LJUBLJANA SKRITA, NEZNANA
Sv. Krištof za varnost
Najbrž bi lahko na prste prešteli tiste Ljubljančane, ki vedo, kaj pomeni reliefna podoba sv. Krištofa, vzidana v višini prvega nad-stropja hiše na Levstikovem trgu št...
Mož, ki je menda živel v 3. stoletju in o katerem pripoveduje legenda, da je bil bojda velikanske rasti, se je imenoval Offoros in so ga šele pozneje naredili za Christofforosa - kristonosca. Po »legendi Aurei« iz 13. stoletja sodi med tiste priporočnike v sili, ki so bili v viharnem srednjem veku najbolj iskani: če se ozrete na njegovo podobo ob zgodnji jutranji uri, tega dne ne boste umrli nasilne smrti. Kakšno upanje za tiste čase! Sicer pa še dandanašnji nosijo nekateri vozniki njegovo podobo kot obesek na ključih svojega avtomobila-ne da bi vedeli, kaj pomeni.
V tistih časih so ga radi, še bolj velikanskega, kol je bil v resnici, slikaH na stene vaških cerkva: samo pogled vanj navsezgodaj - pa si bil tistega dne že varen pred vsemi vojskami tega sveta - so verjeli. Najbrž je tale Ijubtjanski Krištof nastal iz enakega vzroka - pa še iz enega: njegova podoba je navadno označevala hišo, v kateri je v času reformacije prebival protestantski predikant. Prebrisana ideja, prav gotovo! Svojo tiišo je označil z enako »garancijo varnosti« pred nasilno smrtjo, kot so jo katoliški duhovni sltkali na stene svojih cerkva.
izročilo pravi, da je v tej hiši na današnjem Levstikovem trgu takrat živel Jurij Dalmatin, protestantski predikant, prevajalec prve sloven-ske, sicer pa 12. biblije po vrsti na svetu. Človek, ki je pred 400 leti -biblija je bila dotiskana 9. novembra 1583 - postavil slovenskemu jeziku za tiste čase tako pomemben spomenik, kakršne so nekoč postavljali samo faraoni samim sebi. Naj torej uživa vsaj malo spo-štovanja ta neznatni - pa še ta nehoteni - spomenik faraonu sloven-ske književne besede!                                                   foto.V. Vivod