s topničarjem, ki se je udeležil neke bitke v Galiciji. Fant se je vrnil pred kratkim ranjen z bojišča. Iz njegovega pripovedovanja posnamemo sledeče: »Naša baterija je nekega jutra dobila povelje, da se naj postavi na hrib, ki je bil kakih 1000 metrov oddaljen od mesta G. V dolini je ležala lahka megla. Naš poveljnik je lakoj izdal potrebna povelja, mi pa smo se pripravili na boj. Ni trajalo dolgo in že smo začeli sipati smrtonosne krogle in šrapnele v ruske vrste. Sovražne čet so grozno trpele pod našim ognjem. Rusi so padali kakor muhe. A vedno nove sveže čete so pritiskale od vseh strani na naše postojanke. Naša infanterija se je morala umikati. Vedeli smo, da se tudi mi ne bomo mogli več dolgo držati. Od naše baterije je bila le še polovica mož sposobnih za boj. Stal sem pri svojem topu in opazoval, kako je na hrib, oddaljen precej daleč od nas, prihajala četa jezdeccv. Naš poročnik in) naznani, da je skozi svoj dal-nogled opazil, da je ta četa skupina ruskih oficirjev Porrčnik mi pokaže svojo zlato uro ter mi veli: ^France, dobro nameri, če zadeneš tisto sovražno gručo, ti podarim svojo uro«. Dobro sem nameril svoj top in sem poslal pozdrav v obliki šrapnela ruskim častnikom na onem hribu. Naš poročnik je skrbno opazoval, kak bo učinek mojega strela. Veselega obraza vzklikne, ko se je dim nekoliko razpršil: »Bravo, moj dečko! Dobro si zadel! Cela tropa sovražnih častnikov je uničena. Tukaj imaš mojo uro!" Vesel sem bil dela, ki sem ga izvršil. Videlo se je takoj, kako velik učinek je napravil šrapnel na ruski strani. Za treno-tek se je na celi črti rusko prodiranje ustavilo. A to je trajalo samo kratek čas. Zopet je ruska sila buknila z vso močjo ob naše postojanke. Morali smo nazaj. Predno pa smo zapustili našo postojanko, smo še poslali Rusom precej pozdravov s šrapneli. Zlata ura, katero sem dobil od našega poročnika, pa mi je še danes dokaz, da sem : storil v polni meri svojo dolžnost. Ko smo I se ustavili na drugem hribu, me jc zadel kos sovražnega šrapnela v ramo in sem tako moral za nekaj časa opustiti pošiljanje železnih pozdravov sovražnim Rusom.« Slovenski vojak rešil svojemu stotniku življenje. Ranjen vojak, doma iz ptujske okolice, pripoveduje: »V bitki pri Grodeku sem bil priča sledečemu Junaškemu činu. slovenskega vojaka. Velik kozaški oddelek je obkolil pri nekem gozdičku polovico stotnije domobranskega pešpolka. Stotnik je bil na mah ujet od Rusov. Mi smo sicer hiteli stiskani stotniji na pomoč, a ruska sila je bila prevelika. Morali smo se umakniti in pustiti oni del stotnije svoji usodi. Četovodja zajete stotnije je, doma iz Savinjske doline, predno so Rusi odvzeli našim orožje, ojunačil svoje tovariše, da so se zakadili z vso silo v ruske vrste, kjer se je nahajal ujeti stotnik. Z neverjetno predrzno-, stjo se je posrečilo našim, da so rešili stot-j nika ter so se po bliskovito umaknili skozi gozd proti nam. Padlo je v srditem boju več kot polovico moštva, a Rusi so bili vsled nenadnega napada od naše strani tako izven sebe, da naš sunek niso mogli odbiti, četudi jih je bilo več kot osemkrat toliko kot naših. Stotnik in njegov junaški rešitelj sta bila hudo ranjena. Ko sta do-šla k nam, sta se objela kot brata. Vsi smo bili ganjeni. Junaški rešitelj, ki je vrl slovenski korenjak, bo. dobil posebno odlikovanje,« Slovenec rešil vozno kuhinjo. Občinski tajnik z Jesenic Ivan Potrato, podčastnik 97. pešpolka je v bojih v Galiciji z izredno hrabrostjo rešil vozno kuhinjo 97. pešpolka, katero je naskočil sovražnik. Vse s p je čudilo, ko jo je pripeljal nazaj, Vsak slovenski vojak je na svoiem mestu! Belo-Crna modo. Pred kratkim so je poročalo iz Berolina: Nemška kemična veda je monopoli-zirala izdelovanje umetnih barvil za tekstilno industrijo. Zaloge angleških tvorni-čarjev, ki so imeli nemška barvila v skladiščih, so pošle. Male angleške tovarne, ki so navezane na nemške izdelke, katerih same ne morejo proizvajati, morajo ustaviti obrat. Izvoz materialij in barvil iz Nemčije je prepovedan, vsled česar se je morala ustaviti angleška tekstilna industrija; najmanj dva milijona dclavccv bo vsled tega v najkrajšem času brez dela. Angleški listi radi tega predlagajo, da se je treba omejiti na črno barvo in po celem svetu vpeljati belo-črno modo. Ta vest je vzbudila v Prusiji mnogo veselosti, ker bi na ta način cel svet po milosti Angležev nosil pruske deželne barve: črno-belo. To je za angleško tekstilno industrijo hud udarec, ker ravno Nemčija proizvaja devet desetink vseh umetnih barvil. Izdelovanje umetnih barvil se je v kemiji tako mogočno razvilo, da je to glavna panoga nemškega narodnega gospodarstva. Tekstilna industrija je ena najstarejših obrti, s katero so si že nekdaj služili tisoči ljudi kruh. Tkalski izdelki s svojo naravno barvo so enolični, šele barva jim da iep sijaj, ki je prijeten za oko. Nemški pesnik Goethe pravi, da oko rabi barv more trpeti, da bi francoske in angleške vojne i idje pred Dardanelami prežalc na trgovske ladje držav, s katerimi se tripelententa vojskuje Angleško in francosko brodovje se je nato umaknilo izpred Dardanel, kjer je pustilo le dve bojni ladji. Anglija je odstavila egiptovskega kediva (podkralja) in uvedla vojaško regentstvo; nevarna stvar, ker jo s tem občutno zadela turško suvere-niteto nad Egiptom. V Bukarešt pride nov nemški poslanik, ki bo baron pl Waldhausen. Italija jc izjavila, da je Valono smatrati za nekak Gibraltar v Jadranskem morja ter bo Italija glede tega mesta neizprosno zastopala svoje koristi; ostala Albanija je drugače ne zanima bistveno. Kolera in kuga se oglašata tudi v sedanji vojni, in sicer prva na našem severnem bojišču, od koder so jo begunci zanesli na Češko, Moravsko tn Ogrsko; tudi v srbski armadi menda hudo razsaja. Kuga pa nastopa v angleških kolonijah in je rcvarnost, da jo angleške čete zanesejo tudi v Evropo, Noua nemška armada preti Rusom. — Ilspelna oisnslna združenih naših zueznib armad. — Hindenburg o Kra-koDU. - Naše čete u zmagoviti bitki pregnale na Ogrsko v IKIarmaros upadle Ruse.- Naše čete pričele bol z Rusi tudi o okrasu H@rosmezo. -Rusi namerauajo prodirati čez reko Njemen proti Suoalki. Ofenziva avstrijskih in nemških armad na rusko-gališkem bojišču uspešno napreduje, Naše prodiranje je privedlo že do večjih spopadov, o katerih se pričakuje ttradnih poročil. Prodiranje naših in nemških čet, ki 6ili Ruse na obeh straneh Visle k umikanju, bo kmalu prisililo sovražnika, da se umakne tudi s svojih drugih pozicij, ker bi sicer te prišle v veliko nevarnost Ruska ofenziva, ki je bila strategično končana že z zavzetjem Lvova, napravlja sedaj prostor ofenzivi naših vojnih sil. O smeri in o bližnjem cilju teh se sedaj še ne more poročati. Ruski poizkus, udreti čez Karpate na Ogrsko, se sedaj lahko smatra kot popolnoma izjalovljen. Že včeraj smo poročali, da so naše čete pri prelazu Uzsok vrgle Ruse nazaj čez mejo, danes pa prihaja poročilo, da so bile ruske čete pri Čk6r-mezo popolnoma poražene in so se v neredu umaknile. Tudi pri Korosmezo se vrše boji z Rusi, in kakor pravi uradno poročilo, bodo naše čete tudi tu kmalu vrgle sovražnika nazaj. Upi naših sovražnikov, da bodo Srbi udrli z juga na Ogrsko, Rusi pa od severa in da se bodo njihove čete združile, so šli po vodi. Na obeh straneh so bili sovražniki vrženi nazaj, in posebno Srbi so ta poizkus krvavo plačali. XXX Dunaj, 3. oktobra. Vojni poročevalec »Fremdenblatta« poroča s severnega bojišča: Tu vlada splošno mnenje, da se bodo dogodki, pred katerimi stojimo, za nas ugodno razvili. Rusi so po zadnjih bojih zelo oslabljeni. Slabo vreme jim otežuje dovoz živil in municije. Skupno delovanje z nemškimi četami daje upanje, da bo orožje zveznih držav zmagovito. XXX Franklurt ob Meni. »Frankfurter Zeitung« piše pod naslovom »Ofenziva proti Rusom«: Prodirajoče nemške in avstrijske čete, ki pode Ruse ob obeh straneh reke Visle. jih bodo kmalu pri- silile, da bodo svoje naprej pomaknjene pozicije zapustili, če jih nočejo izpostaviti nevarnosti. Ruska ofenziva, ki se je strategično končala z zavzetjem Lvova, je napravila sedaj prostor ofenzivi naših čet, o katerih smeri in ciljih ne smemo še poročati. Ampak začetek teh oporaeij moramo z zadoščenjem zaznamovati. Že obnašanje nevtralnih držav, ki so morda brezvestna, pretirana poročila o zmagah iz Peterburga, na nje uplivala, kaže sedaj, da avstrijska armada ni samo v najširšem po- ; menu besede sposobna za boj, ampak ; da jo navdaja duh ofenzive, ki ostane i najboljši porok končne zmage. XXX OB VISLI. Pod tem naslovom piše vojaški stro-konjak »Berliner Tageblatta«: Dosedanji boji avstroogrske armade so imeli važen uspeh, čeprav ni bil tako na daleč viden in se je zdel nepotrpežlji-vim ljudem premalo silen. Zadržavati naval ruske glavne sile do sedaj in ji prizadeti občutne izgube, je bilo že samoposebi naloga, ki se ni dala lahko rešiti. Avstroogrska jo je rešila in sicer tako temeljito, da moskovitska ošabnost njene brambne sile ne gleda več preko rame. Dolgo zadr-žavana jeza avstroogrskih ljudstev jc ustvarila tak bojni bes, da se v zasebnih in uradnih poročilih komaj še spozna veseli in ljubeznjivo prizanesljivi način našega zaveznika. In človeško jih je docela lahko razumeti, te može lepili avstroogrskih kronovin, ki bi v sveti jezi radi doživeli le naval na povzročitelja večnega nemira, na tihotapske plazilce v mestu in na deželi, na prisluškovalce za vsako steno in brezvestne zapeljivce vseh slabotnežev. Z globokim srdom in le obovljaje so nedavno hrabre Danklove in Auffenbergo-ve čete in Ivovska armada izpraznile svoje postojanke. Sedaj bodo spoznale, da je njihovo vodstvo dalekovidno ravriido. Saj je moral priti dan, ko bo iz gostp obljudene Nemčije krenila armada, da razbremeni prijatelja. Zakaj naj bi se torej cvet arma- de izpostavljal, da ga stre ruska premoč? Bojni premor in vesela gotovost, da so sedaj v teku skupne operacije obeh armad, bodo v vseh podonavskih deželah radostno pozdravili. Kdor je v domovini napeto čakal na ta trenutek, bo avstroogrskemu glavnemu stanu hvaležen, da je takoj ob 3£Četku operacij javnost obvestil o njih. Na tem mestu smo že pred tedni opozorili, da bi bilo želeti, da bi nemške sile ojačile avstroogrske brambne sile na levem krilu. Sedaj je gibanje napredovalo in uspeh je spoznati iz ruskega umikanja »na obeh straneh Visle.« S tem je mišljen zgornji tek reke, ki sc vije od Krakova do kolena pri Sandomirju v severnovzhodni smeri. Pri Bieczu je izvrstna avstroogrska kavalerija razpršila močno rusko konjenico. Kraj leži 18 km južno od Tarnova (zapad-na Galicija) in nam kaže, kako daleč proti zapade se je pomaknila avstrijska armada in se tem približala zaveznim nemškim brambnim silam. Sedaj je avstroogrsko prodiranje obrnjeno južno od Visle proti črti Sane, severno tesno ob Przemyslu, skupno prodiranje zaveznikov pa severno ob Visli proti Lysa — Bori, ki jo je svoj čas Danklova armada zmagovito prekoračila. Tukaj krije j močna ruska kavalerija umikanje naših sovražnikov na viselsko progo južno od Ivangoroda. Posledica tega prodiranja zavezniških armad je brezuspešnost ruskega sunka skozi Karpate. Želeti je, da ruski oddelki, ki so se obrnili proti ogrski ravnini, ne pridejo več celi iz pogorja. — Maior i. s. E. Moraht. XXX V RIMU je, kakor iz Berolina poročajo, poročilo o avstrijski ofenzivi v Galiciji tudi na resne vojaške kroge zelo vplivalo. Sodi se, na nemška ofenziva položaj Avstrije olajšuje in je veselje do vojske v listih, tudi v ire-dentističnih, znatno ponehalo. XXX HINDENBURG V KRAKOVU. »Deutsche Volkszeitung« v Libercih na Češkem in graški listi poročajo, da se je minuli teden generalni polkovnik pl. Hin-denburg mudil več ur v Krakovu. Za dohod zmagovitega vojskovodje je prebivalstvo zvedelo in mu je pred kolodvorom priredilo navdušen sprejem. Voziti se je mogel le počasi po ulicah. Ravno tako navdušeno so ga Krakovčani pozdravljali, ko se je vozil nazaj na kolodvor. DUNAJSKI ŽUPAN ČESTITAL GENERALU HINDENBURGU. Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad) Župan dr. Weiskirchner je včeraj brzojavno čestital generalu von Hindenburgu ob njegovem 67letnem rojstnem dnevu. KAM NAMERAVAJO RUSI NA VZHODNEM BOJIŠČU PRODIRATI. Berolin, 3, oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča 2. oktobra zvečer: Na vzhodnem bojišča se pričakuje, da bodo Rusi pričeli prodirati čez Njemen proti guberniji Suwalki. NEMCI RUSKO TRDNJAVO OSSOWIEC USPEŠNO BOMBARDIRAJO. Čez Berolin se poroča z vzhodnega bojišča: Ruske trdnjave pri Ossovviecu, ki ravnotako, kakor potrebuje svetlobe. Ta njegov izrek se da zasledovati tako daleč v zgodovini, kakor daleč sploh segajo zgodovinska poročila, kajti človek se je vedno trudil dati svojim izdelkom sijajno zunanjost ali pa povzdigniti važnost svoje osebe z lepo barvanimi oblačili: Egipčani, Perzijanci, Feničani, Indijci itd. so poznali že v zelo zgodnji dobi različne rastline in živali, iz katerih so napravljali barve in z njimi barvali tkanine. Omenjam le kraljevski purpur, ki je po svoji pristnosti, ognju in lepoti prekašal vse tedaj znane barve. Do purpurja so imeli pravico le bogataši in mogočneži, ker jc bilo izdelovanje te barve zelo težavno in drago; za Dioklecijana je stal 1 funt s purpurjem pobarvane volne okoli 1130 K našega denarja. Purpur so izdelovali iz neke snovi, katero izločajo gotovi morski polži (purpura haemostoma, murex trunculus in murex brandaris), a v tako majhni množini, da je potrebno velikansko število teh živalic! 12000 polžev murex brandaris da grama purpurjeve barve. Purpur je zelo stara barva, omenja jo žc neka pesem za časa Ramzesa II. (1400 pr. Kr.). Izdelovanje purpurja je doseglo višek v zadnji republikanski dobi, kakor tudi za časa rimskih cesarjev. Senatorji, vileštvo, visoki uradniki in duhovniki so nosili s purpujem obrobljene tunike. S propadom bizantiskega kraljestva jc propadlo tudi izdelovanje purpurja. Ne samo rdeča barva je bila zelo priljubljena; v zgodnji dobi srednjega veka se omenjalo raznovrstne barvane tkanine. — Barvarstvo je bilo prvotno kakor vsaka d ruti a obrt domače opravilo in se ie v Nemčiji gojilo za Karolingov od tlačanov ter v samostanih, dokler se ni v začetku 11. stoletja razvilo v obrt. Barvarji prvotno niso tvorili lastne cehe, ampak so bili prideljeni suknarjem in tkalcem. Le na Dunaju, v Regensburgu in Niirnbergu nahajamo že zgodaj barvarje. Splošno se je pa do 16. stoletja smatralo suknarstvo in barvarstvo kot ena obrt V 11. stoletju so bila najvažnejša barvila oblaist, brošč in kermes. Iz oblajsta (isatis tinetoria) se je izdelovala barva indigo, s katerim se je dalo doseči vse nuance od modre do črne, in ta barva se je rabila skoro izključno v srednjem veku. Oblajst je dvoletna rastlina, barvilo se nahaja v listih. Pripravljanje barve iz teh listov je bilo precej dolgotrajno. Oblajst se je v Nemčiji močno gojil ter je imel velik vpliv na nemško kmetijstvo. Mnoge vasi so dobivale za oblajst letno do 16.000 mark. Izvoz nemškega indiga (indigo barvo daje tudi indijska rastlina indi-gofera tinetoria) na Angleško, v Italijo itd. je bil precej velik; ves izvoz pa ste imeli v rokah Nižje Avstrijska in Turingija. Rdeča barva se je izdelovala iz hrošča (rubia tinetorum). Ta rastlina se je v Nemčiji močno gojila in je tvorila važen vir dohodkov. Škrlat, ki je bil v srednjem veku zelo priljubljen, so izdelovali iz nemškega in levantskega kermesa. Nemški kermes so neke vrste posušene uši, katere so nabirali na koreninah raznih rastlin. Poleg teh važnejših barvil so se izdelovala v Nemčiji tudi nekatera manj važna, Od naravnih barv se danes čisla lc še barvilo višnjeve prežiljke (Haematoxylon campechianum), ki se uvaža iz centralne Amerike ter služi za črno barvanje bombaža in volne. V teku 16., 17. in 18. stoletja pa je domače barvarstvo v Nemčiji začelo nazadovati in je bilo skoraj popolnoma uničeno. Barvila, katera je dajala v srednjem veku skoraj izključno le Evropa, so začeli uvažati iz Amerike in Indije. Ta barvila so bila tako cena, da domača z njimi niso mogla konkurirati. Pridelovanje barvilnih rastlin, ki se je vršilo v Nemčiji nekako malomeščansko, se je moralo umakniti kapitalistično močnim angleškim plantažam. Toda tudi to ni trajalo dolgo. Naravna barvila so se morala umakniti umetnim. Nemčija je povzročila to močno reakcijo s svojimi racionalnimi in globoko znanstvenimi raziskavanji. Kemija je odprla zopet pot barvilni industriji, ki se je s pomočjo neumornih znanstvenih raziskavanj in kapitala povspela na ono višino, na kateri se nahaja danes. Izvor umetnih barvil je premog, oziroma produkti, ki se tvorijo v plinarnah in tvornicah za koks pri suhi destilaciji premoga. Za naše razmotrivanje je važen premogov ter, ki je gosto tekoča črna masa. Ter je odkril J. J. Becher v 17. stoletju. Spočetka ni bila znana njegova velika vrednost, zato so ga metali proč kot nadležen produkt pri proizvajanju svetilnega plina. Šele ko so začeli raziskavati njegova kemična svojstva in našli v njem mnogo vrednih snovi, so spoznali tudi njegovo vrednost, kajti vsebuje okoli 150 raz- tvorijo desno krilo močno utrjene trdnjav-ske črte Bobr-Narev-Bug, se neprestano obstreljujejo. Težki topovi nemške artiljerije neprestano grme iu bruhajo hud, uspešen ogenj na štiri utrdbe, ki stoje ob bregu in branijo prehod čez Bobr. Ogenj je zelo uspešen. Sovražnik se očividno ne more več dolgo držati. BEGUNCI IZ GUMBINENA SE SE NE VRNEJO DOMOV. Nemški listi poročajo iz Berolina: Vzhodno pruski begunci iz Gubinena so imeli 25. septembra v Berolinu številno obiskan shod. Predsednik jo naznanil, da mu je neki ministerialni ravnatelj, ki se je ravnokar vrnil iz Gumbinena, podal naslednja obvestila: Na splošno uapravlja Gumbinon zopet snažen vtis, ker so morali ruski ujetniki očistiti ceste. V mestu je zgorelo kakih 30 poslopij, razen tega je bilo uplenjenih in de-moUmnih mnogo trgovin in stanovanj. Nujno se mora svariti pred tem, da bi se ljudje že sedaj vsi brez razlike vrnili v Gumbinen. Na vsak, način morajo ženske in otroci zaenkrat šc ostati v Berolinu. Železniška oblast je za sedaj uvedla promet samo na črti Konigs-berg-Allenstein-Neidenburg. Kar leži onstran le črte, ne prevzame vojna uprava nobene odgovornosti. Oni moški, ki so potrebni v domačih krajih, naj se vrnejo tjekaj. a prejo je treba stopiti v stik z župani in deželnimi svetniki. Uradniki naj bi se vrnili, toda brez družin. Rusi so svoje konje in mrtvece slabo zakopali, zato je deževje trupla deloma odkrilo. Ruski ujetniki morajo sedaj kopati globlje jame in znova pokopavati trupla. XXX NAŠE ZMAGE PROTI RUSOM NA OGRSKEM. Budimpešta, 2. oktobra. Ogrski brzojavni in korespondenčni urad javlja: Nad-župan okraja Marmaros naznanja, da so naše čete v okraju Okormezo v zmagoviti bitki premagale v Marmaros vpadle Rose. Sovražnik se je v neredu umaknil proti meji. V Okormezo in okolici sta zopet vpostavljena red in promet. Naše v okolici Korosmezo zbrane čete so tudi pričele boj t Rasi, katere bodo v kratkem pregnal* XXX OMEJENA VOŽNJA PO OGRSKIH PRISTANIŠČIH. s „ Budimpešta. Ogrski korespondenčni urad naznanja iz Pulja: Reška pomorska oblast je izdala ukaz, po katerem smejo ladje priti v ogrska pristanišča podnevi eno uro pred solnčnim vzhodom in eno uro še po solnčnem zahodu. Ladje morajo svoj prihod v ogrske luke pravočasno naznaniti. XXX ZIMSKA OPRAVA ZA NAŠO ARMADO. Velike naročbe na kožuhe. Naših vrlih, hrabrih vojakov pozimi ne bo zeblo, naj bo še tak mraz. Vojaška uprava je namreč naročila jako tople kožuhovinaste telovnike iz moška in astrahana, v prvi vrsti pa iz jančjih kož. Doslej je pri različnih tvrdkah naročenih en miljon takih telovnikov. Telovniki so jako solidno na- ličnih snovi, od katerih so najvažnejše: bencol, fenol, naftalin in antracen. Ter proizvajajo plinarne in tovarne za koks. Nemčija rabi letno 1,000.000 ton tera, Avstrija pa okoli 150.000 ton. Precejšen del snovi, ki se nahajajo v teru, se porabi v industriji terovih barv. Na največjem nemškem kemiku Ju-s t u L i e b i g u (1803—1873) temelji začetek barvilne industrije, dasiravno je ni ustvaril sam, ampak po njegovi spodbudi njegova učenca Hofman in Kekule. Pot, ki je pripeljala barvilno industrijo na to višino, na kateri se nahaja danes, je bila trnjeva; zahtevala je mnogo neumornega duševnega dela in ogromnih denarnih žrtev. Treba je bilo najti za sintezo barv take tehnične metode, ki so v tehniki porabne in ne predrage. Znanost in kapital sta premagala vse. Da se je našla primerna metoda za umetno dobavo indiga, je bilo treba 18 let, poizkusi so pa stali okroglo 16,000.000 mark. Početek barvilne industrije jc v letu 1856., ko je Perkin pod Hofmannovim vodstvom dobil iz anilina violetno barvilo, mauvein, ki pa sedaj ni več v rabi. Perkin je 1857. ustanovil v Greenford-^Green pri Londonu prvo tovarno za terove barve. Leto pozneje je našel Hofmann iz neočiščenega anilina fuhsin, katerega izdelujeta v večjem Francoza Verguin in Renard. Hitro za tem 1864—66 so sledila acobar-vila in nekatera druga. Imenovane barve in tudi druge, ki so nastale v tem času, kakor jodovo vijoličasta, jodovo zelena, anilinovo modra, oni-' linovo črna, so se izdelovale iz anilina, za- pravljeni in se bodo nosili z dlako na znotraj. Spredaj so dolgi 55 cm, zadaj pa 60 cm ter se s trakovi tesno priveže-jo k telesu, ki se na ta način brezpogojno zavaruje pred mrazom. Izdelava teh telovnikov se je poverila različnim tu-zemskim tvrdkam. Dobavni rok se je določil na konec oktobra. Velik del je že dogotovljen in se je izročil montur-nemu depotu IV. v Kaiser-Ebersdorfu. Od tod se razpošljejo telovniki na posamezne čete v celili vagonih. Telovniki se izvrše seveda v različnih velikostih. Razen kožuhovinastega telovnika dobi vsak vojak topel trebušni pas iz flanele ali kamelje dlake. , „ Za kavalerijo jc vlada naročila kratkekožuheiz črnih jančjih kož za moštvo. Častniki naroče te kožuhe na lasten račun. Razen tega je vojno ministrstvo oddalo velike naročbe na snežne čepice in zapestnike ter na toplo spodnjo obleko. K zimski opremi moštva spada tudi odeja. Vsak vojak v Galiciji dobi gorko odejo. Naročene so ogromne množine škornjev, čevljev m perila in imajo mnogoštevilne tovarne s tem obilo dela. Posamezne tovarne za čevlje dobavijo n. pr. po 3000 do 6000 škornjev na dan. Škornji so namenjeni za kavalerijo in jezdečo artiljenjo. In-fanteristi dobe zelo močne čevlje na zadrgo z debelimi podplati. Vsi skornji in čevlji so iz rjavega naravnega usnja. S temi velikimi dobavami za vojaštvo je na tisoče delavcev trajno zaposlenih in dobro plačanih. Tako n. pr. na Dunaju ni niti enega deloljubnega krznarja, ki bi ne našel dela. V onih trgovinah za kožuhovino, ki imajo le zasebne odjemalce, seveda ni veliko po- sla ker se letos radi vojne le malo naročajo fini, dragi kožuhi. Zato imajo pa drugi krznarji z vojaškimi naročba-mi polne roke dela. Tudi v nemški armadi bodo vojaKi za zimsko vojno izvrstno opremljeni. Nemška vlada za vojake ni naročila kožuhovinastili telovnikov, marveč čisto dolge kožuhe iz ovčjih kož z dolgo dlako in iz kitajskih kozjih kož. En tak kožuh stane 85 do 110 mark. Razen tega dobe nemški vojaki kožuhovinastc ovratnike iz bobrovine ali podobnega krzna. Naročbe so se oddale v Berolinu, Stuttgartu, Vratislavi, Monakovu, Mag-deburgu, Konigsbergu in Poznanju. Te dobave bodo na Nemškem povzročale nekaj težav, ker naročbe na kože niso o pravem času došle z Balkana ter bodo morali sedaj pokupiti zaloge pri usnjarjih in rokovičarjih. V mnogih delavnicah, kjer so izdelovali preje le dragocene fine kožuhe, delajo sedaj samo za vojaštvo. ARETIRANI ČLANI NAŠEGA MORNARIŠKEGA DRUŠTVA. Dunaj. »Siidslavische Korrespon-denz« poroča iz Odese: Redarstvo je na zapoved mestnega poveljnika aretiralo člane avstro-ogrskega in nemškega »mornariškega društva«. RUSI USTRELILI V BRZEZANYJU NAČELNIKA SOKOLA. Z Dunaja se iz zanesljivega vira poroča, da so v Brzezanyju ustrelili Rusi načelnika Sokola dr. Kowenieckija, ki je zelo živahno proti Rusom zbiral poljske prostovoljce. ZAPRTI GIMNAZIJI V TUZLI IN V MOSTARJU. Iz Sarajeva se poroča, da so v šolskem letu 1914/15 gimnaziji v Tuzli in v Mostarju za kazen zaprti. Tisti gimnazijci, ki imajo dobre rede v napredovanju in v nravnosti, bodo smeli po možnosti na drugih zavodih v Bosni in Hercegovini naprej študirati. XXX SRBSKI PRINC JURIJ MORA BITI OPERIRAN. Iz Niša se brzojavlja, da so ranjenega srbskega princa Jurija prepeljali v Niš. Princevo stanje se je tako poslabšalo, da ga bodo morali operirati. SRBI POŠILJAJO RANJENCE TUDI V BITOLJ. Solun, 3. oktobra. (Kor. urad) Ko so Srbi tobačna skladišča tvrdke Herzog v Gevgheliju z ranjenci napolnili, jih odpošiljajo sedaj natlačeno polne vlake v Bitolj. xxx PUTNIK ODLIKOVAN. Bukarešt. Car je podelil vojvodi Putniku red Sv. Jurija 4. razreda. Naša ofenziva o Srbiji napreduje. -Srbske laži o 40. honoedski dloizui. U Bosni so se pričele operacije proti upadlim srbskim in črnogorskim četam. - Cel srbski bataljon ujet. -Položaj na črnogorski meji. - Vstaja lllotaamedanceu in Hibanceu proti Srbiji-- Albanci korakajo proti Skoplju. x x Dunaj, 2. oktobra (Kor. urad) Uradno se poroča: Naše čete v Srbiji dva dni sem zopet napadajo sovražnike. Dosedaj napreduje naša ofenziva proti sovražnika, ki se povsod nahaja v močno ptrjenih, z žičnimi ovirami zavarovanih pozicijah, sicer počasi, vendar ugodno. Pričelo se je z akcijo, da se preženo srbske in črnogorske redne in iregularne čete, ki so vznemirjale nekatere kraje v Bosni. Pri tem je bil včeraj kompleten srbski bataljon obkoljen, razorožen in odpeljan v vojno ujetništvo. Po Srbih razširjena trditev, da je naša 40. hon-vedska divizija uničena, je nov dokaz bujne srbske domišljije. Ta divizija se nahaja — kakor so se Srbi zadnje dni ponovno lahko prepričali — ▼ najboljšem stanju v bojni črti In se je prav tako, kakor pri Višegradu častno udeležila tudi bojev zadnjega tedna. Potlorek, feldcajgmojster. XXX SRBSKI UJETNIKI V BOSNI. »Siidslavische Korrespondenz« poroča: Zadnje dni so čez Sarajevo odpeljali veliko srbskih vojnih ujetnikov, ki so jih ujeli, ko so zopet naše čete prekoračile Savo in Drino. Ujetih je veliko častnikov in ruskih prostovoljcev. Srbske ujetnike več dni zdravniki opazujejo, da ne zaneso kolere v našo državo. X X POLOŽAJ OB ČRNOGORSKI MEJI. »Siidslavische Korr.« poroča iz Sarajeva: Črnogorske čete, ki so vsled težkih udarcev, ki smo jim jih zadali, čutijo premagane, so zadnje tedne le neznatne obmejne praske povzročile. Črnogorci poskušajo sicer na več krajih udreti čez mejo, a naše obmejne obrambne čete so jih povsod odbile. Le nekaterim manjšim skupinam, ki se lahko kot čete smatrajo, se je posrečilo, da so vpadle na nezavarovanih krajih v Bosno. Dve taki skupini so že naši ujeli. Zadnje dni se je posrečilo neki naši patrulji, ki je štela šest mož, da je ponoči presenetila na črnogorskih tleh 150 Črnogorcev, pri katerih so bile tudi žene. Število dezerterjev in beguncev je vedno večje. Ljudje so v slabem staniu in pripovedujejo, da vlada v Črnigori beda, ker ne zadošča proviant, ki ga Francozi čez Bar v Črnogoro pošiljajo. Poroča se naknadno glede na zadnje boje s Črnogorci, da so se na črnogorski strani tudi francoski vojaki borili, najbrže so to bili vojaki francoskega oddelka v Skadru. XXX PROTI LAŽNJIVIM SRBSKIM POROČILOM. Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: »Armadno vrhovno poveljstvo poroča: Kljub vsem odločilnim uspehom v Srbiji skuša srbsko časopisje iznova napraviti z razširjanjem vesti o izmišljenih zmagah in s pretiravanjem glede srbskih vpadov razpoloženje, da bi s tem zakrilo gotovo dejstvo, katero so že sami spoznali, da je namreč odpor srbske armade zlomljen. Na vsa neresnična izvajanja inozemskega časopisja o položaja na balkanskem bojišču bodi kratko in krepko odgovorjeno, da nimamo samo vse osvo- jene pozicije vzhodno od Drine v posesti, ampak da neprestano pridobivamo nova tla. XXX PROTISRBSKA VSTAJA ALBANCEV. Carigrad, 3. oktobra (Kor. urad). »Osmanischer Lloyd« objavlja poročila mohamedanskih veljakov, ki so čez Solun došli v Dedeagač. Veljaki pripovedujejo, da so mohamedanci dvignili orožje v Djakovi, Peči, Prizrenu, Skoplju in v Kašaniku proti Srbom in da so tri divizije sestavili. Mohamedanskih vstašev je 90.000 mož. Srbi so poslali nasproti Albancem tri bataljone, ki so jih pa Albanci obkolili že prej predno so došli na svoje določeno mesto. Dva; srbska bataljona sta bila popolnoma; uničena. Eden albanskih voditeljev je z 20.000 Albanci prodrl proti Skoplju in zahteval, naj se mesto preda. Albanci v Bitolju so se tesno zvezali z Bolgari v Bitolju in v Rezni. Bolgare vodi bivši voditelj četašev Petkov. Bolgarske čete so zasedle prelaz Beljista, da prepre-. čijo Epirotom prehod skozi Macedoni-jo. V nekem parku v Bitolju so bili govori, v katerih se je zahtevalo, naj se turško vladarstvo obnovi in da naj se prebivalstvo srbskega jarma oprostL Ker je srbska straža branila enemu govorniku govoriti, so se spopadli z orožniki in jih dvanajst ubili. to so se imenovale anilinove barve in to ime jim je ostalo še do danes, akoravno se tudi z drugih sestavin premogovega tera kakor antracena, naftalina itd., izdelujejo terna barvila. Ime anilin izvira od latinskega imena indigove rastline »Indigofera anil,« Leto 1869. ni važno samo za industrijo terovih barv, ampak tudi za kemijo v splošnem. V tem letu se je posrečilo Graebeju in Liebermannu spremeniti terov produkt antracen v alicarin in tako ustvariti sintezo posvem važnega broščevega (rdečega) barvila. Ta najdba je popolnoma uničila po celi Evropi pridelovanje brošča, ki je do-našal letno 70 — 80 milijonov kron; cena. alicarinu je bila tako nizka, da se ni izplačalo več pridelovati brošča. Industrija pa se ni zadovolila s sintezo alicarina samega ter je ustvarila še druge, alicarinu podobne, različne nuancirane snovi, ki stoje glede pristnosti in krasote barve z alica-rinom na isti stopinji, v naravi pa se ne nahajajo To je ravno značaj sinteze v naravi se nahajajočih snovi, da se prouče tajnosti narave, se jo posnema ter tako ustvari celo vrsto kemično podobnih substanc, katerih sicer narava sama ni nikoli tvorila, ampak je bila za fabrikacijo istih le predpodoba. Leta 1874. se je začelo izdelovati novo od Adolfa Baeyerja odkrito vrsto barvil, ftaleine, od katerih jc eozin važen za barvanje svile. H ftaleinom pripadajo tudi ro-damini, ki dajo svili modrordečo krasno se ppreminajočo barvo. Niet/ki ie vpeljal 1879 v tehnikn prva acobarvila, takozvani bibriški škrlat. Aco-barvila se delajo danes v vseh nuancah in so tako krasna, da so popolnoma izpodrinila različna naravna barvila, Acobarvila SOt tehnično nailožjc dostopna in tudi naj- cenejša; sedaj imamo mnogo preko sto vrst teh barvil, ki so važna posebno za barvanje volne. Od leta 1878. dalje se je začela nova doba za industrijo barvil. Tega leta je Adolf Baeyer izdelal prvo sintezo indiga. Ta sicer za prakso ni bila porabljiva, ker je bila predraga. 18 let je trebalo, da se je našla primerna metoda za izdelovanje indiga. Sedaj imamo dva načina, po katerih se izdeluje indigo; po enem načinu se izdeluje iz bencola, po drugem pa iz naftalina. Osobito je razširil kemijo indiga Pavel Friedlander, ki je tudi našel po neumornem delu sintezo purpurja. Ta sinteza pa ni bila povoljna, ker barva umetnega purpurja ni tako lepa kakor ona naravnega. Cena mu je sicer tisočkrat manjša, a barva je medlo rdečevijolčasta. Friedlander je tudi napravil sintezo indigoidnih barvil, od katerih je važen tioindigo, rdeče barvilo, ki je za praktično porabo velikega pomena. Ta navedena barvila je mogoče pro-ducirati v vseh nuancah, zato ravno so ta izpodrinila vsa naravna barvila, ki so se preje rabila. Robert E. Schmidt jc v letih 1890.—97. sestavil vse mogoče nuance an-trakinonovih barvil, ki so tako izvrstna, da jih celo uporablja znana Manufacture Nationalc des Gobclins v Parizu za barvanje volne, iz katere se izdeluje gobelin. To je pa za kemijo terovih barv sila važno, kajti kvadratni meter gobelina, za katerega rabi en delavec več kakor eno leto. da ga izdela, sc prodaja po 6000 frankov. Umetni indigo jc popolnoma izpodrinil naravni indigo. Leta 1895. se je uvažalo z Jave in iz Indije še za 21 in pol milijona mark indiga, leta 1909. pa jc nemški inport znašal le še 0.7 milijona mark, medtem ko je Nemčija v tem času izvažala umetnega indiga za 40 milijonov mark. — Ravno taka usoda je zadela tudi druga umetna barvila. Pred 50 leti je Nemčija dobavala vsa barvila iz inozemstva, danes pa že sama krije svoje lastne potrebe in vrhtega izvaža še za 160 milijonov mark umetnih barviL Kemične metode, po katerih se delajo umetna barvila, so precej komplicirane, vendar pa morajo biti tako cene, da so zmožne konkurence. Število umetno narejenih terovih barv je danes skoraj neomejeno, — že 1. 1898. je bilo znanih okoli 1200 — ter je mogoče ustreči vsem zahtevam. Pri sintezi umetnih barv, pa ni zadoščalo samo to, da se jih najde čim večje število, ampak je moral kemik paziti tudi na to, da so umetne barve stanovitne, to je, da ne oblede na solncu in pri pranju. Industrija terovih' barv, naslanjajoča se na Liebigove ideje, se je začela na An-glešem in Francoskem, kje se pa ni mogla razviti; šele nemški kemiki in nemški kapital so jo privedli do one višine in razvoja, da si večjega misliti ne moremo. Po pravici je to izključno nemška industrija in za Nemčijo glavna panoga narodnega gospodarstva. Tvornice terovih barv so se emancipirale od vseh kemičnih tovarn, ker same izdelujejo potreben materijal in reagencije. Te tovarne izdelujejo tudi same vse predmete, ki so potrebni za razpošiljanje barv; imajo celo lastne tiskarne, knjigoveznice itd. Kakor že rečeno producira Nemčija sama 9 desetink vseh terovih barvil. Radi-tega torej Angliji ne preostaja drugega, kakor, da ^za enkrat vpelie belq - črno modo.« TURKI SV ARE ALBANCE. Carigrad. List »Tanin« piše, da nima Turčija namena, da bi si v Albaniji kak političen upliv pridobila. Vprašanje bodočnosti Albanije, kakor več drugih vprašanj se bo odločilo po vojski. Tisti, ki hočejo v Albaniji neodvisno vlado imeti, naj postopajo v sporazumu z Avstrijo in Italijo in naj si skušajo njihovo zaupanje pridobiti. Ti državi da ne mislita na razkosanje Albanije. List »Tasvir-i-Efkiar« pravi, da je vstaja Albancev proti Srbiji samo predigra velikih dogodkov na Balkanu. GRKI HOČEJO SRBSKO ZEMLJO. Sofijski listi pišejo, da zahteva det grškega časopisja, naj Grki zasedejo mesta Bitolj, Gevgeli in Dojran, ki naj jih grški Srbi odstopijo. »Skrip« in »Nea Alithia« pišeta, da mora v splošni vojski tudi Grška zavzeti stališče, da si del splošnega plena zagotovi. XXX AVSTRIJSKI PROTEST PROTI SRBSKIM IZMIŠLJOTINAM. Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) »Poli-tisehe Korrespondenz« poroča, da je odposlala avstrijska vlada nevtralnim državam sledečo verbalno noto: Tiskovni urad v Nišu je razširil vest, da po poročilu vseh srbskih poveljnikov avstro-ogrska armada v vseh frontah uporablja eksplozivne krogle. Prvih deset salv iz strojnih pušk da izstrele vedno z eksplozivnimi kroglami in da imajo vsi avstrijski vojaki 20% eksplozivnih patron. Avstrijski poveljniki naj bi bili najstrožje ukazali, da Srbi take municije ne smejo v roke dobiti. Nadalje da je strogo zapovedano, da se pri ranjencih in mrtvih poiščejo eksplozivne krogle. — Avstro-ogrska vlada ogorčeno odklanja te trditve, ki so skozi in skozi obrekljive ob-dolžitve, in kategorično protestira proti takemu postopanju Srbije, ki hoče le javno mnenje varati. XXX RUSI IN SRBL Sofija. »Echo de Bulgarie« ponati-suje članek srbskega vladnega lista »Samouprave«, ki piše: Rusija je vztrajala na tem, da se Bolgarija obveže, da bo nevtralna, ne da bi Bolgariji zato Macedonijo obljubila. Rusija ni nikdar pri nobeni priložnosti in komurkoli na ljubo ničesar storila proti volji in na škodo Srbije. XXX BOLGARSKI RDEČI KRIŽ ZA AVSTRIJSKE RANJENCE. Sofija. Bolgarski Rdeči križ je daroval avstrijskemu 25.000 levov. Na Kavkazu vre. Iz Carigrada se poroča: Na Kavkaztv ne vre samo med mohamedanci, marveč tudi med kristjani. Nezadovoljni so z eo-tranje političnim položajem osobito v Ti-flisu, Baknu, Batumu in v Mihajlovu, kjer je bilo socialno revolucionarno gibanje silovito močno in je velike protivladne izgrede povzročilo, Adlatus namestnika general Satilov se je zadnje čase večkrat v Peterburgu mudil, kjer je zelo črno položaj na Kavkazu opisoval in prosil izrednih pooblastil, ki so mu jih tudi podelili, a posledica je bila še hujše ogorčenje. Mohamedanci se pritožujejo, da jih zatirajo, porusujejo, s silo uvrščajo v armado, da preganjajo njih jezik, šole in občine. Slaba letina na Kavkazu in hude bolezni še razširjajo razburjenje' Revolucijske organizai cije z vso silo nabirajo prostake. Liga za osvoboditev Kavkaza ustanavlja bojne oddelke in je v najtesnejši zvezi s perzijskimi odbori in se tudi Turčiji približuje. Seozocijoneino pismo iz Jeruzalema. Londonski list »Daly Mail« objavlja sledeče pismo iz Jeruzalema: »Malo olikanih mohamedancev simpatizira z združenimi Francozi, Angleži in Rusi. Velika večina je na strani Nemčije. Turški uradniki javno kažejo svoje simpatije za Nemčijo. Damask, Beirut, Allepo, Haifa in Jeruzalem so postali veliki vojaški tabori. Vojaki nosijo mesto fesov nemška pokrivala. Angleško imajo splošno za povzročiteljico vsega zla. Mohamedanci se nasproti tukajšnjim Angležem obnašajo sovražno. Trgovina počiva, ker so vse banke zaprte.« Iz tega pisma sledi, da postaja situacija na Turškem, o kateri se je doslej le na-migavalo, zrela. Dne 22. septembra je poročala »Agence Havas« iz Carigrada: Splošno prevladuje mnenje, da se moramo pripraviti na to, da se bodo odnošaji med Turčijo in tripe-lentento poostrili. Uradno poročilo, da so Dardanele z minami zaprte, potrjuje to napoved. Bitka na Francoskem še uedno neodločena. - Nooa bitka med Brusljem in Hntnierpnom. Pred nekaj dnevi se je poročalo, da so se vršili boji desnega nemškega krila na Francoskem pri Bapaume, približno 130 km severno od Pariza. Dne 1. oktobra je nemški generalni štab poročal o bojih pri Albertu, 20 km jugozahodno od Bapaume. Včeraj je došla vest, da se vrše boji na višinah zahodno od Compiegne, danes pa prihaja poročilo, da prodira nemško desno krilo severovzhodno od Compiegne. Ta poročila dokazujejo, da nemško desno krilo, ki je bilo v nevarnosti, da ga sovražnik obkoli, sedaj hitro napreduje. Tudi francosko uradno poročilo priznava, da so Nemci na svojem desnem krilu v ofenzivi. Vedno je pa še treba računati s tem, da bo francoski generalissimus Joffre še nadalje poizkušal obkoliti nemško desno krilo, da si s tem zagotovi — če bo položaj zahteval — kar najbolj neovirano umikanje svojega levega krila in dela srednje armade proti Parizu. Tak položaj vsled uspehov nemških čet na vzhodni bojni črti lahko nastopi prejalislej. Med Reiin-som in Argoni so Nemci — kakor vse kaže — znatno napredovali. Močne nemške sile so operirale na ozemlju na obeh straneh St. Menehoulda (35 km zahodno od Verduna) in najbrže prerezale zvezo med francoskim središčem in francoskim vzhodnim krilom. Posledica tega je, da sedaj ne morejo poslati za obrambo utrdb Verdun-Toul in za višine zahodno od St. Mihiela nobenih močnejših sil iz svoje bojne črte. Veliko pozornosti vzbuja sedaj obstreljevanje antwerpenskih fortov. Nemci so poleg mesta Mecheln zasedli tudi več vasi v bližini. Na tisoče prebivalcev je pobegnilo v Antvverpen in na Nizozemsko. Na nizozemski meji se je zadnje dni pogosto slišalo pokanje strojnih pušk. Nemške čete so prodrle skoro do Tournhouta, ki leži severovzhodno od Antwerpna. Nemci skušajo vse sedaj še na bojnem polju se nahajajoče belgijske čete pognati v okrožje antwerpenskih utrdb, da potem prično oblegati Antwerpen. Od treh strani prodirajo nemške čete proti Antwerpnu: od zahoda pri Aalstu, katerega so prebivalci zapustili, in Termonde; od juga iz smeri Mecheln; na vzhodu pa skušajo iz-vojevati prehod pri Tournhoutu. Iz Kodanja poročajo, da se je pričela nova bitka med Antwerpnom in Brusljem, ki se bije vzhodno od Termonde med kraji Merchtem, Londerzeel in Buggenhout. Vsi ti kraji leže nekako v sredini med mesti Bruselj, Mecheln in Termonde južno od Antwerpna. Cela belgijska divizija je z vsem trenom izpadla iz Antwerpna. XXX Berolin, 3. oktobra (Kor. urad). Veliki glavni stan poroča 2. t. m. zvečer: Zahodno nemško krilo je odbilo ponovne obkoljevalne poskuse Francozov. Južno od Roye (Roye leži severozahodno od Noyona) so bili Francozi vrženi iz svojih postojank. V sredi bojne črte je položaj neizpremenjen. V Arqonih prodirajoče čete so izvo-jevale v smeri nroti jugu znatne nspehe. Vzhodno od reke Maas so napravili Francozi krepke ponočne izpade, ki so bili s težkimi francoskimi izgnbami vrženi nazaj. Berolin, 3. oktobra (Kor. urad) Veliki glavni stan poroča 2. t. m. zvečer: Pred Antwerpnom sta bila včeraj ponoldne ob 5. uri zavzeta forta Vavre, Saint Catherine In reduta Dornveldt z vsemi medsebojnimi utrfenimi deli. Fort Vaelhen ic obkoljen. Važno opira-Hščo na zahodu Termomle je v naših rokah. XXX Genf, 3. oktobra. Po brzojavkah, do-slih iz Pariza, je nemško desno krilo pokazalo dne 30. m. m. neoslabljeno napadalno silo in prodiralo z vso silo severovzhodno od Compiegne. XXX NEMČIJA KRITA ZA VOJSKO DO SPOMLADI. Berolin, 3. oktobra. V »Bankarhi-vu«, vodilnem listu nemških finančnikov, izvaja ravnatelj Nemške banke, Helfferich, da zadostuje zadnje vojno posojilo za vojne potrebščine do spomladi. XXX NAŠI ZRAKOPLOVCI NAD PARIZOM. Budimpešta, 2. oktobra. Neki bu-dimpeštanski list objavlja poročilo nekega ogrskega pilota, ki se je mudil nekaj dni v Ujvideku in izjavil, da je več ogrskih pilotov z lastnimi aeroplani poletelo čez Pariz. Dvanajst avstroogr-skih zrakoplovov so že 24. avgusta prepeljali na zahodno bojišče in so izvrstno služili pri Namurju, Charleroiu, Chambraiju, Senlisu in pri Epinalu. STRAH PRED NEMŠKIMI AEROPLANI V PARIZU. Iz strahu pred nemškimi zrakoplovi se no sme ponoči v obsegu 1 kilometru ob Eifelovem stolpu nobena luč prižgati. V hotelih strežejo pri razsvetljavi stearinskih sveč. XXX 30 FRANCOSKIH ZRAKOPLOVOV ZAPLENJENIH. Berolin, 3. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča, da so nemške Čete v bližini Antvverpna zajele 30 francoskih zrakoplovov. XXX FRANCOSKA LAŽ O ZAJETJU NAŠIH TOPNIČARJEV NA FRANCOSKEM. Berolin, 3. oktobra, (Koresp. urad.) WolfIov urad poroča: Francoska trditev, ki je razširjena po nevtralnih državah, da je bila v bojih ob reki Maas od sovražnika zajeta avstro - ogrska batreija 42 cm topov, je, kakor se poroča od merodajne strani, popolnoma neresnične. XXX NOVE INDIJSKE ČETE NA FRANCO-SKEM. Marzilja, 3. okt. Ponovno so zopet došie sem nove indijske čete. Poveljujoči general 15. insnekcijskeqa okraja jih je v torek pregledal tsr se je vršila velika parada. XXX KANADSKI VOJNI MINISTER NA BOJIŠČU. Dunaj, 1. oktobra. Iz Montreala br-zojavljajo, da je polkovnik Hisrnes odstopil kot vojni minister, ter da bo spremil kanadske čete na bojišče. XXX SIN BAVARSKEGA KRALJA RANJEN. Monakcvo, 30. sept. Princ Franc je prispel prošlo noč ranjen semkaj. Na postaji so ga pozdravili kralj, kraljica in vojvoda kalabrijski, Ranjenca so prepeljali v kirurgično kliniko, kjer so ga operirali na levem stegnu. Odstrani- li so mu košček granate. (Princ je polkovnik in poveljnik 2. bavarskega polka, star 39 let, tretji sin bavarskega kralja. Oženil se je leta 1912. s prince-zinjo Izabelo de Croy ter ima sina Ludvika, rojenega leta 1913.). CASSAGNAC PADEL NA BOJIŠČU. Ko je izbruhnila vojna, sta vstopila ravnatelja bonapartistiškega lista »L Au-torite«, brata Cassagnac takoj kot rezervna častnika v vojsko, kakor je to storil leta 1870. njun oče. Pred odhodom na bojišče sta se z ganljivim člankom poslovila od svojih čitateljev. Še prošlo zimo je Sarah Bernliardt recitirala neko njuno dramatično delo. Zdaj šele se je zvedelo, da je mlajši brat, Guy de Cassagnac koncem avgusta padel na čelu svoje stotnije na bojišču v Lotaringiji. PRINC WIED SE JE VRNIL V PRUSKO ARMADO. Berolin, 2. oktobra. Princ Wied, ki je bil, predno je zasedel albanski prestol, stotnik ulanske straže, je zopet vstopil v nemško armado, da se udeleži vojne. XXX NEMŠKI ZDRAVNIKI NA BOJIŠČU. Na zapadnem bojišču imajo nemške armade 9000 zdravnikov. Tako poroča šef sanitetne službe, zdravnik generalnega štaba, pl. Schmerling. XXX MARŠALSKI NASLOV ZA JOFFREA? Berolin. Iz Rotterdama se poroča, da se bo — kakor piše »Matin« — zopet uspostavil naslov »maršal Francije«, ki bo zvezan z letno plačo od 30.000 frankov. Ime dotičnega, ki naj bi se odlikoval s tem imenom, se sicer nc imenuje, vendar je skoro brez vsacega dvoma, da je to Joffre. XXX NEMŠKA POŽRTVOVALNOST. Draždane, 3. oktobra. Komercijalni svetnik Zietz je na lastne stroške opravil cel armadni zbor z zimskimi spodnjimi oblekami. XXX CLEMENCF.AU-JEV LIST SPREMENIL IME. Milan, 1. oktobra. Listi poročajo iz Bordeauxa: Glasilo Clemenceau-a »L' Home libre«(Svobodni človek), ki je izhajal v Bordeauxu, je bil zaradi nekega članka za teden dni ustavljen. Cle-menceau je na to policijsko odredbo odgovoril na poseben način. Začel jc izdajati nov list pod imenom »L' Home enehaine« (Uklenjeni človek), ki ne omenja niti z besdico, kaj se je »Svobodnemu človeku« zgodilo. Novo, ironično ime pa govori dovolj jasno! XXX »FIGARO« ZOPET V PARIZU. Pariz, 3. oktobra. (Koresp. urad.) »Figaro« izhaja od 28, septembra dalje zopet v Parizu, / X X X BRUSELJSKI ŽUPAN ARETIRAN, KER NI PLAČAL VOJNE DAČE. Basel, 2, oktobra. Nemška vojaška oblast je 24. septembra aretirala Adolfa Maxa, bruseljskega župana, ter ga zaprla, kakor objavlja z razglasi, v neko trdnjavo. Župana so zaprli, ker je baje preprečil, da bi bruseljske banke izplačale del vojne kontribucije, ki bi morala biti v celoti poravnana koncem septembra. Trdi se pa, da je vojaška oblast pozneje Maxa izpustila proti plačilu 30 milijonov na račun vojne dače v znesku 200 milijonov. Nemška vlada je ukazala občinskemu svetu, da izvoli iz svoje srede novega župana. Občinski svet pa je to odklonil, češ, da ima pravico izbirati župana izmed prisednikov (občinskih svetovalcev) le kralj. Kolin, 3. oktobra. Nemci so odpeljali dosedanjega bruseljskega župana Maxa kot vojnega vjetnika v neko porensko trdnjavo, ker ni držal dane besede. KDAJ POLETI GROF ZEPPELIN NA ANGLEŠKO. Esscn, 3. oktobra. Grof Zeppelin je odgovoril na vprašanje, če je pozabil na Angleže, da bo že storil, kar je v njegovi moči. Pred revolucijo v Perziji? »Ikdam« objavlja pod napisom »Pred revolucijo v Perziji« nova poročalia o dogodkih v Perziji, ki potrjujejo, da ruske posadke čez meje beže. Vse kaže, da v Perziji proti ruskemu nasilstvu izbruhne revolucija. Ob afganistanski meji se bijejo hudi boji z ruskimi četami. Rusi so morali na več mestih bežati. V provinci Azerbej-žan so se v več krajih prebivalci uprli in se proti Rusom oborožili. Splošno se v Perziji splošna vstaja pričakuje. Poročila, ki dohajajo naravnost iz Teherana, trde, da je poročila o zmagah nemških in avstrijskih čet nad Rusi in poročilo o ruski katastrofi v mazurskih močvirjih perzijsko prebivalstvo zelo veselo sprejelo. Heleni diši Palestina. vo- Poglcd na Verdun Londonska *Daily Mail-< poroča, da namerava Anglija iz Egipta odposlati jaške čete, da zasedejo Palestino, Moiiamedanci dvioajo glavo. V carigrajskein »Tasfir-i-Efkiartf piše poslanec Nadi bej: List. »Džebel-vil-Metine« v Kalkuti se živahno pritožuje, ker zapira izlamski svet z vseh strani železen obroč. Tiste evropske države, ki so udrle v moliamedanske dežele, so si stavile edino nalogo, da iztrebijo in uničijo mohamedance. Otomansko cesarstvo, edina neodvisna mohamedan-ska država, veliko trpi vsled Rusije, Francije in pa Anglije. V očeh zatiranih mohamedancev je splošna vojska pojav pravičnosti. Napočil je čas, ko dviga tudi mohamedanec svojo glavo in zahteva svoje človeške pravice. Egipčana vlada odseljen*. Berolin, 1. oktobra. Listi poročajo, da se je Anglija slednjič razkrinkala: odstavila je egipčansko vlado ter jo na- j domestila z angleško vojaško upravo. Sedaj bo musilrnanski svet pač spo- ' znal, kam moli Albion svojo grabežljivo roko. junaška loHija Jinden". London. »Dailv Telegraph« prinaša članek Arhibalda Hurda o nemški križa-rici »Emden«. Pisatelj pravi: »Ladja si je poiskala prav idealno polje za svoje vojne operacije, ker se ravno lu vozi veliko ladij in se »Emden« lahko skrije pred angleškimi križaricami v razne zalive. Potem je »Emden« veliko hitrejša kakor so angleške ladje in jim lahko ubeži. Njena pota nas navdajajo z občudovanjem. Njenemu kapitanu pl, Miillerju moramo čestitati. Proti angleškim mornarjem ravna človekoljubno in obzirno. V nobeni pomorski vojni se še ni zgodilo, da bi kaka ladja vodila guerila vojsko na morju, to je, da bi od plena živela, mornarje pa spustila. Ravno uspehi tega lova nemške križarke so krivi, da ji angleške ladje ne morejo blizu. »Emden« dobiva premog zastonj, zato ne bo tudi to pomagalo, če gotove ladje s premogom preganjamo. »Emden« si vzame toliko, kolikor more peljati. Mi obvladamo morje, amnak ne vsakega m5. Ladja je naredila škode za 1000 funtov šterlingov in ja potopila ladij v obsegu 50.000 ton. Tudi Japonce Nemci iepo. JAPONSKE ZGUBE. Berolin, 3. oktobra. Japonci so imeli v bojih v Čingtau 312 mrtvih in so zgubili devet letalnih strojev. Dardanele ostanejo zaprte. ZATVORITEV DARDANEL ŠKODUJE RUSIJI. Zatvoritev Dardanel škoduje najbolj izvozu žita Rusije in Rumunije. Zadnje čase so pripeljali francoski parniki čez Dardanele vojni materijal in zlato v Rusijo, kar je zdaj nemogoče. DARDANELE OSTANEJO ZAPRTE. Carigrad, 3. oktobra. Intervencije tri-pelentente zaradi odprtja Dardanel je ostala brezuspešna. Kedive ostane v Carigradu. Carigrad, 3, oktobra. Egiptovski kedive ostane v Carigradu. Polopllenu rusko krm. Stockholm, 2. oktobra. Iz Borkeepin-ga poročajo, da je bila potopljena neka ruska križarica starega tipa. Rumunija ostane nevtralna. • Bukarešt, 3. oktobra. Rumunski senatni predsednik Misser je poudarjal, da je za Rumunijo nevtraliteta neobhodno potrebna. BULGARIJA NE TRPI PREVOZA RUSKEGA VOJNEGA MATERI J AL A V SRBIJO. Poluradna sofijska »Narodna Prava« poroča; Ruski poslanik Sa vinski je bul-garsko vlado prosil, naj dovoli, da sme Rusija skozi Bulgarijo voziti vojni materi-jal v Srbijo. Ministrski predsednik Rado-slavov je pa prošnjo, sklicujoč se na člen 3. haaške konvencije, odklonil, ker je Bulgarija strogo nevtralna. v Bolgariji. Sofija, 3. oktobra. (Kor. ur.) Kralj .fe podpisal ukaz, po katerem se bodo začenši s 14 t. m. pričeli odpuščati najstarejši letniki pod orožjem stoječih čet ZASEDENJE BERATA. Valona, 30. septembra. Današnje vesti zatrjujejo, da so grške redne čete v zvezi z cpirskimi četami mirnim potom zasedle Berat ter v mestu razvile grške zastave. Grki so pozvali muslimane, da se naj pobratijo s kristjani. Rednih grških čet jc ibilo 1700 mož. V Valoni mislijo, da se bodo Grki polastili tudi tega mesta. EPIROTI PRI FIERIJU. Brindisi, 30. septembra. Iz Valone poročajo, da Grki in Epiroti prodirajo dalje in da so se po zavzetju Berata uta-borili ne daleč od Fierija. V Valoni se je albanskih ustašev muslimanov polastil strah. ESSAD PAŠA SE ŽE OGLAŠA. Drač. Essad paša je prišel pred nekaj dnevi v Tirano. Ljudstvo mu je pripravilo boli hladen sprejem. Potopljeni parnlki. NEMŠKA KRIŽARKA »KARLSRUHE« POTOPILA SEDEM ANGLEŠKIH PAR-NIKOV, Berolin, 3. oktobra (Kor. ur.). »Ber-liner Tageblattu« poročajo iz Amsterdama, da je mala nemška, križarka »Karlsruhe« na Atlantskem oceanu sedem angleških parnikov potopila. PARNIK S PREMOGOM SE POTOPIL. Hartepool. Parnik »Selby« ki je vo-£il 3000 ton premoga iz Shielda v Ant-wernen, je zadel 1. oktobra ponoči na mino v Severnem morju in se potopil. 20 mož posadke se je rešilo v čolne. POTOP HOLANDSKE LADJE, London. Holandski parnik > Agea< iz Rotterdama je zadel pri Kap Laroci na morske čeri in se potopil. Posadka se je rešila, PRI VISBYJU PONESREČIL NORVE- ŠKI PARNIK »VESTLANDET«. Christiania, 3. oktobra (Kor. urad). Blizu Visbyja se je potopil 29. m. m. norveški parnik »Vestlandet«. Od 21 mož se jih je 20 rešilo v čoln, v katerem so se dva clni v viharju in v mrazu okolu vozili. 1. oktobra se je čoln pripeljal v Hochburg; 4 možje so vsled naporov zboleli. Razna poročila. TURŠKE SREČKE. Dunaj. Dobitek 200.000 frankov je zadela pri žrebanju dne 1. oktobra v Carigradu št. 733.200. V AVSTRALIJI ZNIŽAJO URADNIKOM PLAČE, »Reuter« poroča iz Lydnejai Ministrski predsednik je drugi zbornici predložil zakonski načrt, po katerem naj bi sc plače uradnikov znižale za 10 ostotkov, ker so se radi vojske znižali državni dohodki. VOLITVE NA ŠVEDSKEM. V drugo zbornico so na Švedskem izvolili 27 socialistov, 86 članov obrambne stranke in 57 liberalcev. Socialisti bodo prvič sedaj najmočnejša stranka v švedskem parlamentu, ki je štel prej 73 socialistov, 86 članov obrambne stranke in 71 liberalcev. MESTO ČASNIKOV — KRIČAČI. Iz Peterburga poročajo, da se vsled tega, ker je tiskarnam v Lublinu zmanjkalo papirja in ne morejo vsed tega več tiskati časnikov, vesti z raznih bojišč objavljajo občinstvu potom posebnih kričačev, ki po mestu kričaje naznanjajo občinstvu razne vesti z bojišč. ZEPPELINI NAD BJELOSTOKOM. Berolin, 2. oktobra. »Morningpost« poroča iz Peterburga: Zeppelinovi zrakoplovi so napravili več poletov, da poizve-do za ruske pozicije na vzhodnem bojišču in metali bombe na šolo v Bjelostoku. Kranjsko industrijske družbe na Jesenicah v dvorani Delavskega doma na Savi v nedeljo, dne 4. oktobra 1914, ob 3. uri popoldne velik koncert, združen s tombolo. — Poročil se je dne 28. m. m. v Trstu g. Janko Kostanjšek, c. kr. finančni nadpaznik na pristaniškem uradu v Miljah, z gospico Mimico Drolčevo iz Rečice na Paki na Štajerskem, Bilo srečnoI — Pogreša se poročnik v rezervi c. kr. 27. domobranskega pehotnega polka, 12. kompanije, Rudolf Grošelj, ki je bil glasom verodostojnih obvestil dne 30. avgusta ranjen na severnem bojišču. Če je komu izmed vojaštva omenjene kompanije ali morda komu drugemu kaj zanesljivega znano o njem, naj blagovoli to sporočiti pod naslovopi: Jernej Grošelj, c. kr. poštni nadkontrolor v p, v Ljubljani, Rimska cesta 13. — Umrl je v četrtek ob 5. uri popoldne na Viru pri Domžalah obče spoštovani g. Josip S t u p i c a , posestnik, trgovec in občinski svetnik, v visoki starosti 71 let. Umrli je bil oče tukajšnjega uglednega trgovca z železnino g. Frana Stupica. Bodi vrlemu možu, ki je žal prerano preminul, ohranjen trajen spomin! — Umrl je v Razdrtem pri Postojni g. Viktor Garzarolli pl. Thurnlack. — V Šiški je umrla gdčna. Marija Mit-tereggor. Stalnim naročnikom »Ilustriranega Glasnika* bomo priložili sredi oktobra brezplačno pregleden zemljevid evropskega bojišča. Zemljevid bo vsled svoje obsežnosti 76X56 cm gotovo slehernemu naročniku dobrodošel. Opozorite na to občinstvo in agitirajte za nove naročnike. Četrtletna naročnina znaša le 2 krone. Upravništvo »Ilustriranega Glasnika*. KOLERA V AVSTRIJI. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva obvešča: 1. oktobra so po en slu-|Caj kolere bakteriologično dognali na Dunaju, v Brnu, v MUrzuschlagu (štajersko); štiri slučaje na v Tišinu. Bolni so izključno le vojaki s severnega bojišča. RUSI IN VEROIZPOVEDANJA. Krakov, 2, oktobra, »Nowa Reforma« poroča ^ po ruskih listih, da so v Kijevu pripravili primerne prostore za Ivovskega nadškofa grofa Szeptyckega, ki so ga odpeljali iz Lvova. Ruske oblasti v zasedenem ozemlju priznavajo samo rimsko-ka-toliško, rusko-pravoslavno in judovsko vero; pravoslavna vera se je priznala kot prevladujoča. V Lvov je glasom neke brzojavke dospel ruski pravoslavni nadškof Evlogij in imel 27. avgusta slavnostno službo božjo. RAZREDNA LOTERIJA. Dunaj. Dno 2. oktobra je zadelu do-. bitek 10.000 kron št. 25.984. Dnevne novice. — Jutri zjutraj posebna izdaja »Slovenca« ne izide Ako sfc bo kaj posebnega zgodilo, naznanimo ljubljanskemu občinstvu poročilo z lepakom pred našim upravništvom. Posebnih dogodkov pa ni pričakovati. 4- Odbor »Slov. Alojzi je višča* v Gorici se je na zadnjem občnem zboru izvolil tako-le: dr. Jož. Ličan, predsednik; odborniki: mons. Kolavčič, mons. Murovec, mons. Pavletič, D. Doktorič, dr. Kobal, l. Reščič. 4- Manifestantje v Zagrebu, iz Zagreba, 3. oktobra. Včeraj je došlo na Jelači-čevem trgu do velikih patrijotičnih manifestacij. Nek tukajšnji list pripominja v poročilu o tej manifestaciji: Bila je to prisega zvestobe boriti se do zadnje kapljice krvi za domovino in kralja + Izkaze o izgubah v vojni št. 13 do vštevši 16 nam je te dni doposlala c. kr. državna tiskarna in so jih danes prejeli tudi že vsi zunanji naročniki. Izkaza št. 17 in 18 sta na potu in jih prejmo cenjeni naročniki sredi prihodnjega tedna. Cenjene ljubljanske odjemalce tem polom opozarjamo, da morajo pri prejemu št. 17 in 18 doplačati znesek 1 K 22 vin., ker znaša dosedanji račun 3 K 02 vin., plačali pa so prvotno le 1 K 80 vin. Istodobno mora vsak izjaviti, ali bo še prejemal na daljne izkaze, da moremo naročiti potrebno število nadaljnih zaznamkov. -f- Visok obisk ranjencev. Te dni je obiskal ranjence v vojaški bolnici v Mariboru prevzvišeni g. knezoškof dr. Mihael Napotnik. Visoki gost je šel po vseh sobah in nagovoril vsakega ranjenca v njegovem maternem jeziku. Obdaroval je ranjence s pomenljivimi spominki in v vsaki sobi posebej podelil svoj višjepastirski blagoslov, + Izpuščeni duhovniki. Izpuščen je iz graškega vojaškega sodišča Franc Polak, kaplan v Hočah pri Mariboru. — Denarni prispevki za svojce na bojnem polju naj se pošiljajo c. kr. deželni vladi v Ljubljano, nc kakor poročamo v deželni dvorec, kjer se sprejema samo blago. — Grofica Auersperg umrla. Z Jesenic na Dolenjskem nam brzojavljajo: Na kriškem gradu jc umrla grofica Auersperg. Pogreb bo jutri v nedeljo ob dveh popoldne, — Odlikovanja za vojaške zasluge. Generalmajor pl. Hinke, poveljnik 55, pehotne brigade v Trstu in polkovnik Ivan Fernengel, poveljnik 56. brigade v Gorici, sta dobila za hrabrost na bojišču vitežka križca Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. — Na Jesenicah prlrodi v korist »Rdečemu križu« tovarniško delavstvo Princ Burhan Eddin Effendi, ki je bil izvoljen za novega albanskega kralja. Švedski glas o sedanjem položaju. Kristianlja, 2. oktobra. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik lista »Aftenposten«, nek višji častnik generalnega štaba, označuje v nekem članku o sedanjem vojnem položaju situacijo Nemčije in posebno Avstro-Ogrske kot ugodno in konča svoje razmišljevanje s sledečimi besedami: Če ravno sedaj nemški generalni štab poroča, da se je pričelo z obstreljevanjem Antwerpna, da je predrta zapiralna utrdbena črta Ver-dun—Toul in da je narewska črta omajana, moramo priznati, da vplivajo te razmere prevladajočc._ Papež za mir. Dnnaj, 3. oktobra. Papež in avstrijski cesar sta izmenjala pismi glede poskusa za posredovanje miru. Vojni poročevalski slan odpotoval na Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se uradno poroča: Vojni poročevalski stan je v večjih skupinah odpotoval, da bo priča dogodkov v bojni črti. LjuDijanske novice. lj Slava cesarju! — Danes zvečer bo v proslavo jutrišnjega cesarjevega godu mirozov Salezijanske godbe. Godba odkoraka danes točno ob pol 8. uri zvečer izpred »Ljudskega Doma« in koraka po naslednji poti: Cesarja Jožefa trg, Pred škofijo, Mestni trg, Stari trg, Sv. Jakoba most, Breg, Valvazorjev trg, Rimska cesta, Blei-vveisova cesta, Erjavčeva cesta, Kongresni trg, mimo deželnega dvorca, Wolfova ulica, Prešernova ulica, Dunajska cesta, Sodna ulica, Miklošičeva cesta, Sv. Petra cesta, Kopitarjeva ulica, Cesarja Jožefa trg- lj Seja odbora --Slovenske krščansko-socialne zveze« sc vrši prihodnji ponede- ljek ob 8. uri zvečer v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vabimo tudi pomnoženi odbor. lj V Križankah se zaključi jutri po» poldne celodnevno češčenje presv. Re« šnjega Telesa s shodom Marijine moške kongregacijc (skupna molitev, rožni venec, litanije, govor), ki se torej prične že ob peti uri pop. Ij Umrl je gospod Ivan K u š a r, urad« nik Vzajemnega in podpornega društva. Pogreb bo jutri, dne 4. t. m. popoldne ob 5. uri iz hiše št. 50 na Sv. Petra cesti. Bolniško podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov vabi svoje člane k pogrebu. lj 370 ranjencev z južnega bojišča je včeraj ob pol 12. tu-i ponoči pripeljal posebni vlak v Ljubljano. Imeli so v vozovih podloženo slamo. Med ranjenci, ki so se od 29. septembra dalje borili pri Drenavacu in v bližini Šabca, je bilo 106 težko ranjenih. Pripovedovali so, kako so Srbi zakopani v zemljo in o junaških naskokih naših čet. En ranjeni podčastnik 42. pešpolka je z 20 možmi vzdržal Okratni srbski napad in sijajno izvršil dano nalogo. — Neki vojak nam je pokazal srbske kroglje, ki jih je prinesel s sabo z bojišča v Srbiji. Kroglje, ki se jih poslužuje redna vojska, so francoskega izvora, dolge in tanke — kaliber 7 mm — kakor se spodobijo za boj med kulturnimi armadami. Tomu nasproti pa sc poslužujejo četaški lopovi krogolj, ki so naravnost strašne. To so svinčene kroglje \\f» cm premera in bodičaste. Lahko si je misliti, kako strašno rano zada taka kroglja in kar jc najhuje: rano (tuli zastrupi. Zato je čisto prav, da se s četaši neusmiljeno in brez pardona postopa, kjer se dobe. Na naše vojake so celo redni srbski vojaki streljali z dreves. Ranjenci so sc odpeljali 1. t. m. iz Rume. Na ko'odvoru so pričakovali vlaka soproga dež. predsednika bar. Schwurz, dvorni svetnik Chorinsky, okrajni glavar Krcsse, ravnatelj tir. policije grof Kiinigl, ces. svetnik Mathian z odbor-uiki in članicami »Rdečega križa«. Ginljivo jo bilo videti skrb štabnega nadzdravnika dr. Geduldigerja za ranjence. Sam je pomagal nesti ranjenec v pripravljene vozove. Ranjence so odpeljali 30 težko ranjenih v dež. bolnišnico, 76 težko ranjenih v lice,j, U lahko ranjenih v domobransko vojašnico. — Vseh doslej v Ljubljano došlili ranjencev je bilo okolu 6000, seclaj jih leži v Ljubljani še okolu 3300. KASACIJSKO SODIŠČE RAZVELJAVILO TAKOZVANE SOLNOGRAŠKE« ZAKONSKE ZVEZE. Dunaj, 3. oktobra. Kasacijsko sodišč* na Dunaju je razveljavilo sodhn solnogra-škega deželnega sodišča glede solnogra-Ških« zakonov in je razpisalo novo obravnavo pred dunajskim deželnim sodiščem. (»Solnograški« zakoni so zakonske zveze, katere so sklepali nekateri ločeni zakonci pred nekim izobčenim katoliškim duhovnikom.) PODANIKI SOVRAŽNIH DRŽAV IZ« KLJUČEN! IZ ŽIVINOZDRAVNIŠKE VISOKE ŠOLE. Dunaj, 3. oktobra. (Kor. ur.) Profesorski kolegij živinozdravniške visoke šole je sklenil, da se francoski, ruski, angleški, belgijski, srbski, črnogorski in japonski podaniki ne sprejemajo. ARETIRAN REVOLUCIONAR. Berolin, 3. oktobra. Revolucionar Biirtzew je bil na Finskem aretiran. RANJEN ROMANOPISEC. Berolin, 3. oktobra. Znani berolin« ski romanopisec Rudolf Herzog je ranjen od šrapnela. Listnica uredništva. Veleč. »Duhovska zveza« v Gorici; Nam ni dovoljeno. italijanska p:oviia po jadranskem morju ustavljena. Bari, 30. sept. Vojno ministrstvo jc prepovedalo vsled nevarnosti min vso plovbo po Jadranskem morju. To odredbo je najbolj pospešila včeraj javlje-na nesreča, ko sta dve ribiški ladij i zadeli na mino in je utonilo 18 oseb. Morje je polno min. Tako je ribiška ladija v pesarskem pristanišču zajela plavajočo mino, visoko en meter in napolnjeno s 70 do 80 kg razstrelilnih snovi. Pri Benetkah so ujeli plavajoči torpedo. O grozni nesreči dveh ribiških ladij se poročajo še sledeče podrobnosti. Ladiji »Alberto P« in »Alfredo P« sta z razpeto mrežo lovili ribe kakih 10 km od Senigaglie. Bilo jc ob polu 7. ure zjutraj, kar se zasliši strahovit pok, nato pa se dvigne v zrak strahovit steber dima zmpšanega z vodo. Ko je prešel prvi strah, je moštvo prve Indijo takoj spoznalo, da jc sosterska ladija za- dela na mino, zakaj po morju so plavali kosi barke, jambori in jadra, vse ostalo pa se 'je pogreznilo v morje. Od moštva ni bilo nikogar opaziti, kar sc čez trenutek pokaže truplo fanta, ki je bil pri kraju in se je potapljal. Kapitan barke »Alfredo P«, Lulgi Falconi se ie zagnal v morje in rešil fanta. Rešili so še enega ribiča, o katerem pa imajo malo upanja. Ostalih 8 mož je utonilo. Rešilnim delom se je pridružilo še nekaj ribiških ladij, ki so potem odplule proti Jakinu, kjer je novica napravila silen vtis. V znak žalosti so vri parniki ustavili delo in spustili zastavo na pol droga. V Fano, roistnem kraju ponesrečenih, je vest napravila veliko žalost. Trgovine so zaprli. Dobri ljudje in vlada tolažijo in podpirajo nesrečne družine. Pri Rimini pa jc kakih 15 km od brega zadela barka »Michele Morosini« na plavajočo mino in se je potopila. Deset oseb je utonilo. — Vojno ministrstvo je poslalo dve vojni ladiji z pripravami za lov na mine. JfliO, LUJiifl!" Neki ranjeni honvedski poročnik, ki je po nekem boju pregledaval s polovico stotnije ozemlje, piše v »Pester LIoydu«: Ko preiskujemo približno poldrugo Uro ozemlje, pustim ljudi, ki so veliko trpeli, nekaj časa počivati. Vsak se je vlegel kjer je ravno stal; sam sedem na neko deblo, in položim sabljo čez kolena. Kar zapazim, da kakih 400 korakov oddaljeni desetnik L. — zelo iznajdljiv, zvit in hraber dečko, ustane in maha z obema rokama, da me opozori. Dozdaj še kot častnik nisem doživel, da bi me bil kak desetnik klical z vpognje-nim kazalcem in sem zato prvi hip mislil, da se motim, a ker le ni odnehal, vzamem tri može in korakam k njemu. Ko smo se mu do 40 korakov približali, je zopet dajal znamenja; obe roki jc na usta položil in pričel po prstih hoditi; s tem nas je hotel opozoriti, naj se mu tiho približamo. Priplazimo se k njemu: na prstih nam pride nasproti in javi, da je čul, ko se je koma j na tla vlegel, besede, glasove, dasi ni nič videl; razumel je zgolj besedo: Halo! Ko se je tiho dvignil, da vidi odkod da glas prihaja, ni ničesar več čul, ko se je pa zopet vlegel, je zopet čul: Halo! Nato mi je s prsti migal, naj se približam. Vležem se na naznačeni prostor in čujem takoj zamolklo, a le jasno; Halo, halo---halo Luhlin! Halo Lublin!« Medtem ruska kletev in zopet »halo Lublin«. Počasi ustanem; nekaj korakov pred seboj zagledam — kupe repe ali krompirja, ki leže po 100 korakov eden od drugega oddaljeni. Ko odstranim mali grm poleg kuna, zagledam mala, lesena vrata in v zemljo vdelane stopnice. Pred odprtino postavim štiri može z nasajenimi bajoneti; trije prestrašeni obrazi strme v nas. Moiemu prijaznemu vabilu, na j gredo vun. so se z ozirom na štiri bajonete takoj odzvali in trije ruski kmetje so se umaknili iz prostora, kjer se je nahajal podzemski prostor z vojnim telefonskim aparatom . Trije kmetje so bili en častnik ruskega. generalnega štaba in dva pod-časnika brzojavnega oddelka, ki so jih Rusi ob umikanju pustili, da obveščajo ruski zborni glavni stan o prodiranju in o moči naše armade. Boječe varn.e vsaka mati svojega malega ljubljenca pred nevarn stnni poletne nročine, katcTa zahteva vsako letu toliko žrlt-v m-d dojrnci, ker v na, več slučajih ni dob U pravilne, zanesljive lira ne. Da te pa svojemu otroku NVslIč-jeve mike za otroke, katera 86 je že v veliko tisoč slučajih _ od rodu d>) rodu — tako si a no o nesla, potem si prihranite ne samo žalost, ampak bodete tudi vi-deli. Kako vaše dete kiasno vspe>a. — 1'oskušn o poilj- na zahtev popolnoma zastonj: Henn Nestlč, Dunaj, 1. liiherstiasse 6 k ZahVala. O priliki prebrldke izgul>e našrga sina, brata, svaka itd., gospoda Antona Trobej absolvtranega jnrista In o. )n kr praporščaka v rezervi nam je došlo od vseh strani) toliko Izra/ov eožalja, da mira ni mogoče, se vsakomur poselie /alivnliti. Storimo to loroj tem polotn in se slrežlia sester križnik). l'rosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki. Poljanska c 16. Telefon št. 141 trgovske šole Išča primerne službe. Sprejme tudi mesto trgovskega pomočnika. Oferte naj se blagovolijo nasloviti pod I. K. na upravo tega lista. 2868 Jšče se v bližini sv. Petra I »I in kabinetom za mesec november. — Ponudbo pod »Sioveneo 1889« na upravo lista. 2872 Hm f« italijanščine francoščine Poučuje, počenši s 1. oktobrom, ta dva jezika- Vaje v govoru. Osebno so lahko govori vsak dan od 10.—12. in od 4.-6. ure v Streli ški ulici št 8. 2847 <1 Sprejmeta se takoj 2809 pri gospodu Earolu Blas, čevljarskem mojstru, Ljubljana, Rimska cesta 19. za Šiviljsko obrt se takoj sprejme. Kongresni trg St. 6, II. nadstropje. 2885 išče za popoldanske ure primernega opravila proti skromni odškodnini. — Cenjene ponudbe pod št. 2880 na upravo „Slovenca". Za tkalnico v Ročinj (Ronchl) rabi se več izurjenih 2882 Sfe J&g T-IKK^js R Oglasi se sprejemajo v Ijubljan. predilnici. igjj ® fgi m m 1 m m na obljudenem «... «1 m s 1. svečanom kraju Ljubljane ^^ ^-Liiiiil leta 1915. - Po-izve se v Ljubljani, Zatiska ulica št. 1, I. nad. Ofsatscf**! z žimnicRmi se ceno prodasta na Karlovskl cesti šlev. 32. 2833 Zanesljivega trgovsko f* V V izobraženega sprejme takoj ANTON KOLENO, veletrgovina s specerijo, CELJE. Ponudbe z naznanilom o dosedanjem službovanju naj se pošljejo direktno na zgoraj Imenovano tvrdko. 2887 V gradu Meyerberg, pošta Šmartno v Rožni dolini pri Celju se sprejme dobra kuharica, ki je zmožna kuhati za gospodo in družino; sprejme se satno taka, ki je zmožna nemščine v govoru in pisavi. Nemška spričevala oziroma prepisi na) se vpošljejo. 2878 O skrbništvo grada Meyerberg« Razkol o razkolu. Razkolni Grki so zavrgli prvenstvo rimskega papeža ter se praktično odločili za načelo, naj se cerkvena uredba prilagodi politični oblasti narodov in držav. To razdiralno načelo je dosledno izpodkopalo tla vrhovni cerkveni avtoriteti v pravoslavni cerkvi sami ter polagoma razdrlo medsebojno edinost in zvezo med pravoslavnimi narodi. V resnici ni več ene pravoslavne cerkve, ampak toliko medsebojno neodvisnih pravoslavnih cerkva, kolikor je neodvisnih pravoslavnih držav. Oblast carigrajskega patriarha je po razkolu segala le tako daleč kakor oblast carigrajskih cesarjev. Novoizpreobrnjeni in v razkolu vzgojeni vzhodni Slovani so si svoje cerkvene razmere samostojno uredili, kakor hitro se je domača hierarhija zadosti utrdila. Po padcu Carigrada (1453) se jc vsled modre politike turških sultanov in vsled hlapčevske uslužnosti carigrajskih patriarhov sklenila čudna, a tesna zveza med turškimi sultani in med palri-a-rhi; bizantinski cezaropapizem se je nadaljeval v obliki čudnega sultanopapizma. Carigrajski patriarh je dobil neomejeno oblast nad pravoslavno rajo v vseh cerkvenih, kulturnih in narodnih stvareh; za izvrševanje te oblasti mu je bilo na razpolago celo turško orožništvo. Z razpadanjem turške države je pa razpadala tudi oblast carigrajskega patriarha. Sedaj spada pod oblast carigrajskega patriarha le še okoli milijon (morebiti že samo 800.000 ali 900.000) Grkov v Mali Aziji in skrčeni evropski Turčiji. Tako je ohola oblastnost carigrajskih patriarhov strašno kaznovana in ponižana. Vsi pravoslavni narodi zunaj Turčije so si cerkveno vlado uredili primerno svojim političnim razmeram, V pravoslavnih državah ima vrhovno cerkveno oblast sinoda (zbor, kolegij) od države določenih škofov pod predsedstvom nadškofa (me-tropolita) dotičnega glavnega mesta. Le v mali Črnigori, ki je doslej imela samo eno škofijo, je bila sinoda nemogoča in nepotrebna; v Rusiji pa je pravi predsednik »svete sinode« državni uradnik svetnega stanu, čigar ruski (1) uradni naslov je »ober-prokuror-*, Cerkvena vlada je v vseh pravoslavnih državah popolnoma odvisna od politične oblasti ter je državi podrejena kot nekak državni urad. Zato je jasno, da carigrajski patriarh ne more izvrševati cerkvene oblasti v samostojnih pravoslavnih državah; ostalo mu je le še neko častno prvenstvo. Celo Grki v samostojni Grčiji so popolnoma neodvisni od Carigrada; s cari-grajskim grškim patriarhom jih bolj veže narodna zavest kakor pa verska ali cerkvena skupnost. Grška vlada je po vzoru drugih pravoslavnih držav cerkev popolnoma podredila politični oblasti. V obeh balkanskih vojskah so vsi cerkveni krogi s skrajnim fanatizmom podpirali grško vojsko ter se udeleževali grških krutosti proti Bolgarom. Vsled tega se je nekoliko poživila cerkvena zavest. To je dalo grškim škofom povod, da so vladi predložili spomenico, v kateri se pritožujejo, da je versko in cerkveno življenje v samostojni Grčiji zelo opešalo ter zahtevajo, naj država cerkvi dovoli več svobode in podpore, da bo mogla izvrševati svojo važno nalogo za blagor grškega naroda. Med drugim pravijo, da je grška država cerkvi vse vzela, a nič dala. Vse pravoslavne države so osnovane na narodn«am načelu ter priznavajo le eno državno narodnost (le Bolgarija je izjemoma nekoliko bolj tolerantna). Zato je pravoslavje, ki je tudi osnovano na narodnem načelu, važno in uspešno orodje narodne politike za zatiranje narodnih manjšin. V okviru pravoslavne države ni prostora za cerkvene in narodne pravice pravoslavnih narodnih manjšin. Tako so Rusi zatrli narodno rumunsko hierarhijo v Bes-arablji. Podobno delajo Srbi in Grki. V Srbiji sta bili leta 1878 zatrti dve bolgarski škofiji, ki sta od leta 1870. spadali k bolgarskemu eksarhatu, namreč škofiji Niš in Pirot; Srbi so v leh dveh škofijah nastavili srbska škofa, zavedne bolgarske duhovnike pregnali ter s pomočjo cerkve zatrli ali vsaj zelo zmanjšali bolgarski ži-velj v vzhodni Srbiji. Leta 1912. in 1913. so pa Grki in Srbi v Macedoniji zatrli 14 bolgarskih škofij, pregnali bolgarske škofe, zavedne bulgarske duhovnike, kateri se niso hoteli posrbiti in pogrčiti, pa deloma pregnali, deloma pa aretirali ali poklali. Rusi, Srbi in sedanji Grki se pri tem ravnanju lahko sklicujejo na zgled carigrajskih patriarhov, ki so že nekdaj v bizantinski državi in pozneje v Turčiji po istih načelih zatirali Bolgare, Srbe, Rumu-ne in pravoslavne Albance. Jasno je torej, da pravoslavje samo ne more združevati pravoslavnih narodov, ampak se še nasprotno poostruje medsebojna nasprotja in Še podžiga narodne strasti. Umevno je, zakaj so bili boji med balkanskimi državami tako obupni in grozoviti. Mogoče je sicer, da so zlasti preprosti pravoslavni verniki boljši kakor so osnovna pravoslavna načela, vendar je gotovo, da pravoslavnih držav in narodov med-seboj ne veže toliko pravoslavje kakor narodna zavest in politični oziri. Med preprostim ruskim narodom pač lahko vera daje podlago za zavest vzajemnosti s pravoslavnimi narodi, a te zavesti ni zbudila in je ne goji ruska cerkev, ampak ruska politika. V pravoslavni cerkvi torej ni nobene prave vzhodne cerkvene oblasti, a tudi v posameznih pravoslavnih državah ni več prave cerkvene oblasti in zato tudi ne cerkvene edinosti. Kakor je pravoslavje razdrlo cerkveno edinost med raznimi pravoslavnimi narodi, tako razdira tudi cerkveno edinost posameznih pravoslavnih narodov, V vseh večjih pravoslavnih cerkvah se pojavljajo znaki notranjega razpadanja in anarhije. V Rusiji je pred 250 leti nastal velik razkol »staroobredcev« ali »razkolnikov«. Ta razkol traja še vedno in šteje okoli 10 milijonov vernikov. Razen staroobredcev je v Rusiji še cela vrsta sekt in herezij; zlasti zadnja leta se množijo ruske sekte kakor gobe po dežju. Med drugimi pravoslavnimi narodi je premalo žive vere, da bi se mogli tvoriti taki razkoli in sekte kakor na Ruskem; zato se pa v drugačnih oblikah pojavlja notranja anarhija. Rumunska cerkev se že več let nahaja v težavni krizi, ki preti rumunsko pravoslavje raztrgati v dva nasprotna tabora. V Srbiji le politična in narodna zavest še zadržuje cerkveno anarhijo. V Bolgariji je nastalo ostro nasprotje med ruso-filsko sinodo in med vladno politiko ter ljudstvom. Celo carigrajski patriarhat se je moral že večkrat boriti z nevarnimi krizami grezeče notranje anarhije; v prejšnji dobi se je ohranjala notranja edinost s pomočjo turške vlade, v novejši dobi jc pa grška narodna zavest še edina podlaga notranje cerkvene edinosti. Tako je razkol tudi sam sebi izpodko-pal temelj cerkvene edinosti. Pravoslavje se samo razkraja. Japonci korakalo proti Ciigtaou. Bojišče: Kitalsko ozemlje Lungkov— Laičov—Kiaučau. Frankobrod, 29. sept. Vesti, ki smo jih doslej dobili o dogodkih pred Čing-tavom in v njegovi okolici, prihajajo, kakor je to razumljivo, le iz japonskih in angleških virov, vslecl česar jih ni mogoče presojati. Vendar pa je v njih nekoliko doslednosti ln logike, tako da so zdijo verojetne in se da iz njih sklepati na sistem, po katerem Japonci napredujejo. Z vsega početka je bilo jasno, da bodo morali Japonci, če hočejo doseči kak uspeh proti nemškemu ozemlju, svoje čete izkrcati n a kitajskih tleh, to jc prekršiti kitajsko nevtralnost. Kakor se vidi, se je to zdaj zgodilo. Neko poročilo iz Pekinga poroča predvsem, da je kitajska vlada sledeč svojemu prejšnjemu postopanju v rusko-japonski vojni — preccclenčni slučaji namreč na Kitajskem dovoljujejo vse — dala ozemlje Lungkov—Lait-šov—Kiaučau za vojne operacije na prosto razpolago. S tem je dana Japoncem možnost, da nastopajo nroti Čingtavu po kopnem. To pa nikakor nc napravi utiša prijateljstva Kitajske napram Nemčiji. Menda pa ni zgrešena misel, da se jc Kitajska dala pregovoriti le pod hudim pritiskom, da je to dovolila. prično s pravim obleganjem čingtava. Znamenito je tudi dejstvo, da se nahaja v ozemlju, ki ga je Kitajska odstopila za vojne operacije, angleško pristanišče W e i h a i w e i in da imajo Japonci tu stransko opirališče za skrcanje svojih krdel. Brzojavke, ki so dospele 17. septembra v Frankobrod, pravijo, da Japonska , uporablja železniško postajo Kiaučau in da je japonska konjenica prišla v Č i m o. Te vesti ne treba, da bi vznemirjale, kajti to pomeni le, da se Japonci bližajo nemškemu varnostnemu ozemlju. Kitajski Kiaučau ima z nemško naselbino le enako ime, drugega pa nič skupnega. Kiaučau leži na nasprotni obali zaliva, ki se po njem imenuje ter je pravzaprav nerazumljivo, kako se je mogla nemška posest j imenovati Kiaučau. Če so se torej Ja- ponci polastili železniške postaje Kiati-čau, niso s tem še zavzeli nemškega ozemlja niti niso posegli ▼ nemško brambeno črto. Kar se tiče čima, tudi ne sme po* jav japonske kavaljerije na tem kraju vznemirjati, kajti Čimo je daleč izven laošavske skupine, ki varuje čingtav kot naraven branik proti kitajski sredini, in dokler Japonci tega gorovja ne prekoračijo, se sploh ne more govorit! o pravem obleganju Čingtava. Po vesteh iz nasprotnih vrst imamo za sedaj torej pred seboj šele priprave Japoncev. Ves mesec, odkar se Je vojna napovedala, ni imela nemška kolonija še nobenih sitnosti. Če bo pa sedaj japonska razvrstitev tudi kmalu končana, je Čingtav pripravljen in se bo znal branitL Novice iz Poiiske. Nočemo torej, kuhati jeze proti Kitaj-ccm, kajti končno je za nemške koristi na skrajnem vzhodu bolje, če se Kitajska sama ne zaplete v vojno, kakor pa če bi se kitajska vlada zaman upirala japonskemu kršenju nevtralnosti. Japonci so si ozemlje za vojne operacije izbrali povsem spretno. Lungkov je pogodbena luka, ki jo je Kitajska nedavno odprla mednarodni trgovini. Pristanišče po svoji naravi orno-gača neoviran dohod majhnim obrežnim parnikom, ki jih ima Japonska veliko število. Tukaj se torej lahko skr-cujejo čete. Longkov se nahaja v zalivu Čili, nasproti Port-Arturju. Za transport čet potemtakem ni potrebna dolga pot. Tudi se transportom ni bati presenečenj, kajti poti je vsled mnogih otokov v ozki morski ožini čilijski le malo in se dajo lahko zapreti. Od Lungkova do šantungske železnice ni daleč. Nova vest iz daljnega vzhoda pa pravi, da so Japonci v Santungu pričeli z grdanjo vojne železnice za prevoz svojih čet. Opravičeno je torej mnenje, da Jnnnnri poskušajo Lungkov ali neko drugo točko v laičovskem zalivu po železnici zvezati s šantungsko progo. Japonci se po tem trudijo, da si zago-tove stalne zveze v zaledju, predno Poljske legije. Poveljstvo nad poljskimi legijami je prevzel feldmaršallajtnant Karol Durski. Tretji polk je sestavljen. Na čelo mu stopi podpolkovnik Ho-minjski. Odhod vseh legijonarjev na bojno polje nastopi v najkrajšem času. Evakuacija. Dne 28. septembra so začeli voziti evakuacijni vlaki, ki vozijo iz Krakova proti Dunaju. Zadnje dni se je zglasilo na magistratu stotine ljudi za posojila, da morejo odpotovati. Komisija, ki izplačuje posojila, je imela čez glavo opravkov. Izseljevanje na Moravsko se je pričelo že v soboto in nadaljevalo v nedeljo. Težko in nerado se odpravi na pot bedno predmestno ljudstvo, pa kaj storiti, ker se ne more preskrbeti z zadostnimi živili, trdnjava pa mora biti pripravljena za vse slučaje. Magistrat pozivlje vse stranke, ki niso zadostno oskrbljene z živili, da se prostovoljno poslužujejo evakuacijnih vlakov, da se ognejo prisilnih odredb. Poljaki v Nyizegyhezi. V Nyizegyhezi je našlo zavetje v zadnjem času veliko število poljskih beguncev, med njimi največ uradnikov, zlasti železniških. Tudi mnogo premožnih rodbin se že tam nahaja. Poljščino slišiš skoro po vseh ulicah. — Begunci pripovedujejo, da so povzročili paniko ruski provokaterji, ki so nagovarjali ljudstvo k begu. Nekatere so na ši vojaki ujeli, med njimi Rusa, preoblečenega za Žida, ki je drvil na kmeč-ker konju in strašil po vaseh, drugega pa v obleki strežnice Rdečega križa. Vse ujete provokaterje so ustrelili. iz toiev pri TflrnoUrzeZju. Zigmund Lasocki opisuje tarnobre-ške boje sledeče: Sešel sem se z drugim ulanskim polkom, ki ga je vodil moj brat, pri... Kljub hudim in velikim pohodom in kljub trem bitvam, ki jih je polk prestal, je izvrstno izgledal. Moštvo in konji so bili v najboljšem stanju. Mnogo se ima polk zahvaliti komandantu tre-na grofu Ressegnieru, ki ga je naj točneje oskrboval s provinjantom, odvračal vse zapreke in odbival kozaške napade s pomočjo prideljenega oddelka. Tako sta bila vojak in konj dobro krmljena, tudi po dolgih naporih na vso moč sposobna za boj. Prenočil sem v stanovanju brata in se ž njim razgovarjal o minulih tru-dih in prestanih bojih. Grom topov na vse zgodaj sem od Tarnobrzega, me je privabil v mesto samo. Na poti sem srečal trume beguncev. Bil je to žalosten pogled! Prebivalci so nosili s sabo, kar so le mogli vzeti od svojega imetja. Nekateri so v preplašenosti pobrali najmanj potrebne reči. Videl sem n. pr. ženo, ki je nesla kot ves svoj imetek obešalo za obleko. Jok žensk in otrok se je razlegal povsod. Še bližje mesta sem srečal mnogo uradnikov, ki so mi povedali, da so primorani zapustiti mesto, ker je bombardirajo. Pospešili smo vožnjo, ker so bili v mestu še nekateri znanci, ki niso dobili konja, da bi odpotovali. Nad mestom so letele granate in šrapneli, namenjeni očividno železniški postaji, pa so deloma padali v mesto, ranili par ljudi in poškodovali nekaj hiš. Vzel sem mater svojega tovariša g. Lonckija in še par drugih oseb, orožje in nekaj stvari, in smo zapustili mesto, v katerem ni bilo več prav varno. Ko smo odhajali, se je razpočil šrapnel nad tarnobrzeškim trgom skoro ravno nad nami. V mestu je ostala le peščica ljudi, ki so se poskrili večinoma po kleteh. Na svojem mestu pa je ostal kljub prošnjam rodbine župan Kolašinski in pa grof Zdislavv Tarnovvski na dzikovskem gradu, rekoč, da ne zapusti sedeža svojih dedov. Ne daleč od mesta smo sre- čali okrajnega glavarja Dembowskija, ki je bil odpeljal važnejše akte glavarstva na varen kraj in se vračal na sedež svojega urada. Pohvaliti moram mirnost in hladnokrvnost Tarnobrze-Zanov, ki so — z malimi izjemami — kljub bojem, ki so se vršili v bližnjem Sandomierzu že teden dni, kljub sovražniku v bližini, od katerega jih je delila samo Visla, in kljub neprestanemu gromenju topov zapustili domove šele takrat, ko so začeli padati v mesto šrapneli in granate. Bombardiranje je vsekakor vodil ruski general Novikov, znan po svoji gibčnosti, in je vznemirjal vsled tega prav občutno ondotne pokrajine, a na nas je streljal s Koprivnice, oddaljene okoli 5 km od Tarnobrzega. Ko smo odpravili ženske in otroke na. varno mesto, smo se skušali povrniti v Tarnobrzeg. Zalibog so bile že tam ruske prednje straže, ki so prišle, ko je bil Sandomierz izpraznjen. — Obrambo Sandomierza so naše čete junaško vodile. Čez cel teden so vzdrževale naskoke Rusov, ki so bili v veliki premoči, dasi mesto ni trdnjava, niti taborišče naše ni bilo utrjeno. Sovražnik je imel pri teh naskokih silne zgube. Zlasti zadnji nočni naskok se je zanj končal nesrečno. Rusi, ki so poskusili nenadoma vdreti v mesto, so bili odbiti ; izborni ogenj naše artiljerije je kupoma napolnil s trupli ozko ulico pri cerkvi sv. Jakoba. Skoro celemu bataljonu 72. ruskega pešpolka je bil povratek odrezan in je padel v vjetništvo. Naša posadka je izrabila zmešnjavo, ki je nastala med sovražnikom vsled tega poraza, in se je umaknila v težavnih razmerah s topovi, ranjenci in vjetniki čez Vislo. Zadnji poizkus priti v Tarnobrzeg s tovarišem Lonckim in stražmojstrom ondotne orožniške postaje se mi ni posrečil. Na meji okraja smo srečali del tar-nobrzeškega črnovojništva pod poveljstvom poročnika Bobra. Ti kmetje, odtrgani od polja pred nekaj tedni, so bili že pravi, izborno izvežbani vojaki. Bili so že v ognju pušk, šrapnelov in granat, sovražnih, pa brez posebnih izgub. S solznim očesom sem se moral posloviti od tarnobrzeškega okraja, ki je toliko trpel v tej vojni in nad katerim so se dvigali po noči strašni krvavi žari. Bog daj, da ga kmalu zopet vidim v srečnejših časih. Angleži o Dolin z Nemci. Vojni poročevalec lista »Times« piše: Težki topovi Nemcev povzročajo strašne opustošitve. Dolina, kjer vali reka svoje valove, se je kmalu v pekel izpremenila. Z enega gorovja na drugo so grmeli veliki topovi. Granate frče čez reko in posipavajo z železno točo čete, ki poizkušajo reko prekoračiti. Ponto-ni (deli za zgradbo mostu na čolnih) se vozijo na vozovih, ki so nalašč za to napravljeni. Narejeni so tako, da se pripeljejo na breg reke, kjer se vržejo v vodo in se nato zvežejo. Vse mora izdelati v najstrašnejšem ognju. Granate, mrtvaške raglje in puške zakrijejo inženirje, ki grade most v oblak, ki ga povzroče topovi. Sovražnik je na več točkah globoko zakopan in obvladuje celo reko. kakor sam hoče. Zaveznikom tako kuri, da se mora opustiti na eni točki poizkus, da se zgradi most. Prizor je bil tako mogočen in sti-ašen, da ga ni mogoče popisati, a povišavali so ga še čudeži poizvedalnih poletov angleških in francoskih letalcev. Nekaj časa sem stal pod nekim zrakoplovnim strojem in sem v najhujšem razburjenju strmel v velikega ptiča, ki se je v tisočeri smrtni nevarnosti nacl sovražnikovimi črtami dvigal. Če se letalni stroj , potem približa zemlji, da poizve, kakr-I šno da je kako nejasno mesto in poseb-| nost ozemlja, se napetost nc more ver prenesti. Med rojcotom, ki ga. leialfii stroji povzročajo in med žvižganjem granat prodro zvezne armade do reke. Zahvaliti gre prej omenjenim mostovom, da more del britske sile primeroma hitro reko prekoračiti. Ko so inženirji srečno svojo nalogo izvedli in ko čete po novem mostu naprej prodirajo, se je ponoči izvedel prehod, a prehod čez reko še ni zniap:e ponienjal. Celo noč so sovražnikovi metalci svetlobe preiskavali reko, da poizvejo, kje da Moje naše čete. Ogenj je divjal celo noč iu vojaki so moiali molčati, da svojih postojank sovražniku ne izdajo. Nekega angleškega pešca je zadela kroglja na roki. Vsled bolečine je revež zakričal, a takoj nato si je s Še neranjeno roko zamašil usta s travo, da mu ni noben glas več ušel. Po tej nevarni noči je napočilo jutro, ki je bilo mrzlo, vlekel jc veter in tudi deževalo je. Nemci so st,' na celi črti zakopali v tiste male luknje, ki jilj znajo spretno izkopati. Tudi zavezniki so se zakopali. Pričelo se je dolgotrajno streljanje. Nemci so noto izvedli strašen napad, ker so bili očividno oiačeni. Res občudovati se mora, kako so se znali Nemci povsod zakopati in kako so znali svoje velike topove skriti. Nismo mogli uganiti od kod da padajo njih granate. Naši letalci so se nato dvignili in svojo besedo so nato nafi topovi govorili. Poj je bil strašen. Kratko srbsko siospetlslvo v Sremu. Cenzurirani »Grazer Volksblatt« z dne 1. oktobra priobčuje naslednji opis profesorja Bo biča o kratkem srbskem gospodstvu v Zemunu: Že 7. septembra se je bilo zvedelo, da nameravajo Srbi udreti v Zemun, in takoj se je večina hrvatskega in nemškega prebivalstva začela pripravljati na odhod. Končno so zapustile mesto tudi oblasti, nazadnje pa orožništvo. Razen domačih Srbov nas je le nekaj malega ostalo v mestu. Meni je bilo poverjeno vodstvo gimnazijske uprave in razen tega sem bil v službi Rdečega križa. 10. septembra ob pol 5. uri so prišli prvi Srbi, in sicer jc bil major Gju-kič. Za temi znanilci so kmalo prišle čez pontonski most ostale srbske čete. Takoj po dohodu je poveljnik izdal naslednjo proklamacijo na meščanstvo: Meščani! Po božji milosti in hrabrosti srbskih čet ste bili vašega dosedanjega gospoda osvobojeni in ste prišli v podaništvo Nj. V. kralja Petra I. Meščani, pozivate se: 1. da se vsak takoj vrne k svojim vsakdanjim opravkom; 2. da spoštujete tujo lastnino in ne plenite imetja onih someščanov, ki so odšli; 3. da ste vedno na razpolago vojaškim in civilnim oblastem, kajti srbske postave so pravične, pa tudi stroge. Zemun, 28. avgusta (10. septembra) 1914. Vojaški poveljnik mesta Zemun: Major Gjukič. Tej proklamaciji jc naslednji dan sledila druga, v kateri se pozivajo oni meščani, ki so mesto zapustili, da se vrnejo nazaj. Takoj po prihodu tujih čet so poveljniki pred vsa iavna poslopja postavili straže, tako da sem po njihovem odhodu dobil popolnoma nedotaknjene vse brzojavke in pisma, ki so došla predno so prišli Srbi. Samo na v parku ležečo gimnazijo se je žal pozabilo. Srbi so vkorakali v mesto ob svi-ranju godbe. Takoj se je začela mastna gostija, ki se je ponekod razvila v prave pojedine, samo da potrebščin ni dal gostitelj, marveč so si jih sami vzeli iz večinoma zapuščenih hiš in gospodarstev nemškega prebivalstva v Franztalu. Na ognjih v taborišču so pekli prešiče in druge domače živali na ražnju. Višje in višje je postajalo »navdušenje« in kmalo se je razvilo v ono, kar je pro-klamacija prepovedovala, t. j. v plenjenje in izsiljevanje. Čete same se v nobenem oziru niso udeleževale tega početja, pač pa četaši. Začeli so se vlomi v stanovanja in hiše Hrvatov; kar se je dalo odnesti, so ople-nili, ostalo pa uničili. Pod pretveznim izpraševanjem po četah, orožju in mu-niciji se je v resnici iskal denar, in kjer ga gospodar ni mogel ali hotel dati, je zločinska drhal izvajala »vojno pravo«. Vojaštvo je sicer zahtevalo vse, kar je potrebovalo, a je tudi vse takoj plačalo; vendar pa ni drugim zahranilo njihovega početja. Tako se je ena tolpa teh obsedencev vrgla tudi na g i m n a z i j o jn v najkrajšem času so bile njene dragocene zbirke, kabineti in knjige raztrgane, razmetane, razbite, uničene. Mi nočemo nič »hrvatskega«, so vpili blazneži. ko so ugonahljali zaklade, katere so zbirale tudi njihove generacijo in ki h; bili izmed najbogatejših v naši deželi. Šc nekaj dni kasneje sem našel po cestah uagačene živali iz našega nara-voznanskega oddelka. Hitel sem na poveljstvo in jih opozoril, da so v laboratoriju vendnr-le tudi strupi; toda če- prav so takoj odposlali stražo, je bila škoda že ogromna. Norost je postajala čedalje hujša; med drugim so tudi spremenili imena ulic v »Kralja Petra trg«, »Kneza Mihaj-la ulica«, »Princ Jurijeva ulica« itd. Poslednje ime so dali ulici Bežanije, ki vodi proti Srbiji, in kmalo je ta ulica bila zanje res »Bežna ulica«. Bivši srbski prestolonaslednik je bil tudi nekaj časa v Zemunu. Takoj so vzeli talce, in sicer 73, in jih odpeljali v Belgrad. Od Hrvatov in Nemcev, ki so ostali v mestu, se skoro nihče ni upal na cesto; v strašni negotovosti smo čakali, kaj bo iz vsega tega. Medtem so nam prihajala slaba poročila. Srbi so se odpravili proti svojim hrvaškim sosedom, kjer so morili in plenili in uničili vse, kar so dosegli. Tako so bile H r t k o v i c e popolnoma uničene, v N i k i m i so prizanesli le občinskemu notarju, ki je bil Srb. Bogve, kaj vse bi bili ti ljudje še počeli v svoji naraščajoči norosti; toda v tem so že dospela prva poročila o njihovih grozovitih porazih. Takoj nato so prišle priče teh porazov — bežeče srbske čete, transporti ranjencev, ki so bili nekateri grozovito zdelani. Te so prenesli v naše bolnišnice in jih tudi pustili še potem, ko so se sami umaknili. Umikanje se je, kar se tiče Zemuna, popolnoma redno izvršilo, tako da smo bili no i in pol dnevnem srbskem gospodstvu zopet svobodni. 15. septembra krog poldvanajstih smo zopet videli prve naše vojake. Bilo ie pet huzarjev, ki so se takoj zopet obrnili in odšli, a vendar ?mo vsi svobod-neje zadihali, si stiskali roke in bili malone na tem. da nas obvlada parok-sizem radosti, čeprav smo morali na dohod naših čet čakati še tri dni. Pa še nekaj smo dognali: s sovražno armado so izginili večinoma tudi oni, ki so nas v teh dneh tako stiskali. Zares kratko je bilo njihovo noro veselje in kričanje in brez ozira na njihova zlodela, za katera zaslužijo ostro kazen, se sedaj britko pokore v svoii sramoti. Ker naših čet Še vedno ni bilo, smo organizirali meščansko stražo, ker sodrgi, ki se je potikala po cestah, ni bilo zaupati. S pomočjo naše požarne brambe, kateri sem izročil nekaj strelnega orožja, ki se je nahajalo v bolnišnici, smo toliko časa za silo vzdržavali red, da so prišle naše čete in ostale oblasti, ki bodo stari red kmalo zopet uvedle in strogo s o d i-1 e one, ki so to zaslužili. Zanimive izjave. — Stepan Radič o sedanji vojni. V »Hrvatski« priobčuje Stepan Radič članek, v katerem primerja obe trozvezni državi in trosporazumne sile in stavi vprašanje, v čem pač temelji nezmagljivost Nemčije in Avstroogrske. Rešitev tega vprašanja, pravi Radič, je jako priprosta: Kakor je razvidno iz vojnih poročil, se vedno z nova povdarja hrabrost in edinost vseh narodov monarhije. Treba le spomniti vladarjev manifest »Mojim narodom!« In če zasledujemo zgodovino dalje nazaj, bomo to vedno znova našli; če se pri tem spomnimo še posebnih zakonitih pravic posameznih narodov, potem vidimo, da je vir nezmagljivosti te monarhije v tem zgodovinskem federalizmu. Še bolj očitno je to v uemški državi; odkar Nemčijo tvori državna zveza, je postala nezma-gljiva. Toliko grajani partikularizem se je torej sijajno obnesel. Ravno nasprotno vidimo pri naših sovražnikih: cetralična Rusija doživlja beden fiasko, ravno tako centralizem na Francoskem; Angliji, ki je uveljavila federalistično načelo samo v upravi ali za posamezne narode svoje države, se ne godi bolje. Lahko se torej reče, da je sadanja vojna med klasičnim federalizmom in Istotako klasičnim centralizmom. — Nove smeri v notranji politiki? Radi razmer, v katerih živimo sedaj, je pravo glasilo našega ministrstva za zunanje stvari — »Pester Lloyd«. Te dni je prinesel ta list z Dunaja datiran članek, ki se je bavil s položajem naše monarhije v sedanji svetovni vojni, opozarjajoč, da naloga naše armade je v prvi vrsti ta, da zabrani vhod Rusov v Nemčijo, da more ta izvršiti nemoteno svojo glavno nalogo: premagati Francijo. Nato pa izraža list trdno nado, da po vojni zadobč narodni boji v Avstro-Ogrski drugo označje, nego so je imeli doslej. Narodni sporazumi se bodo neprimerno laglje dosezali in državi, kot nepristranskemu višjemu sodniku v narodnih diferencah, se bo mogla dati veliko večja in dobrovoljno pripoznana avtoriteta, nego doslej. Želje posamičnih narodnosti, dasi brezdvomno opravičene, ki se niso mogle izpolniti radi neprijetnih, državi sami nadležnih narodnih sporov, posebno pa radi nezaupnosti narodnosti, se bodo mogle izpolniti hitro in brez truda po čut-stvu solidarnosti, utrjenem po skupno preliti krvi. Ne more se pozabiti ln se ne pozabi, da so se nemški, ogrski, slovanski in italijanski vojaki borili z isto požrtvovalnostjo in ti vojaki sami ponesejo seboj iz vojne novo zdraveje državno čutstvo, združeno z medsebojnim spoštovanjem in obzirnostjo drug do druzega. K tem izvajanjem pripominja praška »Union«; Tudi mi se nadejamo in pričakujemo, da velika izpoznanja in Izkustva te vojne olajšajo in pospešijo poravnavo obstoječih narodnih diferenc, kajti vemo predobro, da je poravnava diferenc v miši dragi domovini bila in bo eden prviff predpogojev za vsak nadaljni uspešni razvoj stvari v vsej monarhiji. In kakor smo vsikdar izpolnjevati napram svoji deželi. Kakor smo hiji, tako jo bomo vedno pripravljeni izpolnjevali napram svoji deželi. Kakor smo morali sedaj v vojno za monarhijo, tako bomo stremeli po miru za monarhijo in za deželo. In če bodo Nemci hoteli izvajati iste posledice, kakor mi, iz sedanjih bojev, ne more Donesrečiti veliko delo, ki je bomo izvršili. Potem prinese veliki svetr ni mir tudi mir v deželo in državo. II. Članek. v Lescah na Gorenjskem v dobrem stanju, pripravna za peka ali trgovino se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Pisarna za urejevanje gospodarskih zadev J. Rozman v Kranju. 2855 3 ZI31.B svetinje: Berlin Paril, Rim Iti 2843 Dobro izurjen se takoj sprejme pri: IVAN KOVAČ, čevlj. mojst., Ljubljana, Poljanska c. 51. Edina primorska tovarna dvokolea „Tribnna" Oortoa, Trta4ka «L aa, pr«J pivovarna Oorjnp. Velika akspurtna naloga dvokn!.., Slvalnfh ta kmetii«klh .troj««, gramofon »iv, orhestrijonov Itd. Itd. 1100 F. BHTJEL Gorica, Stolna olloa *t®v. •—4. Prodaja na obroka. Oonlki franko. VINO je zelo poceni, ker je še mnogo starega in se bliža novo. Kdor ga želi naročiti, naj se obrne na 2103 Dno Maliavac, RoMsira. Županstvo Jesenice na Gorenjskem sprejme takoj občinskega redarja veščega slovenskega in nemškega jezika, z mesečno plačo 100 K, obleko in obuvalom. 2857 3 Ualmiovljco M Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in :: snažeme oblek. :: 589 Apretura sukna. ---Tft, Jos. Reich Poljanski nasip = Ozka ulica 114. Sprejemališče SMurgova ulica St.3. r. Postrežba ločna. Solidne cene. :: Vabilo na XII, iclii občni Ar akc. družbe »Kolinske kavine primesi, trnovsko akc. podleiie" kateri se bo vrSil v nedeljo 18. oktobra 1914 ob 10. ur) dopoldne v zborovalni dvorani pt trgovskega društva ,.Merkur", MikulAšska ulica št. 9. Vsebina vsporeda: 1. Letno poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev in potrdilo bilance in računskega zaključka za upravno leto 1913./1014. s sporočilom revizorjev računov in s predlogom upravnega sveta. 3. Volitev 4 članov upravnega sveta na 3 leta, 1 člana na 2 leti in 1 člana na 1 leto. 4. Volitev 4 revizorjev računov in 1 namestnika. 5. Prosti predlogi. Glasom g 13 pravil se morejo tega ob8* nega zbora udeležiti samo gg. akcionerji, kateri so bili že dne 30. junija 1914 v akcijski knjigi vpisani in so akcije, na podlagi katerih se hočejo udeležiti občnega zbora, skupno s kuponi vložili pri naših blagajnah v Pragt (Kralodvor-ska ulica št. 23), v Kolinu, Visokem Veseli, Pisku, v Prostjejovu in v Ljubljani, dalje pri Zivno-stenski banki v Pragi, pri Češki banki v Pragi in pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri vseh uradujočih filijalkah teh zavodov. V Pragi, dne 24. sept. 1914. Kollnska tovarna za kavine primesi trgovsko akcijsko podjetje. Cenek Kfička, 1. r. predsednik upravnega sveta. za specerijsko in kolonijalno blagovno stroko, nahajajoča se v dobrem stanju = sc kupi. = Zahteva se le oprava boljše vrste, porabna sa ustanovitev nove trgovine. 2859 8 Ponudhe Je nasloviti na pisarno za urejevanje gospodarskih zadev J. Rozman v Kranju. Lepi stanovanji z dvema sobama, predsobo, kuhinjo ter pritiklinami in vporabo vrla, se oddasti za novembrov termin v SPODNJI ŠZSKI Kolodvorska cesta št. 181. Natančnejše se izve ravnotam. 2829 Kuharico z dobrim spričevalom, vajena tudi drugega gospodinjskega dela, išče službe, najraje v kako žup-nišče ali v kano dobro btšo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava „Slovenea" pod št. 2851, 2851 1 aH 2 učenca 2844 za sueCarsho m lectarsEio obrt sprejme Oroslav Dolenc Ljubljana, Wolfova ulica štv. 10. francoščine, italijanščini, nemščine dijakom in dijakinjam tet gospicam, ki nameravajo pristopiti k pošti. Honorar izredno nizek. Naslov: Šola za jezike, Breg 20, III. 2858 Več 2856 3 vzame takoj v delo Ivan Tomšič, to. varna usnja na Vrhniki. Kantina Corazza Levada (Istra) 601 VINO belo, Črno in šiljer lastnega pridolkn se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristno?1 so jamči.