Šlev. 191 ¥ LIH* v neflero line "4. 0vgn5l!l 1924. Posamezna številka stane H Din. LBIO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec . ta pol leta . . . . . ta celo leto » . . . ... Din 20 120 240 ca inozemstvo: mesečno ..... Din SO Sobotna izdaja: celoletno « Jugoslaviji . . Din 40 r inotemslvu.... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 250. veliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu popust. izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnino Mm v gotovini Uredništvo )e v Kopitarjevi ulici 6/IH. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravništva 528. Političen iist za slovenski narod. Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun; Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserale) Sarajevo 7.563. Zagreb 59.011 Praga in Dunaj 24,797. V Mariboru se danes zgrinjajo fantje h vseh strani na mladinski dan. Dva dni že zborujejo; v petek so začeli z zborovanji naše dijaštvo in naše učiteljstvo, v soboto sta zborovala versko-obnovitveni in prosvetni odsek. Danes pa se vrši slavnostno zborovanje. Kadar začne prihajati spomlad v deželo, začnejo veti topli vetrovi. Novo veliko spomlad v kulturnem razvoju slovenskega naroda naznanjajo mogočni vetrovi, ki prihajajo od severa naše mile Slovenije. Mladinsko gibanje, ki se je začelo v od individualistično - nacionalistične civilizacije izmozgani Evropi, mogočno valovi že v našem narodu in oznanja vstajenje, Velikonoč, slovenskemu narodu. Cvet slovenskega naroda, mladina, je na delu, da udari prve temelje za novo dobo. Pravijo, da so si geniji in mladina v sorodu, da enako mislijo, čustvujejo in delajo. Da, resnica je v tem! Mladi ljudje imajo nekaj genijalnega v sebi, kakor bo-gonadarjeni umetnik porajajo instiktivno velike misli in načrte, da v duševnem ga-nutju in zanesenju cesto bolj pravo zadenejo kot tisti, ki veliko razumsko mislijo in prevdarjajo. Mladina ima v sebi tudi neko tajno moc kakor umetnik, silo velikansko, včasih celo demonično, ako ne dobi v pravem času prave smeri in zdravega odduška. Te sile so se danes vzbudile v mladini v velikem, zdravem zaletu, ki obeta bogr' ' iti slovenski naš narod. :o gibanje mora pretresti osrč 'a, očistiti jedro njegovih živ- ljen ic: družino, stanove, narod. teh celicah kipi novo življenje. Presnavlja se družina. Mladi hočejo biti poslušni" sinovi, hčere svojim očetom in materam. Družina mora biti zopet sveto ognjišče družinske ljubezni, tajen misterij, ki se po njem narod obnavlja in živi v njem svoje nadindividualno življenje. Po družinski obnovi hoče omladina obnoviti tudi stanovsko kulturo naroda. Vstali so čez noč novi stanovi, pred vsem delavski, brez trdnih verskih tradicij, šeg in navad, brez vere v Boga, v pravico in poštenje, zaupajoč le slepo delujoči sili, ki izravnava po železnih zakonih neusmiljenih naravnih zakonov ves kaotičen razvoj. Tej masi novih stanov, delavskih slojev, dati stanovsko kulturo, jih spraviti iz kaosa v kosmos, jim dati zaupanje v dušo, nadsnovni svet, si je postavila za nalogo mladina. Tudi kmečkemu stanu, ki se je pod modernimi vplivi tudi začel razkrajati, prihaja na pomoč, da mu reši še tisto malenkost zdravja, ki si ga je rešil naš narod s svojo versko tradicijo, verskimi in narodnimi običaji, podedovanimi od dedov živečih nekdaj v boljših časih. Sporedno z obnovo družinskega in stanovskega življenja gre velika obnova celotnega narodnega življenja, ki temelji na živih stanicah družin in zavestnih stanov. Slovenska narodnost dobiva zopet svoje izrazito lice, kakor ga je imela za naših pradedov. Mladina pometa z modernimi navlakami, ki kazijo pristno našo narodno dušo. Praktično izvršuje mladina svoj program z novim organičnim pojmovanjem življenja na vseh poljih kulturnega ustvarjanja. Povsod bo culo njeno skrbno oko nad narodnim življenjem in pregledalo, ali se razvija v zdravi smeri. Skrb za lasten narod pa ne zastira mladini pogleda na širni svet, na celotno človeštvo. Mladina se zaveda, da je blago-nosen razvoj našega naroda mogoč le v harmoničnem sočasnem razvoju tudi drugih narodov. Tudi drugi narodi imajo isto božje poslanstvo, da razvijajo idejo svojega naroda. Mladina dobro ve, da občečlo-veško kulturo tvorijo vse harmonično razvite narodne kulture celega sveta in da ni naunarodne človečanske kulture brez solidnih človečanskih narodnih kultur. Zalo je vse njeno prizadevanje v skladu z načeli nodnarodnega božjega kra-ljerlva na zemlji, Cerkve, in hoče, da bi v velikem božjem koncertu, ki ga tvorijo vsi narodi sveta, tisto od Boga dano vlogo, ki mu jo je prisodila božja Previdnost. Pravijo, da se vse na svetu ponavlja in da se tudi življenje narodov vedno vnovič preraja po prvinah in plodonosnih elementih iz prejšnjih dob narodnega razvoja, ki ravno takrat, ko so najbolj zastrti v življenju naroda, buknejo z neustavljivo islo na dan. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Z ozirom na odhod ministrskega predsednika in nekaterih ministrov na svečanosti v Surduli-co in v Peč, se jo vršila dolga seja ministrskega sveta, ki je trajala cd 5. do 9. ure. Od 5. do 7. ure je predsedoval ministrski predsednik Ljuba D a v i d o v i č , od 7. do 9. ure pa podpredsednik dr. Korošec. Na seji se je razpravljalo o zunanjem in notranjem položaju. Glede zunanjega položaja je zunanji minister dr. Voja Marin k o v i c podal obširno poročilo in ob tej priliki obvestil vlado, da bo potoval najbrž v ponedeljek v Ljubljano, kamer prispe čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Ta sestanek med obema zunanjima ministroma je bil že prej nameravan in mu je glavni namen, da se oba ministra osebno spoznata. Ker istočasno potuje v Ženevo na nasedanje Društva narodov tudi romunski minister za zunanje zadeve dr. D u c a , bosta oba tudi njega počakala. In tako se v Če je to res, potem je danes v tem novem idealnem mladinskem gibanju na pohodu tista slovenska duša, ki je pred dobrimi petdesetimi leti še poživljala naš narodni organizem z globoko versko in narodno zavestjo. To hočejo narodu dati naši fantje nazaj. Ljubljani sestanejo zunanji ministri držav male antante. Razumljivo je, da se bo pri tej priliki razpravljalo tudi o skupnih vprašanjih in o skupnem nastopu na zasedanju Društva narodov. Gotovo je, da bo ta sestanek ojačil že dosedanje intimne zveze in skupno zvezno politiko teh treh držav. Nadalje je na seji ministrskega sveta bilo sklenjeno, da bo za državnega podtaj-nika v zunanjem ministrstvu imenovan vodja tudi te ustanove. — Notranji minister dil nov odsek, ki se bo ustanovil, namreč odsek za državno propagando v inozemstvu. Ker je sestaven del tega novega od-frcji sedanji Presbiro, bo Milan Grol vodja tudi ustanove. — Notranji minister Nastcs Petrovič je poročal splošno o poslednjih spremembah na uradnih mestih v politični službi in o svoji avdijenci pri kralju, na kateri mu je kralj podpisal vse predložene ukaze. ODLIKOVANJE G. CVIJIČA. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Danes je bil v ameriškem poslaništvu odlikovan Jovan C v i j i č za svoje znanstveno delovanje od tukajšnjega ameriškega poslanika D o d g e j a , ki mu je po kratkem nagovoru izročil zlato odlikovanje. V imenu vlade se je prosvetni minister dr. Anton Korošec zahvalil predstavniku Zedi-njenih držav za odlikovanje našega sinu in čestital Cvijiču, kateremu naj bo to odlikovanje mala zahvala za njegovo veliko delo. Spregovoril je tudi rektor belgrajske' univerze dr. G a v r i 1 o v i č. Slavnosti je prisostvovalo nad 30 oseb iz drugih poslaništev in znanstvenih krogov. Ministrstvo za zunanje zadeve je zastopal dr. R y b a r. SPREMEMBE V POLICIJSKI SLUŽBI. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Minister za notranje zadeve je izdal ukaz o spremembah v policijski službi. Z ozirom na poslednje dogodke v Zagrebu je pričakovati, da bo med zagrebško policijo, ki je pomagala pri izgredih Pribičevičevih plačancev, prišlo do sprememb. Šef bo ostal začasno isti, dočim bo prišlo do sprememb pri drugih osebah. Poklonitev štajerski!! mladeniče? 'Slomškovemu spominu. Maribor, 24. avgusta. Danes po slavnostnem zborovanju na Slomškovem trgu polože štajerski fantje na grob svojemu velikemu učitelju Slomšku venec. Ob grobu spregovori vseučiliški profesor dr. Matija Slavič. Veličastno zborovanje štajerskih fantov v Mariboru. Maribor, 23. avgusta. Včeraj se je s službo božjo v stolnici otvoril fantovski dan. Že prvi dan je nudil prirediteljem popolno zadoščenje. Nova palača Zadružne gospodarske banke je nabito polna dija-štva, učiteljstva in duhovščine, ki z napeto pozornostjo slede referatom. Po vsakem referatu se razvije živahna debata, ki priča o delavoljnosti naše mlade krščanske inteligence. Pri popoldanskem zborovanju se pojavi v dvorani častitljiva osebnost ljubljanskega vladike dr. Jegliča, ki ga mladina burno pozdravlja. Celodnevno zborovanje vodi z veliko spretnostjo bogo sloveč C a n j k o. Ko predsednik sporoči, da je dr. Korošec zadržan, pretresejo dvorano minute trajajoče ovacije. Zborovanje je poteklo v splošno zado* voljnost udeležencev. Današnji dan je namenjen predvsem zborovanju. Vendar so mariborske ulice že v zgodnjih jutranjih urah valovile naših fantov in do tega trenutka (9. ure dopoldne) se ceni udeležba na čez dvatisoč. Tudi današnji dan se je pričel s službo božjo v stolnici, ki je bila nabito polna. Po mogočni pesmi Naše krvi«. Ob vsakem dejanju kar ni ho-leto ponehati ploskanje in občinstvo je počastilo posamezne igravce s cvetjem. DRUŽABNI VEČER. Istočasno se je razvil po mestnih ulicah sprevod, na čelu godba Mladinskega doma na Kodeljevem. Po bakljadi se je razvila v Goetzovi dvorani animirana družabna prireditev, ki so jo počastili med drugimi minister Vesenjak, škofa dr. Je-g 1 i č in dr. Karlin, veliki župan dr. iVodopivec, vseučilišlca profesorja dr. L u k m a n in dr. S 1 a v i č, zastopniki vojaških in drugih oblasti, mariborski župan G r č a r, gimnazijski ravnatelj dr. T o -m i n š e k , narodna poslanca dr. Hohnjec in Žebot in zastopniki častniškega zbora. Večer je otvoril predsednik mladinskega dneva prof. Prijatelj, ki je še prav posebej iskreno pozdravil navzoče dostojanstvenike, ki so jim navzoči priredili prisrčne ovacje. Za predsednika večera je bil izvoljen dr. L e s k o v a r, ki je v svojem govoru povdarjal zvestobo naše mladine do kralja in države. Podpredsednika sta bila dr. J e z e r š e k in dr. J u v a n. Tekom večera je pozdravil udeležence vladika dr. Karlin, potem načelnik orlovske ekspoziture v Mariboru dr. D o s t a 1, v imenu Jugoslovanskega kluba in vlade je pozdravil minister Vesenjak in veliki župan dr. Vodopivec, v imenu oblasti reda in pravice. Bilo je še več pozdravnih govorov. Točno ob 11. uri se je prireditev v najlepšem redu zaključila in so udeleženci odšli na svoja stanovanja. UPOR GRŠKIII MORNARIŠKIH CAST-NIKOV. Atene, 23. avgusta. (Izv.) Grški mornariški oficirji na ladji cAveron« so se uprli in se nočejo več pokoriti naredbam vlade. Vlada je izdala povelje vsem grškim vojnim ladjam, da se zbero v pirejskera pristanišču, kjer bodo razorožene, če se ne udajo. Italijanski ministrski svet. Rim, 23. avgusta. (Izv.) Včeraj se je pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija sešel ministrski svet. De Štefani in Nava sta poročala o poteku in uspehih londonske konference. Italijanska delegacija je ob vseh prilikah sodelovala z vnemo, imajoč pred očmi cilj, dn se konferenci zagotovi uspeh in ustvari ozračje večjega medsebojnega zaupanja, iz katerega so potem ob sebi razvijejo boljši odno-šaji med evropskimi narodi. Posebno odlično je bilo sodelovanje italijanskih strokovnjakov. Ministrski svet je poročilo odobril. Nato je notranji minister Federzoni poročal o notranjem položaju in o vladnih odredbah v varstvo javnega reda in zakonitosti. Naglasil je, da se položaj stopnjema izboljšuje. — Na predlog notranjega ministra je ministrski svet sklenil, da so milanski prefekt general Nasali Rocca odpokliče z dosedanjega mesta in nadomesti s pre-fektom Pericolijem Iz Catanije. NOVA FAŠISTOVSKA NASILJA V, NEAPLJU. Neapolj, 21. avgusta. (Izvir.) Tekom včerajšnjega dneva so fašisti napadli in težko ranili nekega tramvajskega uslužbenca, ker r.e je nepovoljno izrazil o faši-stovskih nasiljih prejšnjega dne. Tramvajsko os obje je nato takoj zapustilo delo in začelo stavkati. Oblast je nato odredila najobsežnejše varnostne ukrepe in z vojaštvom in orožništvom zastražila tramvajsko zgradbe. Potem je oblast pozvala štrajkujoče, rs a i nemudoma zopet nastopijo službo, da prebivalstvo ne bo trpelo škode. Delavstvo "e je pozivu odzvalo in ob 10 je bil promet na cestni železnici upostav-ljen. — Fašisti so včeraj napadli in smrtno nevarno ranili še železničarja Remagna in natakarja Ramaglia. Zaradi zadnjih fašistovskih nasilij se še vedno mudi v Neaplju nadzornik iz notranjega ministrstva Carini, ki nadaljuje preiskavo. GOVOR HERRIOTA. Pariz, 23. avgusta. (Izv.) Na popoldanski seji zbornice je govoril Herriot. V svojem govoru je posebno podčrtaval stavek, da je bil njegov glavni namen dokazati v Londonu, da je Francija v pravu. To bo za bodočnost velika pridobitev za Francijo. Kaj to pomeni, je pokazala zadnja vojna. DR. MARX0V0 POROČILO. Berlin, 23. avgusta. (Izv.) Na današnji seji parlamenta so se ponavljali spopadi med nacionalisti in komunisti. Oboji so nastopali proti vladi. Državni kancler dr. Marx je dosegel s svojim poročilom o pogajanjih v Londonu velik uspeh. Prihodnja seja, na kateri pridejo na dnevni red z Dawesovim načrtom v zvezi stoječi zakonski predlogi, se bo vršila v ponedeljek. IZPRAZNITEV DORTMUNDA. Bruselj, 23. avgusta. (Izv.) Belgijci bodo zapustili Dortmund prve dni meseca septembra. GRŠKO-BOLGARSKI INCIDENT. Atene, 23. avgusta. (Izv.) Pri obmejni grško-bulgarski postaji Poroj so našli ubitega grškega vojaka. Uboja dolže bolgarske vojake. Posebna komisija, sestavljena iz grških in bolgarskih častnikov, bo zadevo preiskala. Politične vesti. '+" Upravnopolitične spremembe na Hrvatskem. Na Hrvatskem se bodo v kratkem izvršile večje in važne upravnopoli-tične spremembe. + Morda ni še zadosti or jonskega izzivanja? Prve dni po nastopu nove vlade se je Orjuna potuhnila. Njeni poveljniki eo se umaknili v zatišje, nekaj jih je tajno za kratek čas prekoračilo italijansko mejo, pa so se kmalu povrnili, ko so zavohali, da sedanja vlada ne hodi po stopinjah vlade nasilja. Njihov predsednik v Sloveniji se je nato, ko se je povrnil, skušal prati in opravičevati svoj beg. Sedaj pa, ko jih še ni zadela zaslužena kazen, ko sta policija in sodišče še popolnoma pasivna, jim začenja rasti greben. Celo na velesejmu skušajo kazati svoje rožičke. V noči 20. avgusta je tam skupina Orjunašev napadla dva obrtnika iz Šiške — razume se, da poštena človeka, ker Orjunci nepoštenih ljudi itak ne napadajo — in pobila enega na tla in to brez vsakega pravega vzroka. Eden je imel revolver, pa ga je stražnik razorožil. Aretiran menda ni bil nobeden! Temu pa še ni dovolj. Danes gre Orjuna izzivat v Radovljico, kjer ima razvitje prapora. Pravimo izzivat, ker namerava pohod po mestu. Po vseh zločinih in nastopih Orjune, ki se je pri ljudstvu diskvalificirala kot pretepaška, nasilna organizacija, ki je streljala na ljudi kakor na zveri in je dva delavca celo na nečloveški način mučila, se drzne ta organizacija še prirediti pohod po Radovljici! Še slabše je pa to, da se politična oblast s temi ljudmi, mesto da bi jih vtaknila pod ključ in izprašala njihovo kosmato vest, še pogaja, ali naj se razvitje prapora vrši na trgu ali v zaprtih prostorih! Pokrajinski in krajevni politični oblasti je znano razpoloženje ljudstva proti Orjuni zaradi njenih zločinov. Če bo kljub temu dovoljevala »Orjuni« javno demonstracijo pod senco 40 bajonetov, potem pokrajinska oblast tudi ve, kdo nosi vso odgovornost. To smo hoteli samo ugotoviti, zaenkrat samo ugotoviti ! -j- »Sokolstvo«. Nastala je diskusija o društvu; o navadnem društvu. So pa ljudje, ki pravijo, da je to eminentno »narodna«, celo »državna« ustanova, Sokolstvo je bilo nekdaj — vsekakor pa poprej, ko je Ma-char izbruhal svoj »Strup iz Judeje«. — neke vrste nacionalna organizacija, to pa le dotlej, ko še kulturni boj ni bil uvozno blago iz Prage. Hrvatski Sokoli so se odcepili, ker niso prenašali politične smeri, ki jo dejansko uveljavlja Sokol. Pa tudi v drugih ozirih je velika razlika med Jugo-sokoli in hrvatskimi Sokoli. Prvi so še vedno za kultun.i boj, pokoncu jih drži itak samo doslej opazovana praksa, da jim morajo vojaške posadke izposojati konje in vojaštvo. Drugi ne uživajo vladnih podpor, so izpostavljeni preganjanju, a se širijo v toliki meri, da bodo kmalu izpodrinili Ju-gosok-ole po vsem hrvatskem ozemlju. Hrvatski Sokol ne izziva kulturne borbe, saj sta ob priliki posvetitve prapora v Sisku stregla dva Sokola pri službi božji pod milim nebom. To je seveda tolika razlika, da je naši »naprednjaki« no morejo razumeti. Kakor ne razumejo, kako more zagrebški župan, ki ni »klerikalec«, prisostvovati ev-harističnemu kongresu v Osijeku. Kar se pa tiče sokolstva, ponavljamo, da je to dru štvo v današnji obliki strankarsko-politič. na družba za zavarovanje kulturne in socj. alne reakcije med Slovenci. Če bi imele sokolstvo nekak idejni pomen, bi bilo pre-obrazilo že ves slovenski narod. Tako se je pa omejevalo zgolj na mestno in trško inteligenco in polinteligenco. + Varanjo javnosti uganja »Jutro« prav na debelo. Odkar imamo novo vlado, je vsak dan pisalo, da vlada že »jutri« pade! Prenehalo je s tem šele sedaj, ko se je do kosti blamiralo. O Baltiču in IJirkmayerju je »Jutro« pisalo, da kralj nikoli ne bo podpisal dekretov o njunem odstavljenju, pa sta lo bila odslovljenal Enak humbug uganja ta list glede razmejitve med Jugo. slavijo in Italijo. Priobčilo je brzojavko, v kateri je trdilo očitne neresnice in ve-' doma lagalo, da je sedanja vlada Italiji naredila velike koncesije. To pa se pravi okrepiti stališče Italije pii pogajanjih, ki še niso končane, in n3 katera more tako pj. sanje le neugodno vplivati, ker dobi Italija vtis, kakor da smo mi res pripravljeni toliko odnehati. Noben količkaj lojalen in resnično državotvoren list bi tako ne pisal kakor »Jutro«, ki mu je zadovoljitev njego. vih sovražnih strankarskih instinktov vež nego interesi države. Sicer bi pa »Jutro« boljše storilo, da o razmejitvi z Italijo mol-či, kajti te reči, o katerih zdaj toliko piše, je žrtvovala Italiji bistveno samo PaŠičcva velesrbska vlada. Glavna razmejitvena črta je bila določena že v pogodbi, ki jo je sklenil z Italijo »Jutrov« malik Nikola Pašič, sedanja vlada pa more ie popraviti, kar se sploh še popraviti da. Beležke." Kdo to odreja? Prva leta po prevrata je naše žalostno »naprednjaštvo« dan za dnem kričalo o suženjsskem duhu, ki baje tiči v našem narodu, o »robskih dušah* itd. in že tedaj smo nedvoumno konstati-rali, da je z »robskim duhom« in to do kosti prepojena le naša »naprednjakarskac inteligenca, ki pa, hvala Bogu, s svojimi ogabnimi hlapčevskimi naturami še ni okužila tudi slovenskega ljudstva. Le tako si moremo razlagati, da so v zadnjih letih »pojugoslovenili« naša že vsa naša ravna- i teljstva v »direkcije«, vojašnice v »kasar- ; ne«, nadzorništva v »inšpekcije« itd., da so nam naš čisti jezik na uradnih tiskovinah in dopisih grše spačili in onesnažili nego vsi zloglasni avstrijski birokratje. In ta ogabni proces, ki v žarki luči kaže hlap čevsko naturo naše »napredne« In »jugoslovenske« birokracije, gie še stalno naprej. Zadnje leto smo kar molče izgubili naša okrajna glavarstva in jih nadomestili s »sreskimi poglavarstvi«. Vprašamo našo pokrajinsko upravo, kdo je to odredil? Srbski izraz »srez« pomeni v slovenščini okraj, zato odločno zahtevamo, da okraj tudi ostane,^ kajti niti P. P. ustava ne odreja nikjer pačenja in »centralizacije« jezika. Prav ta-ko J*e zv»ob!astjo«. Oblast pomeni danes v slovenščini čisto nekaj drugega nego določno ozemlje; zato bi bila edina primerna beseda okrožje, če že nočete pokrajin. Tega robskega jezikovnega mrcvarjenja, ki se očividno poraja v naših »naprednih« »robskih dušah«, mora biti že enkrat konec. Enako opozarjamo merodajne faktorje na neužitno jezikovno brozgo, ki jo ponuja »Učiteljska tiskarna« v svojih šolskih knjigah naši mladini in ki v bodoče ne bo znala ne^ slovenščine in ne srbohrvaščine, temveč kvečjemu nekako Ilešičevo ilirščino. »Klerikalci so sposobni vsake lopovščine«, piše »Jutro«. — Nam doslej še ni znano, da bi bil kak »klerikalec« Sokol ali pa orjunec. Nevzdržna situacija. V notici pod tem naslovom piše »Jutro« med drugim, da so »neuspehi današnje vlade popolni.« — Ali mislijo gospodje, da je predsednik vlade dr. Žerjav. Priznanje. »Jutro« piše: »Slovenec«, je vedno enak, pred desetimi leti je bil tak kot danes in tak ostane tudi v bodočnosti.« — Obžalujemo, da mi o »Jutru« ne moremo napisati tako priznalnih besed. «Kardinal Stuhlfaut«. «Slov. narodu« se je včeraj, ko je spisal svojo šolsko nalogo o vprašanju «liberalnega« centralizma, nenadoma zbledlo. Francoski duh ga je tako prevzel, da je primerjal nacionalizem kardinala Mcrcier-a z nacionalizmom nekega nemškega kardinala, ki mu noben rimski papež ni podelil kardinalskega klobuka. Pomislite, seine Eminenz «Stuhl-faut« ne mislijo ganz anders! So ravno taki kakor Mercier. «Slov. narod« je imel smolo. Dotični kardinal, ki so ga imeli ata na jeziku, se imenuje dr. Faulhaber in re-zidira v Monakovein. Če bodo ata prav znana imena tako potvarjali, še bomo čitali za smeh in kratek čas, da je bil general Dorfluder kriv poraza viljeminske Nemčije. In da je Linomussi izvedel nekak preobrat v Italiji... Kdo ima prav? »Jutro« piše: »Vladni klerikalni list »Slovenec«, organ podpredsednika vlade dr. Korošca, včeraj po svoji stari navadi grdi Sokolstvo ter zaključuje svojo besne izpade z izjavo, da je jugoslo-vensko Sokolstvo »organizacija rcakcijo-narne liberalne buržuaziie«, Pribičeviee- Naskok Pasica in Pribičeviča ua vlado. va garda, ki se nič ne loči od Orjune in pomeni uniformirani duševni zastoj in na-zadnjaštvo.« — Potem pa pripoveduje »Jutro«, da je na sokolskem zletu v Zagrebu Sokole pozdravil v imenu celokupne vlade minister Pečic in se vprašuje: Kdo ima prav, ali »Slovenec«, ali minister Pe-Žij? — »Jutrovo vprašanje je jako naivno in odgovor nanj je zelo enostaven: Minister se nikoli ne laže, »Slovenec« ima pa vedno prav. Dopisi. Križe. Dne 16. t. m. je bil pri nas zgodovinski dan. Otvorili smo že težko pričakovani poštni urad pod imenom Križe na Gorenjskem. Pri otvoritvi so bili zastopani sledeči gg.: ravnatelj Dic od poštne direkcije, županstvo je zastopal Sitar, župnijo Anton Jerman, kaplan, šolo nadučitelj Jezeršek, nadalje so bili zastopani še občinski odborniki, trgovoi in obrtniki. Dolga je bila pot do nove pošte, celih 12 let, sedaj po večkratni intervenciji naših poslancev pa smo jo le dobili. Posebno gre vsa hvala našemu delavnemu poslancu Brodarju, ki se je vedno zavzel na pristojnih mestih. To zaslugo je gosp. ravnatelj poštne direkcije sam priznal in poudarjal, da je dosegel pošto naš poslanec g. Brodar. Ob- 1 enem se je Jož. Sitar zahvalil vsem činite-Ijem, kateri so pripomogli do vzpostavitve poštnega urada, kakor tudi g. Fr. Zaplotniku za njegovo darežljivost, da nam je odstopil prostor v najtežavnejšem času, ko ravno prezidava svoja poslopja. — Nadalje pa opominjamo vse, naj vsak piše na naslov, pošta »Križe na Gorenjske m«, ne več »Križe pri Tržiču«. Žalec. 29. junija t 1. je slavil orlovski odsek Žalec-Petrovče svojo petnajstletnico in blagoslovitev novega odsekovega prapora. — Okrajno glavarstvo v Celju je — samoumevno — prireditev s prostim pohodom s kolodvora skozi trg Žalec do cerkve najprej dovolilo, s prepovedjo z dne 27. junija pa zopet ukinilo. Pravih vzrokov za to prepoved glavarstvo pač ni imelo, ker se je od orlovskega vodstva dalo jamstvo, da se od strani orlov-stva mir niti najmanj ne bo kršil in se je od raznih strani pritegnilo v Žalec okoli 30 orožnikov. Že tedne pred prireditvijo se je govorilo po trgu, da bo »žalski Sokol« zabranil Orlom pohod po trgu. In res je okrajno glavarstvo tem gonjam nasedlo. Ker je imela ta nepričakovana prepoved za posledico, da SLS ni podpirala pri volitvi župana nobene izmed i nasp ■ *iih skupin, so se začeli Sokoli jeziti j in z <: ' "ivdo drug na drugega. Govorili ^ so (■ !:nn • ni), da so bili od nekoga za podpise .'v evni vlogi na glavarstvo prevar-jeni, c -v pri ' stvar pred sodišče, da omenjenemu goljuf ne odide 5 do 7 mesecev itd. Zadeva je, kakor se zdi, pri Sokolih zaspala, ni pa pri prizadetih. Naj bo temu kakorkoli, nekaj bi bilo zanimivo vedeli, namreč, če je okrajno glavarstvo dotično ulogo žalskega Sokola izročilo državnemu pravdništvu, ko je vendar proti svoji vesti in uvidevnosti bilo od privatnega društva siljeno k tej jako neumestni in silno razburljivi prepovedi. Morebiti pa je državno pravdništvo bilo do danes z delom tako preobloženo, da v to vlogo še ni storilo pogleda? Radovedni smo, ker se nas v tistem dokumentu najbrž slika kot državi nevarne prekucuške elemente. Polzela. Pri nas smo kulturno zopet napredovalL »Strojilna, lesna in kemična Industrija« oziroma nje solastnik tovarnar g. dr. S. Wildi je vedno rad podpiral kulturna društva. Tako se je tudi sedaj izkazal b tem, da je nabavil »Tovarniškemu gasilnemu društvu« vse gasilne potrebščine, kakor tudi brizgalno, kar nam bodo v slučaju nesreče vsled požara gotovo dobrodošlo. Pol-telani in vse sosedne občine iz srca pozdravljamo ta kulturni napredek in to velikodušnost. To vprašanje postaja ob letošnjih volitvah prav posebno zamotano in negotovo. Saj bodo topt tekmovali za predsedniško mesto trije kandidati, kar je v ameriški notranje-politični zgodovini cisto nov pojav. Ta pojav pomenja odpor proti dosedanjima gospodujočima političnima strankama — demokratični in republikanski — ki sta si doslej edini delili vlado v Združenih državah. Amerika doživlja torej podoben politični razvoj, kakor Anglija in Francija, pa tudi naša država. Položaj je sedaj naslednji: Republikanska stranka kandidira na predsedniško mesto sedanjega predsednika Coodligea, demokratična stranka pa Da-vvisa, bivšega poslanika v Londonu. Kot tretji kandidat je priglasil svojo kandidaturo senator La Follette, ki nastopa čisto samostojno, ne da bi ustanovil svojo posebno stranko. V svojem proglasu razvija gospodarski program, ki stremi za tem, da se v veliki republiki izčisti in obnovi politična morala in preprečijo zlorabe. La Follette jo neizprosen nasprotnik obeh dosedanjih vladajočih strank. La Folletteovo kandidaturo podpirajo predvsem kmetie-farmarii zaDadnih držav. posebno vWisconsinu, Minnesoti, Montani, Jowi in obeh Dakotah. Ti farmarji so že v prejšnjem kongresu tvorili svojo posebno skupino. Razen tega so pristali na La Folletteovo kandidaturo socialisti in druge delavske organizacije in končno znatno število ženskih udruženj. Le-te predstavljajo nad 26 milijonov volivnih glasov in bi utegnile odločiti izid volitev. Vendar pa ameriško javno mnenje to-pot še ne računa na zmago tretjega kandidata. Pač pa je zelo verjetno, da bo s svojimi glasovi preprečil izvolitev svoiih tekmecev. Ustava zahteva namreč za izvolitev absolutno večino glasov. Kakor znano, se za predsedniške volitve izvoli najprej kongres delegatov temeljem splošne volivne pravice. Ta kongres izvoli potem predsednika. V kongres izvoli vsaka posamezna država toliko delegatov, kolikor ima poslancev v parlamentu. Sedaj šteje washingtonski parlament 531 članov; absolutna večina znaša torej 263 glasov. Če bi La Follette dobil 40—50 glasov in oba nasprotna kandidata približno enako število glasov, bi bila absolutna večina izključena. V tem slučaju, ki dosedaj še nima zgleda v Združenih državah, bi moral odločiti parlament. Glasom ustave parlament ne glasuje individualno, ampak po državah ter ima vsaka država brez razlike s"mo po en glas. Ker pa tudi parlament odločuje z absolutno večino glasov, bi bila izvolitev predsednika tudi tu izključena. Ako se do 4. marca prihod. leta izvolitev predsednika še ne bi posrečila, potem se prizna za predsednika dosedanji podpredsednik; ker je pa po Hardingovi smrti to mesto ostalo izpraznjeno, bi izvolitev padla ra tistega podpredsedniškega kandidata, ki bi pri volitvah dobil večino glasov. Ako bi tudi te volitve ostale brezuspešne, določi predsednika senat. Tako ni izključena možrost, da bodoči pred"cdnik ne bo nobeden izmed treh sedanjih kandidatov, ampak eden izmed obeh podpredsedniških kandidatov: republikanec Dames ali demokrat Bryan. — Sfaros'ovenska maša na Kredarici. V torek 19. avgusta so je mudil v Triglavskem domu diven prizor, liazsajala je ves dan huda vihra z vetrom, dežjem in snegom. Ob 9. se je začela v natlačeno polni kapelici maša, ki jo je pol frančiškanski pater M. Španjol s KrSlJuna na Krku v starosloven-skem jeziku. Tudi med kapelico jo bilo v predprostoru doma polno v molitvi zbranih turistov, dasi je nanjo kar curljalo. Mladi pater je prinesel s seboj staroslovenski mi-sal in ko srno turisti zvedeli za njegov namen smo hitro zbrali primerni znesek in prosili patra, naj daruje svojo mašo, ki je bržkone prva staroslovenska na Triglavu, za triglavsko ponesrečence, predvsem dr. K. Juga in pa za vsem živim triglavskim zdrav razum! Dr. A. B. — Palača poslaništva Č3li v Belgradu: Glasom odloka čsl. ministrstva za javna dela št. 59443 z dne 2. avgusta 1921 se je odločilo o tozadevno razpisanem natečaju, ki ja bil dostopen za češke in jugoslovenske arhitekte naslednjo: 1. in 2. darilc se j3 zdiužilo ter podelilo dvema najboljšima projektoma, ki sla enakovredna in sicer arliil. Karel Briinler, Ljubljana in arhit. A. Mezera i Pečanek, Praga. 3. darilo je dobil arhit. F. Sramek, Praga. — Zbor pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bo vršil, kakor jo bilo že javljeno, 19., 20. in 21. septembra t. 1. v Zagrebu. Razpravljalo se bo na zboru o naslednjih predmetih: osnovanje stalnih pravniških kongresov, zakouodavna tehnika, pravna pomoč v državi, prisilna poravnava izven konkurza, odvetniški red. O vsakem predmetu bo govoril en referent in dva koreferenta. Pozivamo pravnike, da so prvega zbora udeleže v čim večjem številu. Za znatno znižano vožnjo jo poskrbljeno. Ude-ložniki naj se prijavijo pri odboru društva »Pravnika« v Ljubljani, oziroma naravnost pri tajniku dr. Rudolfu Sajovicu. Prijavi naj se priloži znesek 25 Din za stroške zbora. Obenem naj vsak udeleženec točno navede, ali želi stanovati v hotelu ali Dijaškem domu. Zagrebško društvo je namreč preskrbelo v Dijaškem domu za 100 udelež-nikov brezplačno stanovališče. Prijave naj se pošljejo brez odloga, najkasneje do 30. avgusta t. 1. in sicer za več udeležni-lcov iz enega kraja skupaj, če le možno. — Odbor društva »Pravnika«. — Zahvala. Ob priliki mojega odhoda iz Ljubljane mi ni bilo mogoče, da bi se od vseh gospodov na konservatoriju osebno poslovil, ker so bil gospodje deloma še na počitnicah. Zato pa prosim blagovolite sprejeti tem potom mojo najprisrčnejšo zahvalo za trud in lepe nauke, katere sem prejel na tamošnjem konservatoriju. Isto tako se zahvaljujem za izkazano mi prijateljstvo vsem tovarišem opernega orkestra in kličem vsem skupaj z Bogom! Josip Brečko, regensehori in zborovodja pevskega društva »Zrinski«. — Nasvet onim, ki žele staviti spominske plošče f vojakom. Za tako uporabo priporočam, da se uporablja le g r a n i t, ki ne izgubi na solncu svojega sijaja. Vem za krasne plošče razne velikosti iz sivega šlezijskega granita. Vsakeru napravim rad uslugo. — Hrastelj Franc, kaplan Dobrna pri Celju. — V nobenem gospod njstvu naj ne manjka zavitek dobrega čaja. Zahtevajte od trgovcev le ČAJNE MEŠANICE znamke BUDDHA, ker so naj:zdatneiše in najboljše, vsled tega tudi v uporabi najcenejše. 4725. p Prenos zemskih ostankov kardinala Kislje. Kakor znano, je bil kardinal Misija pokopan v baziliki Matere božje na Sv. Gori. Ker so začeii sedaj na mestu v vojni porušene bazilike zidati novo cerkev, so prenesli te dni kardinalove zemske ostanke na slovesen način v bližnjo kapelo sv. Mihaela, kjer ostanejo trajno. V novo grobnico so položili pergament, na katerem je zabeležen prenos. p Smrtna kosa. V Bermi v Istri je umrla Katarina Ladavac, vdova Červar, mati župnika Šimna in odvetnika dr. Jurija Červarja. Njen prvi mož Mihovil Červar je bil nečak škofa Dobrile. p Izjava posl. dr. Besednjaka povodom Matteottijevega pogreba. Kakor smo že poročali, se je poslanec dr. Besednjak udeležil pogreba poslanca Matleotlija. »Idea Naziona-| le« je to zabeležila z očitajočimi besedami, češ da se je posl. Besednjak pridružil opoziciji v žalostnem svitu Matteottijevega pogreba. Dr. Besednjak je poslal nato listu izjavo, v kateri pravi mod drugim: Smatram za potrebno, da izjavim, da si štejem v čast, da sem se poklonil truplu Giacomo Matteottija. S tem nisem zadostil le človeškemu čutu, ki se dviga nad vse razlike plemena in vere, ampak sem s tem tolmačil tudi čustva slo-vensko-hrvatskega ljudstva, ki ga imam čast zastopati. Naše ljudstvo zre v Giacomu Matte-ottiju junaškega bojevnika, ki je padel na bojišču za zmago svobode in pravice. Matte-otti je umrl za stvar, ld je tudi naša: za svobodno državljansko življenje, vredno dežele, v kateri naj se spoštujejo elementarne pravice vseh državljanov, naj so katerekoli vere in plemena-« š Gora Oljka. 31. avg. t. 1. dvignejo v Go* rooljki jeklene zvonove v oba stolpa. Pri tej priliki priredi andražko prometno društvo pod Pižornovim kozolcem lepo igro »Turški kri ž«. Nastopijo andražki pevci s svojimi daleč znanimi pesmi in glasovi. Igra andražka godba pomnožena z domačimi tamburaši. Pod protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandru I. Prvi zakon Davidovicevc vlado. Društvo upod. umetnikov »Mtines« iz Prage. Ljubljana, Jakopičev paviljon. 9—1, 3—6.30. KAKO SE HITRO ZNEBIŠ NADLEŽNIH VEČERNIH GOSTOV. Nekateri ljudje, ki nas obiščejo, ne znajo domov. Pa jim težko rečeš, nai gredo. Neki učenjak je svoji ženi na ljubo večkrat moral goste sprejemati. Ko je postal truden in zaspan, jim je rekel: »Moja žena izpije vsak večer deset minut, preden gre spat, spalni prašek.« In takoj na to je rekel ženi: »Ti, Anica, izpij prašek k Naraščanje laškega izseljevanja. Laški minister narodnega gospodarstva je izdal te dni statistično poročilo o laškem izseljevanju, iz katerega je razvidno, da je v prvih šestih mesecih letošnjega leta znatno naraslo, kljub temu, da vladajo v inozemstvu neprijazne delovne razmere. Po teh podatkih o repatrijaciji znaša število izseljencev 210.842 ali čez 20.000 ljudi več kakor v prvem polletju v preteklem letu. ko se je izselilo 190.184 oseb. Zaznamka izselitev izkazuje prirastek za 2915 ljudi, ker je šlo več Lahov s trebuhom za kruhom v, Srednjo Ameriko in Avstralijo. Pa tudi število izseljencev na kontinent se je povečalo za 17.743 oseb. Ta tok se nanaša kakor prejšnja leta v veliki večini na Francosko (približno 124.000 oseb), v primeri z isto dobo lanskega leta naraščaj za 19.000 oseb; v Švico se je izselilo 7.400 ljudi, t. j. za 2000 več kakor v prvem polletju 1. 1923. Manjši prirastek kaže število takih Lahov, ki so se v borbi za obstoj izselili v Veliko Britansko, Jugoslavijo ter druge balkanske države. >illEIIIE!ili iC§I~iiI m=MEIIIEIIl=MEm~IJIEllls Tarifa za priofečevanje notic. Enako drugim dnevnikom tudi naš list objavlja reklamna društvena in druga naznanila le proti primerni odškodnini. Objave zaračunavamo takole: 1. Društvene prireditve, občne zbore, seje, sestanke itd. brez dohodkov za društvo, do 30 besed — 3 Din, vsaka nadaljna beseda 50 par več. 2. Prireditve z dohodkom in koncerti vsaka beseda po 50 par. 3. Vesti malih gospodarskih organizacij vsaka beseda po 1 Din. 4. Poslana, izjave in trgovska naznanila, vsak.. beseda po 2 Din. 5. Objave bank, veletrgovine in vele« industrije, vsaka beseda po 5 Din. Izjem ne moremo delali nobenih, -po BSsmjzB^nu ousu00}si zeaq ABtfqo padlega zneska (v znamkah) ne bomo pri« občevali. Izvzete so le večje objave, za katere pošlje uprava račun po objavi. Ljubljanski vzorčni velesejem. Deveti dan. Ljubljana, 23. avgusta. Danes je dopoldan ugodno vreme pospeševalo obisk iz Ljubljane, popoldan pa je divjala dalj časa nevihta s točo. Vendar pa je treba ugotoviti, da je bil obisk tako radovednežev, kakor resnih reflektantov zadovoljiv. Posebej je važno, da dotok tujcev ne ponehuje, ampak še narašča. Tako so se začeli v večjem številu pojavljati Italijani, katerih bo pa zlasti mnogo prišlo jutri. Danes zjutraj sta obiskala velesejem gg. S. D. Alexander4 predsednik Zagrebške zveze industrijcev in generalni tajnik te institucije dr. Marko Bauor. Oba sta se jako pohvalno izrazila o tej naši narodnogospodarski instituciji. Posetil je velesejem danes tudi direktor naše pooblaščene trgovinske agencije v Lyonu g. Andrič, Idi je dejal, da zmore naš velesejem konkurirati z vsemi inozemskimi prireditvami. Čeprav da je majhen, vendar je ličnejši. Obljubil je tudi po vrnitvi v Francijo, da se bo potrudil za poglobitev medsebojnih trgovskih odnošajev. Predmeti, ki bi jih lahko izvažali v Francijo, bo: les, lesni izdelki, razni kemični produkti (kalcijev karbid, aluminijev fosfat), fižol, jajca, gobe itd. Vse stroke se morejo pohvaliti, da so Sklenile dovolj lepih zaključkov. Dobro delajo strojna, lesna, papirna in tekstilna industrija, medlem ko posluje usnjena industrija nekoliko slabše, ker cene ne kon-venirajo dovolj. Dobro so se prodajale tudi peci. — Čeprav je velesejem kot narodno gospodarska prireditev oproščen vseh taks, Vendar nam hoče finančna uprava iz neznanih razlogov v tem oziru delati težkoče, kar je pa birokratsko postopanje, katero se mora obsojati. PAVILJONA I in H. V paviljonu I se nahaja poleg usnjarske industrije, katero smo že opisali, tudi tekstilna stroka, ki je letos dokazala svoj veliki razmah. Naša tekstilna industrija šteje že celo vrsto dobro vpeljanih podjetij, katerih izdelki morejo konkurirati z najboljšimi inozemskimi izdelki. Med razstavljalci v tekstilni stroki moramo poleg drugih velikih tvrdk omeniti 0 alkoholizmu v Sloveniji«. Družinska Pratika za leto 1925 je do-tiskana in so bili prv* izvodi tega splošno priljubljenega ljudskega koledarja že včeraj na velesejmu. Naročila za razprodajalce sprejema iz prijaznosti ekspozitura «Slo-venčeve« upravo poleg vhoda tik sejmskega poštnega urada. r Čehoslovaski paviljon, kateri napravi že po sami zunanjosti zelo soliden utis, nam nudi istega tudi v notranjosti. Takoj na desni strani vhoda vidimo razstavo Franc Pokor-ny-a, tovarnarja moške in ženske .konfekcije iz Dačic na Moravskem in čuditi se moramo, ko čitamo cene na oblekah iz pristnega češkega blaga. Lahko trdimo, da sta blago in izdelava prvovrstna in cena tako nizka, da se ogled ozir. nakup lahko vsakomur priporoči. Takoj zraven je zastopstvo raznih čeških tvornic »Čehojug«, ki nam nudi razne izdelke tvornic stekla in tkanine. Tudi tukaj je materljal prvovrsten in cena jako nifka, tako da se zamore izreči popolho pripozna-nje in priporočanje. Levo stran paviljona zavzema tvrdka J. Neškudla, Ljubljana, Sv. Petra c. 25. Ta tvrdka obstoja že nad J00 let in jo po naših krajih že znana od prejšnjih časov, toda do letos nismo imeli prilike videti njene bogate izložbe. Sicer smo lahko iz njenih cenikov domnevah, da je njena izbera velika, toda da ima tako, tega pač nismo nikdar pričakovali. Da pa so posetniki sejma znali upoštevati lepoto in največjo solidnost razstavljenih predmetov, nam pričajo na mnogo od istih pritrjeni listki z označbo »prodano«. Res naravnost kresen je pogled na veliko zbirko najrazličnejših mašnih pla-ščev ter vseh drugih cerkvenih predmetov od najbolj priprostega do najbogatejšega. Ne maramo vsega posebej omenjati, vendar pa moramo obiskovalce šo posebej opozoriti na prekrasne kelitie in ciborije, kateri bi bili lahko v ponos vsaki cerkvi. Toda ne samo cerkvene r^rainente in cerkveno orodje, tudi vse vrste društvenih zastav in bander se nam nudijo. Ker smo se o v vsakem ožini solidnem značaju le tvrdke prepričali, jo toplo priporočamo vsem našim cerkvam in društvom, vsekakor pa naj ne zamudijo prilike ogledati si njene razstave v čehoslovaškem paviljonu. Tea Import, družba z o. z., paviljon H 322. Čajopitje se je v teku zadnjih let, od kar imamo zanesljivo solidno in strokovno tvrdko doma, zelo priljubilo. Tako je n. pr. zgoraj imenovano tvrdko posetilo na letošnjem velesejmu mnogobrojno interesentov in je dobila ta tvrdka mnogo več naročil na njene ČAJNE MEŠANICE »BUDDBA«, nego jih je pričakovala; vse nam lužo, da vsekakor še vlada zanimanje za dobro blago. Da pa zamore tvrdka Tea Import Ustreči vsem v to stroko zadovoljnost kupca kakor konzumenta, kar spadajočim zahtevam, nam priča izrazita nam istočasno jamči, kako radi so konzu-menti poslužijo solidne tvrdke, ki jim nudi reelno blago po zmernih cenah. Kdor se o tem še ni prepričal, naj zahteva pri svojem trgovcu zavitek ČAJNIH MEŠANIC »BUD-DHA« in si pripravi iz teh čaj po posebnem navodilu, ki mu ga nudi v s ali trgovec brezplačno. Mlinske potrebščine. Tvrdka ČADEZ & BRCAR, Ljubljana je razstavila v paviljonu »G« štev. 230 najmodernejše mlinske stroje, naravne in umetne mlinske kamne, gonilna jermena znamke »Special«, vodno turbino in vse ostale mlinske potrebščine. Posebno pozornost vzbujata prostoviseči sejalec in stroj «Omega«, kateri v obratu proizvaja prav lep ješprenjček. Ker imenovana tvrdka zastopa v mlinarskih krogih dobro-znano tovarno mlinskih strojev in vodnih turbin Josip Prokopa sinovi v Pardubicah (Č. S. R.), je zatorej tudi že napravila več povoljnih zaključkov; ista je od zadnje razstave razveseljivo napredovala, kar je pač najboljši porok, da zalaga mlinski trg s prvovrstnimi izdelki in 8 konkurenčnimi cenami, tako da jo zamoremo vsem p. n. interesentom kar najtopleje priporočati. Kartonažna tovarna T. Bonač sin, spojena z mjmoderneje urejeno tovarno za papir in lepenko, slovi po svojih izdelkih daleč preko mej ožje in tudi širše domovine. Vsi izdelki se odlikujejo po izredni preciznosti in solid-nosti. Glavni izdelki tvornice so: Lepenka, rujava, bela in barvana, gladka in desinira-na, tanki papir vseh vrst in barv za zavijanje blaga. Kart. in papirni izdelki za lekarne in vse panoge industrije, dalje vrečice, toaletni papir itd. VodsLvo in pisarna celokupnega podjetja je v Ljubljani, Čopova ul. 16. Na ljubljanskem sejmu so izdelki razstavljeni v paviljonu E 62, 63, 65. Tvornica izvaža že danes v inozemstvo in mora računati z nadaljnim živahnim porastom tega prometa, čim bodo sklenjene trgovinske pogodbe z našimi sosedi. Industrija platnenih izdelkov, d. z o. z., .Tarše. Ena najzanimivejših koj v paviljonu »J«, je koja Industrija platnenih izdelkov, d. z o. z. Jarše, p. Domžale, Slovenija, SHS. Posebno občudovanje vzbuja v koji železen stat-vin stroj, ki neprenehoma teče in pred očmi gledalcev tke in zgiba platno. Dvoje brhkih deklet v gorenjski narodni noši streže z neverjetno sigurnostjo in spretnostjo stroju. 2e ta razstavljeni predmet privablja množico gledalcev in interesentov, ki z zanimanjem motrijo delo nenavadnega aparata. Na levo in v ozadju so ob stenah razvrščeni izdelki tvornice: surovo platno, nebeljeno dom. platno, beljeno dom. platno, platno za slamnjačo, gra- del za žimnico, cvilih, prevlaka za preproge, gradel za zaatore, platno za precejanje, platno za plahte, brisače, brisalke, cordinells, tow jadrovina itcL Tem tvornišlum izdelkom beležijo ceniki cene, ki so vse konkurenčne. Sredi koje sta razstavljeni dve originalni umetniški sliki. Večja kaže lego tvornice v lepi kamniški okolici, manjša pa izrazito varstveno znamko. Več fotografij razkazuje notranjost tvor-niških dvoran. Koja ni kričeče opravljena, temveč solidno in enostavno; to pa ravno dviguje to kojo nad vso drugo. In kakor je solidna ta razvrstitev, tako solidno je tudi blago, o čemer se moro in mora prepričati vsak trgovec. —i. Tovarna brikotov premogovnika »Srpski Balkan «, Zajcčar. Na letošnjem semnju je razstavila tudi Tovarna briketov rudnika »Srpski Balkan«, Zajcčar, svoje prvovrstne brikete. Tovarna, katere lastnik je bivši minister Gjorgje A. Genčič, se je pričela graditi pred dvema letoma. Potreben premog se dovaja v briketnico potom žične železnice iz premogokopa, ki je oddaljen ca. 5 km od bri-kotnice. Rudnik zaposluje danes okoli 500 delavcev, medtem ko jo v sami briketnici zaposlenih okrog 209 delavcev. Tovarna briketov je potom dovlačilnice v dolžini kakih 500 m zvezana direktno z normalno progo Zaječar—■ Niš. Briketi vsebujejo jako malo žvepla in katrana, gore vsled tega popolnoma brez saj in brez duha. Ravno tako je vsebina pepela jako malenkostna, tako, da je ogenj enakomeren in vročina trajna. Za hišno uporabo, v obrtne in industrijske namene so briketi iz navedenih razlogov najboljše in najštedljivejše gorivo. Prav posebno pa se obnesejo ti briketi pri centralni kurjavi. Poleg drugih sestavin, ki so se dognale pri analizi, so nahaja v briketih 80.10 odstotkov ogljika, 3.40 odstotkov vodika, 3 odstotki kisika, 2.23 odstotka žvepla ter proizvaja toplotni efekt iz elementarne analize po formuli nemških inženerjev 7408 kalorij. Že iz teh malih podatkov je mogoče posneti prvovrstnost teh briketov v vsakem oziru. Tovarna je na letošnjem semnju naredila že prav zadovoljne kupčije. Vsa potrebna pojasnila daje tukajšnja tvrdka »Transformator«, elektrotehnična tovarna v Ljubljani. Čovljarna Kahcr in drug, Ljubljana, razprodaja v nedeljo in ponedeljek na ljubljanskem velesojmu, Paviljon I svoje razstavljene vsestransko priznano najlepšo in najsolidnej-še ročno izdelane moderne in štrapacne čevlje po znižanih cenah. 4994. Paviljon Vokošiava Dolničarja je na velesejmu zbirališče tujcev, posebno za opoldne in zvečer. Tu je izvrstna kuhinja, najboljša vina, vedno sveže pivo, pristna turška kava. Priporočamo vsem posetnikom ta paviljon najtopleje. Jugoslovanska knjigarna v UubSfa^. NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE. Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi ta belami s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cena vezani knjigi 220 Din. Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Ante Beg. Cena 100 Din. Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana knjiga 120 Din. Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina. Z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev panj in kaka v njem čebelaiimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din. Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek Cena 12 Din. Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din. Kubična račusiica. V novi meri s prideja-no naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din. Podkovstvo. Pouk kovačem in lconjercj-cem. Sestavil živinozdravnik Lovro »Tepina, vodja dež. podkovske šole v Ljubljani. Cena 46 Din. Hitri račurar v kronski in dinarski veljavi. 30 Din. Vse navedene knjigo so naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Tlakovanje ulic v LJubljani Glavna naloga modernih občinskih uprav v večjih mestih je poleg odprave dima, zlasti 1. odprava prahu in 2. odprava ropota med mestnimi zidovi. Pred vojsko so se komunalne uprave za ti dvo vprašanji zlasti v Nemčiji zanimale z vso silo. Ustanavljali so velike organizacije, imenovane »Verbande zur Abschat-lung dor Staub- und Larmplage«, v katerili so sodelovali higijeniki, tehniki inljudje, ki so se zanimali za občinska gospodarstva in za ljudsko blagostanje. Odprava prahu in ropota po mestih je eno najvažnejših socialnih vprašanj, kajti prah, ki ga raznaša veter i?, ulic po stanovanjih, je kolišče bacilov, ropot po ulicah pa napravlja bivanje v mestih neznosno, zlasti v nervoznem modernem času ter otežuje zlasti duševno delo. Čist zrak in prijetni mir, je prvo za kar morajo poleg za zdravo vodo in kanalizacijo skrbeti občinsko uprave sedanjosti. Pri odpravi ropota in prahu igra najvaj. nejšo vlogo tlakovanje mestnih ulic. Tlakovanje v modernih mestih mora biti torej tako, da se odpravi kar največ prahu in da vlada po mestih, vkljub velikemu prometu, kar največji mir in tibo ta. Tlak, ki nima teh dveh lastnosti, ni poraben in je boljše, da se ne polaga. Vprašanje tlakovanja ni torej le tehnično in gospodarsko, ampak predvsem vprašanje higijene in udobnosti. Neumna jo trditev, da se z vsakim, kakršnimkoli tlakom mnogo prihrani pri vzdrževanju cest in da je že z ekonomičnega stališča vsako tlakovanje opravičljivo. Povrh to tudi ni resnica, ker je treba tudi tlakovane ceste pometati in škropiti in pa tudi popravljati ravno tako kot makadamske; pri makadamskih cestah, če so enkrat urejene, pa vsakoletno neznatno nasipanje gotovo veliko več ne stane kot pa stalna popravila tlaka, ki jih je treba že v nekaj letih oprav ljati. Ljubljanska občina je v zadnjih par letih napravila glede tlakovanja več kot prej v desetletjih. Tlakovali so mnogo velikih ulic. Ni dvoma, da je to delo bilo v preteklih letih vse hvale vredno, ter da je ljubljanska mestna uprava napravila, kar se je v tedanjih razmerah dalo storiti. Bilo ni veliko materijala na razpolago, manjkalo je delavskih moči, denarnih sredstev, cene so se stalno dvigale itd. Za to je treba ljub. mestni upravi priznati, da je storila, kar je pač mogla v danih razmerah, čeprav novi tlak ni prvovrsten in ne bo odpravil čisto prahu, gotovo pa ne ropota, ki ga povzroča več kot pa stare makadamske ceste. Mest. občina se je morala ozirati seveda predvsem tudi na cene, ki so vedno rastle ter ji ni preostalo drugega, kot da se je odločila za granitni tlak iz malih kock brez betonske podlage. Sedaj, ko se je tuzemska valuta vsaj sta« bilizirala in se bo nedvomno vsled londonskega miru vsa srednjeevropska valuta tekom let znatno dvignila, pa absolutno ne kaže več nadaljevati s sedanjim tlakovanjem. Sedanji granitni tlak bo itak treba popravljati že tekom nekaterih let, ker se je že sedaj začel tuintam vdajati, ker nima trdne podlage. Po špranjah med kockami, ki niso niti kubično rezane, se nabira že sedaj prah in po udrtinah, ki bodo pa postale kmalu mnogo večje, se nabira prah in voda. Predvsem pa sedanji tlak zelo povečuje ropot. Če drdra par voz hkrati po ulici, ne slišiš niti spremljevalca, za bolnike po hišah je povečani ropot voz muka, pa tudi zlasti duševno delo ta ropot zelo moti. Ceneno blaga je vedno najdražje. V Ljubljani je treba vpo-šlevati, da vozijo po ulicah kmečki vozovi brez peres in to s precejšnjo brzino. V velikih mestih se še danes tlakujejo ulice z granitom, toda le tam, kjer je res mnogo težkega prometa — kakor ga v Ljubljani sploh ni — ali po velikomestnih tovornih ulicah vozijo težka vozila (avtomobili in tudi vozovi s peresi) počasi. Pri ljubljanskem tlaku torej ne pride toliko vpoštev trdota materijala kol n. pr. na Dunaju ali v Parizu. Toda tudi v teh velemestih in tudi v Londonu tlakujejo sedaj in so tudi že prej odličnejše ulice samo z asfaltom in lesom, v Londonu celo z gumijem. Povsodi, pa mora biti trdna podlaga, najboljše iz cementa, Če pa se napravi podlaga, ni asfalt nič dražji kot granit, les pa je še cenejši. Da se je ljub. asfalt slabo izkazal, je vzrok to, da so ga delali ponavadi ob mokrem vremenu. Sedaj vporab-Ijajo drugod posebni »granitni asfalt«. Edino pametno bi torej bilo, da so tlakovanje z granitom takoj ustavi ter ne nadaljuje kot so zadnje dni zopet začeli v Frančiškansiri ulici. Zlasti naj se ne tlakujejo z granitnimi nsrmumvirvm m Zadružna Gospodarska hmk& d. d« Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vU 6 vis hotela „Union"). Telefon št. B7 in 470. Račun poStno-Cekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu Stev. 39.080, Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: ti LED. Kapital in rezerve skupno nad 5in 15,C00.o0o-—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. :3il kockami n. pr. Miklošičeva cesta, ki bo postala v kratkem ena najodličnejših ulic ljubljanskih, ob kateri so povrh skoro same pisarne, kjer bo ropot na granitnih kockah skoro onemogočal delo po pisarnah. Miklošičeva in druge podobne ceste naj se ob svojem času tlakujejo i asfaltom ali lesom, ne pa s sedanjim granitnim tlakom. Sploh bi bilo za sedaj prenehati z neplo-donosnimi investicijami, ki se same ob sebi v doglednem času ne morejo amortizirati. Če bo n. pr. v 5 letih dinar v Curihu mesto 6.50 ct., stal na 15 ct, se bo pokazala vsa neracijonal-nost takih investicij. Znesek 10 milijonov dinarjev, kar bi tlakovanje n. pr. danes stalo, bo ostal številčno v isti višini med obč. dolgovi, dočim bi stal isti tlak čez pet let le 5 milj. din. Občinski dohodki bodo vsled dviga valute številčno padli. Stari dolgovi bodo postali veliko breme.. Kjer se neplodonosne investicije plačujejo iz tekočih dohodkov, je stvar drugačna. Če n. pr. Zagreb tlakujejo kar naprej, ni še rečeno, da bi bilo res absolutno pametno. Tudi tehniki sami nimajo odločati pri takih važnih stvareh, ker prihaja toliko vprašanj vpoštev. Naj bi se zaenkrat namočile nekatere prometne ulice z oljem, kot to delajo n. pr. na Dunaju. Stvar stane primeroma malo, odpravi pa prah popolnoma. Sedanje makadamske ulice pa naj bi se bolj nasipale (pa ne z blatom) jn pošteno pometale. Kar pa se že tlakuje takoj, naj se tlakuje prvovrstno, da bo tlak dosegel svoj namen, da bo namreč odpravil prah in predvsem ropot, ne pa da bi povzročil neprimerno večji nemir kot je sedaj po ulicah. Ljubljano so pokvarili po prevratu na vseh straneh arhitektonično, prav po nepotrebnem in brez misli. Naj bi vsaj glede tlakovanja, M tudi daje mestu svoj obraz, stvar vzeli malo resnejše in prizanesli Ljubljani. Zal, da nima Ljubljana sedaj obč. sveta, ki bi storil gotovo svojo dolžnost. —i. šsGrsšš&o iso? najnovejši ms^eS Din 5.500'- prl SvrdSkS r mm mr, uofoSšana OGLEJTE SI PAVILJON H 285. I lj Slovesna sv. maša zadušili ca za pokojnega g. stolnega kanonika, bivšega stolnega mi.p.;ika Jožefa Erker bo v pone-d :*k "35 m. ob 8. uri (bilje, slovesna svitu. so); posebno župljani stolne župnije > sv. maši vljudno vabljeni. lj lcsto vonca na grob pokojnemu tovarišu g. Mihi M o š k e r c u so zbrali člani SLS bivšega občinskega sveta znesek 650 Din ter jih obrnili v dobrodelne namene. lj Poroka. Včeraj se je poročil v frančiškanski cerkvi gosp. Leopold Bratč, finančni preglednik v Metliki, z gdč. Ivanko Bajželj iz Stražišča. lj Več obzira. Pišejo nam: Te dni sem tael slučajno opravek na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Cankarjevem nabr. Pri tej priliki ?em opazil nekaj, kar po mojem mnenju ne spada v urad, kjer imajo opravka ljudje raznih političnih naziranj. predvsem pa delavci. — Opazil sem namreč uradnike in uradnice z znaki Orjune, kar pomeni grdo izzivanje. Oglasil sem se zaradi tega pri g. ravnatelju zavoda, kateri mi pa ni dal zadovoljivega odgovora, zato naj izve širša javnost, kako malo takta poznajo razni gg. uradniki pri zavodu, ki je namenjen delavstvu. Jesensko zasedanje ljubljanske porote se prične v torek po Malem Šmarnu dne 9. septembra ob 9.-uri dopoldne. Do sedaj so ugotovljene za to zasedanje tele obravnave: V torek 9. septembra Rusjan Florijan § 127 — oskrumba (tajna) in pa Ježek Franc § 140, uboj. — Predsednik senata višji sodni svetnik Mladič, zagovornika dr. Natlačen in dr. Fr-lan. V sredo 10. septembra Habič Viktor § 125, posilstvo in pa tovariši Dolčič Anton, Novak Jos. in Crujak Ivan § 127, oskrumba (obe tajni) predsednik senata sodni svetnik Antloga. V četrtek. 11. septembra Pire Peter, § ;140, uboj. Predsednik senata višji sodni svetnik dr. Kaiser, brani tel j dr. Tekavčič. V petek, 02. septembra Heufel Alojz, § 197, goljufija, predsednik senata višji sodni svetnik Veho-var. Na vrsti eo še obravnavo proti Antonu Srebotnjaku iz Ljubljane, § 197, goljufija in pa tovariša Ignac Šalaj in Vincenc Obrul, § 173, tatvina. Za te pa še niso razpisani dnevi obravnav. Tudi ni izključeno, da pridejo poleg navedenih tudi še drugi slučaji na vrslo pri tem zasedanju. lj Sobotni trg ljubljanski je bil včeraj izredno bogato založen in tudi jako dobro obiskan. Bilo je vsega v izobilju, mesa, mlečnih izdelkov, različne zelenjave in prikuhe, domačih in uvoženih vrtnih in poljskih pridelkov. Posebno mnogo je bilo na trgu sadja vseh vrst, ki je letos izredno lepo. Na trgu smo opazili mnogo tujcev, katere je privabil v Ljubljano velesejem in ki se poleg tega zanimajo tudi za ostale ljubljanske rcziuere. lj Ponesrečen kolesar. Trgovski sluga Lojze Artač je vozil s kolesom ua pravi strani po Resljevi cesti, in sicer ob kraju. Nasproti mu je pridrvel epovprežen voz, katerega je fodil pletar Rafael Stožir. Ker se Artač ni mogel nikamor več ogniti, je trčil voz v kolo in je podrl kolesarja s tako silo na tla, da si je raztrgal obleko in je dobil precejšnje poškodbe po levi nogi in roki. lj Razpust društva. Vlada je z odlokom z dne 12. avgusta razpustila akademsko društvo »Vstajenje« v Ljubljani, ker ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj, — »Vstajenje« je bilo komunistično akademsko društvo. lj Ata. Zgodilo se je te dni, da so morali ata iz Zagreba kar naravnost v posteljo. Tako jih je nekaj bolelo po hrbtu, po glavi, po rokah in po nogah, da še popeljni niso pomagali Ko so ata šli v Zagreb, so imeli na sebi rdečo srajco, ko so pa prišli nazaj v Ljubljano, so imeli pa plav hrbet, einfach grofiartig, diese Farbenl Srajca rdeča, hrbet plav, roke pa bele, also ganz national und patriotiseh. Toda bunke so se počasi razlezle, bolečine so ponehale in ata so jo mahnili tja doli na Tabor. Nekaj časa so tam gledala razne vaje, potem so pa šli naprej obiskat tistega gospoda, ki je danes za Topolavca. »Dober dan, gospod, dober dan,« so pomežiknili tisti go!spod, ki so danes za Topolavca. »Kaj pa bomo dobrega?« — »Kako,« so dejali ata in nastavili roke na ušesa, »kaj je novega? Pa res nič ne vem!« — »Ali so že kaj videli Marsa?« so vprašali tisti gospod, ki so zdaj za Topolavca. — »Tega pa še ne,« so se oddahnili ata, ki so se bali, da jih bo kaj vprašal o Zagrebu. »Tega pa ne poznam! Odkod pa je?« »Tam iz Zelene jame je! Od tam gor pride. Pa ves rdeč je.« — »Rdeč?« so zvedavo vprašali ata, »pa iz Zelene jame? O, potem je pa že boljševik, tam v Zeleni jami so sami boljševiki, diese Muren, tja ni za iti!« — »Kar nekoliko naj počakajo, gospod, pa ga bodo videli! Zdaj pa malo kurje župce, kajne, je dobro za bolečine in za zdravje,« so prigovarjali atu gospod, ki so sedaj za Topolavca. — »Ja, ja, kurje župce, pa ne veliko, pa nekaj želodčka notri, kurjega želodčka,« so naročiti ata. Pa ata še niso čisto pojedli kurje župce, pa so jih že dregnili tisti gospod, ki so zdaj za Topolavca: »Vidite ga, ravno tamle gori leze! Ali ga vidijo? Prav tamle! Pa za luno bodi!« — »A tO so gospod Mars?« so zategnili ata in gledali. Še špegle so nataknili, ons ta zlate, samo da bi bolje videli. Čim dalje so pa gledali, bolj se jim je zdelo, da ga poznajo. »Ja, je že, je že!« so vzkliknili ata in si popravili servijeto okrog vratu. »Le poglejte ga! Saj sem vedel, da ni klerikalec, a so a verdammter, pa tudi boljševik ni, čeprav iz Zelene jame ven leze. Ga že vidim, ga že vidim! Pa za luno hodi, pa ga luna nič ne trka kot mene. Čisto razločno vidim, da ima na prsih sokolski znak! Pa Franz Joseph-Orden ima zraven, tako lep kot nov, hoch Seine Majestat unser allergnadigster Herr!« — »Pije ga pa menda tudi rad,« so pristavili ata, »nos ima lep, schSn rot gefarbt.« Tako so ata občudovali gospoda Marsa, da bi ga bili najraje kar povabili k sebi. »Ja, vidijo,« so rekli ata, »sedaj pa še en malo kurje župce, pa vina. Samo zato, ker Mars ni klerikalec, a so a verdammter, ampak zvest državljan und patriotiseh. O, kako bi ga bili veseli gospod Hein, Exzellenz, bitte sehr, če bi ga poznali! Jaz ga pa sedaj poznam. To me bodo poslušali beim Maček, dem vveltberiihmten, ko jim bom povedal, da sem Marsa videl, samega Marsa! Saj pravim; ni lepšega na svetu kakor Mars in kurja župca z želodčkom!« — j Ganz jugendlich so ata vstali in odšli, gospod, ki so zdaj za Topolavca, so pa za njimi prav pomenljivo pomežiknili. lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih na policiji 23 ovadb, in sicer radi tatvine 4, radi vloma 3, radi prestopka cestno policijskega reda 6, radi prestopka pasjega kontumaca 5, radi zglasevalnih predpisov 2 in po ena radi prestopkov obrtnega reda, ri-barstva brez dovoljenja, zglasevalnih predpisov in javne nasilnosti. Nezgoda je bila prijavljena 1, iu aretiran je bil 1 radi beračenja. lj Priporoča se parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« — edino v Ljubljani, vsakdanja, da se v tem trenotku bojimo jo izreči; in vendar bodi izrečena: »obnova«. Dal Versko obnovitev našega ljudstva hočemo. Zlasti od prevrata sem nosimo to besedo vsepovsod v naglih ustih in peresih. Kdo izmed nas je še ni izrekel in zapisal? Vendar to ni nemogoče, da do te obnove našega ljudstva še davno ne bo prišlo, da nas od nje zadržuje to, da imamo v svoji sredi Marijo — vsa slovenska je posejana z Marijinimi cerkvami in družbami — a Njo samo premalo poznamo, premalo cenimo, premalo ljubimo. Pač je volja božja, da se versko prenovimo. To je volja božja: vaše posvečen je. (Sv. Pavel). S tem pa Bog obenem hoče, da sprejmemo vase Kristusa po Mariji. Marijino češče-nje se tiče jedra vsake prave notranje obnovitve. Pišite knjige, prirejajte shode, množite organizacije in njih odseke, a pri tem pozabite na Mater človeškega rodu — in izkušen vzgojitelj od vaših obilnih setev ne bo pričakoval velike žetve. Imeli smo tabore, dekliške in fantovske dneve, in jih bomo še imeli; zborovali smo na misijonskih in evharističnih kongresih in bomo še zborovali. In prav je tako; ali mimo Ene ne smemo iti z lahkomiselno pozabnostjo; nam ni samo za versko ime, marveč tudi za versko stvar; in nam ni samo za lep program, marveč tudi za lepo življenje, če hočemo biti: celi kristjani. Pa ne samo celoten, marveč bistven del krščanstva je Marija. Marijinega češčenja ne smemo prepustiti samo svečenikom in nekaterim izvoljenim krdelcem kot neko duhovno posebnost; ne smemo ga smatrati kot nekak okrasek katoliškega sestava in življenja, kot neko sredstvo med sredstvi, ki se v tej dobi poljubno izbere, v drugi spet brez škode odkloni. Pravo krščanstvo še ni imelo in ne bo nikoli imelo tiste razvojne dobe, v kateri bo moglo pogrešati Nje, ki nam jo evangelij predstavlja za angelskim pozdravom: Češčena, milosti polna!« Poglobitev v svetovni pomen tega češčenja pomeni za vsak krščanski narod — rast: pozabiti to čeSčenje, pa se naprotno pravi, prezirati Boga in raniti Kristusa, ker Ona je njegova mati. Marija je tilnik Kristusovega skrivnostnega telesa; združuje torej v sebi vse ude s svojo glavo. Poleg časti Očetove je bilo to češčenja Kristusu najbližje in najdražje. To se razume, da nimamo v mislih teoretičnega češčenja, marveč praktično češčenje, ki stori, da je posameznik in narod tudi v svojem življenju zares Marijin. Bog sam ie dal človeštvu Marijo kot velik vzgojni vzor in veliko vzgojno moč. Prvi pogoj resnične obnovitve so prava načela, po katerih naj se izvrši obnovitev. Ta resnica ne potrebuje dokaza. Tedai pa bi tisti vzgojni načrt in način ne slonel na prvih načelih, ki bi prešel pravice in službo Matere božje. Zmota v vzgojnih načelih je dvakrat nevarna, če vpliva ua duhovno obnovo celega ljudstva. Taka zmota vse zastrupi in ni je nesreče, ki je ne bi mogli napovedati tistemu narodu, ki je zapadel vzgojeslovni zmoti. Misel, da izredno Marijino češčenje modernim časom in narodom ni potrebno, je nevarna vzgojna zmota. Seveda ne govorimo o brezpogojni potrebnosti tega češčenja, marveč, da se primerno izrazimo, o moralni potrebnosti: to se pravi: božja modrost hoče, da se človeštvo v dosego vseh milosti obrača na Mater svojega rodu. Ovažujmo to velepomembno resnico! Ako se vam torej zdi, da v našem ljudstvu, v naši mladini, v našem življenju, nekaj ni prav; da nas nekaj zadržuje v našem napredovanju, poglejmo predvsem, če je naše razmerje do preblažene Device vse to, kar bi po stopnji in smeri, po vrsti in meri, po zvestobi in veri moralo biti. Ali spoznamo važnost prvega slovenskega Marijanskega kongresa? Ali bo slovensko ljudstvo ob kongresu podobno svetopisemskemu kupcu, ki je iskal lepih biserov; in ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, in ga kupil? — Nedavno je imel angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Ponald na Škotskem javno zborovanje, kjer je mod drugim izjavil sledečo: »Danes kakor vedno stojimo pred nalogo, udejstviti našo krščansko vero v so-cijalnem življenju. — Bistvo krščanstva obstoja v povdarjanju notranjih vrednot človeka. Nočemo enakosti, marveč notranjih vrednot Šele takrat se smemo lotiti rešitve socialnih vprašanj, ko se bomo jasno zavedali, da je du-hovuo razpoloženje prvi predpogoj. Ono, v kar verujemo, je vstvarjajoče; ne ono, kar vidimo. Opravičilo življenja ni zapopadenov preteklem, marveč v prihodnjem. Ni težko, biti nekoliko kristjan. Težko pa je biti celi kristjan.« vzrok skrnjenega krščanstva je že nekaj desetletij pred njim našel in zapisal angleški bogoslovec VV. Faber: >Ni nemogoče, da je to, kar nas zadržuje od napredka, pomanjkanje ljubezni do preblažene Device. ' Je beseda, tako važna, da bi jo hoteli vsak dan stokrat čilati: pa je spet tista beseda tako 12. septembra od osmih do devetih. Ob devetih m zanje prične sprejemni izpit. — Učenci, ki so lani študirali drugje, pa bi radi vstopili na tem za-vodu, naj se z letnim izpričevalom zavoda, s katerega prihajajo, in s krstnim (rojstnim) listom zgksijo istega dne od 9. do 12. ure. Prav taka tudi privatisti. — Učenci, ki so ta zavod že obiskovali, se bodo vpisovali v soboto dne 18. sept od 8. do 12. ure. Prav tako učenci, ki so došli t drugega zavoda, se prejšnji dan zglasili in nato morebiti opravili sprejemni izpit. — Učenci, katerim je dovoljen razredni (ponavljalni), naknadni ali dodatni izpit, se morajo zglasiti v pondeljek, dne 1. sap t. točno ob osmih. — Vse drugo na caaar niliii deski v veži. Na državni realki v Ljubljani bo vpisovanj« učencev v I. razred v petek, 12. sept. od 8. do 9.j istega dne od 9. se bodo vršili sprejemni izpiti za' ta razred. Razredni (ponavljalni) izpiti se bodo pričeli v pondeljek, 1. sept. Učenci iz drugih zavodov, ki žele delati sprejemni izpiit, od nosno sprejem v razrede od drugega dalje, in pa učenci, katerim je dovoljen naknadni ali ali dodatni izpit naj se zglasi jo v sredo, 3. sept, ob 11. uri. Nižji in višji tečajmi izpiti se bodo pričeli v sredo, dne 5. sept. ob osmih. Vpisovanje učencev, ki so že obiskovali zavor] in pa na novo sprejetih, bo v soboto, 13. sept. ob osmih v razredih, v katere spadajo. V nedeljo, 14, sept. bo ob osmih ev. maša; v pcmdeljek, 15. sept. pa se prične redni pouk. Začetek šolskega leta 1924-25 v zavodu šolskih sester r Mariboru. Vsem gojenkam in učenkami sporočamo naslednje: 1. 10. in 11. sept. od 8. do 12. ure bo vpisovanje za otroški vrtec,' vadnico in meščansko šolo. 2. Ponavljalni in sprejemni izpiti so 12. in 13. sept. 3. 14. sept. bo šolska sv. maša; 15. se pa prične redni šolski pouk. Pričetek šolskega leta 1924-25 na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani, Dne 2. sept. priglas za sprejemni izpit v II. in IV. letnik, 4. do 6. sept. ponavljalni in sprejemni izpiti v višje letnike; 6. sept. pismeni, 9. Hočemo priboriti svojemu zatiranemu, ?.aničevanemu in neizrečno trpečemu narodu oni prostor na zemlji, ki nam gre, z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Apeliramo na vse človeštvo, da uvažuje klice štiristo milijonov črncev in upošteva njih obupni položaj. Sicer bo prepozno!« Nato so izvolili komisijo, ki bo izdelala načrt za organizacijo črnske države in ga bo predložila prihodnjemu kongresu črneča plemena. Garvey je bi 1 ustanovil že posebno plovb-no družbo, da bi prepeljal tri milijone črncev iz Amerike nazaj v Afriko. Kako se je pa predstavljal »razpoložljiva sredstva«, se je kmalu videlo. Vse akcije te družbe so bile ponarejene. Garvyea so zaprli, ves kongres je bil kompromitiran in osmešen. PEVCI IN URADNIKI. Razsipavanje denarja za vlade razuzdanega Ludovika XV. (1715—1774) je doseglo višek. Niti dvornim uradnikom niso mogli o pravem času izplačati plače, take so bile finance. Tedaj so operni pevci napravili na kraljevega hišnega ministra vlogo, naj bo v izplačevanju točnejši. Odgovoril je: »Gospoda moja I Najprvo moramo potolažiti tiste, ki pokajo, potem šele naj pridejo na vrsto tisti, Id pojejo.« KAKO POSTANEŠ VITEK. Debeluštvo danes ne velja nič, vitek moraš biti. Zato iščemo sredstev, kako bi postali vitki, brez stradanja seveda. Vse polno so nam že svetovali mazil in praškov, telovadbe jn športa in tako dalje. Nobeno sredstvo pa ni brezpogojno zanesljivo. In sedaj, kar naen- j krat, nasvetuje nekdo nekaj, kar je brezhibno j in pripelje gotovo do cilja. Posebno za ženske, ki jim je v prvi vrsti za vitkost. Najzanimivejše je to, da priporoča novo sredstvo učenjak, ki se še nikoli ni bavil s problemom vitkosti. Njegovo ime je: Camille Flammarion, ! znani francoski astronom, njegovo sredstvo je: pojdi na Mars! Prilika, da poletimo na Mars, je danes prav ugodna; približal se je zemlji na 53 milijonov kilometrov, na tretjinsko razdaljo zemlje do solnca. Kaj pa je to v naših dneh, 53 milijonov, ko računamo z biljardami in biljo-ni! 53 milijonov kilometrov je samo dvajsetima milijarde. Ali je treba še več besed? Na Marsu je vse bolj lahko. Kar tehta pri nas 1 kilogram, tehta tam samo 376 gramov, dobro tretjino. Kakšen paradiž za debeluhar-jel Od 100 kg zlezeš naenkrat dol na 38, pa ti ni treba piti nobene odvajalne vode, ti ni treba letati, masaža je odveč, dijeta nepotrebna, praški samo še spomin na nekdanje dni debe-luharstva. Torej: ne zamudi prilike in skoči brž na Mars! Pa še danes, jutri bo spet bolj oddaljen. OSVOBODITVENO GIBANJE ARABKINJ. V zadnjem času hočejo Arabkinje in Egipčanke okove stoletne sužnosti kar hipoma streti. Dame »boljših slojev« v Carigradu so pajčolanu že popolnoma dale slovo, dame v Egiptu ga sicer še nosijo, a je zelo, zelo prozoren. Ravno tak pajčolan nosijo tudi še žene paš, državnih uradnikov in druge družbe. Semintja vidiš dame tndi v gledališču, sedeče v nezamreženih ložah, udeležujejo se družabnega življenja, dobrodelnega in kulturnega. Tudi koncerte obiskujejo. Nova struja je zanesla duha emancipacije celo v kroge moha-medansko-arabske inteligence v Palestini, kjer je bil dosedaj konservatizem najbolj trdovraten in je branil ženski tudi najmanjšo svoboščino. Nikjer ni bilo zakrinkanje žensk tako popolno kakor v Palestini, in sicer so morale biti z najgostejšim pajčolanom zavarovane že .12 do ,13 ieine deklice. Neizprosna strogost stare tradicije je napotila marsikako Arabki-njo, da se ie poročila s kristjanom in ie celo prestopila v krščansko vero. A te dame so še zmeraj zavedne Arabkinje in hočejo zagotoviti arabstvu častno vlogo v modernem, kulturnem življenju. Arabci Palestine se nič kaj posebno ne protivijo, da bi bile ženske proste, nekatere vplivne osebe to gibanje naravnost podpirajo. PADEC NINIV. Angleški raziskovalec Gadd je našel med glinastimi tablicami Britskega muzeja odlomke jako važne kronike, ki rešijo vprašanje glede padca Niniv, glavnega asirskega mesta. Nismo vedeli, ali so osvojili Ninive Medijci in Babilonci sami zase ali oboji skupaj (Herodot I, 106), ali so bili še drugi narodi zraven, in ali je letnica 606 prava ali ne. Sedaj vemo, da je babilonski kralj Nabopolazar leta 616 Asir-ce dvakrat premagal, da so ga pa potem zapodili nazaj in se je moral zateči v mesto Takrit ali Tekrit; po desetdnevnem obleganju po Asirci odšli. Lf>ta 614 so napadli Ninive Medijci (po Herodotu pod poveljstvom Kyaksara), niso pa nič opravili; a opustošili so asirska rrssta Tarbis in Asur. Leta 6.13 so se združili Medijci, Babilonci in Umanda (ti so bili severni narodi, morebiti skitski) in v mesecu Ab so Ninive padle. Zadnjega asirskega kralja Sinsariskuna so ubili, mesto oplenili in razdejali. Asirski princ Asur Ubalit se je pa držal v Havranu še tri leta; šele leta 610 so ga Babilonci in Umanda zapodili v Sirijo. Tu so ga podpirali Egipčani, ki so bili prej najbolj zagrizeni sovražniki Asircev; gotovo so se bali nove sile babilonske. V zvezi s tem je najbrž tudi gradnja kanala med Rdečim in Sredozemskim morjem (Faraon Neho je hotel obe brodovji združiti) in pa sunek Nehov proti Evfratu. Tu ga je premagal Nabopola-zarja sin Nebukadnezar in ga je podil noter do egiptovske meje. Ladjedelnice Nehove je videl še Herodot (I, 159.) ZAMIŠLJEN. Slavni fizik Izak Newton (1642—1727) je sedel zimskega večera v svoji sobi, bral in zelo ga je zeblo. Zato je rekel, naj zakurijo. Takrat niso imeli peči, ampak odprte kamine. Pomaknil je stol tik ob kamin, v katerem je bila cela skladnica drv. Ko se je ogenj zagorel in je vročina začela fiziku postajati neprijetna, je poklical slugo, ki pa ni takoj prišel. Nevvton je bil skoro spečen. »Vzemi vendar kamin proč, ti lenuh ti!«, je zaklical nenavadno razjarjen in je jezno zacepetal z nogo. »Kaj pa, gospod,« je rekel sluga tiho sme-jaje se, »če ne bi rajši Vi stol odmaknili?« Sedaj šele se je Newton zavedel in je prijazno slugi pokimal: »Zares, na to pa nisem mislil.« Morda ne veš, da se je planet Mars približal danes zemlji na 53 milijonov kilometrov; da je umrl 25. avgusta 1900 filozof Fr. Nietzsche (rojen 1844); da je umrl 27. avgusta 1576 veliki slikar Tizian (rojen 1477); da je bil rojen 28. avgusta 1749 I. W. Goethe (um. 1832) in da se motiš, če misliš, da imajo samo Nemci Goetheja za velikega; da gre angleški denarni sistem nazaj na Karola Velikega, kar se vidi že iz besed funt; funt se razdeli v 20 šilingov, šiling pa v 12 pence, ednina penny; da je okrajšava za funt L (libra), za šiling shalis, za pence pa d (latinska beseda denarius, naš dinar); da imajo pa Angleži tudi še zlati novec guinea (gini), ki ima svoje ime zato, ker so ga kovali iz zlata, iz afriške Gvineje prihajajočega in da je kovanje tega denarja predlagal tedanji ravnatelj novčarne, slavni matematik in fizik Izak Newton (1642—1727); da ima guinea, ali kakor pravimo mi, gvineja, vrednost 21 šilingov, torej za 1 šiling več kakor funt, in da sc v gvinejah plačujejo še zmeraj slike, umetnine, honorarji za zdravnike, umetnike itd.; da se srebrni novec za dva šilinga in pol imenuje pollcrona, za pet šilingov pa krona (crovvn, izg. kravn); da jc beseda dollar (izg. doler) napravljena iz nemške besede Taler (tolar) in da je njena označba za dolarje nastala iz prepletenih črk US (United States, junajld stejts, Združene države), da je pa prava enota de-setdolarski zlasti novec, eagle imenovan (igl, orel), ker je na njem orel z napisom: In God we trust (v Boga zaupamo); da je ta napis geslo prvih 13 držav in da je zato na novcu v glavi republike tudi 13 zvezd; da kujejo tudi dvajsetdolarske »orle«, torej za več kot 7500 kron; da ima Egipet funte, v nominalni vrednosti za spoznanje več vredne kakor so angleški, in da se funt razdeli na 100 piastrov; da ima tudi turški novčni sistem neko podobnost z angleškim, podlaga je piaster, 100 piastrov se imenuje funt (so pa ludi še druga imena), nominalna vrednost funta je malo manjša kakor je pa angleški funt; da bodo turško železnico elektrificirali; da je prestopil v katoliško cerkev I. Herzl, sin Teodorja Herzla, znanega organizatorja in osnovatelja svetovnega zicnistične-ga gibanja, in sicer ravno ob dvajsetletnici spomina na očetovo smrt: da je prusko naučno ministrstvo dovolilo redni obisk vseučilišč posebno nadarjenim osebam tudi brez maturitetnega spričevala; da je isto naučno ministrstvo izdatno skrčilo število matematičnih in prirodoslovnih učnih ur na srednjih šolah, kar bi bilo glede matematike dobro tudi pri nas; da so ponaredili na Ogrskem okoli 80.000 slik znanih ogrskih slikarjev in so jih prodajali na vse strani; da je bilo obleganje zadnjič omenjenega Terenteja, romunskega Čaruge, brez uspeha in da je Terente ušel; da so roparski napadi v Romuniji na dnevnem redu in da se je vršil revolverski boj med policisti in roparji celo na ulicah glavnega mesta; da Švica ne mara nobenega Rusa več; da je zadnja poplava na Kitajskem zahtevala okoli 50.000 žrtev; da je eksplozijska katastrofa v Ameriki uničila največjo ameriško municijsko tovarno in napravila za dvajset milijonov dolarjev škode; uničenih je 45 milijonov funtov smodnika, funt je 0.4536 kg. Sooiaini vestnlk. Ameriški priseljeniški zakon. Dovoljenje za povrnitev v Združene države po začasni odsotnosti. a) Vsaki inozemec, ki hoče začasno odpotovati iz Združenih držav, sme zaprositi generalnega priseljeniškega komisarja, da mu izda dovoljenje (permit) za vrnitev v Združene države. Pri tej priliki mora navesti, za koliko časa in čemu hoče odpotovati. b) Ako generalni priseljeniški komisar ugotovi, da je bil dotični inozemec zakonito pripuščen v Združene države in ako se opravičeno smatra, da je prošnja napravljena v dobri veri, potem izda dovoljenje za vrnitev v Ameriko tekom v dovoljenju navedenega časa. Dovoljenje ne sme trajati dalj kot leto dni. c) Veljavnost dovoljenja se more pozneje podaljšati ali v vsakem slučaju najdalje za na-daljnih šest mesecev. č) Za izdajo dovoljenja in za vsako na-daline podaljšanje se plača pristojbina v znesku 3 dolarjev. d) To dovoljenje nima v očeh priseljeniškega zakona drugega namena kot samo dokaz, da se dotičnik vrača po začasnem obisku v inozemstvu. Ta »permit« ni brezpogojno potreben za vrnitev, ker more inozemec tudi na drugi način dokazati, da se vrača v Združene države po začasni odsotnosti (poglavje 10.). K temu naj še pripomnimo: Priseljeniška oblast je ravnokar objavila pravilnik za izdajo vrnitvenih dovoljenj (permits) za inozemce, bivajoče v Združenih državah, ki potujejo začasno v inozemstvo. Vsi ti morajo zahtevati predpisano tiskovino za prošnjo edinole pri generalnem priseljeniškem komisarju. Pismo ; je treba nasloviti sledeče: Hon. Commissioner General of Immigration, Washington, T. C. — Pismo naj bi se glasilo sledeče: Dear Sir! Ple-ase send a copy of Application Form 631, for a temporary visit abroad. Respectfully yours —ime in naslov. V prestavi se to glasi: Cenjeni gospod! Izvolite mi poslati vzorec obrazca za prošnjo št. 631 v svrho dovoljenja za vrnitev v Združene države po začasnem obisku v inozemstvu. S spoštovanjem..... Takemu pošlje generalni priseljeniški komisar takoj tiskovino za prošnjo, obenem pa tudi drugo tiskovino (Form 634), ki vsebuje potrebna navodila za izpolnitev tiskovine in predložitev prošnje. Priseljeniška oblast je izjavila, da takih tiskovin ne bo dajala parobrod-nim društvom, bankam in drugim zasebnim organizacijam, ampak naravnost osebam, ki zahtevajo »permit«. Potrebno pa je vedeti, kaj ti »permits« v resnici pomenijo. »Permit« ne jamči, da bo potnik ponovno pripuščen v Združene države, ako bi on iz kateregakoli vzroka ne odgovarjal ostalim predpisom splošnega priseljeniškega zakona. Permit je samo izpričevalo da se vrača inozemec z začasne odsotnosti iz inozemstva in da zaradi tega spada izven kvote (non-quota immigrant). Pri vrnitvi se napram njemu postopa na isti način kakor z vsakim drugim priseljencem, ki je po zakonu izključen iz kvote. On mora n. pr. ponovno plačati takso takoimenovano glavarino (head tax). Ako je nepismen, se nanj nanašajo predpisi splošna-ga priseljeniškega zakona, ki dovoljuje vrnitev nepismenim priseljencem, ki so bili zakonito pripuščeni v Ameriko, ako so bili v Ameriki vsaj pet let in se vrnejo v Ameriko tekom 6 mesecev od dneva njihovega odhoda iz Amerike. Taka oseba mora biti popolnoma zdrava, sicer ji ne bi bila dovoljena vrnitev v Ameriko. Iz kvote pa je izuzeta, ako je bila le začasno odsotna. Nekateri inozemci so odšli le začasno v staro domovino in sicer poprej, predno je bil sprejet novi priseljeniški zakon. Zaradi tega nimajo »permita«. Ker pa nimajo permita, si morajo preskrbeti priseljeniški vizum poprej, predno se vrnejo v Ameriko. To zahteva novi zakon za »non quota immigrants«. Zaradi tega morajo pisati najbližjemu ameriškemu konzulu — za Slovenijo v Zagreb — da jim pošlje predpisani formnlar za sestavo dotične prošnje. Obrazec prošnje za »non quota immigrants« — priseljenca izven kvote — je modra poln, dočim je obrazec za kvotne priseljence bele barve. Nekateri priseljenci bi se radi vrnili v Ameriko, poprej predno dobe iz \Va-shingtona ameriški konzuli potrebne obrazce za prošnjo. V takem slučaju vidira ameriški konzul njihov potni list z označbo »issued in lieu of an immigration visa« (izdano namesto priseljeniškega vizuma). Priseljeniške oblasti pripuste takega priseljenca, kakor da hi imel priseljeniški vizum, katerega predpisuje zakon. Ker zahteva novi zakon, da imajo pravico dobiti »permit« samo oni priseljenci, Iti so bili zakonito pripuščeni v Ameriko, zato mora priseljeniška oblast ugotoviti pri prihodu take osebe, če je bila prvič zakonito pripuščena v Ameriko. Razen tega mora tak priseljenec dokazati, da se vrača v svoje nepretrgano bivališče, t. j. da je bila njegova odsotnost le začasna, nadalje, da se je ukrcal na ladjo tekom 30 dni od dneva, ko je bil njegov potni list vidi-ran in da je od dneva odpotovanja nepretrgoma potoval v Združene države. Povratna dovoljenja veljajo samo tolika časa, kolikor je navedeno v samem »perinitu.« Generalni priseljeniški komisar ne sme izdajati »permite,« ki veljajo najdalje leto dni. Zakon dopušča, da se sme ta rok podaljšati vsakikrat najdri;o za šest mesecev. Za tako podaljšanje je Ucba napraviti posebno prošnjo. Samo oni inozemci smejo zaprositi za podaljšanje odsotnosti, ako imajo »permit«. Kdor je sedaj v starem kraju brez »permita«, ne more zahtevati takega podaljšanja, čeprav v času njegovega odhoda iz Amerike še ni bil v veljavi novi zakon. Tak se mora vrniti tekom 6 mesecev v Ameriko oziroma mora predložiti zanesljive vzroke, ki so povzročili podaljšanje njegove odsotnosti. Pridobiva jto novih naročnikov! Sestanek vojakov iz svetovne vojske na Brezjah v nedeljo 31. avgusta 1924. Samo še en teden nas loči od sestanka, Id smo ga tisoči trpinov iz vojne dobe že davno pričakovali. 31. avg. dopoldne ob 10. uri se zberemo v cerkvi Marije Pomogaj na Brezjah k sv. maši v zahvalo za srečno prestane nevarnosti in leta trpljenja, v spomin na padle tovariše. Po sv. maši ozir. po kosilu bo prijateljski sestanek z govori in razgovoru Natančnejši spored bo objavljen zadnje dni ali pa šele na Brezjah. Došlo nam je zelo veliko dopisov tovarišev z nasveti in željami glede sestanka. Ker ne moremo vsakemu posebej odgovarjati in po možnosti skušamo ustreči vsem izvedljivim željam, sporočamo: Sestanek 31. avg. na Brezjah ne more upoštevati nobenih drugih prireditev. Namenjen je samo možem in fantom, brez razlike šarže in oddelka, ki so trpeli v vojski Četudi bi radi ustregli vdovam, staršem, otrokom, nevestam, sorodnikom itd. padlih tovarišev, nam vendar ni mogoče. Toraj: možje in fantje, stari vojaki, na svidenje na Brezjah! Sestanek je namenjen vsem tovarišem, brez razlike mišljenja in stranke. Pripravljalni odbor se bo ogibal vsega, kar bi stvarno moglo koga žaliti, znal bo pa tudi preprečiti, da kdo drugi ne bo kaj tacega storil. V trpljenju in smrti enaki, bomo znali ludi pri spominu na mrtve biti enaki. Polovično vožnjo na železnici smo zaprosili in jo bomo gotovo pravočasno dobili, kakor raznovrstne organizacije. Doma kupite celo karto, ki je ne sme oddati (v Ljubljani ali Otočah), na Brezjah dobite izkaznico (za malo odškodnino v pokritje stroškov) in se vozite domov brezplačno. Skušali bomo dobiti dobro godbo za sv. mašo in sestanek (najbrž bo vojaška). Po dosedanjih obvestilih moramo pričakovati naravnost presenetljivo veliko udeležbo, (celo iz nekaterih štajerskih krajev jih prade kar po 40, 60 in še več skupaj) kar dokazuje, kako smo si vsi že davno želeli niča vozove. Kdor želi na Brezjah kosilo, naj tja piše (gostilne Finžgar, Troha. Murnik, Ga-brijelčič i. dr.) Tovariši, ki bi se radi pogovarjali, pišite si, kje se boste dobili (čas, kraj). Druge želje glede sestanka sporočite na Prosvetno zvezo (Ljubljana, Miklošičeva cesta 7). Pomislite in pišite, o čem naj se pomenimo (skrb za spomenike padlim tovarišem, z* sirote, za invalide, prihodnji sestanki itd.). V dosedanjih obvestilih moramo pričakovati naravnost presenetljivo veliko udeležbo, kar dokazuje, kako smo vsi že davno želeli tacega sestanka. Poskrbimo, da bo vsak tovariš, ki ne čila časopisov, pravi čas izvedel za naš sestanek. Zelo bi ustregli nam in sebi, če nam na dopisnici vsaj do srede sporočite iz večjih krajev število udeležencev, da bomo mogli obvesliti železnico glede potrebnega števila voz oziroma posebnega vlaka Ljubljana-Otoče. Prosimo vse preč. župne urade in županstva naj to blagohotno oznanijo pravočasno v svojem kraju, vsa spošt. uredništva pa, da izvolijo to obvestilo ponatisniti. Na veselo svidenje 31. avg. na Brezjah, tovariši! Za pripravljalni odbor: Fran Bouač Jernej Kafnef ©osp©darstvo. živinorejski inštruktor Fr. Krištof: Bodoče razstave živine na Veliko zanimanje in naknadno priglaša-nje konj za razstavo dne 24. t. m. nam je v jasen dokaz, da je velesejmski urad s to razstavo pridobil mnogo razstavljalcev, kakor tudi obiskovalcev. Število priglašenih konj znatno presega pričakovanje. Istotako se je tudi goveje živine priglasilo toliko, da bi kljub kratkemu času, ki je razstavnemu odboru bil na razpolago, bilo uspelo tudi govedo razstaviti, če bi bila potrebna denarna sredstva na razpolago. Zato je potrebno, da se misel na razstavo živine nikakor ne opusti in naj se takoj po sklepu letošnje razstave konj prične s pripravami za razstavo prihodnjega leta. Razstava goveje živine bi se morala izvršiti v treh etapah in sicer naj bi se v prihodnje, to je prvokrat, razstavile plemenske živali obojega spola vseh tistih pasem, ki se rede v Sloveniji. To so gorenjska cikasta (pinegavska) živina, zlasti bohinjska, nadalje dolenjska in štajerska siva in pšeaična živina, marijadvorska, montafonska in simodolska živina. Drago leto naj postavijo zlasti živinorejske zadruge in živinorejci odseki večje skupine v rodovnik vpisanih živali in njih potomstvo. Tretje leto pa se mora izvršiti tekmovanje posameznih pasem glede izrabe krme, glede mlečnosti in kakovosti mleka- Sploh ugotoviti rentabiliteto naše govedoreje s posebnim ozirom na razvoj našega mlekarstva in reje najbolj dobičkanosnih plemenskih živali. Pozabiti tudi ne smemo na razstavo plemenskih prašičev. Naša prašičereja je potrebna obnovitve in bi taka razstava največ pripomogla, da se ta panoga kmetijstva zopet razvije s posebnim ozirom na izvoz v inozemstvo. Priliko in zanimanje pa moramo zbuditi tudi za razstavo drobnice, to je ovae in koz. Naša jezerska pasma je zlasti v inozemstvu čislana in zato je razstava teh plemenskih živali nujno potrebna. Ravnolako pa se mora zlasti revnejšim slojem dati prilika, da s epouče o reji koz in da najdejo vire nakupa dobrih molznih koz. Manjkati tudi ne sme razstavljena perutnina, ki tv.' ' i vir dohodkov malega človeka in pr izvoz. Koliko se perutnine in jajc narsikdo bi se opogumil, da bi zače' erulnine, v kolikor mu razmere dopušča,, bi tako pripomogel do večjega blagostanja. Nuditi moramo tudi priliko razstavo malih živali zlasti domačih zajcev, morskih prašičkov, kanarčkov itd. Zlasti bi bilo pokazati izrabo ko-žuhovine domačih kuncev in vporabo raznih kuhinjskih odpadkov, Id gredo sicer' v nič, z rejo teh živali pa bi se še tako neznatni in nepomenljivi odpadki koristno začeli vporab-ljati. Treba pa je ljudem dati poguma in iz-podbude in tudi ta panoga bo prinesla mnogo blagostanja in nedolžnega veselja zlasti upokojencem in brezposelnim. Celotne razstave bo mogoče organizirali s pravočasno predpripravo, ki se mora organizirati takoj po sklepu letošnjega velesejma. Vsak ljubitelj živinoreje, konjereje, prašičereje, drobnice in malih živali mora pa biti zagotovljen, kakor je zagotovljen naš trgovec, da bode lahko drugo leto razstavil svoje blago in se za razstavo primerno pripravljal. Zato pa mora sedanji kmetijski odsek velesejma svoje delo takoj po razstavi nadaljevati in pravočasno skrbeti za organizacijo in potrebna sredstva. Tako bo zasigu-ran velik obisk in vedno večje zanimanje najširših slojev za vsakoletni ljubljanski velesejem. dinarjev ali 18.5 odstotkov vsega našega uvoza. Bilanca naše trgovine z Italijo je bila lani aktivna za 6888 milijonov dinarjev. Na tretjem mestu stoji Češkoslovaška z 1 milijardo 470 milijoni dinarjev uvoza k nam (17.7 odstotkov celokupnega našega uvoza). Nasprotno smo mi lani izvozili v Češkoslova-ni aktivna za 688 milijonov dinarjev. Četrto mesto med našimi dobavitelji zavzema Anglija, ki je lani k nam uvozila svojih produktov v vrednosti 823 milijonov dinarjev, kar predstavlja 9.9 odstotkov vsega našega uvoza v L 1923. Zelo važna država za našo uvozno trgovino je Nemčija, ki stoji med uvoznimi državami na 5. mestu. Saj smo lani kupili v Nemčiji blaga v vrednosti 724 milijonov dinarjev ali 8.7 odstotkov našega uvoza. Druge države, ki So še uvažale večje količine svojih produktov k nam, so bile lani: Severnoameriške Združene države (306 milijonov dinarjev ali 3.7 odstotkov celokupnega uvoza), Francija, ki si s svoja udeležbo na vseh naših gospodarskih prireditvah skuša osvojiti naš trg (270 milijonov ali 3.25 odstotkov), Romunija 212 milijonov ali 2.6 odstotka), Grška (169 miiljonov ali 2 odstotka), Ogrska (140 milijonov ali 1.7 odstotka), Britanska Indija (88 milijonov ali 1.7 odstotka), Nizozemska (76 milijonov ali 0.9 odstotka), švica (54 milijonov ali 0.7 odstotka), Belgija (33 milijonov ali 0.4 odstotka) in Poljska (20 milijonov ali 0.2 odstotka). Iz ostalih, tu nenavedenih držav pa smo uvozili blaga v vrednosti 150 milijonov ali 1.75 odstotkov. Ta pregled nam nudi sliko o naših najvažnejših uvoznih državah. Medtem ko prihajajo kot glavne dobaviteljice blaga za nas v poštev Avstrija, Italija, Češkoslovaška, Anglija in Nemčija, se izvaža iz naše države največ v Avstrijo, Italijo, Češkoslovaško, Švico in Grčijo. Iz podatkov, ki smo jih objavili v nedeljski številki, jo razvidno, da je znašala v preteklem letu vrednost našega uvoza 8 mili-fcrd 310 milijonov dinarjev. Največ jc u\ ožila v našo državo Avstrija, f katere zunanji trgovini zavzema Jugoslavija poleg Nemčije in Češkoslovaške prvo mesto. Lan; je dosegel uvoz iz Avstrije 2 milijardi 238 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bila Avstrija udeležena pri našem celokupnem uvozu s 26.7 odstotki ali z drugimi besedami: Avstrija je krila ca. četrtino naših uvoznih Potreb. Zato je tudi trgovska pogodba z Avstrijo eminentne važnosti za naše gospodarno. Tzvozili pa smo lani v Avstrijo za 2 milijardi Ti74 milijonov dinarjev, tako da je bila fifiša bilanca z Avstrijo aktivna za 135 milijonov dinarjev. Za drugo mesto v naši uvozni ''govini se borila Italija in Češkoslovaška. Statistika izkazuje, da se češkoslovaški izdelki vedno bolj kupujejo na naših tržiščih in v ^oglednem času je pričakovati večjega razmaha Ttalijo na naših tržiščih po uveljavljenju love trgovinsko pogodbe z Italijo. Iz Italije >nio lani uvozili za 1 milijardo 537 milijonov Hmelj, V letu 1922 je bilo ua celem svetu posajenih z hmeljem 48.903 ha., 1. 1923 pa 44.576 hektarov. Pridelek v 1. 1923 jo znašal 1 milijon 74.000 met. stotov. Za letos se računa da bo znašal svetovni pridelek 869.000 met. stotov. Svetovni konzum pa se ceni na 930.000 met. stotov. Upoštevati pa je treba, da je še mnogo zalog iz prejšnjih let. Vendar pa se splošno računa, da letošnja produkcija s starimi zalogami vred ne bo zadostovala za veliki svetovni konzum. Jugoslavija. Hmelj je splošno lep, rastlina je zdrava in brez mrčesa. Pridelka bo približno 45.000 stotov po 50 kg, od katerega pripada na Savinsko dolino 15.000 stotov, a 30.000 stotov na Paško. Zatec. Po nekaterih krajih so začeli letos hmelj prej obirati kakor druga leta. Rastline se po višjih legah že obtrgavajo in tekom tega tedna se bo vršilo splošno obiranje. Vsled ugodnega vremena se hmelj hitro in uspešno razvija, tako da se vobee pričakuje bogat pridelek, Kar se kakovosti tiče, bo letošnji hmelj takšen, da ni bil že več let tako izvrsten. Kakovost iu barva češkega hmelja bo prvovrstna in bo v polni meri zadovoljila domač in inozemski konzum. Če bo še zanaprej ugodno vreme, bo letos hmeljevega pridelka v Češkoslovaški republiki približno 140—150.000 stotov po 50 kilogramov. Nemčija. Samo na Virtemberskem bo letos razmeroma slaba hmeljeva letina, sicer jo pa hmelj po veliki večini lep in bo pridelek zadovoljiv. Pridelali ga bodo okoli 150.000 stotov. Francija ceni svojo kmeljevo letino na približno 80.000 stotov, od teh odpade na Alzacij o 45.000 stotov. Vreme je bilo hmelju ugodno, tako da je rastlina bujna in ima mnogo cvetja. Belgija, Okoli Poperringha je rastlina lepa. Pridelka bo okoli 20.000 stotov v alost-skem okraju pa 12—14.000 stotov. Skupni hmeljov pridelek v Belgiji so ceni na 34.000 stotov. Poljska. Kakor doslej kaže, bo letos v Poljski jako dobra hmeljeva letina; saj je bilo vreme do malega ugodno in je rastlina pognala obilo cvetja. Pridelka bo ca. 25.000 stotov. Anglija, ki je izmed največjih hmelje-vik konzumontov, javlja dobro stanje kmeljevo rastline v vseh krajih in bo letošnji pridelek za tretjino večji od lanskega. Sodi so, da se ga bo pridelalo kakih 300.000 stotov. Amerika. Prokibicijski zakon jo pri-moral mnogo kmeljarjov, da so negovanje hmelja opustili in radi tega bo lotoSuji pridelek mnogo manjši kakor minula leta. Iz Rusijo ni zanesljivih poročil o on-dotnem stanju hmeljeve rastline. Ostale, hmelj producirajoče dežele, katere niso tu imenoma navedeno, kor pri splošni svetovni letini ne odločujojo dosti, naznanjajo tudi ugodno stanje kmeljnikov in pričakujejo dobro letino. g Novosadska borza z dno 23. avg. 1924. Koruza 285—290, pšenica ni notirala, oves 287—295, moka 570—580. tcndenca mlačna. g Ljubljanska borza za blago in vrednost posluje dnevno od 12—13, izvzemši sobote, nedelje in praznikov in sicer je določeno poslovanje za blagovni oddelek od 12—12.25 in za efektni oddelek od 12.35-13. Uradne ure borznega tajništva so od 9 do 14 in od 16—18, na katero naj se izvolijo interesenti obračati za vse željene informacije. Telefonske štev. so 402 in 488. g Vpisi v trgovski register. V trgovski register so se vpisali: Jadransko-posavska čev-ljarna, d. z o. z. v Kranju; >Istis« d. z o. z. za lesno trgovino in eksport v Ljubljani; podružnica Merkantilne banke v Ribnici. g Poravnave. Poravnalno postopanje Ignacija Ravnaka, posestnika v Lindeku pri Fran-kolovem je ustavljeno; uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Karla Rayerja, trgovca v Mariboru; potrjena je poravnava, ki se je sklenila med Jurijem Miheličem v Starem trgu in njegovimi upniki. g Naš uvoz v prvem tromesečju t. 1. V prvem tromesečju 1. .1924. je znašal naš uvoz 1 miljardo 928 mili jenov 57.415 dinarjev. Ker je bila vrednost izvoza znatno večja, je izkazovala torej v prvih treh mesecih t. 1. bilanca naše zunanje trgovine aktivnost, kar je vsekakor razveseljiv pojav. g PoštnoČekovni premet v juliju 1924. Iz podatkov ministrstva za pošte in telegraf je razvidno, da se je izvršilo pri vseh poštno-čekovnik zavodik v državi tekom meseca julija 320.581 vplačil v skupnem znesku 1 mi-ljarde 413 milijonov 98.461 dinarjev, izplačil pa 151.878 v znesku 1 miljarde 465 milionov 263.643 dinarjev. Skupni promet je torej znašal v juliju t. 1. 2 miljardi 878 milijonov 250 tisoč 33,9 dinarjev napram 2 miljardi 645 milijonov 673.351 dinar v juniju t. 1. — V prvik 7 mesecik t. 1. je dosegel čekovni promet vsoto 17 miljard 40.8 milijonov dinarjev. V celem 1. 1923. je znašal promet 26 miljard 399.6 milijonov dinarje. g Škodo po poplavi. Po uradnik podatkik znaša škoda, ki so jo letos povzročile poplave, neurja, toča in druge vremenske nezgode, ogromno vsoto 612 milijonov dinarjev, od česar odpade samo na škodo po poplavi 383 milijonov dinarjev. Najbolj je prizadeta županija Osijek. g Potovanje jngoslovanskih gospodarskih šntorc3cntov na Češkoslovaško. Dodatno k pozivu z dne 11. 8. 1924 pošilja Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, glede poseta praškega velesejma še naslednje podrobnosti: Udeleženci iz Slovenije bodo odpotovali iz Ljubljane dne 19. septembra z brzovlakoin ob 12.2, iz Maribora ob 15.37. Prihod v Prago dne 20. septembra ob 6.28. Vsi morajo imeli velesejmsko legitimacijo, ki jo je dobiti pri vseh češkoslovaških konzulatih po 20 Din. Legitimacija jim daje pravico do 50 odstot. popusta na vseh železnicah SHS in do 33 odstot. na vseh češkoslovaških železnicah. Velesejm-r, k a legitimacija bo veljala, ako bo imela pečat češkoslovaškega konzulata, napram češkoslovaškim oblastvom za češkoslovaški vizum na polnem listu. V soboto dna 19. septembra bo pregled Prage. V nedeljo, pondeljek, torek (21., 22. in 23. septembra) pregled velesejma in nekaterih industrijskih in bančnih podjetij. Sreda, četrtek in sobota (25., 26. in 27. septembra) so določeni za poset raznih industrijskih centrov Češkoslovaške republike. Tudi pri vseli tek potovanjik bodo imeli udeleženci do 33 odstot. popust na železnicah. Pri pregledu industrijskih podjetij bodo udeleženci deljeni na" več skupin, po zanimanju posameznih udeležencev. Zato se bo tudi poset raznik industrijskih centrov vršil po skupinak, kar bo posameznikom omogočilo točnejši vpogled. Nameravana je organizacija naslednih skupin: 1. za tekstilno blago, 2. za kovinsko industrijo, stroje' in elektrotehniko, 3. za galanterijo, steklo in draguljev, 4. za kemično industrijo, 5. za glasbene instrumente, 6. za igrače, 7. za industrijo kož in kožnih izdelkov, 8. za grafiko, papir in potrebščine za šole in urade. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prosi, da se ji interesenti prijavijo najkasneje do 10, septembra 1924 in da pri prijavi navedejo, za katero stroko se interesirajo, da bo mogla pravočasno o tem obvestiti pripravljalni odbor v Pragi. g Srednja strokovna šola za drvarsko industrijo v Drvaru (Bosna) se otvori v začetku šolskega leta 1924-25. Namen šole je, da vzgoji teknicno-gozdno-manipulativno in komercialno izvežban naraščaj za uprave lesnik podjetij. V šolo se bodo sprejemali dijaki z dovršeno 4 razredno gimnazijo ali trgovsko šolo in s položenim nižjim tečajnim izpitom. Začasno bodo dobivali dijaki hrano v uradniški menzi proti plačilu 450 Din mesečno. Stanovanje dobijo lijaki brezplačno v šolski zgradbi. Posteljnini in dva para perila mora prinesti vsak s seboj. Prošnjo za sprejem v šolo je predložili najkasneje do 6. septembra t. 1. Ministrstvu trgovine in industrije, oddelku za Bosno in Hercegovino v likvidaciji v Sarajevu. Prošnji je priložiti: 1. šolsko spričevalo, 2. zdravniško spričevalo. Dijaki, katerim bo naznanjeno, da so sprejeti v zavod, se morajo prijaviti pri šolskem ravnateljstvu v Drvaru najkasneje do 20. septembra. Reden pouk se začne 22. septembra 1924. šola traja štiri leta. g Letošnja žetev pscnico v Italiji. Letošnja žetev pšenice v Italiji je dala 48 milijonov met. stotov. Ker znaša letna potreba pšenice v Italiji 75 milijonov met. stotov, bo morala Italija za kritje uvoziti še 27 milijonov met. stotov. kar ie zelo neueodno za bilanco ita- lijanske zunanje trgovine, ki je že itak zelo pasivna. g Čehoslovaška italijanska trgovina. V; prvih petih mesecih 1. 1924. je uvozila Italija iz ČehoslovaŠke blaga v \ rednosti 85 milijo-nov lir, izvozila pa je za 58 milijonov lir. Razlika med uvozom in izvozom znaša 27 milijonov lir. — Med uvoženimi predmeti so predvsem slroji in njihovi deli za 18 milijonov; sladkor 8 milj., stekleni predmeti in kristal 7 milj., celuloza 7 milj., semena 3.5 milj. — Med glavno izvoženo blago spada predvsem: žito 9 milj., surove kože 6.5 milj., pše-nična moka 6 milj., suho sadje 4 milj., konop-nina in riž 3.5 milj, umetna svila in odpadki 3 milj. g Pridelek bombaža v Turkestanu. Po po. datkih osrednjega komiteja za bombaž, se je izdelalo v vseh tvornicah Turkestana 1 milj. 700.000 pudov bombaževe niti in pridelalo 4> miljone pudov semena. V Rusijo je bilo odposlanih 3105 vagonov bombaževe niti. Tovarne za olje so producirale 700.000 pudov olja in 70.000 pudov mila. — V prelekleni letu je bilo obdelanih v Turkestanu 152.000 desjatin, kar odgovarja 50 odstot. predvojna posejane površine. Pridelek bodočega leta se računa na 12—13 milijonov pudov bombaža. »DRUŽINSKA PRATIKA« za leto 1925 J®" JE IZŠLA -m: in se pričenši 9 prihodnjim tednom dobiva v vseli knjigarnah in trgovinah z galanterijskim blagom. CENA IZVODU 5 DIN brez poštnine. RAZPRODAJALCI DOBE ZNATEN POPUST! Prosveta. pr Ruski slikar Orlov umrl. Iz Moskva poročajo, da je to dni tamkaj preminul1 znani ruski slikar Orlov. Rodil so je L 1863. Slovel je širom rusko zemlje in preko njenih' mej po svojih številnih slikah iz ruskega kmetiškega življenja preteklih časov. Rad je hodil med preprosto ljudstvo in ž njim živel. pr Janačkovo novo delo. Znani češkt skladatelj Leoš Janaček je pravkar dovršil svojo suito za pihala. Imonoval jo je »Mladost«. jeseni bodo predvajali njegov najnovejši kvartet za gosli. pr Odobrena šolska knjiga. Ministrstvi za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je odobrilo knjigo »Matematične tabele«, ki je sestavil prof. Ivo Tejkal, kot učno knjigo za tehnično srednjo šolo Ln za vse obrtne stro-j kavne Šole. pr Vodstvo v razstavi češke modoma umetnosti je danes v nedeljo ob enajstih. — Opozarjamo na to obiskovalce velesejma, ki jim je dana lepa prilika, potom predavanja in ogleda slik, kipov, grafiko in arhitekture, seznaniti se s poti in stremljenji češke upod. umetnosti. pr Cerkvena umetnost. Razstava cnr. kvenili paramentov, ki jih jo naredila bratovščina sv. Rešujega Telesa za ubožne cerkve ljubljanske škofije, bodo letos prav iste dni, kakor lani, namreč od 6.—10. septembra. Ker bo v onem času v Ljubljani prvi slovenski Marijanski kongres, bodo udeleženci imeli ugodno priliko, da vidijo, koliko krasnih paramentov so je naredilo s pomočjo malih prispekov, ki jih darujejo udje bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Razstava bo v T. nadstropju v Alojzijevišču, Poljanska cesta št. 4, in bo odprta vsak dan od 8.—12. ure zjutraj in od 2.-6. ure popoldne. Po sveto. — Jubilejni kongres češkoslovaško ljudske stranke. Češkoslovaška ljudska stranka priredi 7. in 8. septembra t. 1. povodom 25 letnico obstoja moravsko-šlezijske krščan-sko-socialno stranke jubilejni kongres na Velehradu. Svečanostni govor bo imel min. rnsgr. Šramek, ki bo razpravljal o pomenu socialno-rcformatoričnega gibanja v češkem narodu v preteklosti ter o njenih nalogah za bodočnost. — Ustoličenjc patriarha v Peči. K usto. ličenju je po ministru ver povabljena tudi mestna občina ljubljanska. Na vabilo jo vladni komisar dr. Perič odgovoril z naslednjo brzojavko: «Gospodu ministru ver dr. Antonu Korošcu, Beograd. — Zahvaljujoč se za čast povabila sporočam v imenu mestno občine Ljubljano na j iskrene jšo častitko vsemu pravoslavnemu svetu našo države k zgodovinskemu dejstvu ustoličenja srbskega pravoslavnega patrljarha po prekinjonju več nego 150 let. Ker mi radi uradnih poslov ni mogočo osebno prisostvovati velikemu in ponosnemu momentu ustoličenja Njegove Svetosti patrijarha Dimitrija v Peči, Vas, gospod minister, prosim biti moj posrednik in sporočiti Njegovi Svetosti gospodu pa-trljarhu. da so njegovi častitljivi os^bi klanja slovensko glavno mesto Ljubljana, rndnjnč «0, da so naši pravoslavni bratje in sestro doživeli dan zopetnega ustoličenja lastnega vrhovnega poglavarja svojo cerkvo in da je ia njih najvišji cerkveni knez sin lastnesra naroda.« Sprejme se 16—17 letna ritalfllPO poštena in mar-UctVlILd Ijiva, deloma k otročičem in v oporo gospodinjstvu. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 4930. Samost. mlinarja za eksporhii paromlln takoj sprejme UPRAVA VELE-POSESTVA BELTINCI (Prekmurje). 4931 ISCE SE DOBRA KUHARICA z večletnimi spričevali. Pridnost, snažnost in poštenost predpogoj. Naslov v upravi lista pod številko 4999. nilolro nižjih razredov UIJdKd SPREJMEM na hrano in stanovanje; soba je lepo svetla in zračna, z električno razsvetljavo. - Naslov v upravi pod štev. 4852. Sprejme se takoj kotlar. pomočnik dobro izvežban. "3BC FRANC, ŠRAMEK, kotlar, TR21C. 5012 B«« B Lanena konoplja Narodno gledišče. Nedelja 24, avgusta opera: Gorenjski slavček, narodna opera. Začetek ob pol 8. zvečer. Nedelja 24. avgusta drama: Firma P. B., veseloigra, začetek ob 8. uri zvečer. »Gorenjski slavček«. Danes v nedeljo ob pol 8. uri zvečer se poje v Narodnem gledališču v Ljubljani priljubljena Foersterjeva narodna opera »Gorenjski slavček«. O veliki priljubljenosti te opere naj priča samo dejstvo, da je bila v teku dveh let vprizorjena na našem gledališču že 33 krat. Glavno vlogo Minke poje ga. Lovšetova kot gost, Franja pa g. Banovec. Vse ostale vloge so v navadni v resnici dobri zasedbi. Drama pa vprizori danes zvečer veleza-fravno ameriško veseloigro »Firma P. B.« v režiji g. Putjate. Predprodaja vstopnic za obe nedeljski predstavi se vrši v opernem gledališču in sicer od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoldne, ter od 7. naprej pri večerni blagajni v opernem, v dramskem gledališču pa od pol 8. dalje. KNJIGA « V LJUBLJANI (400 strani in 25 ilustracij) — se dobi broširan z izvirno sliko na platnicah za 60 Din, v izvirni vezavi za 80 Din, po pošti 3 Din več, in sicer v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni, pri Ničmanu in v Novi založbi, v Mariboru v Cirilovi knjigarni, v Celju pri Gorišek-Leskovšku. Prosvetna zveza v KATOLIŠKIM PROSVETNIM DRUŠTVOM. Na prošnjo Pripravlialnega odbora za I. Marijanski kongres 6. do 8. septembra v Ljubljani poživljamo vsa včlanjena društva, naj z vso vnemo in požrtvovalnostjo poskrbe, da bodo častno in številno zastopana na Marij, kongresu. Ponovno naj vabijo člane in prijatelje društva, da se priglasijo in udeleže pod z a s t v o društva kongresa vsaj na praznile 8. septembra, ko bo svečan sprevod z Marijinim kipom od Križank na Rakovnik. — Naj ne bo katol. društva, ki ne bi takrat imelo svoje zastave in nekaj zastopnikov (po možnosti v narodnih nošah), zlasti pevcev, v sprevodu, ker po udeležbi bodo mnogi sodili vrednost društva. Natančnejša navodila in pojasnila slede r kratkem. Vostnika 1923. 1.. štev. 1, 2 ni mogoče več dobiti, ker je takrat izhajal še kot priloga »Slovenca«. Ker smo to že parkrat objavili, ne bomo odslej nič več odgovarjali na na-ročbe in reklamacije teh dveh številk. Društveni občni zbor v septembru. Opozarjamo na g§15. in 18. enotnih pravil in na t. 76. do 86. poslovnika, po katerih naj sc vrše občni zbori v septembru (z volitvami). Ob tej priliki naj tudi tam, kjer še doslej tega niso storili, uvedejo nove enotne poslovne knjige, preurede društvo po novem poslovniku, poskrbe za sprejem novih enotnih pravil, ustanove prosvetni okraj (preglejte lanski in letošnji Vestnik!), da bo letošnji občni zbor zveze (v oktobru ali novembru) mogel kon-štatirali končno izvedbo reorganizacije. Knjigo o Katol. shodu 1923, prof. Dolenca: Izbrane spise dr. Kreka, poslovnik Prosvetne zveze, društvene poslovne knjige, Vestnik i. dr. potrebščine za društva dobite v pisarni Prosvetne zveze (Miklošičeva cesta 7, priti.) vsak dan. Delavna društva skrbe predvsem za urejeno in točno poslovanje. Ali ste že plačali članarino za 1. ti92:]. in 1924.? Tajništvo Prosvetne. C W C & & Cerkveni vestnik. c Pastoralna konferenca za radovljiško dekanijo bo v Ratečah dne 3. sept. ob 12. c Evharistični shod na Vrhniki dne 16. in 17. avgusta Jfe pokazal, kako veliko moč ima verska ideja, zlasti evharistična pobož-nost. Kljub nestalnemu in neugodnemu vremenu, kljub slabim in daljnim potom je zbral shod nepričakovano lepo število udeležencev od blizu in daleč. Celo noč je bilo Najsvetejše izpostavljeno v župni cerkvi Sv. Pavla, kakor tudi pri Sv. Trojici. Pri Sv. Pavlu je bilo češčenje samo za moške, ld so se v naravnost obilnem številu vrstili uro za uro v glasni skupni molitvi. Cerkev sv. Trojice pa je bila vso noč polna pobožnega ženstva. Ta skrita pobožnost je dosegla višek, ko je pri Sv. Pavlu do tisoč petsto mož skupno pristopilo k sv. obhajilu, še več pa istočasno žensk pri sv. Trojici. Vseh svetih obhajil moremo računiti ta dan nad pet tisoč. Preroditi vse v Kristusu po presv. Evliaristiji, to geslo Pija X., jo spričo globoko zasnovanih slavnostih kot stanovskih govorov moralo pognati korenine v srcih udeležencev. Sto mlajev, 20 kolon s pomenljivimi napisi in simboli, venci in šopki, zelenje in cvetje, zastave in luči, dve lepi procesiji, slavnostni govorniki: vse to je slavilo v mali ho-stiji skritega Boga. Veličasten je bil ta zunanji izraz tega, kar je čutilo srce ob teh dneh in kar more spričo tako lepega in dolgotrajnega spomina vrednega shoda prevzemati srca vseh udeležencev, izraz poživljene, osrečujoče vere in vnete ljubezni do evharistične-ga Kralja. Najbolj iskani izdelki Mestne lekarne v Zagrebu so: Iron proti slabokrvnosti, Markove kapljice za želodec, Reumatis proti trganju in revmi, dr. Hiiviieka čaj za čiščenje. Da se občinstvu olajša nabava in prihrani poštnina, je sedaj za Ljubljano in okolico glavna zaloga teh zdravil v lekarni L e u s t e k. Dijaški vestnik. ~~ Veronika Descniška v Kamniku! Kamniška podružnica S. D. Z. bo igrala v nedeljo 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Kamniškem domu v Kamniku »Veroniko Deseni-ško«. Bfesejma i Najmodernejše svilene jumperje in jopce, gladke in thutar.kamen vzorce, v veliki izbiri od 180 do 390 Din. — Trgovcem znaten popust! .. Sv. Petra cesta štev. 29. Turistika in šport. S. K. Mladika objavlja, da se naj pridejo vsi člani omenjenega kluba slikat danes, dne 24. avgusta dopoldne po deveti sv. maši na domače igrišče. — Drugič naznanjamo, da prekličemo to, kar smo zadnjič pomotoma poročali v S. K. Primorju. Za revanšno tekmo Admira : Ilirija, ki se jgra danes ob 17. uri na športnem prostoru Ilirije poleg velesejmišča, se vrši predprodaja vstopnic še danes od 9. do 11. ure v trgovini J. Goreč. Mladinske vstopnice se dobe popoldne pri dnevni blagajni. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Juniorji, Ilirije igrajo danes ob 9.30 v slučaju ugodnega vremena prijateljsko tekmo s SK Krakovo. Admira (Dunaj) : Ilirija 6:0! Prvo gostovanje dunajske Admire je doneslo Iliriji porazen izid 0 : 6. Na težkem, razmočenem terenu so predvedii Dunajčani krasno pozicijsko igro, napram kateri je bilo primanjkljivo sestavljeno moštvo Ilirije mnogokrat popolnoma brez moči. Ni pretirano, ako rečemo, da tako smotrene, za ciljem po najkrajši poti stremeče igre ni privedel na naših igriščih še noben gost. Dovršeno ravnanje z žogo je združeno z brezhibnim placiranjem, energičnim startom, največjo hitrostjo in prodorno silo. Ilirijansko moštvo v včerajšnji sestavi napram temu protivniku že vnaprej ni imelo nikakega izgleda na uspeh. Razen tega so bili nekateri igrači daleko pod formo, ki so jo pokazali v pomladni sezoni. Poskus z Dolinarjem, ki je nastopil po daljši bolezni, se ni obnesel, desna stran napadalne vrste je bila nemogoča. Končno sodbo hočemo izreči po današnji revanšni tekmi. Ilirija nastopi danes z močno spremenjenim moštvom, od katerega pričakuje uspešnejše igre. JCaiinleresantneiši objekt XX? svetilnik J/lit? m č2ko5.ade paviilcn 3C. s? pred sodišča. Izjava. Podpisano društvo Krekova mladina izjavlja, da nima nikakih zvez z upravo brošure »Mobilizacija poštenjakov« in so se izvršile zadnje terjatve brez njene vednosti in dovoljenja. Za Krekovo mladino: Franc Kordin, predsednik. Prostovoljno gasilno društvo Ko zarje-Podsmreka vabi p. n. občinstvo na vrtno veselico, ki jo priredi dne 24. avgusta ob 15. uri, pri ge. Ivani Kušar, gostilničarki v Kožarjih (Dolgi most). Na veselici sodeluje polnošte-vilna železniška godba. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Podružnica Jugoslovenske Matice v Zagorju o. S. priredi dne 8. sept. 1924 tombolo spojeno z vrtno voselico. Polzela. V nedeljo dne 31. avgusta bode ustanovitev »Tovarniškega gasilnega društva« na Polzeli pri Celju. Ob 3. uri popoldne prosta zabava z bogatim vzporedom na vrtu oziroma v prostorih g. Cimpermana. Prosimo, da sc naj druga društva na to ozirajo. Najvljudneje vabimo vsa bratska društva ter naklonjeno občinstvo na 1o prireditev, ki (■•(' vrši ob vsakem vremenu. — Prip. odbor. Zaradi nevarne grožnje. Lorenc Lavrič iz Kodeljeva ima zelo hudo jezo na svojo mater in sestro, in sicer radi tega, ker jima je oče izročil posestvo. Mož je precej silovite narave iu je bil obložen, da jo grozil domačim z umorom in zažigom. Napadel je ludi Fran-čiško Lavričevo po glavi, vdrl jc v hišo, kjer je razbil vežna vrata, omaro, svetilko, več kozarcev iu steklenic in krožnikov, ter je napravil precej občutno škodo. Pri obravnavi se je zagovarjal, da ie bil tako pijan, da se sploh ne spominja, kaj je govoril in počel. Priznal pa je, da se s svojci res ne razume, ter je navzočim celo zagrozil v sodni dvorani, da jim bo že še pokazal, pričam p;i je cčital, da so pristranske. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe in v povračilo stroškov in škode. Všteje pa se mu v kazen preiskovalni zapor od 26. julija. Nepreviden šofer. Šofer France Močnik je vozil z avtomobilom svojega gospodarja, posestnika in lesnega trgovca na Trati in v Škof-ji Loki, Franceta Calearija, svojega gospodarja v družbi treh gostov z ljubljanskega velesejma domov. Kljub temu, da je gospodar opozarjal šoferja, naj vozi previdno, posebno ker je gorenjska cesia sedaj zelo živahna, je trčil avto nedaleč od »Slepega Janeza« v kolesarja Kogovška, dasi je vozil ta na pravilni strani in ob robu ceste. Kogovšelc je treščil s tako silo v cestni jarek, da je obležal za par tre-notkov nezavesten; vendar pa k sreči ni dobil težjih poškodb. Avlo se je vozil naprej, Ko-govsek pa je šel na postajo Dravlje, kjer je tamošnji železniški uslužbenec telefoniral železniškemu čuvaju pri prelazu državne ceste čez železnico, naj ugotovi ta avto. Še predno ]>a je Močnik, ki ni uiti opazil, kaj se ie pripetilo, pripeljal do prelaza, je imel še en in še hujši karambol. Trčil je v voz posestnika Antona Zivalice, kljub temu, da sta šofer in lastnik dajala še pravočasno in zadosti močna znamenja. Zaletel se je avto v voz s tako silo, da se je na mestu obrnil. Pri obravnavi je bil končno šofer Močnik obsojen radi obeh nerodnosti na 500 Din. Caleari pa je bil oproščen, ker se je ugotovilo, da je svojega šoferja ponovno in resno opominjal, naj previdno vozi. Pri vzklicni obravnavi je zahteval državni pravdnik, kateremu so se pridružili tudi zasebni udeleženci, da se obsodi tudi gospodar Caleari. Po dolgi razpravi pa je bil Caleari iz zgoraj navedenih dokazil ponovno oproščen, zasebni udeleženci pa so bili zavrnjeni. lj Tatvine na velesejmu. Kljub vsej paz* Ijivosti varnostnih organov in sejmskih stražnikov se vendar izvrši na sejmu še vedno dovolj predrznih tatvin. V higijenskem paviljonu je bila ukradena Minki Zupančičevi iz ročne torbice usnjata listnica, v kateri je imela okrog 400 din. Listnico, seveda prazno, so našli na sejmu ne daleč od vinskih paviljonov, kjer se je pomešal žepar prejkone med vesele pivce. — V istem paviljonu je bila ukradena iz žepa suknjiča trgovcu Matiji Tirnerju srebrna škatlja za cigarete z monogramom >M. T.«, vredna 250 Din. — Pa tudi ponoči skušajo tatovi vdreti v paviljone in ukrasti, kar so si podnevi izbrali. Več takih nočnih plic so že prepodili. V paviljonu »I«, iz oddelka tvrdke »Petovia« so bile kljub pozornosti ukradene Francetu Pernaču 4 črne usnjate listnice, vredne 280 Din. — V paviljonu »H« pa je bila ukradena kontoristinji »Jugoslovanske obrtne zveze«, Frančiški Knezovi usnjata ročna torbica, v kateri je imela 170 Din gotovine, sejmsko legitimacijo in nekaj drugih listin in zapiskov. — V paviljonu »E« je bilo vlomljeno v pisarno Milana Kersnika, vodje tvrdke za pohištvo Remec et Comp. Vlomilec je vlomil z železnim orodjem v pisalno mizo. Toda njegov trud je bil zaman, ker so k sreči že zvečer odnesli ves skupiček domov. Vendar pa je napravil vlomilec v paviljonu škode okrog 300 Din. na javni poziv atleta Vaš poziv, ki ste ga objavili dne 22. t. m. v dnevniku »Jutro«, sprejemam, kljub temu, da ga smatram za poizkus škodovati S. K. Slovanu, kateremu v korist nastopam. Izjavljam, da se smatram za najmočnejšega atleta in hočem lo tudi Vam pokazati. Zato Vas vabim, da se v nedeljo javite v Narodnem domu in se na prireditvi poizkusite z menoj. — Za vsako točko mojega sporeda, ki jo Vi napravite, Vam izročim vse svoje diplome iu Vam prepustim naziv prvaka v težki atletiki. Če se odzovete mojemu vabilu, sem pri« pravljen dvigniti težo, ki jo dvignete Vi in še Vas povrhu in z vsem skupaj plesati kolo. Prav žal mi je, da Vam kot gost S. K. Slovana ne morem ponuditi tudi denarus nagrade. Prepričan pa sem, da se ldjub temu odzovete. Izjavljam pa, da sem Vas pripravljen sprejeti samo na prireditvi imenovanega kluba, iu odklanjam drug prostor, kjer bi so delalo z menoj mogoče kak dobiček. Kvečjemu bi sprejel prostor, kamor bi moglo priti občinstvo brezplačno. Končno poživljam vse atlete, ki mislijo, da me morejo nadkriliti, na tekmovanje. -Na svidenje! Marjan Matijevič, prvak v težki atletiki. Izgubita se je večjo vsota denarja od Sp. Hrušice do Fužin. Naj se vrne proti nagradi v naši upravi. POLDE VILIIAR MARICA VILHAR roj. JAKUSCH poročena. Vel. Otok pri Postojni Ljubljana V Ljubljani, dne 24. avgusta 1925. Eleganten BREK. kočija, seno in detelja naprodaj. - Naslov v upravi lista pod šiev. 4997. ZAČETNICA se sprejme. — Ponudbe na: Hotel : ŠLON«, Ljubljana. 4912 Lepa mesečna SOBA se odda dvema gospodoma s 1. septembrom. — Naslov v upravi lista pod štev. 4957. Strojnidelavec kateri jc vešč vseh mizarskih strojev, se sprejme takoj. — J. ČERNE, Dunajska cesta št. 28 - Ljubljana. 5007 Kmečko dekla 15—16 letno, zdravo, poštenih staršev, se sprejme pri boljši rodbini z 1 otrokom za vsa domača dela. Lepo vedenje in ljubezen do otrok pogoj, Oskrba dobra, plača po zmožnosti. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4986. ftlanufakturistinja starejša, dobro izvežbana moč, vešča samostojnega vodstva trgovine, želi mesta po-slovodkinje ali kot prva moč. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »Bodočnost*. Dobra in vestna KUHARICA in gospodinja želi službe v večjo hišo na deželo do 15. septembra. — Naslov pove uprava pod številko 4998. Ž E NIT E V. Obrtnik najlepše dobe z nekaj premoženja želi poročiti bolje situirano gospodično ali vdovo. Najraje s posestvom ali kako obrtjo. Resne dopise na upravo »Slovenca« pod »Srečna bodočnost«. mebl. ali prazno, išče starejši gospod. Ponudbe pod »Uradnik« upravi. Slnoriro za eleklrotelmič. flPUCSI? d obrt sprejme Al. Arhar, Sp. Šiška, Jerncjcva 47. Pošteno DEKLE, ki zna kuhati. in opravljati druga hišna dela, se sprejme. Naslov v upravi lista pod štev. 5000. KROJAŠKEGA icni samo prvovrstno moč, sprejme takoj Ivan KAJNC, kro-jaštvo, Vevče — Dcv. Mar. v Polju. 5020 MLADENIČ, 28 let, s krasnim posestvom na Gorenjskem se želi seznaniti v svrho ž c n i t v c s pošteno kmetsko gospodično, izobraženo v gospodinjstvu in z nekaj gotovine. — Resne ponudbe s sliko na upravo lista pod šifro »ZVESTOBA« Vzamem enega ali dva rti Siiri na hrano in stali 9] (SKd novanje. Ev. in-štrtikcij.i v hiši. - Naslov v upravi lista pod štev. 5014. Na hrano in stanovanje se sprejme v bližini tehnične srednje šole DIJAKINJA oz. DIJAK. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4980. j se sprejme na stanovanje in hrano. Elektr. razsvetljava, glasovir, event. instrukcije v hiši. Naslov pove uprava štev. 5011. GATERT -'TA k polnojarmeniku išče GLOBUS, konzervna tovarna d. d. nn Vrhniki. Prednost imajo samci. Plača po dogovoru. Stanovanje da tvrdka. Nastop takoj. Reflektira se samo na prvovrstna moči, l;i so delale v velikih obratih. 5023 Hfanca oženjenega, sc sprejme h konjem. Plačilo po dogovoru. Žena in odrasli otroci dobijo zaslužka. - Ponudbe na upravo vckposestva Platna, posta Šmartno pri Litiji. 4947 leč'; se več GOSPODOV na detn. preprosto hrano. Vpraša se: Križevniška ul. 10/11. Kdo rabi spretne iu marljive mizarje za na dom, eno ali več moči? Izvršuje re pohištvo vseh vrst, stavbena dela, kakor tudi vsa mlinska dela, posebno domači mlini: na pdjtelne, na rolco, za vite! ali motorje. -- Cenicne ponudbe na FR. VORŠ1CA naslednik. Maribor, Slomškov trg štev. Id. 4987 DR. MED. UNIV. Eleonora jdMu-Mi uyci zopet redno oni i ni rn od 25. t. m., Miklošičeva 6/11 novo najzanesljivejše sredstvo: U hišnim in poljskim MIŠIM. Izdeluje oddelek RATOL Ve-terinarije kem. d. d. Zagreli, Bienička 21/1. Znižana cena. Ena steklenica z zavojnino i" poštnino, če se denar potlje naprej, 22 Din, po povzet]« 28 Diu. - Dobiva sc tudi v vseh lekarnah in drožerijah- Pozor! Izdelujem Pozor! GORNJE DELE po meri in naročilu. Dobijo sc že izgotovljeni v zalogi- • Se priporoča za naročil' Franjo KRENČIČ, čevljar -Zagorje ob Savi. 4930 Stev. 198. seovenec, ara z*. avgusta um. Stran ft nn^nS^ Zaradi smrti or- rt£3&gJ>I\)a gani3ta Antona Stranjšak je razpisana služba mežnarja in organista pri župnijski cerkvi Sv. Ru-pert nad Laškim na Štajerskem. Prednost imajo taki, ki bi prevzeli tajništvo v dveh obfinah, ki sta v župniji. Je stanovanje, gospodarsko poslopje, nekaj zemlje, trojna zbirka ter postranski zaslužki. - Prosilci se naj oglnsijo pri župnijskem uradu v Šent Rupertu uad Laškim. 4969 B S U 6» B (2 B fflištt! B K E E^T« E~Iš Rodovitno POSESTVO, . krasna solnčna lega, ob okr. cesti pri Mariboru, 3 orali vinograda, 6 oralov sadonos-nika, 5 njiv, veliki travniki, 3 hiše, ugodno naprodaj. -Pojasnila daje ŠEPEC, Ma-ribor, Grajski trg 2. 4727 BsifiaDBaErsifiBBBUBBian 12 dobro ohranjenih cerkvenih NAPRODAJ HC Nahaja se ob tramvajski progi Vojna akademija—Senjak. VeliCina okoli 4000 kv. metrov. Hiše iz trpežnega ma-terijala z 10 sobami in drugimi prostori, kopališče, vodovod, razsvetljava, telefon, terasa. Posestvo leži ob treh ulicah. Lep vrt, zimzelen, oddaljeno od prahu. Primemo za rodbine, sanatorij ali delavnice ozir. skladišča. Posestvo je nezadolženo, vsa kupnina se mora po pogodbi plačati v obrokih. — Interesenti naj se obrnejo na: Direkcijo BIROJA REKLAMA v Belgradu, Knez Mihajtova ul. 11. 5025 aaaaranBar^mnT^s^ni PfPkSlf* Podpisani na-r I CF\i.ir. znanjam, da se na moje ime ne more sklicevati nobeden ali kaj naročati, ker jaz nisem nikdar in za nikogar plačnik brez moje vednosti in mojega naročila. IVAN MART1NC, slikarski mojster, Ljubljana. 4991 iz mecesnovega lesa jo J naprodaj. - Župni urad ! ŠENT VID nad Ljublj. ! BBBBBBHffiiBBBHaiBBaBB JAVNA PROST. DRAŽBA se vrši dne 24. in 25. avgusta 1924 od 9. ure dopoldne naprej v Ljubljani, nasproti ve-iesejma. - Prodajalo se bo: 16 različnih motorjev (moto-cikljev) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na navadna dvokolesa, več šivalnih slrojev za šivilje, krojače in čevljarje; kdor rabi otroški voziček, naj ne zamudi prilike, ker se bo prodajalo veliko različnih otroških vozičkov po čudovito nizki ceni; dalje 5 avtomobilov, 4 stružnice za železo, pripravne za male mehanike, pneumatika za dvokolesa, zračnice že od 12 Din, kar-bidne svetilke itd. 4897 BENZ, 10 KS, proda JAKIL, Poljanska cesta 13. 4993 Proda se: in kuhinjska OPRAVA, vse skoraj novo. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4996. PRODA ŠE"" V i stanju znamke « : ;!■ «. Cena 1750.— Din. Naslov se izve pri AIo-ma Comp., Ljubljana. Bukovih drv ter BUKOVEGA OGLJA -vsako množino kupim. Ponudbe s ceno franko vagon pod «DRVA« 5024 na upravo PRODAM LEPO POSESTVO v ravni legi pri okrajni cesti 5 min. do pošte, šole in farne cerkve, primerno za obrt, veliko gospodar, poslopje, zidano in obokano, njive, travnik, gozd in vinograd, vse lepo doma. Meri vse skupaj 8 oralov. Cena 120.000 Din. Kupec naj piše takoj na Ant. Kidrič, pošta Makole pri Poljčanah. 4985 Klavir (črn) (Stutzflugel) dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov pove uprava lista pod štev. 4992. BILJARD dobro ohranjen, takoj naprodaj. Pripraven za razna društva. Naslov pri upravi. 4951 SUHA, kupi vsako količino po zmerni ceni FRANJO K A A* BIČ, Ljubljana, Poljanska cesta 18. 5013 srednje in velike, za železni no kupi šošterič, Petan & Erkcr. IS5F- 4 sobe takoj kateri kupi HIŠO, pripravno za vsako obrt, z velikim vrtom, v Mariboru. - Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru, Aleksandrova c. 6/1. " STANOVANJE * MARIBORU v sredini me-tla, I. nadstropje, 5 sob in priti':line, najemnina zmerna, se zamenja s primarno enakim v Ljubljani. Po*oj odkup jtlav.-.virja. — Ponudbe na upravo pod «JESEN«. PRAZNO SOBICO v okolici Trga Tabor išče mirna starejša gospodična, ki je ccl d.m odsotna in bi dala Kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. - Ponudbe pod »Šivalni stroj* štev. 4906 na upravo »Slovenca«. različne vsebine (zabavne, medicinske, tehnične, nabožne i. d.) v različnih jezikih, neke večje razpuščene knjižnjice, se prodajo f>o dogovornih cenah. Za ogled so na razpolago v tiskarni OALE ped Rožnikom pri Ljubljani. 4890 Prvovrsine premoge po nanlgodneJMh cenah ln plačilnih pogojih dobavlja Dom. Čeb!n trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova 1/13. "Enonadstr HllA z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska ccsta 10. 4182 Trgovina perila S Hed. Sare prslnks in likataita Sslenburgova u!. 5. modistka, Slari tig St. 21, prodaja nakitena slamnike in prazne po lastni ceni; dalje bsle klobuke, cblilte, od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din, različne druge barve pa po 150 Din. . 4732 pleskar, sobo- in črkeslikar, Selo št. 30 pri Ljubljani, se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. 4956 Cene nizke! »Sirius« gazolin aparat za proizvajanje svetilnega in kurilnega plina, dobro ohranjen, koinpl., se proda. Na- 1 m* prostora in je pripravna za obrt in razsvetljavo. - Pi- smena pojasnila daje KNLZ LEO — ' l- trg štev. 3/1 If Ljubljana ■ 3/111. POZOR kovaški laje , k Ceno! TURŠKO ZMLETO KAVO, SRBSKO TOLČENO KAVO, Vse vrste PRAŽENE KAVE, Vse vrsto zrnate nepraž. kave razpošilja (ranko poštnine: VARDAR, industrija kave. JOVO GIGOVIC, Sušak. Ceniki na zahtevo franko. Ing. Rudolf Treo stavbenik vhod samo, Gcsposvetska t. 12. prava daje 3—4 m3 plina na uro, kar odgovarja 25-30 svetilkam po 45 H K; zahteva le ongresni 4901 Izgolovljene ostre PODKVE za zimo (grifane) na štole na vijake dobite po nizki ceni 30 K za kilogram v skladišču Poljanska cesta 59. 4933 NA.TROTJSA K0LES~\ ŠIVALNE STROJE za vsako obrt, z 10 letno garancijo, kupite po konkurenčnih cenah v trgovini PLEVEL v Preski on Medvodah. 4901 Realitetua pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 24, JSF" PRODA: Več stanovanjskih hiš v Ljubljani in predmestjih s takoj prostimi stanovanji od Din 75.000 do 300.000. Enonadstropno hišo z gostilno in trgovino sredi Ljubljane, lokali z inventarjem in koncesij, takoj na razpolago, stanovanje 4 sob prosto, Din 400.000. Posestvo z lepo, vili slično hišo 8 sob, elektrika, hlev, skedenj, svinjak, kozolec, dva orala njiv, travnikov, na Bledu za Din 150.000. Enonadstropno hišo s trgovino, takoj prosto gostilno in stanovanje ter inventar, elektrika, vodovod, dvorišče, posebej še priti, hiša, velik promet, v Mariboru Din 325.000. Kmetsko posestvo 63 oralov, dve uri od Zagorja, hiša, hlev, gospodar, njive, 70.000. Trgovsko hišo, enonadstrop., lepa sklrdišča in kleti, lepo takoj prosto stanovanje in velik vrt v Zeleni jami, Din 300.000. Dcbroidcčo restavracijo pri Celju, lepi- saloni sobe za tujce, vrt, tri orale gozda, Din 325.000. Krasno posestvo 40 oralov, arondirano, tik ceste pri Krškem, hiša, gospodarska poslopja, lep in zaraščen gozd v ravnini, 3 orale vinograda, redi se lahko 10 glav živine in 40 svinj, za Din 350.000, takoj potrebno samo polovico kupnine. T .Slovencu' imajo za našega trgovca ln obrtnika velik uspsh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom io tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej ia je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se jc izkazal Se vedno CXBMM35*iS MEŠANEGA BLAGA ali za to PRIMERNE PRO- STORE v prometnem kraju in ne preveč oddaljeno od železnice; pristopim tudi kot DRUŽABNIK primernim kapitalom. — Dopise »AGILEN« štev. 4853 uprava sprejema pod: »Slovenca«. , gospodar, poslopja, e, travniki-, gozdi, Din STAVBENO IN GALANTERIJSKO KLEPARSTVO BOHORIČEVA UL. 3 SPREJEMA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA IN SE CENJ. OBČINSTVU TOPLO PRIPOROČA cflm "1'ijjhs zidana ali amerikanska, da led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka — Franc Post tes. moj3ter, Ljubljana, kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869 OTROŠKI VOZIČKI: najce- neiSi domniSi izdnlki. DVOKOLESA: novi nadeli z dobro pneumatiko. MOTORJI: nninov. ame-r. lipa Evans, D. K. W„ Persch, Oiionette, Motorette. PNEUMATIKA: plašči, zračnice in guma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šiv. stroje vedno v zalogi - Preprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejemajo sc tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanjc. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljena, Karlovska cesta Stev. 4. 4691 RAZSTAVNI PAVILJON »F« Jlcv. 191. Kupci, pozor! Posestva, hiše, vile, mirne in žage po ugodnih cenah prodaja K. TROEA, MARIBOR. Slovenska ul 2. ELEKTRO MOTORJI elektrotehnične novosti Elektro material ELEKTRO CQMPAtW Paviljon U 332 Sv. Petra cesta 25 ZA OGLEDE, ccnitve, nadzorstva šumskih in kmetijskih veleposestev in iesnih industrij, za zanesljive kalkulacije rentabilnosti, za nakup in eks-port lesa iz Bosnc-Herccgovine v Italijo, Srbijo itd., obzirom na dobre kupčijske zveze in dolgo- ;:tnp°ripo"očavo prvovrsi strokovnjak Slovcnec, ki je že 15 let ravnatelj večjih lesnih industrij in trgovin v Bosni. Najbolje reference. — Naslov v upravi «S!ovenca« pod številko 43-9. SMIS1S SREDI MARIBORA — med novim mostom in koroško železnico — jo naprodaj m ~ ki meri 13.863 mJ in se da razdeliti na 17 krasnih stavbišč. — Oglasite se: Maribor, Magdalenski trg štev. 3. ki so dobro uvedeni pri industrijah itd. iščemo za raz-pečavanje prvovrstnega GASILNEGA APARATA »KJ0CK-OUT« po vseli večjih krajih po Sloveniji. — »MEXIDA<, družba z omej. zavezo, Ljubljana, KOLODVORSKA UL 34/11. JPavžligon is roj 529. P©5j€Jis€ Ra IJilb3fai!S!£€EQ TClCSflifnin vellffl az"3r bGIilbOlia 1 CiMililC it osia!??i ccstoMaM spcdsauctoa I. Diioč - g>2JT Vlašte« wiSšcšjv Sr,r. 4<5 m'.niuiu<» i MMwB»anBi»>s on^nKjnurvi. - i ■lUajM^mstinm jSmBmmmm«i lisičjih kož izdelavo istih, kakor vsakovrstne KOŽUHOViNE sprejema LJUBLJANA - GRADIŠČE ŠT. 1 ZALOGA MODERNIH K02UH0VIN in DAM-SKIH JOPICEV. 4913 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin, brat, svak, gospod vlakovodja juž. žel. v pok. izdihnil svojo blago dušo v' soboto, 23. avgusta ob 11. uri dopoldne po dolgotrajni težki bolezni, previden s sv. zakramenti v 41. letu starosti. — Pogreb bo v ponedeljek 25. avgusta ob 5. uri popoldne iz Ji i še žalosti, Tržaška cesta 27 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 23. avgusta 1924. LINA VERČIC, soproga. — ZDENKA, hčerka. — MARIJA VERCIC mati. — FRANC VERČIC, brat litoorna kuhinja pristna vina vedno sveie gsS jo PrEporota se DoSgi&ar Ogleite si na velesejmu v paviljonu „E" št. 92 izdelke, ki jih nudi PRAŽARNA ff ŽIKA t( Boljših žitnih kav sploh ne dohitel OGLAS. GRADSKO POGLAVARSTVO V SARAJEVU pri. redi s sodelovanjem vseh obrtno-trgovskih institucij dne 21., 22. in 23. septembra t. L veliki sarajevski sejem za živino in z živalskimi izdelki. Od občine grada Sarajeva, štev. 22.376 od 31. jul. 1924, Mm MW«DW »rv^omv^a. cca V------M —i—__,, PALfICE HOTEL „ LIS AN J" «1 VIN0D0L Pečenši od 15. septembra stana prvorazredna oskrba In SGba dnevno za osebo Daljna pojasnila dajo rada-volja Ravnateljstvo hotola U5LLA „SA^ MARINO" NOVI VINODOL (Handstrickmaschinenl Ročni pieiiim stroji nemški fabrikatj stroji m okroglo platenje (Rundsirick. masehinen) avtomatični, ameriški fabrikat; sukala (Spulmaschinen); stroji za sirovo pletenje ^^ IGLE vseh sistemov, so stalno v zalogi pri Alfreda Kozma, Osijek L, Županijska ulica 42. Glavno za* stopstvo tvrdke Felix Lederer, Wien. 3743 I žlrsiio u sIbMp. inclustrlfo z o. z. m BlelitriždB Etroie cd najmunlSih do nBjuEOjili agregatov ^niiavn materija!, bi je potreben za J" eieHfpl£nc naprave in instalacije slshtr. ccnti'aio. za katpre naprasi | brezplačno načrte in tro^Gvniiie CltiJfs proSi kurjim ocoscm Burgit zr/romji izključena, kar Je ludl plavili povod zs priljubljenost i Izvirni zaniot x 1 komadom • brczprlmcme svetovne razAlrjonoati. cga Izdelka ln • ■ • , Dinar <- — Ko^ajll Durglt (posebno velike izgotovilve) nilai5 za odstranitev obt!9Saneev (trde kož«) a!l posebno belefih kurjih o5t-s na podplatih, Izvirni zaraot z 1 komadom.............. . , Dinar 8-— Kopel si nogo Burgit krepi klo in ilvco na nogah, zabranjuje polell otlSfan]« ta oh redni porabi odstranjuje zoprni duh od potu, ne da bi kakorkill Škodoval«. kvirnl zamot.......................PUsr G-— Parile pri kupovanju nn Izvirno »anotnjo .Bnrglt* ln zavračajte ponoradh*. I'de"(l Burgll se dobivalo po vseh lekarnah, drooerljah ln zadevnih trgovinah. Kdina Izdelovalka Družba Burgit, Freilnssintr (Bnvern). P. n. bančnim za vodom ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. Knjigoveznica K. 7. O. v Kopitarjeva ulica 6/11. Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda ___________ bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom po deželi naj- m oglase pa tudi v priprosti majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj lesna is Centralna pisarna, E.j«b>tjana IžarasSta 225. Lastne parna žage in skladišča: Borovnica, Ljubljana, Podpsž in Begunje. TOVARNA zabojev po naročilu; opekarna, apnenca, UMETNI MLIN. \i mastnega impreg- Zahtevajte katalog iti cenik. - Ljubljanski velesejem PavIIfon št. £ Telefoni 540. Telegrami Kobi Ljubljana. V konkurzno maso »BISTRICA« Prva jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinaste predmete, družba z o. z. v Slovenski Bistrici, spadajoče industrijsko podjetje, sestoječe iz kompletnih strojev za izdelavo gumbov in kovinskih predmetov, z vodno silo s turbino in električnim pogonom z vsemi najemninskimi in družabnimi pravicami, kakor tudi z zalogo surovin in polfabrikatov se proda iz proste roke. Cena po dogovoru, Natančnejša pojasnila daje dr. Urban Lemež, odvetnik v Slovenski Bistrici, kot upravitelj konkurzne mase. ARNOST NEY Dioničko Društvo ZAGREB, Boškovičeva ulica 40. i «1 Krojači pozor! Javljamo, da je naša jesenska in zimska kolekcija v pripravi. Poznan je vsakemu naš nedosežni izbor štoffov in potretošeln Cene osobito prikladne. Kolekcije pošiljamo resnim reilektantom, izključivo krojačem brezplačno. NaroČite po dopisnici! ARNOŠT NEY Dioničko Društvo Šampanjec „