8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA Pkimv/RSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., ..... .. Abb. postale I gruppo ( iPIlH »M Ml llf Leto XXXIX. Št. 59 (11.475) TRST, sobota, 12. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaiati v Trstu 13. mala 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni -Doberdob, V vdovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni bvropi. SREČANJE VODITELJEV DRŽAV IN VLAD NEUVRŠČENIH DEŽEL PODALJŠALI Zfl 24 UR Iransko-iraški spor in kraj prihodnjega vrha zavrla zaključek dela neuvrščenih v Delhiju Za danes predvideno sprejetje sklepne listine Namesto stališča o sporu bodo neuvrščeni pozvali Iran in Irak k prekinitvi sovražnosti Podpora arabskim stališčem o Bližnjem vzhodu — Obsodba posegov na območje indijskega oceana in v Afganistanu NEW DELHI - Z včerajšnjim dnem se je iztekla splošna razprava *a sedmem srečanj« državnikov neuvrščenih dežel, niso pa se — kot k bilo predvideno — zaključila dela za sprejem sklepov delhijskega vrta. Potrebno bo zato vsaj še za 24 ur podaljšati rok za sprejem sklepne listine, ki mora na koncu odraziti soglasje vseh članic gibanja, v Prvi vrsti pa seveda neposredno prizadetih strani. Nič čudnega zato, ta se je pozornost opazovalcev iz y*like kongresne dvorane, kjer se le za govorniškim odrom zvrstilo 90 zastopnikov držav, preselila za kulise, ali bolje med razpravljalce po talovnih “kupinah. V teh namreč Pospešeno iščejo še zadnja soglasja za oblikovanje sklepnih točk, v katerih bodo iz. azili stališča neuvrščenega gibanja do najbolj zapeljujočih svetovnih kriznih žarišč, v prvi vrsti takih, v katerih so udeležene tudi same članice gibanja. Ta stališča bodo predvidoma danes predložili plenarnemu zboru šefov držav in vlad neuvrščenih de-šel v odobritev, s čimer se bo sed-ta vrh v New Delhiju zaključil. Besedilo sklepne listine se deli v c’va dela. ki sta seveda še vsak Posebej podrobno razčlenjena: politični in gospodarski, za katera v eeloti skrbita politični in gospodarji odbor. S posameznimi točkami Pa se v njunem okviru ukvarja še vrsta pododborov, ki si skozi vso konferenco in uglašeno s potekom splošne razprave prizadevajo za dosego soglasja med neposredno prizadetimi stranmi. Tako delo je seveda zamudno, kot metoda delovala neuvrščenih dežel pa nujen posej za njihovo popolno not anjo e-Oakopravnost; v tej zvezi je delhijski vrh znova dokazal, kako zelo Se neuvrščeni zavedajo, kaj bi za Nadaljnjo usodo gibanja pomenila [Porebitna prevlada te ali one države, politične skupine ali celo vpli Va ene od velesil. . Prav ta nevarnost, ki je gibanju 'atentno grozila od zadnjega vrhovnega srečanja v Havani, je bila s l°k. atnim delhijskim vrhom v dobri tari odpravljena. Osamljenim po stasom, pa čeprav ne zlonamernim, Pa bi gibanju dah pečat te ali one P°litične ideologije, ali ga «varno» ?Pfavili pod okrilje ene od političnih 18 ,y°jaških velesi!, se je ogromna tačina neuvrščenih prepričano pojavila po robu in tako znova potr-?ta veljavnost izvirnih načel neuvr-Scanja. Hkrati pa je to dokaz zau-tatija v gibanje, v njegovo politične in moralno moč, ki — kot je bilo 'jekrat slišati z govorniškega o-r® — lahko «edina reši svet*. Vra-ya»je k izvirnim ciljem gibanja, tata1. kot so jii) zastavili njegovi u-sta»ovitelji in še posebej jugoslovan-*ki predsednik Tito. pa je nedvomno tna od bistvenih oblik takratnega tacanja, ki dokazuje, da je gibanje Ze prešlo okvire same poHtike iu Postalo aktivna sila, ki noče in 'e tnore živeti zunaj svetovnih to *°v, ker je sama že njihov sestav-ta del. Pa ne gre samo za enotnost v tališčih, saj si je takratni vrh še jtaebcj prizadeval tudi za učinkih ■tast v akcijali. Ni slučaj, da sko-;aJ ni bilo govornika, ki se ne bi avzel za prekinitev iransko ira-bta sovražnosti, za rešitev libanon ■ P krize in priznanje palestinskih P‘avic, za pravičen razplet napeto-?'4 na amskem Jugu itd. Toda ne tatejili težav očitno ni bilo moč ,ošili v predvidenem roku, tako da j Bilo treba zaključek konference Prenesti na današnji dan. V bistvu tapata v tem trenutku še dve nere-jta vprašanji: oblikovanje poglav-*?•. ki bo v sklepnem dokumentu Prineslo stališče neuvrščenih do .'.tako • iranskega spoj a in pa odlo-tav o dižavi, ki naj bi čez tri leta ststila prihodnji vrh neuvrščenega ©banja Toda, rešitve je že moč nakazati: tatic spora ob Zalivu naj bi name-9 sklepnega stališča izdelali skup-1'Poziv vojskujočima se državama, ,aJ prenehala s sovražnostjo, ined-ta ko je bi) o sedežu prihodnjega JBa neuvrščenih izdelan piedlpg, 5 bi vprašanje prenesli na ministr-ta konferenco leta 1985. Sicer pa je bilo včeraj doseženo '®gl»sje okrog posameznih po-, cmbnih vpi'ašnnj v političnem de-^lepncga dokumenta. Neuvršče-so v celoti podprli arabski mi-;°tai načrt o Bližnjem vzhodu, ki “ 8a sprejeli v Fezu. in ki pred-,'tava ustanovitev samostojne parmske < "žave v Cisjordaniji ter 'Pedtiarodna jamstva za Bližnji taod. 01) tem so odločno obsodili ftariško podporo Izraelu, za ka-predlagajo, naj bi mu šota pred »sodiščem za vojne zloči-(,e>' za vse. kar je storil Palestin-jta. Zbor neuvrščenih je nato spre-* zahtevo po umiku ameriških in Jtaetskih sil iz Indijskega oceana. cTtam ko so glede afganistanske 1 ta pozvali k «umiku sil iz dr-ne da bi pri tem posebej tanili Sovjetsko zvezo. *s°t zanimivost naj omenimo še Jstop predstavnika republike San Ttano ki kot opazovalka prvič so-taje na konferenci neuvrščenih. «Smo najmanjša in hkrati najsta rejša od navzočih držav in prav zato, ker smo sami že vsaj 16 sto letij neodvisni, podpiramo svobo do in neodvisnost vseh neuvrščenih dežel,* je dejal minister Giancarlo Bera-di. Po njegovem prepričanju bo neuvrščenost v prihodnjih letih predstavljala eno bistvenih kompo nent mednarodne politike, ki ji morajo razvitejše države, med katere sodi tudi majhen San Marino, posvetiti čimvečjo pozornost. Pogled na delhijsko dvorani med včerajšnjim plenarnim zasedanjem predstavnikov neuvrščenih držav (AP) .............................................................................................................mn OB PROTESTIH ZARADI PRETIRANEGA POSEGANJA PO ODLOKIH Vlado prejela zaupnico za «ceno dela» in obnovila varčevalne zakonske ukrepe Potrjeni samoprispevki za zdravila in analize, razbremenitev socialnih dajatev za trgovce, pocenitev petroleja v državne blagajne - ENI in alžirski metan tlita je te protest neodvisne levice, ki je zapustila dvorano, češ da sistematično poseganje po zakonskih odtokih (in zaupnicah), ki onemogoča vsako primerjavo stališč in često tudi izboljšav)? zakonskih besedil. dejansko razvodeni vlogo parlamenta. ,. Jutro je Fanfani posvetil seji ministrskega sveta, ki se je največ ukvarjal s predelavo treh zakonskih odlokov z dne 10. januarja (o skrbstvu. zdravstvu in zmanjšanju javnih izdatkov), ki jih parlament ni potrdil v ustavnem "Oku (60 dni) in so jih zato morali ponovno pred , tožiti. Omenjeni dekreti spadajo v Tudi v razpravi pred glasovanjem J sklop ukrepov za zajezitev primanjk-m bilo presenečenj, ker niso nasto ljaia državnega proračuna za leto pili najvidnejši voditelji strarfk in lito pod »streho* 71.000 milijard lir. so vse parlamentarne skupine le I Da bi se bolje obvarovali pred opo-potrdile svoja znana stališča. Orne | zicijo, so jih združili v en sam za- RLV1 — Že spet glasovanje o za u niči vladi, ki je tudi tokrat, si noči v poslanski zbornici, poteklo brez presenečenj: 816 glasov za. 214 proti in 5' vzdržanih je bil izid glasovanja, seveda Javnega. Takoj nato je poslanska zbornica odobri la zakonski odlok o »cehi delaš, za katerega je Fanfani zahteval zaupnico. z 273 ugodnimi glasovi, 1.66 vzdržanih (komunisti) in 63 nasprot nih Razliko 43 glasov v škodo večine med obema glasovanjema -je pripisati, bolj kot tako imenovanim »prostim strelcem*, številnim poslancem, ki so po prvem glasova nju rajši odšli. «P2» se je prelevila v novo organizacijo? RIM - »Dediščino* Gellijeve Geliijevo ložo in drugimi prosto-lože «P2» je prevzela neka druga zidarskimi organizacijami. Mišov-tajna prostozidai ska organizacija, ski poslanci gredo še dlje. ko trdi i , . __i:_U; ir» r\o en Po fltrvni rin kHnllf* v kateri je sardinski podjetnik Flavio C ar boni ključna osebnost. To je prepričanje številnih članov parlamentarne preiskovalne komi sije «P2* po soočanju med Carbo- ^ J J 11 ■ ,1 Ul ■ffti »3 jo. da se tiar boni na vse kriplje brani in laže, ker se boji, da ga ne bi obtožili umora ali sedelova nja pri umoru Roberta Calvija. Vsekakor pa so vsi komisarji ni jem in njegovim bivšim sodelav- neglede na njihovo politično pri cem Pellicanijem. Glasilo sociali- padnost navajali, da Carboni ve stične stranke «Avanti* že piše marsikaj, a skuša sedaj zaplesti o snovi P2\ ki je po Carbonijevih vs0 zadevo. Razčistiti je Ireba besedah »desetkrat močnejša od največje italijanske stranke*, «Avanti* prihaja tudi do zaključ vprašanje nakazil za volilno kam pan jo velikega framasonskega mojstra Corone. Glede samega «Avanu» i” ‘dJ .. . soočenja, pa se je izvedelo, da ji ka, da je «12* izročila bankirja peiijC£mj takoj napadel Carbonija. Calvija «novi organizaciji*. da vse ve o Calvijevi smrti. V t Nič čudnega torej, da številni bistvu prihaja do izraza ugotovi člani preiskovalne komisije zalite- ■ rajo popoln vpogled v arhive italijanskega framasonstva. ki so jih že pred časom zaplenili, da bi ugotovili sledove povezave med tev, da je bil Calvi »veliki do brodelnež*, ki je na široko deli milijarde raznim osebnostim in ki je lep trenutek postal prenevarei za Gellijeve «dediče». konski odlok, ki delno upošteva napotila, ki so izšla iz prve parla mentame razprave. Bistvene določbe predvidevajo, da bo treba za (skoraj) vsa zclrajila, plačevati 15 odstotkov samoprispev. ka oa prodajno ceno. Poleg tega lxi treba plačevati za vsak recept (tudi za zdravila, ki so oproščena «tickela») po 1.000 lir. Za laboratorijske analize bomo morali plačevati 20-odstotni samoprispevek do največ 20.000 lir na posamezno analizo ali največ 45.000 za več analiz skupaj. Teli plačil so oproščeni sa mo davkoplačevalci z manj kot 4 milijoni in col letnega dohodka ter invalidi. Strožje pogoje so postavili tudi za termalno zdravljenje:, razen v izrednih primerih, š posebnim .dovoljen'etn krajevnih zdravstvenih enot in zgolj za 15 dni. bo možno iti v toplice samo med rednim do pustom. In nazadnje še strožje nad-zoistvo nad bolezenskimi dopusti, ki ga bo lahko opravljajo na domu bolnika tudi nezdravniško osebje. Kar zadeva skrbstvo, so raztegnili na sektor trgovine delno razbremenitev socialnih dajatev delodajalcev. toda pogojeno z omejevanjem naraščanja cen pod predvideno ravnijo inflacije (za letos 13 odstotkov, 1. letu 10). Vlada je nato pospravila novo znižanje cen petrolejskih proizvodov: na osnovi gibanja cen vi EGS bi se moralo plinsko olje za ogrevanje poceniti za 13 Ur in za avtomobilski pogon za 17. Toda Fanfani je le avtomobilistom dopustil pocenitev za 4 lire pri litra, državne blagajne pa so pridobile novih 300 milijard. Medtem je povsem nepričakovano eksplodirala mina glede pogodbe za alžirski plin. V četrtek je izvršni odbor ENI pod vodstvom novega predsednika Reviglia prepovedal dražbi SNA M. da podpiše pogodbo z alžirskim državnim podjetjem. dokler vlada ne dodeli 540 milijard, ki predstavljajo razliko med gospodarno in politično ceno, ki jo ,je priznala Alžiriji za dobave metana v prihodnjih treh letih. Socialistični minister za zunanjo trgovino Capria se je obvezal, da bodo pogodbo podpisali pred 16. marcem, toda socialistu Revigliu se vladna PO DEVETIH DNEH MRZLIČNIH POGAJANJ Še nobenega soglasja na zasedanju 0PEC Glavni kamen spotike je količina proizvodnje jamstva ne zdijo zadostna. Nastop predsednika ENI je vlado presenetil; Fanfani ga je poklical k sebi, da ga prepriča k popuščanju. Po toliko spremembah v vodstvu ENI ostajajo torej za vlado še vednc(; hude preglavice. R. G. Danes popoldne v vsej državi Stavka v trgovinah Hi M — Zaradi stavke trgovskega osebja, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza v podporo prizadevanjem za obnovitev delovne pogodbe. bodo danes popoldne zaprti trgovski obrati v vsej državi. Stavka bo zlasti prizadela veleblagovnice in večje trgovine, manj pa majhne trgovinske obrate v družinski režiji. LONDON — Petrolejski ministri držav OPEČ zasedajo iz dneva v dan, ne da bi prišlo do zbUžanja stališč v zvezi z znižanjem cene surove nafte in dogovorom o količinah proizvodnje. Medtem ko je vse kazalo. da bo do težko pričakovanega dogovora le prišlo v krajšem roku, glede na izredno kočljiv položaj, ki je nastal na petrolejskem tržišču, potem ko so nekatere evropske in afriške države že znižale ceno petroleja, še nič ne kaže, da bi se spori med trinajstimi glavnimi proizvajalkami, ki so združene v OPEČ tako lahko izravnali. Včeraj zjutraj je v londonskem hotelu Intercontinental zasedal ožji odbor članic OPEČ, medtem ko zaenkrat o kakem bližnjem plenarnem zasedanju ni govora. Po prvem sestanku, ki se je zaključil okoli 13. ure. je predstavnik arabskih emiratov Mana Al-Oteiba izjavil, da plenarnega zasedanja sploh ne bo, če ne bo prej dosežen sporazum. Nekateri viri prinašajo vest, da je glavno jabolko spora odnos med Iranom in Saudsko Arabijo, ki se ne moreta sporazumeti o količini proizvodnje. Iran naj bi namreč zahteval višjo proizvodno kvoto kot jo ima Saudska Arabija, ki je največji proizvajaj ec med državami OPEČ. Po dokaj pesimističnih izjavah ministra združenih arabskih emiratov je tajnik organizacije Marc Nan Guena izrazil medlo upanje, da bo morda proti večeru le prišlo do sporazuma, kar naj bi potrjeval tudi nenadni prihod nekaterih funkcionarjev OPEČ z Dunaja, da bi srečanje dobilo pečat večje uradnosti. Hotel Intercontinental medtem oblega stotine novinarjev z vsega sveta, ki skušajo na vse načine predreti neprodomi zid. ki obdaja za sedanje. Kar se tiče dogovora o znižanju cene nafte, kaže, da obstaja splošna orientacija za znižanje surove nafte od sedanjih 34 na 29 dolarjev za sod. Ta vest naj bi naletela V britanskih krogih na skepso in negodovanje, češ da je tolikšno zniža nje cene nerealistično in lahko v sedanjih pogojih tržišča pripelje do novih komplikacij. Takšno, pa čeprav neuradno stališče Velike Britanije bi lahko vneslo v razpravo petrolejskih ministrov razlog za nove napetosti, a so ga k sreči dokaj redimenzionirale včerajšnje trditve britanskega ministra za energijo Lavvsona, ki je po desetih dneh zasedanja predstavnikov OPEČ prvič dejal, da britanska vlada ne namerava na noben način bojkotirati na- porov trinajstih držav izvoznic petroleja in s tem spuščati v destruktivno vojno o cenah, ki objektivno ne bi koristila nikomur. Obenem je Latvson povedal, da se proizvodnja nafte iz Severnega morja letos ne bo povečala glede na lansko leto. Medtem je beležiti tudi vesti, ki so včeraj prišle iz Moskve, po katerih naj bi Sovjetska zveza spričo težke krize, ki se je v zadnjih tednih pojavila na petrolejskem tržišču. ne samo znižala cene petroleja. ampak celo povečala izvoz. Tudi letos tuji tisk v SFRJ BEOGRAD — ZIS je na včerajšnji seji sprejel sklep o začasni prodaji deviz za uvoz tujega tiska v letu 1983. Ta sklep zagotavlja 6 milijonov dolarjev za uvoz tujega tiska v Jugoslavijo, (dd) Podpisan sporazum o posojilu Italije Jugoslaviji za 110 milij. dolarjev BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Miljenko Bojanič in italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Pietro Calamia sta podpisala finančni sporazum o posojilu Jugoslaviji v vrednosti 110 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo uporabili za nabavo reprodukcijskega materiala in rezervnih delov namenjenih za proizvodnjo blaga za izvoz na konvertibilno tržišče. Posojilo je odobreno za leto dni, Jugoslavija ga bo odplačevala pe-t let in ne bo uporabljeno za nabavo blaga široke porabe, temveč, kot je predvideno, za nakup tistega blaga, ki je nujno za spodbudo proizvodnje, katere namen je zvoz. Njegovo odplačlo je namreč mogoče zagoviti le, če bo v funkciji izvoza. Podrobnosti o načinu izkoriščanja italijanskega posojila bodo določili z bančnimi konvencijami med Narodno banko Jugoslavije in Italijanskim inštitutom za srednjeročno financiranje. (dd) FIRENCE — 14 obsodb na dosmrtno ječo in skupno 740 let zapora za preostalih 78 obtožencev so zahteve, ki jih je postavil javni tožilec na procesu proti skupini 92 pripadnikov toskanskega voda teroristične organizacije Prima linea. PO MOČNEM VZPONU MARKE IN PADCU FRANKA Verjetno že v nedeljo prerazporeditev v EMS V tem okviru bo bržkone razvrednotena tudi italijanska lira RIM — Najvplivnejši finančni izvedenci napovedujejo, da bo že v nedeljo prišlo do prerazporeditve menjalnih tečajev v okviru evropskega monetarnega sistema, v katerega je vključenih 7 članic EGS. S tem naj bi ustalili «monetarni potres*, ki so ga sprožile špekulacije evropskih in mednarodnih finančnih krogov ob nemških in francoskih volitvah. Francoska vlada se sicer bližnjemu razvrednotenju franka upira in zagovarja stališče, da morajo sprejeti ustrezne ukrepe finančni ministri šele na redni seji 21. in 22. t.m.. ko bo mimo drugi krog občinskih vplitev v Franciji. g Vzpon zahodnonemške marke se je pa nadaljeval tudi včeraj, navzlic (sicer malo odločnim) posegom evropskih centralnih bank, kot se je nadaljeval padec vrednosti francoskega franka, kar narekuje pravočasne odločitve, da se ne iztrošijo po nepotrebnem valutne rezerve. Položaj italijanske lire v teh gibanjih v okviru evropskega monetarnega sistema je ostal še kolikor toliko stabilen, čeprav je zabeležila izgube v razmerju s skoraj vsemi valutami. Včeraj je sicer marka dosegla novo rekordno kotacijo 598 lir, toda vrednost lire do osrednje (namišljene) »evropske valute* se je znižala le za 17 odstotkov možnega nihanja, medtem ko so bili odkloni vseh ostalih valut mnogo občutnejši. Marka in holandski florint sta se vzpela do 83, oziroma 57 odstotkov dovoljenega nihanja, ostale valute pa so zlezle mnogo bolj navzdol: francoski frank do 54. belgijski do 49, danska krona do 44 in irski šterling do 43 odstotkov možnega, odstopa. Ob takem položaju je zato zelo verjetna nujna 14. prilagoditev menjalnih tečajev EMS v 4 letih njegovega obstoja. ........................................................................■mnillMlimiiluilllHMi ZA POSLEDICAMI ČETRTKOVEGA ATENTATA V BEOGRADU Turški veleposlanik je včeraj umrl Preiskava napreduje v strogi tajnosti - Priznanje turškega predsednika Evrena Jugoslaviji - Svetovni tisk pohvalno o nesebičnem reagiranju Beograjčanov BEOGRAD — Sinoči ob 17.30 je ; škodbo h bteniee in hrbteničnega na nevrokirurški kliniki v Beogradu umrl turški veleposlanik v Jugoslaviji Galip Balkar, na katerega so armenski teroristi v sredo izvršili atentat. V atentatu je turški diplomat dobil težke telesne poškodbe. Operirali si ga v tej beograjski bolnišnici, vendar kljub najvišji stopnji intenzivne nege in terapije. so Diie, po besedah direktorja klinike prof. Nikole Sekulovi-ča. poškodbe možganov prehude. Zdravniški konzilij vojaškomedi-cinske akademije, kamor so predvčerajšnjim prepeljali upokojenega polkovnika Slobodana Brajoviča. je sporočil, da so Brajoviča po vseh diagnostičnih procedurah operirali. Ugotovili so strelno poškodbo zgornjega dela prsnega koša s hudo po- ........................■■■■■i...■■■•■■•>..»■•■»■"■■i..............."»"“"i"1.................... iiiiiuiiiMiiiiiimiiimtiiuiiitiiiiiiiimiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitHii* PO ZAČETNI PREVIDNOSTI ZARADI ŠIROKE POLITIČNE VPLETENOSTI Sodstvo odkriva podrobnosti turinskega škandala TURIN - Medtem ko je turinsko sodstvo zbralo že dovolj dokazov o tako imenova nem škandalu s podkupovanjem turinskih in piemontskih upraviteljev, ne pojenja napetost v političnih krogih. Deželno tajništvo KIT je včeraj sprejelo odstop načelnika deželne svetovalske skupine KPI in člana deželnega tajništva Franca Revellija. Isti sklep so spre jeli za Giancarla (Juagliottija, ki je namestnik deželnega tajnika in član deželnega tajništva Oba sta namreč vpletena v škandal: Revellija so aretirali, Quagliottiju pa poslali sodni poziv. Partija je pozdravila njun sklep o vrnitvi mandatov, oljenem je izrazila ze Ho naj se čimprej dokaže njuna nedolžnost. Sodeč po včerajšnjih izjavah preiskovalnih sodnikov pa imajo v rokah trdne dokaze o Revelliievi krivdi. Se več dokazov imajo za oba glavna obtoženca: veronskega podjet- nika Adriana Zampinija in brata socialističnega podžupana Nannija Bill tja Gentuija. Poleg njiju in Revellija pa se v zaporu na baja tudi turinski tajnik KD Claudio Artusi, demokristjana Liberto Zattoni in Massimo Locci ter tajnik deželnega odbora za urbanistiko socialist Claudio Simonelli. Za Revellija imajo sodniki baje dokaze, da je prejel 10 milijonov lir podkupnine z obljubo nadaljnjih 20 milijonov lir ob «kon. cu poslov*. Demokristjanski tajnik Artusi pa je baje prejel 20 milijonov, z obljubo, da mu bo dostavljen kasneje enak znesek. Locci pa se je zadovoljil le z dvema milijonoma lir, obljubljenih pa mu je bilo se 18 milijo nov lir. V glavnem to niso zneski, ki bi jih lahko primerjali ob drugih škandalih v Italiji, so pa zaradi širine vpletenih skrajno zaskrbljujoči. škandal je namreč vplete) ljudi različnih strank in ideoloških prepričanj, da se v Turinu že marsikdo upravičeno sprašuje. če je obstajala neka »nadstranka*. ki je razpletla svojo mrežo interesov v Piemontu. Sodstvo za sedaj izključuje tako možnost, vsekakor pa lahko pričakujemo še nadalj nja presenečenja. Bržkone bo sodstvo preverilo tudi, če so se s podkupninami poleg po sameznikov okoristile tudi stranke ali struje v strankah. Škandal je kot kaže še največ prizade) komuniste, ki so preko noči spoznali, da sta tudi dva njiliova predstavnika vpletena v škandal. Oba sta vrnila mandat, to pa je le delno pomirilo bazo. ki se čuti sedaj o-goljufano. Da je vsemu botrovalo osebno koristoljubje posameznikov je lahko tolažba za socialiste in demokristjane, za partijo pa je to greh. ki meče slabo luč na celotno članstvo. Za sedaj so tako na občini kot na de želi preprečiti razpustitev odborov, zahteve pa postajajo vedno bolj glasne. mozga. Operacijo so uspešno opra vili in pri tem odstranili naboj. Bolnik je pri zavesti, vendar je njegovo stanje še nadalje zelo težko. Na pokopališču v Kninu pa se je včeraj več tisoč ljudi zadnjikrat poslovilo od študenta Željka Milivoje-viča. ki je umrl zadet od krogle atentatorja, ko je skušal z dejanjem izredne hrabrosti zaustaviti atentatorja. Zvezna konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije prejema medtem vrsto predlogov temeljnih organizacij, naj bi Milivo-jeviča posmrtno odlikovali za hrabrost. Nadaljuje se tudi preiskava o a-tentatu. O zasliševanju obeh atentatorjev sicer ni poročil, kajti to sodi v preiskovalno tajnost, znano pa je, da sta oba prišla v Beograd 6. ali 7. marca iz Bejruta, kjer sta dobila vstopni vizum za Jugoslavijo. V Beograd sta prišla i raznimi prevoznimi sredstvi, saj sta se posluževala letala, avtomobila 'n vlaka. Preiskovalci so tudi ugotovili nekatere podrobnosti o tem, kako sta atentatorja vedela za premike turškega veleposlanika, niso pa še ugotovili, če sta mlada Ar-meneca delovala sama, ali sta i-mela pri svojem podvigu še kakega sodelavca. Iz Istanbula pa prihaja vest, da so v tem turškem mestu aretirali upraviteljico vrste «javnih hiš* Mal-tit Manukian: ženska je Armenka in njeno aretacijo povezujejo z u-morom veleposlanika v Beogradu, turške oblasti pa še niso sporočile, kakšna naj bi bila pri tem njena vloga. Veleposlanik Galip Balkar je bil star 47 let; diplomatsko kariero je začel leta 1958, takoj ko je doštudiral na pravni fakulteti v Ankari. Doslej je služboval že v Bruslju in v Londonu, za veleposlanika v Jugoslaviji pa je bil imenovan leta 1981. Turški predsednik Kenan Evren je včeraj v poslanici predsedniku predsedstva SFRJ Petru Stamboliču izrazil priznanje za ravnanje in obsodbo mednarodnega terorizma pri nedavnem atentatu na veleposlanika Galipa. V poslanici je poudarjeno, da vidi turško ljudstvo v takem ravnanju tudi prijateljska čustva do Turčije. Predsednik Evren je prav tako izrazil sožalje družini ubitega Željka Milivojeviča. Zelo pohvalno se o jugoslovanskih oblasteh izreka tudi turški tisk. Časopisi še zlasti poudarjajo dejstvo, da so atentatorja prijeli že na dan atentata, kar je za turške pojme, kjer je vse do državnega udara pred dvema letoma divjal terorizem, res nekaj nenavadnega. Naj večji dnevnik Millivet tako govori o «zglednem delu jugoslovanskih o-blasti*, dnevnika Gunaydin in Ter-cuman pa naslavljata članek na prvi strani »Učinkovita Jugoslavija*. Vse to daje razumeti, da atentat n« bo vplival na jugoslovansko - turšk« odnose, česar so se v zadnjih dneh marsikje bali in je bilo to bojazen zabeležiti tudi v številnih zahodnih dnevnikih. Sicer pa tudi zahodni tisk z nenavadnim navdušenjem piše o beograjskih dogodkih. Kar vse presene-. ča je predvsem pogumni poseg občanov Beograda, ki so se z golimi rokann uprli teroristom. Francoska tiskovna agencija AFP pravi o tem dogodku, da je «v sedanjem čedalje odtujenem svetu brez preceden-sa » poljska agencija PAP daje »veliko priznanje mimoidočim, ki so skušali zaustaviti teroriste* in isto piše tudi kitajska agencija Xinhua. Angleška agencija Reuter pa plastično opisuje beg atentatorjev skozi reko ljudi sredi Beograda, »ljudi, ki niso ostali ravnodušni*. m % Zadnji posnetek turškega ambasadorja v beograjski bolnišnici (AP) IMA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Spet v središču pozornosti vprašanja Verdija in stalnega gledališča F-JK Na zasedanju je posredno odjeknila tudi vloga našega gledališča Tržaški občinski svet se je sinoči spet soočal s položajem gledališča Verdi in stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Podžupan Pa-cor je tako uvodoma poročal o sre Čanju predstavništva tržaške občine s političnimi silami, ki so zastopane v senatu z namenom, da ta organ spremeni svoja stališča v škodo nekaterih italijanskih gledališč, med katerimi je tudi Verdi. Kaže, da je omenjeno odposlanstvo vendarle doseglo nekatere cilje v korist te pomembne tržaške gledališke ustanove. V nadaljevanju je občinski svet iz volil svoje zastopnike v upravni svet italijanskega Stalnega gledališča in tudi posebno komisijo, ki bo imela nalogo proučiti novo juridično ureditev te ustanove. Zaradi vse večjih finančnih in drugih težav, ki pestijo to gledališče, si utira pot možnost, da bo ta ustanova v bližnji bodočnosti prešla pod upravo konzorcija javnih uprav s Tržaškega in iz naše dežele. V razpravi o teh problemih sta posredno odjeknila tudi vloga in poslanstvo Slovenskega stalnega gledališča in sicer potem, ko je svetovalec Lokar (SSk) predložil amandma, ki obvezuje svet. da imenuje v omenjeno komisijo tudi občinskega svetovalca slovenske narodnosti. To zahtevo je Lokar utemeljeval tudi s stališčem, da so si vprašanja obeh gledališč v nekaterih aspektih tudi podobna. Svetovalec Spetič (KPI) je napovedal negativen glas svoje skupine do tega amandmaja in ga utemeljil s potrebo in nujnostjo, da se upoštevajoč bogastvo in avtonomijo o-beh kultur, ščiti tudi avtonomija obeh gledaliških ustanov, za kar se naša narodnostna skupnost od vsega povojnega časa dosledno in odločno bori. Res je namreč, da so si problemi, s katerimi se soočata slovensko in italijansko gledališče in že sam okvir, v katerem delujeta, tako različni, da jih je težko, in •liiliiiiiiMiitniiiiiiiiiMiiiiiiiidiuiiHMiMiHiniiiiHmmiiiiiinimiiMuiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiMi V_ ZVEZI Z IZGRADNJO KOTE AVTOCESTE DELOVNA SKUPINA PREGLEDALA POSTOPEK V DOLINSKI OBČINI Velika pozornost posvečena problemu šestih hiš na Katinari ■ Prve odškodnine v dolinski občini bodo izplačane konec aprila V prejšnjih dneh je bil na sedežu I blem, ki ga je treba nujno rešiti. deželnega odbomištva za prevoze sestanek tehnične delovne podskupine, ki spremlja potek celotnega postopka in del za gradnjo nove avtoceste med Tovarno velikih motorjev in viaduktom štev. 7. Bil je drugi sestanek te delovne podskupine, ki jo sestavljajo predstavniki dežele, družbe ANAS, dolinske in tržaške občine, gradbenega podjetja Palmieri, ki gradi ta odsek, konzorcija razlaščencev Naša zemlja. Kmečke zveze in Colti-vatori diretti: na njej so njeni člani pregledali kako stvari potekajo v sedanjem trenutku na tem odseku v dolinski in deloma tržaški občini. Prišlo je namreč do nekaterih zapletljajev zaradi določenih spre- Gostovanje gojencev Dijaškega doma v Ljubljani Gojenci Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« iz Trsta so včeraj popoldne odpotovali na dvodnevno gostovanje v Ljubljano. Danes bodo namreč nastopili v ljubljenskem Cankarjevem domu z dvema predstavama Ostržka, s katerim so že poželi lepe uspehe. Pred nastopom bodo v popoldanskih urah obiskali skupščino SR Slovenije in RTV, kasneje pa si bodo ogledali opero Trubadur. Jutri bodo obiskali Sv. Urh, zoološki vrt ter Tehniški muzej v Bistri. memb: verificirati je bilo namreč treba nekatere stvari v zvezi s stanjem zemljišč, ki bodo razlaščena Podjetje ANAS pa bi vsekakor moralo notificirati prve ponudbe z višino odškodnine že proti koncu tega meseca. Konkretno se že govori, da bo razlaščencem podjetje začelo izplačevati odškodnino (v višini 80 od sto celotnega zneska) proti koncu meseca aprila. Zadevo ima sedaj v rokah deželni odbor. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanju dokumentacije, ki jo morajo razlaščenci predložiti ob trenutku podpisa sporazuma; podjetje namreč zahteva nekatere dokaze, zaradi česar bi bilo treba r pristojnimi organi rešiti, kateri so pravi dokumenti, ki si jih je treba priskrbeti, predvsem v zvezi s sta tusom kmetovalca Da bi razčistili to vprašanje bi se delovna skupina v najkrajšem morala sestati z u-streznim organom, ki nadzoruje potek celotnega dela. Na sestanku .je predstavnik dolin ske občine Pečenik povedal, da so se ljudje v občini pritoževali, ker naj bi podjetje šlo izven začrtane trase in zasedlo zemljišča, ki niso bila v načrtu; zato je zahteval, da se to vprašanje razčisti. Predstavnik podjetja je to zanikal in dejal, da če je podjetje že kaj naredilo, je to vedno storilo sporazumno z lastnikom. Predstavniki razlaščencev pa so " tem v zvezi podčrtali, da je treba verificirati celotno zadevo. zaradi česar naj bi v najkrajšem prišlo do preverjanja na mestu z ljudmi. Med glavnimi točkami sestanka deiovne podskupine je bil problem šestih hiš na Katinari, ki jih bodo morali porušiti. Tržaška občina in dežela sta se namreč v sporazumu obvezali, da bosta v mejah svojih pristojnosti zagotovili zadovoljive bivanjske pogoje prizadetim; občina se je obvezala, da bo dala na razpolago primerno gradbeno zemljišče na istem področju, ki je v njeni lasti Kot je poročal občinski odbornik Jagodic, ki stvari sledi z veliko vnemo, pa je problem tega zemljišča zelo zapleten; zadeva gre vsekakor počasi naprej, tako da sedaj ni moč reči. kdaj se bo pozitivno končala. Predstavniki KZ, razlaščencev in dolinske občine so vsekakor podčrtali, da gre za občuten pro- S tem v zvezi ne gre pozabiti, da bodo kmalu deželne volitve (rešitev vprašanja je v veliki meri odvisna od deželnih pristojnih organov) in v kolikor bi pred njimi problem ostal nerešen, bi se zaradi volitev njegova rešitev še zavlekla. Naj še dodamo, da je na začetku tajnik KZ Bukavec, v odgovoru deželnemu funkcionarju, kj je želel vedeti, če je z občnega zbora KZ izšla kaka bistvena novost glede hitre ceste in razlaščanj, podčrtal odsotnost predstavnika deželnega odbora na tej letni skupščini tržaških kmetov. • Od danes bo v prodaji prva številka nove serije petnajstdnevnika o aktualnih in kulturnih vprašanjih in drugih informacijah »FftDdlrettfV*. Lani je izšlo že osem številk ta revije. * » mogoče tudi neprimerno uvrstiti pod skupni imenovalec. Lokarjev amandma je bil skoraj soglasno zavrnjen. Tudi KGS in pokrajina v posvetovalnem odboru Cvetličarskega centra Upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA je na svoji zadnji seji sklenil razširiti posvetovalno-tehničnih odbor za u-pravljanje eksperimentalnih cvetličarskih dejavnosti v Cvetličarskem centru na Proseku; nova člana odbora bosta odslej še predstavnika Kraške gorske skupnosti in tržaške pokrajine. Pismo učiteljiščnic ministru za šolstvo Dijakinje in dijaki državnega učiteljišča »Anton Martin Slomšek« in vzgojiteljske šole so te dni poslali ministru za šolstvo Falcuccijevi pismo, s katerim so v skladu s sklepom zavodne skupščine z dne 28. februarja 1983, opozorili prosvetno ministrstvo na težave, ki bi nastale na šolah s slovenskim učnim jezikom, ko bi zakonski odlok z 10. januarja 1983, ki predvideva omejevanje stroškov na področju šolstva, postal zakon. Skladišča Delavskih zadrug na Proseku? Na prvi seji članov novoumešče-nih 19 sekcijskih odborov Delavskih zadrug — seja je bila v četrtek v Časnikarskem krožku — je predsednik Rovatti orisal program za nadaljnji razvoj ustanove. Kot glavno je Rovatti omenil potrebo po postavitvi novih skladišč, za kar so že izbrali površino 35.000 kv. metrov pri proseški železniški postaji. Sedanja skladišča zadrug stoje namreč na območju ob Ul. Svevo. koder bodo speljali novo cesto luka - Padriče. V okviru praznovanj letošnje 80-let-nice Delavskih zadrug — je še dejal Rovatti — namerava ustanova sprožiti vrsto pobud, med katere se uvrščajo tudi razne akcije za zajezitev inflacijskih gibanj, ponudbe -btega' 'potrošnikom po »zamrznjenih cenah«, itd. Delavske zadruge štejejo danes 40 prodajaln. OBISK PREDSEDNIKA RK SZDL SLOVENIJE FRANCA ŠETINCA Včeraj je bilo v prostorih SKGZ v Ul. Sv. Frančiška srečanje med odborom za kulturo pri SKGZ in delegacijo RK SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Franc Šetinc. V delegaciji sta bila tudi odgovorni za kulturo pri predsedstvu RK SZDL Jože Osterman in odgovorni za manjšinska in izseljeniška vprašanja, Danilo Turk. Goste iz Slovenije je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Med razgovorom so predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Miroslav Košuta in ostali člani odbora razčlenili kulturno življenje, težave in uspehe naših kulturnih organizacij in ustanov. Predvsem so poudarili petrebo po vedno večjem sodelovanju z matično domovino. Predsednik RK SZDL Franc Šetinc je s svoje strani poudaril pomen enotnega slovenskega kulturnega prostora, omenil nekatere sedanje težave in se dotaknil tudi vprašanja čezmejnih prehodov. Odgovorni za kulturo pri SZDL Jože Osterman pa je nakazal nekatere konkretne predloge, da bi se sodelovanje med zamejci in matično domovino še okrepilo. Po sestanku si je delegacija RK SZDL Slovenije ogledala sinočnjo premiero SSG v tržaškem Kulturnem domu. Na sliki: med srečanjem na sedežu SKGZ. Krožni s’-iad povečan za 20 milijard lir?i Predsednik tržaške industrijske zveze dr. Riu, ki se je te dni s svojimi ožjimi sodelavci mudil v Rimu, kjer je zasedal vodilni odbor Confindustrie, je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je vlada predložila k tako imenovanemu finančnemu zakOmTpopravek, v smislu katerega se bo dotacija Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem •flHIUIIIIIIIIIUMIIIIIIHIIHIIIIMMIMIMMIIMIIIimmimmiMMIIMHMHHIIIMIIIIIMIIHIIHIIIIIIMIHMIMIimiMmumillllllHIIIIHIMmmHtllllUHIIimmMIMIIMIIMMIH* DA BI PRIŠLO DO TVORNEJŠECA MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA Miljska in koprska občina proučili regulacijska načrta obeh teritorijev Delegaciji obeh občin se bosta ponovno srečali septembra in razpravljali o sodelovanju na gospodarskem in turističnem področju V okviru dolgoletnega plodnega in prijateljskega sodelovanja med občinama, sta se včeraj na miljskem županstvu ponovno srečali delegaciji koprske in miljske občine, ki pa sta bili ob tej priložnosti dopolnjeni s številnimi tehniki in strokovnjaki. Včerajšnje srečanje je sledilo onemu iz lanskega decem bra v Kopru, na katerem je bilo ugotovljeno, da je neobhodno potrebno poznati regulacijska načrta obeh občin, če se želi doseči tvor-nejše medsebojno sodelovanje. Tako sta se na včerajšnjem milj skem srečanju občini podrobno seznanili o političnih, gospodarskih in podrobneje urbanističnih aspektih regulacijskih načrtov. Poglobljeno je bilo tudi vprašanje infrastruktur: specifično je bil govor o možnosti izgradnje primernejših cestnih zvez — s priključitvijo na i talijansko avtocesto v višini Škofij — in železniških povezav. Na osnovi zaključkov koprskega srečanja sta bili nadalje poglobljeni vprašanji dobave plina in vode ter vprašanji odtočnih kanalov in odlagališč smeti. Šlo je namreč za vrsto vprašanj skupnega interesa, ki jih je moč rešiti ob tesnem sodelovanju. Jasno je, da bodo ta vprašanja lahko rešena samo s konvencijami med obema državama in obmejnima deželama. pobuda o bodočih pogovorih na mednarodni ravni pa bo vsekakor morala priti s strani miljske in koprske občine. Vsem tem vprašanjem je bila posvečena velika pozornost, kar priča tudi visoka raven obeh delegacij. Koprsko jr vodil predsednik občinske skupščine Bruno Korelič, v njej pa so bili še vidni predstavniki družbeno-nolitičnega in gospodarskega življenja, ki so zainteresirani za vsa ta vprašanja. Milj-sko delegacijo pa je vodil .župan Willer Bordon, katerega so spremljali občinski odborniki in funkcio- V OKVIRU POBUD ZA PROSLAVITEV OSMEGA MARCA Včeraj je prvič steklo delo «pravne posvetovalnice» ZZI V okviru rrznih pobud, ki jih je Zveza žensk Italije priredila letos v počastitev mednarodnega dneva žensk, je včeraj stekla tudi služba za pravno svetovanje. Odvetnica, ki bo na razpolago vsak petek od 17. do 19. ure na sedežu ZŽI v Ul. del Toro 12, bo ženskam svetovala, ko bodo hotele u-veljaviti svoje pravice v zvezi s splavom, z družinskim pravom, z zaščito delovnega mesta, s spolnim nasiljem in sploh na vseh področjih. kjer je nujen poseg na sodi šču. V zamisli je tudi načrt, da bi se ob tej pobudi oblikovala skupina *tudentk prava, odvetnic in strokovnih izvedenk, ki bi občasno izvedle študijo ali raziskavo o kakem specifičnem vprašanju. Vsak mesec misli ZŽI prirediti tudi o-kroglo mizo ali javno debato, na katerih bodo obravnavali aktualna vprašanja v Tvezi z zakoni in pravosodjem. Odveč je najbrž zapisati, da je »pravna posvetovalnica« izredno koristna Se posebno za ženske, ki ni- so zaposlene ali ki nimajo družbene zaščite raznih delovnih in sindikalnih organizacij ter so zato najbolj ogrožene. Služba je nova in še na začetku, včeraj pa se je že zglasilo nekaj strank. Na koncu naj zabeležimo še prireditve. s katerimi bodo ženske danes in jutri počastile svoj praznik. Družabno srečanje je napovedano danes pri Korošcih (v Ljudskem domu ob 20. uri) in v Ricmanjih. Tu bosta ob 20. uri spregovorili Ta tjana Turko in Silvana Mondo. Jutri pa bo ob 17.30 svečana proslava 8. marca v gledališču »Prešeren«. Prireja ga sekcija ZŽI za dolinsko občino. • Združenje za zaščito Opčin je poslalo konzorcialnemu podjetju za prevoze ACT brzojavko, v kateri prosi naj bi vodstvo podjetja spremenilo avtobusno progo Trst Opčine z dveh odsekov v en sam odsek, da bi tako prihranilo uporabnikom večje stroške. narji ter še pokrajinski odbornik za javna dela ter deželni funkcionarji in tehniki. Na včerajšnjem sestanku je bil torej govor o vprašanjih urbanističnega značaja. Prihodnje srečanje pa bo posvečeno vprašanju sodelovanja na gospodarskem in turističnem področju. Delegaciji sta že sklenili, da bo to srečanje 23. septembra v Kopru. Sklenjeno je bilo tudi. da bo čim prej ustanovljena operativna enota iz štirih članov (po dva iz vsake strani), ki bo podrobneje proučevala posamezne probleme. V ponedeljek posvet o dopolnilni blagajni Pokrajinski odbor zavoda INPS bo priredil v ponedeljek, 14. marca, posvet na temo »Dopolnilna blagajna: sedanji položaj in perspektive«. Glavno poročilo bo poda) član upravnega sveta zavoda S. Cesare. Posvet bo v prostorih Krožka za trgovino in turizem v Ul. San Nicold 7 in se bo začel ob 9.30. f Čestitke Danes praznuje v Trebčah naš dragi stric FRANCKO 60. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo družina Kralj s Padrič, posebno pa Marko in Irena. Danes praznuje v Skednju 80. rojstni dan FRANCKA GLAVINA. Iskreno ji čestitata in želita mnogo zdravja sin Peter ter snaha Jožica. Koš poljubčkov pa pošiljata noni vnučka Lidija in David. Danes praznuje LILIJANA VRABEC Iz Prečnika 13. rojstni dan. Da bi bila še naprej tako pridna doma in v šoli, ji iz srca želi sestra Majda z družino. Teti LILIJANI pošilja mala Alenka trinajst poljubčkov. Danes se poročita MARINA ŠTURMAN in GENNARO TURTURIELLO Sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju jima želita K D Primorsko in Zveza žena Mačkolje. in Goriškem povečala za 20 milijard lir, kakor je predvideno v znanem »paketu*, ki nosi ime po preminulem ministru Marcori. V Rimu se je De Riu srečal tudi z ministrom za finance Fortejem, ki je potrdil, da namerava predlagati vladi, naj prizna Trstu vrsto davčnih olajšav, podobnih tistim, ki veljajo za zaostala območja Južne Italije. OB SINOČNJI NOVI PREMIERI NAŠEGA GLEDALIŠČA «DeIitev» Pie ra Chiare ostra karikatura italijanske družbe V režiji Marija Uršiča zlita interpretacija naših gledališčnikov - V glav. nih vlogah Silvij Kobal, Miranda Caharija, Mira Sardoč in Bogdana Bratuž S sinočnjo premiero «Delitve» Piera Chiare je Slovensko stalno gledališče zaključilo svoj letošnji abonmajski repertoar, čeprav gledališke sezone še ni konec. O pomenu sinočnjega dogodka ni treba posebej pisati, saj je na dlani, da uresničuje SSG s takimi predstavami eno izmed svojih temeljnih postavk — približevati italijanske avtorje slovenski publiki. Ta publika se je vabilu SSG polnoštevilno odzvala, med uglednimi gosti pa je bil tudi predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc. Sinočnja predstava je naletela na živo zanimanje, saj gre za kakovostno izpeljano gledališko dejanje. O vsebini seveda na tem mestu ne moremo pisati, lahko pa rečemo, da je «Delitev» ostra karikatura in satira na italijansko družbo, njena razgalitev in upodobitev. Ob vsem tem gre seveda pouda- riti opazno dejanje režiserja Marija Uršiča, ki se je lotil zelo zahtevnega dela, kot tudi igralci sami, in sicer Silvij Kobal, Bogdana Bra tuž. Miranda Caharija, Mira Sardoč, Bojan Umek, Zlata Rodošek, Stojan Colja, Adrijan Rustja, Anton Petje in Alojz Milič. Prevod je oskrbel Jaša Zlobec, za sceno je skrbel Sveta Jovanovič, za kostume pa Marija Vidau. številno cvetje in dolgotrajni aplavzi so bili zaslužena nagrada nastopajočim. Razstava lutk na Opčinah S koncertom čembalistke Dine Slame iz Trsta in čelista Edija Maie-rona iz Ljubljane so v openskem Prosvetnem domu sinoči odprli neobičajno, zato pa nič manj privlačno in zanimivo razstavo lutk, ki jo je pripravila likovna umetnica A- POKLONILI SO SE SPOMINU PADLIH ZA SVOBODO Tudi na Krasu svečanosti ob 40-letnici prisilnega odhoda v posebne bataljone Kakih 50 izgnancev s tržaškega Krasa se je včeraj v poznih popoldanskih urah zbralo na bazoviški gmajni. Nekoliko postarani, vendar tokrat nasmejani so si tovariško segli v roko in se spomnili žalostnega dogodka izpred 40 let, ko so fašistične oblasti prisilno mobilizirale mlade slovenske fante letnikov 1925. 1926 in 1927 in jih izgnale iz domačih krajev v posebne bataljone. Ob prisotnosti tudi jugoslovanskega konzula Aleksandra Nikoliča in predstavnika VZPI - ANPI Dušana Košute so položili venec pred spomenik Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču ter z enominutnim molkom počastili njihov spomin. Domačin Stojan Ražem, ki sicer živi v Piranu, je nato v kratkem nagovoru podčrtal žrtev štirih slovenskih fantov, ki so padli pod fašističnimi svinčenkami in so ostali neomajni tudi za ceno lastnega življenja, kar je potrebno tudi danes, da se ohranimo na tčj 'zemlji. Dolga kolona avtomobilov je nato krenila po vseh vaseh tržaškega Krasa od Bazovice do Nabrežine in povsod so položili vence k spomenikom padlim borcem v NOB. Zvečer pa so se v še večjem številu zbrali v znanem gostišču v Repnu, kjer so v sproščenem in tovariškem vzdušju skupaj obujali spomine in se v prijetni družabnosti zadržali še pozno v noč. Prisotnim je spregovoril Stojan Ražem, ki se je najprej spomnil tistih sotrpinov, ki so izgubili življenje med izgnanstvom v Južni Italiji, med povratkom domov po razpadu fašizma, po kapitulaciji Italije, kot ujetniki v nemških koncentracijskih taboriščih in pa kot borci in aktivisti v narodno osvobodilni borbi. Bivši izgnanci so tako v NOB kot tudi v povojnem času vselej vedeli, kje je njihovo mesto in se še danes dosledno borijo za u-veljavitev narodnostnih pravic Slovencev v Italiji. V tem trenutku morajo še vztrajati v tej pravični borbi, da se z naprednimi družbenimi političnimi silami vendarle reši nacionalno vprašanje. Zelo pomembno je, da nemoteno poteka sodelovanje z matično domovino in državna meja ne sme predstavljati nobene pregrade, še manj pa ločevati del naroda od matičnega telesa. B. S. Na sliki: nekdanji izgnanci pred spomenikom na bazoviški gmajni. • Krajevna zdravstvena enota obvešča. da je prosto mesto za zdrav-sfivrnega asistenta pri higienski službi. Prošnje naj interesenti sestavijo na kolkovanem papirju in naslovijo uradu za osebje pri KZE, Ul. Farneto 3, do 23. marca. r 5£. * .. . NA OKROGU MIZI ŠPORTNE ŠOLE TRST PROSTI ČAS NAŠIH OTROK OBRAVNAVATI STROKOVNO Športna šola Trst je priredila v Gregorčičevi dvorani v Trstu v četrtek okroglo mizo, na kateri so prisotni obravnavali prosti čas naših otrok, oz. njihovo pošolsko obreme njenost z raznimi aktivnostmi ter pomanjkanje časa za eno osnovnih otroških dejavnosti, za igro. Uvodne misli so podali psihiater dr. Pavel Fonda, socialna delavka Anamarija Kalc, pedagoginja Lučka Križman in zdravnik pediater dr. Oskar Volpi. Po izvajanjih štirih strokovnjakov so posegli v razpravo mnogi udeleženci okrogle mize, ki so postavljali razna vprašanja ter izrekli svoje misli in predloge. Celotna razprava sicer ni dala dovolj jasnega odgovora n? celotno problematiko preobremenjenosti naših otrok ter pomanjkanja časa za sproščeno in kreativno igro, je pa po drugi strani razkrila dejstvo, da sodi prav vprašanje prostega časa zamejskih otrok, zlasti v mestu, med najbolj pereča in tudi najbolj zanemarjena. Z njim se ni doslej niti dovolj, niti strokovno ukvarjala tako naša družba, oz. vsaj tiste organizacije in ustanove, ki bi se morale po svo ji specifiki z njim ukvarjati niti S SESTANKA 6LAVNC SKUPŠČINE Kit Naval pacientov presega zmogljivosti bolnišnice Na četrtkovi glavni skupščini Tržaške krajevne zdravstvene enote je predsednik Segatti podal poročilo najnovejših premikov v pripravah za odprtje nove bolnišnice na Katinari. V tej zvezi je omenil, da bodo prvi kontingent osebja (deželna uprava je kakor znano določila «or-ganik« 313 ljudi) namestili na podlagi lestvice iz leta 1981, medtem ko bodo za poznejše namestitve razpisani ustrezni natečaji. Drug problem, ki se ga je dotaknil predsednik, se nanaša na delež, ki naj ga v okviru bolnišnice in njenih naprav ima tržaška univerza. V tej zvezi je bil že leta 1979 dosežen z univerzo dogovor, pozne je pa je univerza postavila še vrsto novih zahtev. Zdravstvena enota je mnenja, da bi v sedanjem položaju ne mogla odstopiti univerzi večjega dela novih struktur na Katinari, kakor je določeno v omenjenem spo razum. O tem vprašanju bo vseka kor stekla beseda na današnjem sestanku med predstavniki KZE in vseučilišča. Predsednik je nadalje poročal o položaju v nekaterih od delkih splošne bolnišnice, kjer število bolnikov čedalje bolj prerašča razpoložljive zmogljivosti, tako da se postavlja vprašanje, kam s pacienti, za katere v teh oddelkih ni prostora. To vprašanje bodo skušali rešiti v sodelovanju s krajevnimi u-pravami, in sicer tudi ob upoštevanju dejstva, da gre pri večjem številu pacientov za ljudi, ki potrebujejo sicer zdravniško nego, še bolj pa nego v tako imenovanih »zaščitenih« strukturah, kakršni so lahko domovi za ostarele in podobne ustanove. Na seji so sklenili poveriti skrb za vzdrževanje klimatizacijskih in elek tričnih naprav v letošnjem letu podjetjem, ki so te naprave vgradila, ter v kratkem razpisati licitacijo za oddajo teh poslov za naslednje triletje. Skupščina je na koncu imenovala vrsto predstavnikov v raznih ustanovah. Tako je bil za predstav nika KZE v IT1S izvoljen E. Žet-ko (SSk). ni zanj pokazala zanimanja naša širša skupnost. To nezanimanje se je odražalo tudi v odsotnosti večine ustanov, ki se ukvarjajo z otroškimi aktivnostmi, tako na šolskem, vzgojnem, glasbenem, telesnem področju in drugih. Vsekakor je bila osnovna misel, ki je izšla z okrogle mize ta. da bi se morali s to tematiko ukvarjati v bodoče ne le konkretno, ampak tudi strokovno, saj je zlasti iz posegov izvedencev jasno izhajalo, da marsikatera aktivnost naše mladeži, ki navdušuje starše in javnost sploh, ni ravno ne v interesu, ne v korist otrokom. gata Fraijer - Majeronova iz Ljubljane. Razstava, ki jo je občinstvu predstavil tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marjan Belina, bo odprta do 20. marca, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Še danes in jutri NAIHCAMP 83 Vsedržavna razstava športne navtike, kampiranja in caravanninga Nauticamp 83 bo odprta še danes in jutri ter bo dostopna občinstvu v obeh dneh neprekinjeno od 10- j?0 20. ure. H koncu gre tudi serija spremnih prireditev: danes ob 15. U' ri bo v Kongresnem centru okrogla miza o športnem ribolovu, danes in jutri od 10. do 16. ure pa bodo pred pomolom Audace poskusne vožnje z gumijastimi čolni, ki jih organizira tržaški »Club del Gommone«- Skrajšana lovska sezona za lov na ptice selivke? Deželna komisija za kmetijstv® je sprejela zakonski osnutek o predčasnem zaključku lovske sezone z* lov za selivke. Lovska sezona z* odstrel teh ptic je trajala v nas* deželi doslej od druge nedelje avgusta do 31. marca, kot je to določa* ustrezni deželni zakon iz leta 196®-Potem ko je Italija pristopila * mednarodni konvenciji o zaščiti pt®* je predsednik ministrskega sveta odredil konec lovske sezone za lov nS nekatere vrste ptic z 28. februarje®' za preostale pa z 10. marcem. Glede na posebne klimatske in prirodo* značilnosti naše dežele je komisi)* odločila, da bodo vsako leto posebej določali konec lovske sezone, ki P® naj bi se vsekakor zaključila Pre<1 31. marcem. Zaradi onesnaženja morja je sodstvo zaplenilo egiptovsko ladjo Kake dve milji od tržaške obal* je pomorska enota finančnih stražnikov zasačila predvčerajšnjim P°-poldne egiptovsko ladjo, s katet* so mornarji metali 150-litrske P0^ de. V njih je bila - kot so nat® ugotovili - oljnata tekočina, ki bu-do onesnažuje morje. Poseg enote J* bil žal zapoznel, saj so momarjijj* odvrgli skoraj vse železne posode v morje. Sodne oblasti so ladJ° vsekakor zaplenile in prijavile k®' pitana zaradi onesnaževanja. 12. 3. 1982 12. 3. 198* Franc Kranjec Minilo je leto. odkar te ni več med nami. Z žalostjo in ljubeznijo se te spominjajo žena in otroci Trst, 12. marca 1983 Za vedno nas je zapustil naš dragi oče in nono FRANC PEČAR Pogreb bo danes, 12. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v gropajsko cerkev. Žalujoči sinovi Oskar, Franc in Silvio z družinami Gropada. Avstralija. 12. marca 1983 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) Zapustil nas je IVAN KRALJIC Pogreb bo danes, 12. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Boljunec. Žalostno vest sporočajo sin ln hči ter drugo sorodstvo Trst, 12. marca 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče in brat MILKO ČERNELJ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. marca, ob 13.30 iz kapele v Nabrežini v domačo cerkev. Žalujoči: hčerka Sonja z možem Al-dom, vnuk Glnnluca, brat, 1° drugo sorodstvo Nabrežina, 12. marca 1983 GORIŠKI DNEVNIK Gledališča SSG - jutri, 13. marca, ob 19. Uri v Prestranku «Partija remija* Daniela L. Coburna. V petek, 18. marca, ob 19.30 v Ajdovščini «Hva-lisavi vojak* T. M. Plautusa. VERDI Danes ob 17. uri izvenabonmajska predstava Narodnega baleta iz Marseilla «Les intermittences du coeur* (Poklon Proustu). Koreografija in režija Roland Petit, dirigent Jacques Bazire. ROSSETTI Danes, 12. t.m., ob 16.00 (popust 30%), ob 20.30 (popust 20%) Mario Chiocchio bo predstavil Enrica Maria Salerna v Manzarijevem delu »Tabu*. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice pri osrednji blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 12. t.m., ob 20. uri Peter Turrini: «Lov na podgane*. Predstava za red S - sobota in izven, v mali dvorani kulturnega doma v Novi Gorici. CANKARJEV DOM LJUBUANA Velika sprejemna dvorana Danes, 12. t.m., ob 20. url: Tradicionalni 7. ples orkestra RTV Ljubljana. Srednja dvorana Danes, 12. t.m., ob 10. uri in 11.30: otroška matineja: «Ostržek». Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 8- do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom oredstave. Kino Cappeila Underground 18.00—20.00— 22.00 «11 sogno di una notte di mezza estate*. Režija M. Reinhardt in W. Dieterle. Ariston 16.00 «Querelle de Brest*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 17.00 «Sapore di mare*. Barvni film za vse. Nazionale 16.00 «Changeling». Prepovedan mladini pod 14. letom. Drattacielo 16.00 «Ufficiale e gen-tiluomo*. Penice 15.30 s odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74. PRODAM avto Lancia fulvia (5 prestav) letnik 1971 v zelo dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229-364. DELAVEC tvrdke Fiat proda A 112 junior. Doba 4 mesece, prevoženih 4000 km. Telefon 040/229224. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798. PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. (MO 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega te rena na Pesku. Telefonirati od 14 do 16. ure na št. 040/226577. PRODAM lanoia beta eoupe 1300 Telefon 040/410476 - Marko. PRODAM Renault 18 GTL 1400 kub. cm letnik 1980. Tel. (W81) 78-112 od 14.30 do 17.3o. OSMICO je odprl Ivan Antonič. Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno kapljico. PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu Telefon (040) 228390. OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje Križpot. Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za mformncije tel 211043 OSMICO so odprli v Saležu pri Škrlje vih, kjer točijo črno in belo vino. dRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure 732 627, predpraznična od 14. do *• ure in praznična od 8. do 20. POTOVALNI URAD «A U RO RA» vabi na naslednje izlete: 19. in 20. marca — z avtobusom na BLED (Hotel Toplice). Cena 62.000 lir. od 30. marca dn 4. aprila - z letalom v ATENE in okolico. Cena 435.000 lir; od 23. do 25. aprila — z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena 79.000 lir: od 23. do 25. aprila — z avtobusom na RAB. Cena 84.000 lir; od 1. do 7. maja — križarjenje ob dalmatinski obali. Cena od 290.000 do 430.000 lir; 14. in 15. maja — z avtobusom na KRK. Cena 53.000 lir; od 9. do 12. Junija - z avtobusom v BUDIMPEŠTO. Cena 253.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «AURORA» -Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. Delegacijo RK-SZDL Hrvaške je med svojim obiskom pri nas sprejel tudi predsednik goriške pokrajinske uprave Cumpeta V PRIREDBI KINOATELJEJA IN PICCOLO CINEFORUM Pester pomladanski spored filmov v Kulturnem domu Dve premieri slovenskih filmov 13 del priznanih mojstrov in Čimprej odstraniti gospodarske težave ki preprečujejo večje sodelovanje ob meji v Hrvaška delegacija se je včeraj mudila v Gorici in v Čedadu Srečala se je s predsednikom pokrajine Cumpeto in županom Scaronom Delegacija repubbške konference SZDL Hrvaške (sestavljali so jo predsednica Darinka Puškarič in sekretar komisije za mednarodne odnose Ljuban Tintor, spremljal pa jo je konzul v Trstu Marijan Banko), ki je bila dva dni gost SKGZ. se je včeraj v družbi predsednika SK GZ Borisa Raceta mudila na Goriškem, kjer se je srečala s člani teritorialnega odbora Zveze. Njegov predsednik dr. Mirko Primožič jo je seznanil s splošnim položajem na Goriškem, zlasti pa s stanjem naše narodnostne skupnosti. Dejal je, da sta obe Gorici s svojim sodelovanjem še pred podpisom osimskega sporazuma pokazali, kakšna je pot za življenje ob meji. Glede osimskega sporazuma samega je dejal, da ■ ga je potrebno izvajati v celoti; ne samo v njegovem gospodarskem delu ampak tudi v tistem, kjer govori o pravicah narodnostnih skupnosti. Dr. Primožič je poudaril pomen vzpostavitve dobrih odnosov z demokratičnimi strankami, ob tem pa opozoril, da oblasti postopno u-kinjajo že pridobljene narodne pravice. Kot dober dokaz obmejnega sodelovanja je navedel tudi številna pobratenja med obmejnimi občinami in krajevnimi skupnostmi. Odbornik za gospodarstvo Viljem Nanut pa je dejal, da imajo pripadniki naše skupnosti na Goriškem od 400 do 450 različnih gospodarskih podjetij, med katerimi prevladujejo trgovska. Zaradi tega si naša skupnost želi, da bi čimprej o-milili omejitvene ukrepe na meji, ki hudo prizadevajo predvsem ta sektor. Po pogovoru s teritorialnim odborom SKGZ in ogledom Kulturnega doma, o katerem je predsednica Puškarič pritrdila besedam dr. Primožiča, da smo na ta dom lahko u-pravičeno ponosni, se je hrvaška delegacija na sedežu SKGZ v Ul. Malta v Gorici sestala s predstavniki strank Rebullo (KD), Redivom (KPI), Viscomijevo (PSI) in Terpi-nom (SSk). Na njihova izvajanja, v katerih so izrazili željo, da bi omejitve na meji čimprej odpravili, je predsednica Darinka Puškarič odgovorila, da se tudi v Jugoslaviji zavedajo nepopularnosti teh ukrepov, da pa so ti ukrepi edina pot, po kateri bodo lahko premagali sedanje gospodarske težave. Prej kot jih bodo premagali, prej bodo ukrepi odpravljeni,, je dejala. Vsekakor pa je na zahtevo ustavnega sodišča Zvezni izvršni svet veljavnost ukrepov omejil do konca letošnjega leta. Predsednica RK SZDL Hrvaške Puškarič je ob tem dejala, da potrebujejo razumevanje tukajšnjih krogov in je omenila tudi nekatere konkretne oblike sodelovanja, za katere so se dogovorili na sestanku z deželnimi tajniki strank v Trstu. Pred tem se je hrvaška delegacija srečala s predsednikom pokrajine Cumpeto in goriškim županom Scaranom. Na obeh pogovorih so visoko ocenili stopnjo obmejnih odnosov na Goriškem. Ob tej priložnosti so poudarili, da sta Gorici vzor za sodelovanje ob meji. Predsednica Socialistične zveze Hrvaške Puškarič je svojima sogovornikoma izrazila prepričanje, da bo Italija izpolnila svojo obvezo iz osimskega sporazuma in sprejela zaščitni zakon za slovensko manjšino. Dopoldne se je hrvaška delegacija mudila v Beneški Sloveniji. Na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu se je sestala s predstavniki SKGZ in kulturnih društev. Družbenopolitični delavec Izidor Predan jo je seznanil s težavnim bojem za narodni obstoj, in dodal da je vzpodbudno delovanje številnih v Benečiji nastalih slovenskih društev. Predsednik izseljeniške organizacije dr. Ferruccio Clavora pa se je zavzel za izdelavo nove strategije političnega dela, v okviru katere je potrebno zagotoviti slovensko šolo in hiše za emigrante, ki se vračajo v svoje kraje. Samo na takšen način, je dejal, bo mogoče preprečiti asimilacijo. Predsednica Darinka Puškarič je tudi beneškim Slovencem dala polno podporo v njihovem boju in zaželela. da bi čimprej prišli do statusa narodnostne skupnosti in do zaščitnega zakona. Kosila, ki ga je TO SKGZ za videmsko pokrajino v Čedadu priredil v čast hrvaški delegaciji, so se udeležili tudi visoki predstavniki videmskih strank. SESTALI SO SE V TRZIEU Na shodu aktivistov CGIL poudarili sindikalno enotnost Tajnik teritorialnega odbora Pini poudaril pomembnost rimskega sporazuma Sindikalni aktivisti delavske zbornice CGIL so se v zadnjem času na več sestankih pokrajinskega, oz. teritorialnega vodstva in v tovarnah soočali z vprašanji, ki so v tem trenutku v ospredju zanimanja delavstva in vse italijanske javnosti. O tem smo že poročali v našem listu ter omenili tudi nekatere spremembe v vodstvu goriške delavske zbornice. V četrtek so se aktivisti CGIL iz vse Goriške zbrali na posvet v Tržiču. Luciano Pini, tajnik teritorialnega odbora, je imel poročilo o nedavno sklenjenem sporazumu v Rimu med vlado, delodajalci in sindikati. Čeprav je sporazum v prvem trenutku sprožil nekatere tudi neumestne proteste, ga je potem velika večina delavcev na skupščinah v tovarnah odobrila. To velja pripisati zrelosti delavskega razreda, je dejal Pini. To so poudarili tudi mnogi aktivisti v razpravi, ki je sledila njegovemu poročilu. Druga tema razprave je bilo enotno sindikalno nastopanje. Znano je. Skupno bodo vrteli mlajših režiserjev Po nekajmesečnem premoru se bo prihodnji teden v goričkem Kulturnem domu nadaljevala filmska sezona 1982/83, ki jo prirejata Kino-atelje in Piccolo Cine forum. Slovenski in italijanski filmski krožek sta nam že jeseni predstavila spored filmov, med katerimi smo lahko gledali najnovejše slovenske filme, ki so v Gorici doživeli krstno uprizoritev. Poleg teh so bili na sporedu italijanski filmi, ki bi jih'sicer v Gorici verjetno ne videli: gre namreč za kvalitetne filme, ki navadno ne pridejo v nobeno od goričkih kinodvoran, kjer vladajo pri izbiri filmskega programa predvsem komercialni kriteriji. Po tem prvem poskusu, ki je imel tako med slovensko kot -med italijansko publiko precej dober odziv, so se pri Kinoateljeju jn,..Pjcco-lo Cineforum odločili, da navzlic raznim finančnim in organizacijskim težavam priredijo novo serijo predvajanj. Tokrat bo trajala dobra dva meseca, od 16. marca pa do 18. maja. Na sporedu bosta dve premieri slovenskih filmov, s katerima bo gorički Kulturni dom spet postal nekaka tizložba» najnovejše slovenske kinematografske produkcije. V petek, 25. marca bodo predvajali «Boj na požiralniku» slovenskega režiserja Janeza Drozga, v petek, 15. aprila, pa bo na vrsti najnovejši film Francija Slaka «Eva*. Tudi tokrat bosta v dvorani prisotna režiserja s sodelavci, po predstavah pa se bodo gledalci lahko pogovorili z njimi na srečanjih v mali dvorani, za katere je pri dosedanjih premierah vladalo zelo veliko zanimanje. Zanimiva novost bo 7. aprila, ko bodo izven rednega programa (vstop bo za to priložnost prost) vrteli furlanski film Maria Ze/», H ga je režiral Vittorio Cottafavi. Prvič ga bomo v Gorici lahko gledal na velikem zaslonu. Poleg omenjenih obsega tpomla-danskh spored filmov v Kulturnem domu še 10 italijanskih in tujih filmov, ki jih bodo predvajali vsako sredo od 16. marca do vključeno 18. maja. Prvi bo na vrsti *An ame-rican werewolf in London» (Un lupo mannaro americano a Londra - rež. J. Landis, Vel. Britanija), sledili pa mu bodo po vrsti: «Ad ovest di Paperirun (A. Benvenuti, Ita.), Menesgazda» (II recinto - A. Ko-vacs, Madžarska), «Gli ultimh (V. Pandolfi, Ita.), iMovie, movie» (II bor.eur e la ballerina - S. Donen, ZDA), «S.O.B.» (B. Edu>ards, ZDA), «11 pianeta azzurro* (F. Piavoli, Ita.), *La chambre vertev (La ca-mera verde - F. Truffaut, Francija), «Chiedo asilo» (M. Ferreri, Ita.) in ) in uredil svoje snemalne studie, v katerih je preizkusil nove, avantgardne tehnike elektronskega snemanja. Njegov zadnji film «One from the Hearth», ki je nastal prav v teh studiih, lahko te dni gledamo v tržaški kinodvorani. Film bo o-stal zapisan v zgodovini filma vsaj iz dveh razlogov: zaradi že omenjenih tehnoloških novosti in pa ker je spravil režiserja do bankrota. prav zaradi novatorstva. paj je posnel nad štirideset krat-kometražnih filmov, skoraj vsi z naključnimi temami in po naročilu. Iz njegove obširne produkcije je treba omeniti vsaj nekatere: «Pred premiero Trsta* (1950), dnevnik o snemanju istoimenskega filma Franceta Štiglica; «Kora-ki v svobodo* (1951), arhivski materiali od osvobodilnega boja do predaje tovarniških obratov delavcem. Njegova celovečerna debitantska stvaritev «Tri zgodbe*, za katero prispeva prvo epizodo, je ostala zapisana v slovenski kinematografiji kot prvi uspešen in zavesten poskus filmske upodobitve literarnega dela. «Akcija» (1960) opisuje v obliki kronike dogodivščine skupine partizanov. «Minuta za u-mor* (1962) spada v neobičajen žanr za jugoslovansko kinematografijo — kriminalko: policijski inšpektor razvozla krivično obsodbo. V »Nevidnem bataljonu* se Kavčič vrača k priljubljeni vojni temi. vendar v lažji obliki: kljub osnovnim pomanjkljivostim živo in fantaziozno opisovanje dogodivščin skupine mladih protagonistov naredi iz filma uspešnico predvsem za mlajše gledalce. «Begunec» (1973) pa obravnava vojno temo dosti bolj zavzeto: glavni junak Žiri v Ljubljani, ki jo je okupirala italijanska vojska: ne more pa se odločiti, na kateri strani stoji. Epilog, tragičen, na poboč ju reke, kje>- si stojijo nasproti »beli* in «rdeči*. postavi zopet begunca v ospredje. «Sreča na vrvici* (1977), prijetne in neprijetne dogodivščine skupine otrok in njihovega psička, beleži režiserjev povratek k filmu za mladino, kot je tudi zadnji Kavčičev film (»Učna leta izumitelja Polža*): žanr ima svoje lastne ekspresivne karakteristike in v jugoslovanski kinematografiji mu .je dodeljen poseben prostor. e«. „ Pi„ndunranah : . V,.: . . ril.: • »Ameriški volkodlak v Londonu« »An American Werewolf in London« 1981 »Pridi zvečer z mano, bova šla v Bardo. Imel sem naporen dan, celo vrsto pogovorov, pogajanj in sklepanj pogodb. Kadar ne morem več, se odpeljem k svojim. Pojemo, popijemo in poklepetano. Vse za dobro voljo.* Takole me je Dino Del Medico povabil v svojo rojstno vas. kjer stanujeta njegova brata Dante in Renzo z ženama. Preden sva odšla, je telefoniral, naj «cognate» pripravita večerjo. Najbrž je takšno naročilo dovolj, ker že vedo, za kakšno večerjo gre. «Si že kdaj jedel frico.» me je vprašal med potjo. Zleknjen v sedežu je suvereno in dokaj hitro poganjal svoj volvo proti Terski dolini. Spotoma sva se za aperitiv ustavila v neki gostilni, kjer je župan kvartal. »Veš. kadar gre za posle, so nekateri ljudje zelo po membni partnerji,* je opravičil postanek. Pripeljala sva se! Stopila sva v pritlični prostor «slovenske» hiše, kakor so v teh krajih poimenovati enostanovanjske zgradbe, ki jih je Slovenija darovala po potresu. Nisva dolgo čakala, ko sta prišla še brata. V tej zgradbi ima Dino »voj kotiček: kuhinjo s starim zidanim štedilnikom na drva in spalnico. Po vseh stenah visijo grafike. Obešene so že na hodniku, v kuhinji in v spalnici. Za celo galerijo jih je. Tudi v njegovi pisarni v Čedadu so stene dobesedno tapecirane z njimi. Vsi pomem bnejši ustvarjalci so tu našli svoje mesto. V Bardu »visijo* Dali, De Chirico, Spacal, Hlava-ty, Zigaina, Jaki. Jakac. Celiber ti, Appolonio, Kiar. Borčič in še kakšen, ki sem ga pozabil. Neprimerno več jih je v njegovi delovni sobi v Čedadu. Njegova zbirateljska strast ima korenine (to sem slučajno odkril) v skriti želji po slikanju. Ko je bil mlad. se je poskušal s čopičem. Eno svojo sliko ima v bratovem ateljeju, ki je v sosednji sobi, nasproti kantine. Morda ima še kakšno, pa je ni pokazal, kot da bi se sramoval tega svojega nagnjenja. Njegov pejsaž ni nič slab. Če ga slikarstvo ni povleklo do takšne mere, da ui sam povedal. kaj čuti, pa mu zagotovo dajejo veliko zadoščenja in užitka slike, sredi katerih dela in živi. Ob tem pa se ne morem znebiti občutka, da je v njegovi zbirateljski strasti tudi kanec tiste praktične poslovnosti, ki je močno prisotna v Dinovi menežerski osebnosti, se pravi, da je nakupovanje slik v današnjih časih zanj koristna naložba. Medtem je peč, ki sem jo vzel v začasno varstvo, začela greti. Ko se je v kotličku krompir sku hal, je Dante vanj zamešal koruzni zdrob, ali drugače poveda no polento. Pozneje sem izvedel.' da tej jedi rečejo gran peresa. Sodim, da jo tako imenujejo tudi sosednji Furlani. «Cognati» sta prišli vsaka s svojim krožnikom. Ena je prinesla krompirjev frico in čebulin frico. druga pa kvar-nate s sirom in poganek. Frico sta pripravili s sirom, poganek pa s klobaso. Na lesen podstavek vržena gran peresa je dišala po toplem in prijetnem. Pikantnejši duh so širila osta'a jedila, zlasti čebulin frico. »Tega prav gotovo nisi še jedel,* je rekel Dino. Ni /.a vsakega. pač pa le za močnejše osebe, je rekel, misleč nase in na »voje brate, ljudi s hribov in na- vajene na trdo življenje. «Malo ljudi je stopilo v tale naš ožji družinski krog. Bili so že, to ja. toda za jest ni tako enostavno. Moje cognate nočejo kuhati za vsakega*. Skozi priprto okno je cvilil «whi-sky». Pes je bil žalosten, ker ni mogel notri, med svoje. Prišla je tašča, prišel še neki prijatelj. «Passe-partout», tako ga je imenoval, «lahko pride kadarkoli, ne glede na to, če so tu Vratuša, Smole, Colli ali Race. On je moj prijatelj,* je z enostavnimi besedami povedal nekaj, kar je bilo jasno in ni potrebovalo več nobenega dodatnega pojasnjevanja. V živahnem, spi va težko razumljivem bardskem narečju beseda ni tekla o poslih. Takšnim pogovorom se Dino med svojimi občasnimi obiski v Bardu izogiba. To vedo tudi njegovi. V svoj rojstni kraj pride zvečer poklepetat, se |X)zabavat in razvedrit. Po Gradnikovem merlotu je furlanski picolit letnik 1979 še bolj razvezal jezike. Kar je še manjkalo, je opravil schioppettino pas sito, ietnik 81. Prijetno deluje v ustih in v grlu. Sprva kot sladko, na koncu pa kot suho vino. O ceni se ne govori. Kdor se spozna na vino, pač ve, po čem je. Tako ga še bolj ceni. Če tega ne ve. je bolje, da ga ne pije. Omizje se je razgrelo, v poltonu je bilo slišati prijetno glasbo iz Clavdermanovega Coup de Coeur. Dino si je prižgal Danne- mannovo cigaro, tisto najdebelej_ šo, in užival prijeten večer. Kar jih poznam, je on edini, ki to zna. Nadih pomladi so v sobo prinesli liliči in buzarice, kakor v Bardu pravijo zvončkom in trobenticam. Cognati sta jih vložili v majhno samokolnico napolnjeno z mahom in smrekovimi vejicami. Vstopila je še tretja cognata, ki ima moža pri vojakih. «Kadar pride na obisk, te ni več iz hiše. Po trikrat na dan, kaj?*, se je Dino zasmejal. Cognata. ki mu ni hotela ostati dolžna, ga je vprašala, kako ve. Pa ji je odgovoril, da to ve vsa vas. «Veš, tvoj sinček je to povedal v vrtcu.* «Passe-partout» je nekaj pripovedoval. če sem g'a prav razumel (takrat sem bil pri Clavder manu), je govoril o civilni odgovornosti na prireditvah, menda na pustu, ki je še predmet razprav. Vsakič, ko je «cognata* kaj ugovarjala ali popravljala, se sploh ni ozrl k njej. Le umolknil je za hip in jo zavrnil: «Ti molči*. Nekajkrat tako. Sodil bi, da nima družice. »Cognate* in tašča pa kot da ga niso slišale. GovoriU so še in še. kot da so se prvič videli po kdove koUko letih. Pa ni nič res. da se že dolgo niso videli. Dino je bil pri njih še pred nekaj dnevi, če sem dobro razumel, bi prej prestali brez kruha kot brez pogovora. To je lepo. «Na takšen način veš. kje so tvoje korenine,* je rekel Dino. ko sva se po ovinkih spuščala z ravnice, kjer leži prijetna vas. »čutim, da so globoko v beneški zemlji, zato sem se vrnil iz Švice, kjer sem, opravljal svoj življenjski izpit. Brez tiste prakse, ki je bilk zame univerza, bi se danes slabo znašel v neštetih problemih. ki vsak dan terjajo hitrih in praktičnih rešitev.* je še dodal Del Medico, direktor gradbenega podjetja Benedil. v katerem je zaposlenih okoU 70 beneških Slovencem. GORAZD VESEL CABARET (1972). Režija: Bob Fosse. Igrajo: Liza Minelli. Michael York. Joe) Grey, Helmut Griem. RAI 3, v sredo, 16. marca, ob 20.30. Na začetku 30. let, ko se v Nemčiji začenja širiti nacistični val. glasbeni par kot v «New York, Nevv /ork» (na sporedu v nedeljo, Canale 5), z uspehom nastopa v berlinskem kabaretu. Po svoji nesrečni ljubezenski zgodbi in ob neprijetnih težavah—najboljšega prijatelja se pevka vrne sama na oder. Tgralec. koreograf in režiser Bob Fosse ustvari v tem filmu. ob razkošni scenografiji, uspešno zgodovinsko rekonstrukcijo na podlagi odlične literarne predloge C. Tshenvooda. Med ostalimi deli režiserja izstopa »Ali that jazz* («Ta vražji jazz*). prefinjena Ko ni ja, delno avtobiografska o težavah medčloveških odnosov med ljudmi spektakla, kier ie tudi smrt lahko prilika za revijo. SREČA NA VRVICI (1977). Režija: Jano Kavčič. Igrajo Matjaž Gruden, Nino de Gleira. Matija Tavčar in. drugi. TV Koper, v petek, 18. marca, ob 20.30. iv.' s'1?) : Jane Kavčič Filmsko kariero je pričel leta 1949 s kratkim dokumentarcem o Primorskem dnevniku; vsega sku- Režija in scenarij: John Landis. Glasba: Elmer Bernstein. Igrajo: David Nanghton, Jenny Agutter, Griffin Dunne. Kulturni dom v Gorici, v sredo. 16. marca, ob 18.00 in 21.00. V organizaciji goriških krožkov Piccolo Cineforum in Kinoatelje se prične v sredo letošnji filmski spored, ki obsega deset filmov iz sodobne svetovne kinetHatografije v italijanski sinhronizaciji in dve slovenski premieri (»Eva*, režija Franci Slak. in »Boj na Požiralni-ku», režija Janez Drozg). Prva na sporedu je zanimiva ameriška grozljivka «An American Worewolf in London*. Zanimivost in uspešnost filma je v tem. da je Lan-disu uspelo združiti horror in ko miko, mit in njegovo parodijo: a skruniti pravila »žanra* z ironijo, vkljub spoštovanju in upoštevanju tradicije. Film odlikuje verodostojna scenografska postavitev, pa «katako-mične* situacije, kot npr. srečanje med Davidom in skupino zom bijev v kinodvorani in predvsem kaotična zaključna sekvenca avtomobilske katastrofe in kaosa v Piccadillv Circusu. naravnost po vzeta iz «Blues Brothers* («Bra ta bluz*). Toda mojstrovina v tem smislu je čudovita sekvenca pre obrazbe. ki predstavlja obnovitev »klasične* situacije v žanru. Zabavna in kvalitetna filmska predstava torej, za prijeten uvod v novo filmsko sezono goriškega Kulturnega doma. Z uprizoritvijo «Burke» češkega pisatelja Kundere Primorsko dramsko gledališče izpričuje svojo rast V svoji farsi avtor daje duška svojemu odporu proti vsakršnemu totalitarizmu te v samem naslovu igre *Bur-ka* je neko protislovje, ker v tem primeru ne gre za običajno odrsko burko, temveč za čisto nekaj nasprotnega: za mračen in prizadet prikaz njenega nasprotja, kljub zunanjemu, burkastemu obeležju. Gre za farso Milana Kundere, znanega sodobnega češkoslovaškega pisatelja, ki se je uveljavil zlasti v širšem evropskem prostoru s svojo prozo, vendar pa je doslej napisal tudi nekaj uspešnih del za gledališki oder. In ko smo pred nedavnim gledali na novogoriškem odru šesto premie ro Primorskega dramskega gledališča (bila je v četrtek, 24. februarja). lahko v uvodu zapišemo, da nas je izbira prati tega besedila v nekem smislu prijetno presenetila. Kundera je svojo tBurko» napisal že 1967. leta. to je v času tpraške pomladi» (zdaj živi v ne prostovoljnem izgnanstvu t; Franciji) in je v njej zares dal duška protestu zoper totalitarizem, uniformiranost, stalinizem in podobno, vsega tega pa se je tudi v češkoslovaškem življenju precej nakopičilo ter je tako podal nekakšen ironičen, grotesken in boleč obračun s pojavom totalitarizma, ki ni niti nov niti izjemen, saj je sam najbolje zapisal o njem: iNobena družba in nobena ideologija nimata monopolu nad totalitarizmom. Totalitarizem ima antropološke korenine. Vsi pozna mo totalitaristično prakso družbenih mikrosvetov (družina, vojska), vsi poznamo preizkušnjo totalitarizma. Sen o družbi, v kateri vse ljudi vodita ena volja in ena vera, v kateri nihče pred nikomer nima skrivnosti, je arhi-tip, ki ga ni mogoče najti samo v vseh religijah, ampak tudi v vsa kem izmed nas... Totalitarizem je plod manihejstva, glasniki mani-hejstva pa niso hudiči, temveč angeli. Zato ne zaupam čistim in nedotaknjenim, ki kritizirajo peklenski aspekt totalitarizma, pri tem pa pozabljajo na njegove angele...* Vendar pa je v «Burki» Kundera ostal nekje na dnu svojega dela hkrati pa izredno konkreten, skušal je ironično, a prizadeto podati stalinistično socialistično stvarnost svoje domovine, ki se. žal. še do danes ni znebila tega kompleksa, saj tudi najrazličnejše politične, vzgojne, kulturne in kakršnekoli manipulacije z ljudmi vsekakor tudi so ena izmed oblik totalitarizma, pa čeprav v nekakšne m imenu socializma in delavskega razreda, njegovi voditelji pa si hkrati prisvajajo pra vico govoriti, voditi, upravljati in manipulirati v njegovem imenu Vse to nam skuša Kundera po sredovati skozi svoje gledališko delo, v katerem je totalitarizem dosegel že tolikšno mejo. da sploh ni nikjer več niti senčice upora, zato pa je potrebno vsaj navide zno ustvariti majhen uporček, da bi nekako razgibal usmrajene vode pokorščine, istomišljenstva in upogibanja hrbtov pred predpostavljenimi. V tem smislu učiteljski kolektiv najnazorneje prikazuje vso bedo in ničnost Ijudi-avtomatov. skoraj robotov, ki jim daje človeško podobo le nekakšen lutkarski videz. Režiser Vinko Moderndorfer se je zavedal nevarnosti, da bi lahko s pretiranostjo zdrknil v banalnost, zato ie celotno »Burko* zamislil riekje na robu med resničnostjo in neresničnostjo, svoje junake pa je postavil v čisto konkretno. mrzlo in brezosebno okolje kockaste, na začetku čisto prazne 'kuliserije. ki v bistvu tvori posrečen birokratski arhiv s številnimi predali, v katerih najde mo vse: od junakov igre preko malice, metle, aktov pa tja do telefonov in prisluškovalnih na prav. In ta odtujeni, birokratski, kartotečni svet ie tista protiigra junakom »Burke*, da doživljajo svoje konflikte, vzpone in padce, skratka, da odrsko delujejo in poganjajo dejanje samo. Režiser je znal to dvojnost med stvarmi in ljudmi, med čistimi idejami in resničnim, čustvenim življenjem spretno voditi po skoraj kafkav-janskih prostorih pošastnega, kockastega arhiva, trni čemer mu je izredno pomagal scenograf Marin Gozze. Za njegovo scenografijo lahko zapišemo, da je bila enkratna, funkcionalna in zunaj običajnih okvirov, vendar vsa v službi in zamisli režiserjevega koncepta in avtorjeve odrske zamisli. Podob no velja tudi za kostume, ki so se pavlihovsko, a moderno krojeni (Meta Sever) dobro ujemali z am-bientom in sporočilom r Burke*. Igralci, ki niso imeli lahke naloge, so se morali na 'eni strani podrediti mehanizmu totalitarizma in se gibati kot vodene lutke. vendar pa so pri tem vseeno ohranjali poteze človeških bitij ter tako sugestivno, čeprav indirektno posredovali avtorjeva spoznanja o tem, kam nas pripelje totalitarizem, če se mu brez volje in nekritično podredimo. Jože Mraz je kot inšpektor od lično posredoval vlogo »male veličine* ,ia zunaj, a nebogljenega mamičinega sina in rogonosca na znotraj, medtem ko je Jože Hrovat kot direktor šole in glavna oseba dela zares odlično upodobil edinega akterja, ki bi rad zganil gnile vode poslušnosti in konformizma. Učiteljica Eva Teje Gla-iarjeve je bila dober produkt le učiteljske, zmanipulirane druščine, medtem ko je Nevenka Vran-čič odlično upodobila Ruženo, inšpektorjevo nevesto in frivolno žensko, ki Se pred poroko nasadi roge svojemu bodočemu možu-inšpektorju. Breda Vrbičeva je bila odlična inšpektorjeva mami- ca. Tudi dijak Iva Barišiča, ki prizna svojo tkrivdo», ki je v bi stvu nikoli ni storil, kaže dobro na to, kakšni bodo bodoči kadri tega totalitarizma, medtem ko je kvartet ostalih učiteljev od telovadnega učitelja (Sergej Ferrari) preko mladega učitelja (Karel Brišnik) in starega učitelja (Ja nez Lavrih) pa tja do starejše učiteljice Prušankove (Dragica Kokot) odlično upodobil stanje stvari in duha v neki šoli, ki naj bi vzgajala, vsaj po besedah in geslih svobodne, polne ljudi, vzgaja pa nasprotno poslušne, vdane in sive avtomate po vojaških in slabih aktivističnih načelih real nega socializma. Končno je tu še podoba šolskega sluge, ki naj bi bil nekakšen predstavnik delav skega razreda, in ga je dobro ter v skladu s predstavo odigral Stane Leban. In ne navsezadnje je tu bila še opazna vloga, sicer vlo-gu brez besed, vloga arhivarja, ki jo je podal Darko Komac tako, da je samo potrdil staro resnico o tem, da ni ne velikih, ne malih vlog, da so samo dobre vloge. Z uprizoritvijo «Burke» Milana Kundere je Primorsko dramsko gledališče znova pokazalo, da še vedno umetniško raste, da zna uprizarjati kvalitetne predstave, pa naj gre pri tem za gledališko klasiko ali pa za moderno, sodobno dramatiko, kar je dokazalo prav z uprizoritvijo «Burke». DUŠAN ŽEUEZNOV ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Zelena sled - H. epizoda 11.00 Živali in ljudje - 2. del 11.50 «C’era una volta 1'uomo* - »Bil je nekoč človek* 11.50 Brez pogodbe 12.30 Oddaja o zdravju in zdravstvu 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Prizma 14.30 športna sobota Kolesarstvo 17.00 TV dnevnik 17.05 Programi za sedem dni 17.20 Oddaja o ekonomiji 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 TV film iz serie «Jessica Novak* 19.45 Almanah VremensKe razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Al Paradise . oddajo vodijo Milva, Heather Parisi in O-reste Lionello 21.55 Neverjetna zgodovina Italije - 2. del Neverjetna zgodovina Italije naj bi bil naslov nadaljevanke, vendar ne gre za zgodovino Italije kot nacije, pač pa za zgodovino Italije kot zemljepisnega področja, kajti danes bo govor o stari Grčiji, davni Grčiji, ki se je razpotegnila tudi na del Južne Italije in na Sicilijo in se tu tako zasidrala in razrila, da je ta «tuja Grčija* dobila ime Magna Greda, to se pravi velika Grčija. Sicer pa se je prav v tej Grčiji veliko zgodilo, med drugim tudi to, da se je prav tu rodila grška a-beceda 23.00 Polčas košarkarskega prvenstva A-l lige 23.40 TV dnevnik Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Bis - neposredna oddaja iz studia 12.00 Opoldanski program 12.30 Konfrontacija misli 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 TV program o kulturi in aktualnih temah 14.00 šola in vzgoja 14.30 «11 nipote picchiatello* - »Nekoliko trčen nečak*. Film. Igra Jerry Levvis 16.15 Čarobna kocka 17.30 TV dnevnik Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Programi za prihodnjih sedem dni 18.00 TV oddaja Lepa Italija 18.30 TV dnevnik - Šport 18.40 Blitz 19.45 TV dnevnik 20.30 TV film iz serije «Saranno famosi* 21.20 Shaft zadene spet - Film 13.10 Pastami.klobuk -.nočni program 23.45 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 16.45 Salvatore Giuliano - Film 18 45 Programi prihodnjih dni 19.00 TV dnevnik 19.35 Programi, ki smo jih ride li in ki jih bomo videli na tretjem kanalu 20.05 Glasbena oddaja 20.30 Moda v Milanu . ženska moda v letu 84 21.30 TV dnevrnk 22.05 Katarinina poroka - IV. priredba «11 matrimonio di Katerina* ali po naše Katarinina po roka je pravzaprav le prva izmed desetih zgodb ali zgodbic, ki se bodo v prihodnje zvrstile v okviru ciklusa TV priredb desetih zgodb italijanskih modernih ali celo sodobnih pisateljev. Pri tem je zanimivo tudi to, da so izbrali dela znanih italijanskih pišočih ljudi, ki jih bodo prenesli na filmski trak prav tako zelo znani italijanski režiserji. Se pravi, da bomo z nocojšnjo priredbo zgodbe Maria La Cacc »La Caterina* začeli zelo obetaven ciklus TV priredb sodobnega italijanskega slovstva v režiji dobrih italijanskih filmskih ljudi 23.05 Jazz Club - igra Jazz Lines Orkestra JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zverinice iz Rezije 8.25 Ciciban, dober dan 8.40 Mali odred - nanizanka 9.10 Arabella - Nadaljevanka 9.40 Vesolje: na robu večnosti 10.40 Bistre vode Bosna in Hercegovina sta gotovo pokrajinsko med najlepšimi predeli v Jugoslaviji. Razgibani pokrajini hri bo v in dolin, prostrani gozdovi in planjave prečesane z rekami, ki jih marsikje res še lahko poimenujemo — bistre vode. Zadnja desetlet ja pa jih je začel tudi bosansko hercegovski živelj s' svojo industrializacijo spreminjati v motno vodovje. In prav te lepote neokrnjene narave na eni in želje po napredku na drugi strani, ki nosijo v sebi še kal nele pote zaradi prevelikega poseganja v bit narave, je vodilo oddaj o bistrih vodah-Prva z naslovom «Una», je pripoved o današnjem toku edinstvene rečice, kjer ob nabrežjih živi človek za in od bogastva njenega vodovja 11.05 Naši olimpijci: hokejisti 11.45 Kulturne diagonale: Pariz 12.30 Ljudje in zemlja 13.30 Poročila 14.55 PJ v nogometu; Dinamo - Radnički 16.55 Poročila 17.00 PJ v košarki 18.30 Galaktika - nadaljevanka 19.15 Risanka 19.20 Cik - Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Sobotna TV križanka 21.30 Nočni kino: Cerromaior ■ film 22.55 Poročila Koper 14.50 Z nami pred kamero _ 10.45 TVD novice 16.55 Košarica - jugoslovansko pr venstvo 18 30 Umetnostno drsanje 19.30 TVD stičišče 20.15 Mladi policaji - serijski film 21.15 TVD danes 21.30 Oko TV drama Zagreb 13.25 Nogomet 17.00 PJ v košarki 18.30 Prisrčno vaši - dokumentarna serija 19 30 TV dnevnik 22.00 Dnevi 'ugoslovanske zabav ne glasbe TRST A 7.00, 8.00 10.00. 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni do godki: 8.40 Glasbena matineja: Imena naših vasi: 9.00 Sobotni trim; 10.10 S koncertnega in o pernega repertoarja: 11.30 Pol dnevniški razgledi: Beležka; 12.00 »Bom naredu sfzdice. čjer so včas’ b’lc*, glasnik Kanalske do line: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v nadaljevanjih: I Hergold: »Nož in jabolko*; 14.30 O troski kotiček; »Najdihojca*; 15.00 Iz studia neposredno; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Beneško gledališče; «Same pravce*. 2. del; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER iS'ovensl progi. Naraščajnice bodo ob ■jtertale na 1471 m dolgi progi, at>inke (18-19 let) pa se bodo četrt ? kasneje pomerile na 1995 metr-fazdalji. Enako dolga je tudi ‘Ua za dečke, ki bodo štartali ob r Ob 10.45 bodo na vrsti na-“.Cajniki (2432 m), prireditev pa sklenili mladinci, ki se bodo fnerili na skoraj tri kilometre Progi. Med njimi je že nekaj 7 izkušenih tekmovalcev, ki bi i ali dati krosu pečat kvalitetno- nagrajevanju bo v dvorani tr-kih pristaniščnikov zaključna ma .tacija, na kateri bodo nastopili i ' flani slovenske folklorne sku-te* «Stu ledi*. SOBOTA, 12. MARCA KOŠARKA C - 1 LIGA 20.30 v San Bonifaciu: San Bonifacio - Jadran. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 v Trstu, «1. maj*: Bor Radenska Časa del Frigo: 18.30 v Miramarskem drevoredu: Ferroviario - Kontovel; 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Corridoni. MINIBASKET 15.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kraški zidar. NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.00 v Križu: Mladina - TT Trieste. ATLETIKA 15.00 na Kolonji: drugi del »Atletske lige* za nižje srednje šole. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor Intereuropa - Sokol Meblo ŽENSKA C-1 LIGA 18.00 v Repnu: Sloga - Ohmpia Teodora Ravenna MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v štandrežu: 01ympia Ter-pin - Asso Calzature Maniago; 18.00 v Vidmu, Volley Bali Videm - Bor JIK Banka; 20.30 v Vidmu; Ran-gers - Juventina Belca Štandrež. ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Maniagu: Celinia Breg; 18.00 na Proseku; Kontovel Electronic Shop - Fontanafredda. MOŠKA D LIGA 20.30 v Turjaku: Libertas Turjak -Jamlje. ŽENSKA D LIGA 20.30 v Tržiču: Italcantieri Gorian -Sloga; 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai; Volley Club Trst - 01ympia Berto-lini. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Vivai Busa. NOGOMET CICIBANI 15.00 v Trstu, igrišče Villa Ara: CGS - Breg; 15.15 v Trstu, igrišče Giarizzole: Giarizzole - Primorje. JUTRI NEDELJA, 13. MARCA NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu; Vesna - Corno di Rosazzo. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja Opicina Supercaffe; 15.00 v Trebčah: Gaja Giarizzole. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Breg; 10.30 v Trebčah; Primorec - S. Anna; 15.00 v Gradišču: Torriana - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Vermeglia no; 15.00 v Štandrežu: Juventina -Romana. NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo) 10.30 v Dolini: Breg Chiarbola. NARAŠČAJNIKI (pokrajinsko prvenstvo) 10.30 na Proseku: Primorje - Blue Star. ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg . Ponziana; 13.00 na Opčinah: Fani Olimpia -Kras. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu Ul. Scoglio: Scogliet-to - Polet. 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, telovadnica Cobol-li: Quadrifoglio - Bor A. MLADINCI 11.00 na Opčineh: Polet - Alabar-da; 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor • Inter Milje. KADETI 9.30 v Trstu. «1. maj*: Bor B -Scoglietto; 11.00 v Trstu, Miramar-ski drevored: Ferroviario - Kontovel. DEČKI 9.00 v Trstu. Greta: Saba - Bor; 9.30 v Skednju: Servolana - Kontovel B. NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 na Opčinah: Polisportiva O-picina . Kras. ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 15.00 v Trstu, mala dvorana športne palače: Julia - Bor. ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, telovadnica šole Visintini (Naselje Sv. Sergija); Killjoy - Sokol. 1. MOŠKA DIVIZIJA 12.00 v Trstu, Ul. Zandonai: VIS -Bor. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Breg A; 15.00 v Trstu, šola Morpurgo: Nuova Pallavolo Trst Sloga. POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 14. MARCA ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 21.15 v Gorici, Kulturni dom Sovodnje - Torriana. »UNDER 15» - ŽENSKE 17.15 v Gorici, Kulturni dom: So-yodnje - Lucinico. vsekakor imelo igrišče, tu bomo videli katera ekipa je boljša.* Zarja — Op. Supercaffe' Na domačih tleh tokrat Zarja ne bi smela imeti problemov. Ekipa Op. Supercaffč je v zadnjih nastopih jasno pokazala, da je zašla v krizo in to dokazujejo izidi sami. Štiri nastopi: ena sama točka in kar deset prejetih golov. Če bodo Zarjani jutri igrali zagrizeno, kot v zadnjih nastopih, lahko osvojijo obe točki. Gaja — Giarizzole Gajevce čaka spet težka naloga. Poleg tega, da ima trener Kralj velike probleme s postavo moštva (poškodbe, bolezni), je jutrišnji nasprotnik v dobri formi saj je v povratnem kolu prvenstva še nepremagan, v sedmih nastopih pa je zbral kar 11 točk. To je obenem rekord, saj tega ni v povratnem delu prven stva dosegla nobena ekipa. Zato bi remi jutri bil za Gajo že lep uspeh. * * * 3. AMATERSKA LIGA Chiarbola — Breg Razmeroma lahko nalogo bi morali imeti Brežani, pa čeprav igrajo v gosteh in vrh tega še v nepopolni postavi. Nasprotnik, ki ima le 9 točk na začasni lestvici res ne bi smel delati preglavic Bregu, ki pa je v letošnjem prvenstvu morda prevečkrat razočaral, prav ko je zgledalo, da bo z lahkoto zmagal. To se je zgodilo tudi prejnšjo nedeljo proti Unionu. Primorec — SanUAnna Tudi Trebenci bi morali v nedeljo pospraviti obe točki. Sant Anna, ki je na predzadnjem mestu lestvice s sedmimi točkami in je doživela kar 12 porazov ne bi smela biti kos razigranim Trebencem. Vsako podcenjevanje pa bi lahko nogometaše Primorca drago stalo. Igrati morajo zbrano in brez popuščanja le tako bo zmaga gotova. (B. R.) timizmom gledala proti 2. amaterski ligi. Sovodnje — Vermegliano Sovodenjci bodo jutri igrali pred domačim občinstvom z Vermeglia-nom, ki je trenutno na 2. mestu razpredelnice in je gotovo eden glavnih kandidatov za napredovanje. Srečanje bo zato za Marsonove varovance izredno zahtevno in zelo težko bodo z igrišča odšli s pozitivnim rezultatom. K temu naj dodamo, da slovenski igralci že dolgo časa niso okusili zmage, saj so zadnji popo-len uspeh izbojevali proti Romani konec novembra lanskega leta. Juventina — Romana Juventini, ki je doživela 5 zaporednih porazov, se jutri ponuja en kratna priložnost, da ponovno doseže dve točki štandrežci bodo namreč igrali doma proti zadnjeuvršče-ni Romani, ki je po 20 tekmah zbra la le 4 točke. Sicer tekme ne gre jemati na lahko, saj prav srečanje proti Azzurri je pokazalo, da tudi slabše postave znajo pripraviti ne prijetno presenečenje. 3. AL NA GORIŠKEM Mladost v Gradišču za vrh lestvice Torriana — Mladost V Gradišču bo jutri prav gotovo najzanimivejše srečanje tega kola. Doberdobci bodo namreč igrali proti Torriani, ki je prav s kraško ekipo na 3. mestu lestvice, z dvema točka ma zaostanka za vodečo Medejo. Za to mirne duše lahko rečemo, da bo za Kraševce jutrišnje srečanje izredne važnosti, saj bodo morali i-grati za pozitiven rezultat. V slučaju poraza bi prav gotovo izgubili precejšnje možnosti v boju za na predovanje. Z zmago pa bi dober-dobska postava lahko z večjim op- SMUČANJE TRŽAŠKO PRVENSTVO V Sappadi tudi naša društva V Sappadi bo jutri tržaško smučarsko prvenstvo, ki ga organizira Sci CAI in na katerem se bo v alpskem smučanju pomerilo 444 tekmovalcev, v smučarskih tekih pa 120. Tekmovanja se bodo udeležila tudi nekatera zamejska slovenska društva, in sicer SPDT, Devin, Mladina in Breg (slednje bo tekmovalo skupaj z Miadino). Slovenskih zastopnikov bo približno 85 v alpskih disciplinah, sedem pa v nordijskih. Naši tekmovalci so se lani lepo izkazali, saj je bil Devin četrti, Mladina pa peta, kar daje tudi leto« upati v uspeh. Škerkova četrta ABETONE (PISTOIA) - Na državnem prvenstvu za mestne smučarje se je v ženski konkurenci v slalomu uvrstila na četrto mesto Slovenka Aleksandra Ške-k HOKEJ NA LEDU Italija izgubila SAINT GERVAIS (Francija) - V prijateljskem srečanju je mladinska reprezentanca Francije premagala italijanske vrstnike s 5:3. nilllllllimifllllMIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIimilllllllllllllltllllllllltllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllM Pismo uredništvu Prejeli smo s prošnjo za objavo: Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika, prosil bi za objavo sledečega pojasnila, ki ga pišem v imenu smučarskega odseka ŠD Mladina. Spoš. tov. Franko Širca, zdi se mi, da v pismu uredništvu z dne 23, 2. nekam obrekuješ članek, objavljen 22. 2. o 5. pokalu Skdanc, ki je bil kot znano 20. 2. v Forni di Sopra in ki ga je priredilo ŠD Mladina. Že ker sem podatke o tekmovanju osebno posredoval uredništvu, čutim dolžnost do naslednjih pojasnil: 1. Stvarno pomanjkanje usposobljenih sodnikov na našem tekmovanju ni nikogar prikrajšalo pri končnem rezultatu. 2. Smučarski odsek ŠD Mladina je vsa društva smučarske komisije, zaprosil za pomoč, še zlasti pa za sodnike na progi. 3. Vsi usposobljeni sodniki so člani ali odborniki društev, ki so v smučarski komisiji. 4. Nekateri sodniki SPDT so bili s svojimi smučarskimi tečaji zaposleni v Ravasclettu, drugi pa so bili na turneji s folklorno skupino «Stu ledi* v Neaplju. 5. Sodnikov SK Devin ni bilo, ker je bilo društvo zaposleno še na drugih smučiščih. 6. šD Breg je bilo prisotno skoraj z vsemi svojimi močmi. 7. Rad bi še pojasnil, da tudi v bodoče (in upam, da so istega mnenja tudi ostala društva) kot prireditelji tekmovanj ne bomo osebno obveščali sodnikov, saj vsak pripada nekemu društvu in v okviru prijateljskih odnosov, ki med temi vladajo, bo v primeru potrebe posamezno društvo obvestilo svoje sodnike. Menim namreč, da so odnosi med društvi na višji stopnji kot osebni stiki. 8. Zato, tov. Širca, če misliš, da je potrebno, lahko daš pobudo za ustanovitev DZSSS, to je Društva zamjskih slovenskih smučarskih sodnikov. Torej, tov. Franko, predno jezno mečeš «bliske in pripombe* na levo in desno, vsaj počakaj in se pozanimaj ... športno Te pozdravlja Stojan Sosič Občni zbor ŠD Mladina V prostorih doma Albert Sirk v Križu je bil sinoči 4. občni zbor ŠD Mladina, na katerem so podali obračun preteklega delovanja in začrtali smernice, po katerih naj bi še bolj poživili in razvejali svojo dejavnost. O obenem zboru bomo obširneje še poročali, Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchi 6. PP 559 Tal. (040) 79 4 0 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 9.000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. marca 1983 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 Ljublicmc Giadisce 10/11. nad,, telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih- trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 mrn| 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1 500. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 300 lir beseflI ■ Ob praznikih: povišek 20% IVm 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Jumiskb kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aeze v Italiji pri SPI. V I Član italijanske Izda j a ZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel kuki^M založnikov FIEG GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE So izgube velike samo zaradi slabega gospodarjeaja? Poslovne izgube sloveuskega go s]xx)arstva so se lani izjemno po večale: kar za 122 odstotkov. Ali drugače povedano, za pokrivanje teh izgub bo moralo dati slovensko gospodarstvo 3 odstotke vsega u-stvarjenega dohodka (lani 1J5 odstotka, prej pa tam okoli odstot ka). Celotne izgube so dosegle 9.75 milijarde dinarjev, ki pa jih ne bo mogoče pokriti z denarjem, ki ga daje gospodarstvo v rezervne sklade in je zaradi tega še povsem nejasno, kako bodo pokrili te izgube. Predvsem pa ni jasno, kaj se bo zgodilo ob koncu leta, kajti v Jugoslaviji velja nov zakon, po kate-em morajo vse tiste delovne orga nizacije, ki do konca leta rte bodo uspele pokriti lansko izgubo, v stečaj. V podjetjih si zdaj belijo glave, kje bi dobili denar za plačilo teli izgub, toda' zdi se, da si zaradi novega zakona ne delajo prevelikih skrbi. češ. saj ne morejo kar tako zapreti tovarne in odpustiti delavce ter potihem upajo, da pri izvajanju zakona ne bodo tako strogi, kot pa so stroga v zakonu zapisana določila. Seveda ne gre zdaj razglabljati o tem, kako si bodo razlagali tako strog zakon, pač pa je treba ugotoviti, da so izgube predvsem posle dica slabega gospodar jetija, pa tudi premalo dom;—-jene gospodarske politike. Slabšanje gospodarjenja se stopnjuje že pet let zapo ed. Ker gre za tako dolgo dobo, pa ne bi mogli reči, da gre iskati vso krivdo za slabe poslovne uspehe v samih-podjetjih, pač pa so tudi okoliščine take, da je dobro gospodariti silno težko. Na primer: še pred časom zelo uspešno podjetje je letos zašlo med tiste, ki imajo velike izgube, zaradi hudega pomanjkanja reprodukcijskega materiala, ki ga ne more niti uvoziti, niti kupiti doma. Delavci v tovarni zaradi te ga niso delali toliko kot sicer in povsem logična posledica so izgu be. Ali drug primer: podjetje je lahko kupilo surovine na domačem trgu. toda tem surovinam so toliko poskočile cene, da so postali slro ški preveliki in jih prodaja na tujem ne more pokriti. Podobno tbm podjetjem se godi onim, ki morajo za reprodukcijski material plače vati čedalje več, ker so v državi dovolili podražiti te materiale, ne morejo pa podražiti svojih iz delkov. ker so cene zamrznjene. Takšnih razlik, ki naslajajo med cenami, pa nj mogoče odpravljati z večjo storilnostjo. Nedavne podražitve energije (električna ener gija in premog sta se podražila za četrtino) napovedujejo, da se bedo stroški še povečali in da bo do zaradi tega večje tudi letošnje izgube, če seveda gospodarska po litika ne bo dovolila podražitev ti- stih končnih izdelkov, pri katerih je strošek za energijo pomemben. Takšna odmrznitev cen pa bi seveda povzročila močno rast infla cije. kar pa je v nasprotju z letos njim gospodarskim načrtom, ki pravi, da je treba inflacijo letos zmanjšati. Poleg tega. da je izgube povzročilo veliko neskladje med cenami za surovine in končne izdelke, je močno povečal tudi izvoz. Sliši se navadno, da imajo podjetja, ki najbolj dosledno uresničujejo glavno nalogo jugoslovanskega go spodarstva (ta pa je eimvecji izvoz), tudi največje poslovne izgube. Ne sicer vsa, vendar je delež, takih zeio velik. Do teh izgub je namreč prišlo zaradi tega, ker mo rajo podjetja marsikateri izdelek, ki ga izvažajo, prodati pravzaprav ped ceno, če ga sploh hočejo spraviti v denar na tujih trgih. V takšen položaj so prišli zaradi precenjenosti dinarja (realno je bil dinar pri menjavi na tuj denar precej manj vreden kot pa uradno). Čeprav je bilo lani sprejeto načelo. da je treba voditi aktiven tečaj dinarja do tujih valut — kar pome ni, da bi morali bolj upoštevati realno vrednost — se je gospodarska politika dokaj pozno odločila za devalvacijo dinarja, in kot se je pokazalo, je bila devalvacija prešibka. da bi lahko spodbudila izvoz in* Bopfarila fi(^<«jarski položaj ' fevdznmj^. ‘ Čfeitsav " SO’ gospodar stveniki iz podjetij in ekonomisti dokazovali,' da je ufaden tečaj dinarja previsok, so šele v zadnjem času -začeli dinar hitreje raz v red njevati z drsečim padanjem tečajne vrednosti (in kot mnogi ugolav ljajo, so to storili šele potem, ko je mednarodni denarni sklad svojo finančno pomoč jugoslovanski sta bilizaeiji pogojil s močnejšimi tečajnimi spremembami). Če bo go spodarska politika nadaljevala s tako tečajno politiko, se bo najbrž tudi položaj izvoznikov izboljšal, kar naj bi pomenilo, da letos žara di tega ne bo toliko izgub. Okoliščine, zaradi katerih je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v krizo, so torej močno pospešile naraščanje postavnih izgub,- Toda vsega ni mogoče pripisati samo okoliščinam, pač pa je izredno pomembno drugo dejstvo': že brez temeljitejše analize je opaziti, da so največji zgubarji tam, kjer ne gospodarijo dobro ali pa so se šele zdaj pokazale posledice prejšnjega slabega gospodarjenja- To nedvomno velja za dva največja slovenska zgubarja. za novomeški IMV in za velenjsko Gorenje (skupaj imata skoraj za 6 milijard izgub). Oba sta sicer zašla v primež industrijskih cen (oba sta finalna izdelovalca in odvisna od cen surovin in reprodukcijskega materiala), oba sta velika izvozni- ka in oba se ubadata s tež-avami, ki so jih prinesle prejšnje poslovne odločitve. Tako je na primer Gorenje v veliko večjih finančnih težavah, kot ni sicer bil, zaradi Kortinga (podjetja v ZR Nemčiji, ki je šlo lani zaradi slabih poslov nili rezultatov v stečaj), IMV pa zaradi velikih naložb, ki še ne da jejo rezultatov. Oba imata torej te zave zaradi prejšnjega slabega go spodarjenja in zaradi zdajšnjega prepočasnega prilagajanja drugačnim razmeram. Toda pomembno je, da prav v teli dveh podjetjih že dosegajo boljše postavne rezu! tate in da so sami načrtovali več je izgube, kot pa jih imajo v resnici. Nedvomno gre torej za pre mik v kakavosti gospodarjenja, kar je bilo, glede na zamenjave direktorjev v teh dveh podjetjih, tudi pričakovati. Prav temu, kako bolje gospodariti, pa bo treba dajati v prihodnosti veliko večji poudarek. Izrazito je začela v to s mar delovali zlasti slovenska gospodarska zbornica pa tudi vladne službe, ki se ukvarjajo z gospodarstvom. To je zlasti pomembno zaradi tega, ker je pred tistim pragom, ki loči podjetja z izgubami od onih. ki izgub še nimajo .izredno velika g^eča. saj služba, ki spremlja postavanje podjetij, ugotavlja, da se je zelo povečalo število tistih podjetij, ki poslujejo povsem na robu donosnosti. Če bi se gospo darska kriza poglobila, bi verjet no veliko teh podjetij preskočilo ta prag. Za tem pragom pa je možno storiti samo dvoje: ali nekje najti denar za pokrivanje izgub, ali pa mora podjetje v stečaj. Ker denarja za pokrivanje izgub ni do volj, bi to moralo pomeniti, da bo letos v slovenskem gospodarstvu kar precejkrat zapel boben. Bilo bi najbrž koristno, če bi nekaj podjetij, ki že več let delajo z izgubo tudi v resnici zaprli, toda za veliko večino to ne bi bil izhod, saj ni mogoče kar preprosto liki niti na primer največje tovarne velenjskega Gorenja ali tovarne avtomobilov v Novem mestu. Skratka,'ni rtiogdče' zaloputniti tovarniška vrata 40 tisoč delavcem, kolikor- jih je zdaj zaposlenih v tistih podjetjih, kjer so imeli lani izgubo. Treba bo torej uporabiti druge možnosti: preusmeritev proizvodnje. boljše poslovne odločitve, dvig storilnosti, solidarno pokrivanje izgub. . . Torej: odkrivati bo treba kakovostne dejavnike gospodarjenja. Toda izredno pomembno je, da se bo temu prilagodila tudi gospodarska politika in da bo znala spodbuditi tisto, zaradi cesar je eno podjetje uspešnejše od drugega — gospodarnost. JOŽE PETROVČIČ PROTEST PROTI RAKETAM V Comisu je policija aretirala pacifiste Pripadniki mirovnega gibanja so različnih narodnosti - Reakcije radikalcev - Interpelacija K Pl COMISO — Včeraj je policija skupno s karabinjerji aretirala petnajst pacifistov, dvanajst tujcev in tri italijanske državljane, medtem ko so ieže na cesti ovirali dostop na bivše letališče Magliocco. kjer je v teku gradnja raketnega oporišča NATO. Pripadniki mirovnega gibanja so z akcijo izražali piotest in ogorčenje nad sklepom italijanske žijo, je očitno, da so precenili svoje sile in število somišljenikov. Pokazalo se je prav nasprotno od tistega, kar so mislili, to pa je, da je največji del mladih na Kosovu spoznal njihove cilje in namene. Popolnoma je propadel poskus sedmih mladeničev'iz Vučitma. da bi na trgu v tem mestu dobili široko podporo. Ta manjša skupina je vlade, ki je omogočila gradnjo opo- j začela vzklikati sovražna gesla, ven rišča za namestitev zloglasnih raket vrste «cruise». Vseh petnajst aretirancev so odpeljali v zapor v Ra-guso. kjer so na razpolago sodnim oblastem. Glede grobega posega varnostnih organov se je takoj izrazila Skupnost evangeljskih cerkva Sicilije, ki je v posebnem sporočilu ožigosala ravnanje policije in ga označila kot izraz popolne neobčutljivosti italijanske vlade, ki se je še do pred kratkim izkazala kot gluha na zalite ve milijonov ljudi, ki so po vsej državi manifestirali proti namestit vi jedrskih raket. V sporočilu je nadalje izražena zahteva po takojšnji izpustitvi aretirancev in poziv vladi naj odredi prekinitev del. Pripadnikov mirovnega gibanja še niso točno identificirali, gre pa za državljane različne narodnosti, po vsej verjetnosti Angleže, dar je pri tem ostala popolnoma osamljena in so jih' odpeljali varnostni organi. V vasi Ratkovac v občini Oreho-vac pa so trije mladi fantje odvračali učence dveh oddelkov srednje šole s pouka. Bil je to pravzaprav trzljaj iredente in izraža njenega prizadevanja, da pokaže svojo navzočnost, pa tudi očiten dokaz vsem, da je iredenta v glavnem premagana, (dd) Letalska nesreča v Venezueli: 18 mrtvih CARACAS — Najmanj 18 oseb je izgubilo življenje v letalski nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj na letališču v mestu Barguisi-Nemce. j meto, 300 km zahodno od venezuel- INCUHJC. j MU Vtuvz-uvi Irce, Holandce in Italijane. Član J skega glavnega mesta. Letalo DC 9 vodstva radikalne stranke Rutelli je | družbe Avensa, ki vzdržuje notra-aretacijo označil kot preokret v ob j nje proge v Venezueli, se je raztre-našanju italijanske vlade, ker je bi-! ščilo ob pristajalno stezo, verjetno la še do nedavnega dokaj popust zaradi okvare na podvozju. Kosi plo-Ijiva do podobnih protestnih mani- j čevine so se razleteli nekaj sto me-festacij, ki so glede na nevarnost, trov naokoli, trup letala pa se je ki jo predstavlja raketno o[iorišče I vneJ- Na krovu je bilo 45 potnikov povsem razumljiva reakcija ljudi, i i11 5 članov posadke; 18 oseb je bi-V zvezi s policijskim posegom v I '<> pri pripi mrtvih, ostale pa so Comisu je skupina parlamentarcev J prepeljali v krajevno bolnišnico. Za komunistične partije naslovila ministroma Za notranje zadeve in o-brambo interpelacijo, ki sta jo kot prva podpisnika predstavila Giorgio Napolitano in Angela Bottari. Komunistični poslanci zahtevajo takojšnja pojasnila o okoliščinah, v katerih je prišlo do aretacije petnajstih pacifistov in uničenja šotorov v mednarodnem taboru mirovnega gibaoja...>* ' radi opeklin in drugih poškodb je stanje nekaterih ranjencev kritično. SAN SEBASTIAN - Skupina zakrinkanih ih. oboroženih oseb je ujela tri vojake, ki so stražili pred neko mestno vojašnico, jih privezala k drevesom in prižgala ek sploziv. Atentat ni zahteval človeških žrtev, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo. Denar je, a ga ne znajo izkoristiti Pomanjkljiv načrt gorske skupnosti Nediških dolin za uporabo sredstev iz zakona 828 BENEŠKI DNEVNIK ČEDAD — Veliko je bilo že rečenega in napisanega o znanem zakonu štev. 828 za popotresno ob-hbvo in razvoj. Ni pa povsem jasno, če je javno mnenje, še zlasti v Benečiji, zaznalo izredno važnost tega sredstva. Dejansko ogromni kapitali. ki jih imajo dežela in predvsem potresna območja na razpolago, predstavljajo edinstveno priložnost (ki se gotovo ne bo ponovila), da sprožijo resen razvojni proces, tudi na področju, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini. Naj spomnimo le podatek, da predvideva zakon 828 izdatlce za približno 3 tisoč milijard v obdobju 1982 - 85. Od teh je 1730 milijard namenjenih dopolnitvi popotresne obnove in razvoju vsega potresnega območja. V omenjeni vsoti (3 tisoč milijard) je vključeno tudi financiranje razvojnih načrtov gorskih skupnosti ter dodatnih načrtov za 200 milijard, ki naj bi zajamčili zaposlovanje in proizvajalni razvoj gorskih in hribovitih predelov naše dežele. Namenili so torej 1950 milijard dopolnitvi potresni obnovi, utrditvi preporoda 'in razvoja potresnega ob močja. Gre za velike vsote denarja, če bodo dobro izkoriščene. Vendar ne bodo spremenile po’ožaja zaostalosti, če ne bo pri njihovem izkoriščanju vodila drugačna logika od današnje, ki jo označujem improvizacija. verticizem. pomanjkanje domišljije. Prvi zaskrbljujoči znaki so se že pokazali. Dejansko je konec januarja gorska skupnost Nediških dolin razpravljala in izglasovala vrsto pripomb za uporabo sredstev iz zakona 828. Pri branju dokumenta in dnevne ga reda, ki ju je skupščina gorske skupnosti izglasovala, se pojavljata dve izredno zaskrb’jujoči vprašanji: najprej gre poudariti zmedo med členoma l (o potresni obnovi, in preporodu) in 9 (o dodatnih načrtih za gorske skupnosti) samega zakona, drugič nesposobnost, da bi predlagali pobude, ki bi sprožile stvaren in globalen gospodarski raz voj naše skupnosti. Tak položaj, ki ima Idhko resne posledice za našo bodočnost, izhaja predvsem iz dejstva, da se ni gorska skupnost posvetovala z go- spodarskimi, družbenimi in kulturnimi silami, ki delujejo na terilor-ju in se tako odpovedala vsem pre-d.ogom. ki bi lahko prišli z njihove strani. Voditelji gorske skupnosti, v prepričanju, da vse znajo, tvegajo, da zapravijo vsako možnost preporoda in razvoja. Ravno toliko zaskrbljujoče — in to je treba odločno povedati — je dejstvo, da manjka v tem dokumentu kakršnalcoli smernica za razvoj skupnosti; kje tiči razvojni načrt gorske skupnosti Nediških dolin, ki se že preveč let suče po mizah ali leži v predalih «pristojnih» u-radov? Če bi priredili vrsto posvetovanj in prekinili njihovo izoliranost, bi tukajšnji politiki morda razumeli, da imajo v rokah vsa sredstva za pozitivne rešitve problemov naše skupnosti, ki se nenehno razkraja. Na tej osnovi je prišlo do odo britve absurdnega dokumenta, ki po eni strani končno priznava izrednost položaja, čeprav ne proučuje njegovih vzrokov in celo obsoja « parazitskih značaj sedanje politike socialnih služb, po drugi pa ne predlaga nobene alternativne politike. Konkretni predlogi so v bistvu nedosleden skupek pobud vsakdanjega upravljanja. Nimajo nikakršnih značilnosti izrednih, posegov za od stranitep vzrokov obrobnosti m ne-razvitosti tega področja, ki še' enkrat drago plačuje nerazsodnost svojega vodilnega razreda. Dobro vemo, da so lake ugotovitve neprijetne, da bodo spodbudile določene reakcije in morda celo polemiko. Menimo pa, da je naša dolžnost prekinili krivični molk o vsej tej zadevi, ki predstavlja za našo skupnost zadnjo možnost, da izide iz temnega predora, v katerega jo je pahnil prav sedanji vodilni razred. FERRUCCIO CLAVORA Danes koncert v Pctjagu PETJAG — Gojenci glasbene šole v Petjagu v občini Špeier Slo-venov so imeli prejšnjo soboto, ob prisotnosti lepega števila ljudi — med njimi je bil tudi špetrski žu- pan Firmino Marinig — nastoD. pri katerem so sodelovali gojita* tečajev klavirja, kitare in harmonike. Intenzivnim tečajem gjas"? sledi letos 24 gojencev, ki študirajo in vadijo pod vodstvom pevovodje Antonia Qualizza ter PJ0" fesorjev Nina Specogne, Neve Ka: Žič in Ničle Baschino. Glasbena šola v Petjagu, za katero je upati, da se bo čimpr®J preselila v ustreznejše in central-nejše prostore, sodeluje s Glasbe* no matico iz Trsta in s glasl nimi ustanovami iz Tolmina. v okviru tega sodelovanjanja bo danes ob 15. uri na sedežu šole ko3' cert. kjer bedo nastopali najbotl' ši gojenci iz Tolmina in Petjag8, BELFAST - Obračun med raz* ličnimi frakcijami Irske repubb'. kanske armade je najverjetneje v ozadju umora 35-letnega Hatcn*" ta Kerra, pripadnika oboroženega krila te organizacije. Neznanca Sj* Kerra ustrelila v stanovanju njegove prijateljice, kj je medtem vpijoč ušla na ulico. Železniška nesreča pri Metkovicu SARAJEVO - Po uradnem spda jso v takih trenutkih na eni ali drugi strani razkrili (sovražno sub verzivno dejavnost*. V Moskvi so to nazadnje storili v lanskem ja miarju, ko .so svojo javnost olive stili o delu ameriške obveščevalne služile na sovjetskih tleh in o are taciji nekaj sovjetskih državljanov, ki naj bi jih za protidržavno dejavnost pridobila ameriška CIA. Tokrat je sicer ostalo samo pri ameriškemu diplomatu, vendar pa i tudi to po mnenju mnogih zgovor no kaže, v kakšni krizi so v tem trenutku ponovno odnosi med su persilama V Moskvi pravzaprav še sploh niso odgovorili na zadnji silovit Reaganov napad na Sovjetsko zvezo, v katerem je ameriški pred sednik pripisal »komunizmu krivdo za vse težave v današnjem svetu*. Nekateri tukajšnji komentatorji ce lo pravijo, da, je nagel zasuk, na desno v Zabodi Evropi kremeljske stratege presenetil in da v Moskvi šele pripravljajo pravi odgovor na spremembe, do katerih so že ali pa še bodo v odnosih med vzhodom in zahodom pripeljali rezultati nedelj skih zahodnonemških volitev. Sovjetski komentatorji zdaj napadajo ameriški «antisovjetizem» in poudarjajo, da je vvashingtonska ad ministracija sposobna razmišljati zgolj v kategorijah konfliktnosti in zaostrovanja mednarodnih odnosov. Trditve o sovjetskih grožnjah miru in o «sovjetskem terorizmu* naj bi po tukajšnem mnenju služile Američanom zgolj za zlonamerno maličenje sovjetske zunanje politike, Dmitrij Ustinov je včeraj v Murmansku dejal, da ne želijo ameriški krogi s tem ničesar drugega kot pa zaustaviti zgodovinski razvoj, olxlržati svoje imperialistične pozicije '4J 1 zagotoviti svojo globalno dominacijo. Sovjetski maršal je pri tem tudi ostro napadel ameriško vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel in vva.shuigtonski administraciji pripikal vso krivdo /a obroževalno tektfio. Reaganova administracija je tista, ki javno blokira pogajanja o življenjsko važnih stvareh za vse človeštvo, je pou daril Ustinov. DANILO SLIVNIK AOSTA — Na obronkih Grands Montetsa sta se med spustom na smučeh zaletela dva francoska smučarja, pri čemer je bil eden ob življenje, drugi pa .je utrpel hude telesne poškodbe. Mlada smučarja iz Chamonixa sta v trenutku nesreče vozila s hitrostjo preko sto kilometrov na uro. tako da je silovito trčenje enega vrglo daleč stran, kjer je obležal mrtev, dni gi pa si je zlomih obe koleni in dobil še druge resne poškodbe. ta naročnike PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki poravnajo celoletno naročnino do /S. marca /983 SEZNAM »NAGRADNEGA ŽREBANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA 1983», ki jih bomo izžrebali med naročniki, ki bodo do 15. marca letos poravnali celoletno naročnino ŽREBANJE BO V PETEK, 8. aprila, ob 17. uri v dvorani «IVAN CANKAR» Ul. Montecchi 6/IV - TRST 1. nogrado: BARVNI TELEVIZOR «PHILIPS» 2. nagrada: MOPED «TOMOS» 3. nagrada: IZLET S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA GRADI- ŠČANSKO — ena oseba 4. nagrada: GRAFIKA: Jože Ciuha 5. nagrada: ZMRZOVALNA SKRINJA «CANDY» 6. nagrada: PREMIERSKI ABONMA SSG ZA LETO 1983/84 7. nagrada: PREMIERSKI ABONMA SSG ZA LETO 1983/84 S. nagrada: KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE ZA SEZONO 1983/84 9. nagrada: KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE ZA SEZONO 1983/84 10. nagrada: PASTAMATIC «SIMAC» 11. nagrada: KRAŠKI PRŠUT 12. nagrado: ELEKTRIČNI SVEDER «CADETT» 13. nagrada: SESALEC «BIDONE» 14. nagrada: ELEKTRIČNI MEŠALNIK «ROWENTA» 15. nagrada: GRILL «MOULINEX» 16. nagrada: PREPROGA «SJENICA» 17. nagrada: SERVIS KUHINJSKIH NOŽEV 18. nagrada: NAPRAVA ZA POLNJENJE BATERIJ «ELETREX» 19. nagrada: BARKOVLJANSKA NARODNA NOŠA — lutko 20. nagrada: Knjiga: GORE SLOVENIJE 21. nagrada: KONFEKCIJA DOMAČIH KLOBAS 22. nagrada: KONFEKCIJA VINA PRIMOŽIČ 23. nagrada: KONFEKCIJA VINA PRIMOŽIČ NAGRAD 24. nagrada: KOLO SIRA 25. nagrada: KONFEKCIJA VINA PAROVEL 26. nagrada: Knjiga: »NARODNE PRIPOVEDKE* 27. nagrada: Knjiga: «POPRAVI SAM» 28. nagrada: Knjiga: SANCIN «AKTINIDIA» 29. nagrada: Knjiga: «ŠAH ZA VSAKOGAR* 30. nagrada: Knjiga: ŠELHAUS »FOTOREPORTER* 31. nagrada: Knjiga: BABIČ »PRIMORSKA NI KLONILA* 32. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA NA REVIJO «JANA» 33. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA NA REVIJO »ANTENA* 34. nagrada: PRTIČEK NA KRIŽCE 35. nagrada: NALIVNO PERO «PELIKAN* 36. nagrada: LONEC NA PRITISK »AETERNUM* 37. nagrada: USNJEN ALBUM ZA FOTOGRAFIJE 38. nagrada: Knjiga: VIDMAIER .(ZELIŠČA, ČAJI IN KOZME- TIKA* 39. nagrada: Knjiga: GEISTER »SLOVENSKE PTICE* 40. nagrada: Kn|iga: GOOCK »DRUŽABNE IGRE ZA KRATEK ČAS* 41. nagrada: Knjiga: LINDEMANN »PREMAGANI STRES* 42. nagrada: STENSKA URA »BINO* 43. nagrada: KUHINJSKA TEHTNICA «KRUPS» 44. nagrada: PLASTIČNA ŠKATLA ZA ORODJE 45. nagrada: DALMATINSKA TORBA 46. nagrada: Knjiga: HAFNER »TA DOBRA STARA KUHA* 47 nagrada: Knjiga: KAVČIČ »ŽIVALSKI KROG* 48. nagrada: Knjiga: KOŠUTA »TRI IGRE ZA GLAS* 49. nagrada: Knjiga: MERMOLJA «Z ZVEZDAMI \l ŽEPU* 50. nagrada: Knjiga: ŽERJAL «GLADEŽ» 51. nagrada: Knjiga: ČUK «SUHO CVETJE* 52. nagrada: Knjiga: ZORMAN »KDO BO MENI PRIŽGAL SVE- ČE* 53. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA NA REVIJO »ZDRAVJE* 54. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA NA REVIJO «ZDRAVJE» 55 nagrada: Knjiga: ZLOBEC «ZA BLAGOR OČETNJAVE* 56 nagrada: Knjiga: INGOLIČ ..OBRAČUN* 57. nagrada: BEVK »ZNAMENJA NA NEBU* 58. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA NA REVIJO »MLADINA* , 59. nagrada: Knjiga: RIBIČIČ »MIŠKOLIN* 60. nagrada: 1-LETNA NAROČNINA NA REVIJO ..NAŠA ZENA* 61. nagrada: KERAMIČNA VAZA 62. nagrada: ALBUM — 2 PLOŠČI 33 OBR.: SLAK »POSTOJN- SKA JAMA* 63. nagrada: PLOŠČA 33 OBR.: AVSENIK »BISERI SLOVENIJE* 64. nagrada: Knjiga: DOLHAR »SPOMIN ČLOVEŠTVA* 65. nagrada: PLOŠČA 33 OBR.: »CIGANI IVANOVIČI* 66. nagrada: Knjiga: PLAIDV »UMORI NJEGOVEGA VELIČAN- STVA* 67 nagrada: KEMIČNI SVINČNIK »BALLOGRAF* 68. nagrada: KERAMIČNI KROŽNIK 69. nagrada: 2 KASETI — ŠIFRER «IDEJE IZPOD ODEJE* 70. nagrada: 2 PLOŠČI 33 OBR.: ANDERSEN »PALČICA* IN »SPANČEK ZASPANČEK* * v. \ - S«*'