mom to ojmofltsnH). Maribor, Koroške ulico 5. V „STRAŽA“ tekaj« r poodcljck, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. X ■redni&vom se more govoriti rek dan od 11.—12. ure dopokL Tatofon «t. 113. ...........12 K ...... 6 K ............3 K Mesečno ...... | K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto Inserati ali oznanil se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 34. Maribor, dne 20. marca 1912. Letnik IV. Pondeljkova številka našega lista] je bila konfiscirana. Zajeli so nam skoro cel uvodni članek z nasllovom: ^Sadovi justierte uprave na Spod. Štajerskem.“ Radi praznika nismo mogli napraviti druge izdaje, zato) prinašamo danes gradivo ! pondeljkove številke in smo dodali samo poročilo o občnem zboru S. K. Z. Prosimo, naj se vzame to na znanje in nam o-prosti, če smo morali kaj odložiti. Slavnostni dan« Na včerajšnji praznik je imela S. K. Z. svoj slavnostni dan. Občni zbor, ki se je vršil v Celju, je zopet pokazal, da vživa S. K. Z. med ‘slovenskim ljudstvom popolno zaupanje, da je ona središče, o-koli katerega se zbira cvet našega naroda. Na njeno vabilo je prihitelo na stotine mož in mladeničev ter tudi nekaj vrlih deklet iz vseli delov zelenega Spodnjega Stajerja na občni zbor v Celje. Med stotinami, ki smo jih videli pri „.Belem volu“, smo našli zastopnike in zaupnike iz skoroda celega Spodnjega Štajerja;, največ seveda iz ponosne Savinjske doline. In razpoloženje, ki je vladalo na shodu? Kdor je Videl te množice ljudi, kitko so zagrmele navdušenja, Če je padla kaka krepka beseda na račun naših nasprotnikov, kako so vsMikale, ee je bilo potreba; dati duška zaupanju do poslancev, kako so obljubljale stati neomajno v taboru S. R. Z., ta si je pač (moral reči: s tako armado, kakor sie zbira okrog prapora S. K. Z., se pač ni treba bati nikakih 'nasprotnikov, s takimi bojevniki se pač lahko spusti v vse boje, kajti zmaga je gotova. Poslanec. Roškar otvori občni zbor. Okrog pol devete ure otvori poslanec Roškar občni zbor S, K. Z. Vrtna dvorana .hotela pri „Bel. volu“ je natlačeno polna in daleč ven n!a vrt stoje še ljudje. Na odru so zbrani skoro vsi poslanci S. K. Z.: Roškar, dr, Benkovič, dr. Kjorošec, Pišek, dr, Jankovič, Brenčič, Novak, Terglav in Vrečko. Poslanec Roškar pozdravlja zbrano množico in povdarja, da ima današnje zborovanje trojni namen: poslanci hočejo dati račun o svojem delu, razgovoriti se hočejo 'z ljudstvom o njegovih potrebah ih težnjah in storiti se morajo sklepi za bodočnost. Po tem kratkem uvodu odda predsedstvo poslancu dr. Jankoviču in prične kot predsednik S. K. Z. s poročilom o delovanju poslancev. Roškar govori. S. K. ‘Z. stopa krepko naprej. Najjasnejše go to pokazale zadnje državnozborsklei volitve. To pa ni zasluga kakega posameznika, ampak, (Vas vseh, ki ste spoznali potrebo S. K. Z. in stojite zvesto v njenem taboru. Danes Vam hočemo dati odgovor o našem delovanju. Storili smo, kolikor je bilo v naši moči. Ostali smo zvesti veri in domovini, a tudi svojim volilcem. Nismo Vam veliko prinesli, a to lahko pov-darjamo, da smo veliko zabranili. Organizacija je potrebn a, Brez znanja in izobrazbe v današnjih dneh no pridemo nikamor. Zato moramo tudi mi skrbeti, da razširimo svoje duševno obzorje. In koliko stori ravno Kmečka zveza v tem oziru. Nikjer drugod, kakor pri nas se ne stori toliko za« izobrazbo zlasti mladine. da se jo pripravi za Jtežko bodočnost. Vsi moramo skupno delati, Če hočemo kam priti. Organizacija kmečkega stanu je potrebna kot vsakdanji kruh. Tio prepričanje mora postai! živo, posebno pri naši mladini. Zlasti njej kličem: mladina, združi se, z združenimi močmi boš dosegla svoj dilj! Država rabi vedno več! Potrebe naše države postajajo od dne do dne večje. Naš proračun gre že v milijarde. S strahom mora človekta navdajati, če pomisli, da je vse naše 'državno godpodvrstvo zidar no na. dolgovih. V zadnjih desetih letih je napravila država vsak dan en milijon dolga. Z,a. tem razpravlja gospod poslanec v daljšem zanimivem govoru o raznih bremenih, ki na.s posebno tlačijo, omenja davke, ki so jih poslanci zabranili, našteva zakone, ki so se v zadnjem (Času {(prejeli v korist kmečkega stanu ter se 'peča natančnejše in podrobnejše z našim deželnim gospodarstvom. Njegov govor je bil večkrat prekinjen od burnega pritrjevanja. Ko je pribil, kako nas deželni odboj* zapostavlja, in noče ugoditi nikakim ljudskim zahtevam, tedaj je završelo ogorčenja po dvorani in slišali so se klici: jProc od Gradca!“ Ko je omenjal, kako je War stiaji zakrivil delanezmožnost deželnega zbora^ Je odmevalo srditih sjfuj “-klicev. Vi z nami, mi z vami. Končal je gospod poslanec približno tako-le: V deželi moramo priti do rednega dela. Prišli bomo takoj, če deželni odbor izdela na podlagi vplačanih davkov, ključ, po katerem se bodo tudi izdatki razdelili na vse tri dele naše dežele. Pravice je treba in slivar je urejena. Do tedaj se bomo pa bojevali. Vi ne nasprotujete našemu boju, („iZiVijq!“ Pritrjevanje. Klici: „Le tako naprej, zmaga bo naša!“) Vaše pritrjevanje kaže, da ste z nami zadovoljni. ITo me veseli in nam daje novega poguma. V edinstvu dosežemo vse! (Navdušeno pritrjevanje.) Vi z nami, mi z Vami, in zmaga, bo naša! Edinstvo in složnost, v tem znamenju bomo zmagali! (Silno pritrjevanje, viharni ,,živijo“-klici.) Div Jankovič se zahjvali poslancu za krasno poročilo, pri' (čemur zborovalci zopet dajejo duška svoji zvestobi do poslancev K, Z, K besedi se oglasi gospod Pušenjak, ki predlaga resolucijo, v kateri se izreka poslancem popolno zaupanje in se zahteva, da izdela deželni odbor na podlagi predpisanih davkov ključ, po katerem se naj uredi pravična porazdelitev deželnih in državnih sredstev, Ako pa deželni odbor in večina deželnega zbora nam ne prizna naših naravnih pravic, potem se bomo borili dalje. Resolucija je bila enoglasna' z navdušenjem sprejeta; pri protiglasovanju se ni dvignila) nobena roka. Navdušeno pozdravljen povjz.ame na to besedo poslanec dr. Krek. Že ko je bil med govorom poslanca. Roškarja pri,Šel na oder, je bil predmet živahnih ovacij. Politika poddbna gosposki f r a j Li!. Politične razmere na Spoldnjem Štajerskem so se temeljito spremenile. Bili so gospodje, ki so komandirali, ljudstvo je pa smelo poslušati, plačati, kar so rajtali, pa tiho biti. (Smeli.) V tistih časih je bila politika podobna gosposki Irajli. Ker se boji, dai bi postala rujava, se boji iti na solnce. Da bi si ne u-mazala svojih lakiranih čevljiČev, ntoče iti na dež, da bi si pe ogrdila belih rokavic, se ogiblje vsakega dela, sploh ne prime za nobeno delo! (Smeh.) Taka je bila tudi politika prejšnje dobe. Takiratni voditelji so bili voditelji za v znamenje, da bi jih ljudstlvo gledalo, kako so lepi in fejstb Ljudstvo bi smelo iti mimo, naj bi se odkrivalo in spustilo kaj v puščico, — čem več, tem bolj! (Viharji smeha,) lS;edatnja politika je pa podobna koscu, ki gre zjutraj na travnik in se ne boji ne solnca in ne dežja in nikakega. napora. Kmečka zveza je mladi kosec, ki se nikogar ne boji in ne ustraši nobenega. Prej se je ,Vedno pravilo, 'da kmet ni za politiko, to je bil mak, ki se Viam ga je dajalo v mleko, da ste spali.. Kmečko zvezo pa preveva duh dela in bojev. Delo samo ne zadostuje, ampak treba je tudi boja. Danes hočemo povedati Kmečki zvezi v pozdrav štiri besede. K o r a| j ž a. Najv'ecja nesreča ‘za nas bi bila, Če bi kmečko ljudstvo izgubilo pogum. Misel obupa M bila za nas najusodepolnejša. Časi so slabi, ali1 bili so slabi tudi prej. Pritrditi pa moramo brez ovinkov, da kmečka stvar gre naprej v državi in v deželi. Iji šla bo še bolj naprej, čje bodete stali trdno za vašimi poslanci, kakor doslej. So ljudje med kmeti, ki mislijo, da kmetu ni več pomagati; ti vedno samo zdihujejo: ta ni nič naredil, oni ni nič naredil, vse vkup ni nič. iTaki ljudje zgubijo viso možatost, vse zaupanje var-se in potem postane človek cunja, metla, ki pusti delati s seboj, kar kdo hoče. Tak človek'je kajkor bolnik, ki posluša vsako konjederko, in si da vse na- svetovati in vse veruje. Slični bolniki so ljudje, ki se pustijo voditi od liberalcev-konjeclerk. Korajže je treba našemu narodu, zaupanja v va-se, zaupanja v kmečki stan, zaupanja v načela, zaupanja v voditelje in veliko močnega zaupanja v bodočnost. jT.o korajžo vlite že otročičem, budite jim zaupanje! da bodo 'časi boljši. Proč z maloslčnostjo in strahom! Zaupajte v Boga in#v lastno moč, pai pojde! (Živahno pritrjevanje,’ klici: „Mora iti!“); Pri tej priliki še nekaj. Oni ljudje med kmečkim ljudstvom, ki nimajo zaupanja v|ase, ki berejo liberalne in štajerčijanske liste, pravijo, da se mora brati oboje. To je tako, kakor Če bi Šel dober posestnik k svojemu sosedu, ki je prišel na kant, po (nasvete. Al’i se mora varčen posestnik od zapravljivca kaj dobrega naučiti? Ravno tako se ne morete od liberalcev in Štajerčijancev nič naučiti. jKlic: „'Raži!“) Mi moramo priti tako daleč, da bo vsak na|š človek delal iz nasprotnikom kot z nasprotnikom. V vojski smo in delati moramo, kakor v vojsk?, V nas mora biti brezmejno zaničevanje naših nasprotnikov, njihovih listov in govorov. Vsak pravi član Kmečke zveze si mora vsak večer izprašati vest: „Ali sem danes primerno zaničeval liberalce in štajerčijance?“ (Nepopisno navdušenje.) Kmečka reč brez politike ne gre n a p r e j. Politika je potrebna. Mnenje, da naj se človek briga samo za gospodarske reči, je krivo. Bojdite v umnem kmetijstvu še tako izobraženi, imejte še toliko in najrazličnejših knjig, imejte najboljšo pasmo živine, čo bodo meje za uvoz živine odprte, pridete na kant. Gospodarstvo se tedaj od politike ne da ločiti. Kdor pravi, da se za politiko ne briga, ampak samo za, gospodarstvo, ta laže, ker prvič vedno z liberalci Voli in drugič, ker se gospodarstvo od politike ne da ločiti. Kmečka zveza bodi socialna! Duh vzajemnosti mora prevevati kmečke vrste. Zavedajti se moramo, da se bo kmečki stan samo tedaj ohranil, če bo držal kmet s kimjetom, kofi brat z bratom. Vsak naj pomisli, da če od tvojih sosedov prqpada drug za drugim, ne bo dolgo, ko bo prišla vrsta tudi natrij. Zato je treba, da stopijo kmetje skupaj in feti podajo roke. Ce se vdajamo mislim, «da je vse izgubljeno, se kremžimo, zdihujemo ter Čakamo, kar bodo napravile „frajlice“, potem seveda ne pridemo nikamor. Ce se bodo pa kmetje združili, potem se bo korajža povečala in Kmečka žveza bo Šla naprej! (Pritrjevanje in ploskanje.) Krščanstvo. Korajžo zgubiti se pravi moštvo zgubiti. Korajžo pa daje zaupanje v vase, a večkrat je tega malo, potem moramo imeti zaupanje v Boga, Krščanstvo je potrebno tudi v politiki. (Ono daje jasne cilje in zabranjuje, da ne postane stranka igrača nagnenj in razpoloženj. Ravno ker je brez vera' jel liberalna stranka kot vlačuga, ki se obeša danes Nemcem in nemškutarjem, a jutri jih hoče potiskati od sebe. In brez krščanskih načel1 pa tudi ni duha vzajemnosti, duha bratstka in sloge. Brez krščanstva ni Kmečke zveze! Saj ravno krščanstvo daje najglobokejjše nauke za medsebojno ljubezen. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Slovenskemu ž e n s t v u. Veseli me, 'da vidim med zborovalci tudi nekaj žen in deklet. To je dobro znamenje; kajti nujno potrebno je, da zlasti na našem jugu dvignemo ženo k višku! Poskrbeti moramo, da bo žensitvo razumelo naše težnje in stopalo z nami roko ‘v roki. Ce žena zgubi ljubezen do kmetijstva, če se vtihotapi pri dekletu duh, da je boljše biti žena železniiškega čuvaja, kot kmeta, potem je to pričetek propaga našega kmeta, našega naroda. Naše žene, naše matere, ki polagajo semena v srca naši mladini, naj skupno z moškimi v ljubezni do naroda in domovine delajo korajžno politiko, da bo duh ljubezni v naših selih. Ce bi se pa možu omajalo zaupanje vase, naj mu dvigne roko tja gori, kjer prebiva On, ki bo dal zmago, rešitev in srečo našemu narodu, naši domovini. (Vskliki navdušenja.) Ploskanja noče biti konec.) Ko se poslahec Roškar zajhvali govorniku za njegov diven govor, ki je vse očaral, se zopet ponovijo burne ovacije. Rančigaj govori. Posodtnik Rančigaj od St. Jurija ob Taboru se oglasi k besedi. Nas volilce veseli, da stopajo naši poslanci v stik z nami ivolilci, nekdaj ni bilo tako. Mnogi danes spoznavajo, da so bili na napačni poti, ko so bili ;v Narodni stranki in se mnogi pridružijo K. Z. Poslanci uživajo med ljudstvom neomajano zaupanje, ker spolnujejo voljo ljudstva. Cesar Napoleon je poslal nekdaj ruskemu generalu brionasto kolajno z napisom: „Zemlja je moja, nebesa pa tvoja.“ Ruski general pa je vrnil Napoleonu železno kolajno z napisom: „JHrbet je tvoj, bič pa je moj.“ Napoleon je bil res tepen z ruskim bičem. Naši libertalci so tudi kričali v Savinjski dolini v volilnem boju: Volilni o-kraj je naš, zemlja je naša. A mi smo jim zaklicali : Hrbet je vaš, bič pa je naš. Dali smo jim po političnem hrbtu. Kakor Napoleon na otoku Sv, Helene, tako so točili liberalci y Žalcu bridke solze, Sam liberalec mi je rekel a „,;Jokali smo se.“ Mi se pa ne jokamo. Narodna stranka v nekaterih ozirih ni slaba. Slepi namreč spregledujejo, gluhi zopet slišijo. Zapeljani se vračajo v naš tabor, ko vidijo dela in namene Narodne stranke, ki je protikmječka, / ker so glajvni njeni priganjači ljberalni učitelji in uradniki, ki še na naš račun zahtevajo večje plače. Možje, somišljeniki, kličem Vam: Ostanimo molž j e kot dose-daj! (Viharno ploskanje in ,,živijo“i-klici.) Zaključek. Z!a RanČigajevim govorom spregovori ' sklepne besede dr. Jankovič. Naša misel se je na Spodnjem Štajerskem močno vkoreninila. Ogromna večina našega spodnještajerskega ljudstva investo sledi naši dtranki in njenim načelom. Obstrukcija v deželnem zboru je tisto orožje, s katerim se branimo proti silovitemu nasprotniku. Blizu konca tega boja smo in prišel bo čas,, ko bomo med Vajmi kot zmagovalci, ko bomo prinesli kaj več za narod, za ijudstfvo. Duh Krekovega govora naj se razširi po lepih poljanah zelenega naišega. Spodnjega Stajerja! (Nepretrgani „živijo “-klici!) -Zborovanje se nato zaključi. Michel, wach auf! V noči od petka na soboto so mlečnozobi fantalini polepili celo mariborsko mesto s sledečim letakom, ki ga radi kurioznosti prinašamo v celoti: ! Michel, (wach auf ! — Vor Marburgs Toren steht der Feind! — Das Schicksal Laibachs droht auch deinen Mauern! — Und du schläfst! Du siehst nicht, was in Brunndorf vor sich geht! Jn aller Stille und Heimlichkeit hat sich bereits ein schwerer Schlag gegen unser deutsches Volkstum vorbereitet: Noch wenige Monde und eine windische Schule schaut trotzig über die Drau! — Wer will dielse Schule??? — Nicht etwa die windischen Bewohner Brunndorfs, sondern windische Geistliche ! — Der Maulwurf wühlt ! In einem Orte, der mit vorbildlicher deutscher Treue und Opferfreudigkeit um sein völkisches Dasein ringt, der in zwei vortrefflich geleiteten Schulen die deutsche Jugend unter schweren Opfern zur Liebe zum angestammten Volke erzieht, wagen es die Todfeinde deutschen Wesens und deutscher Sprache ein überflüssiges windisch-kjßrikajles Tirutzboll-werk aufzuriohten, ein Machwerk des Simon Gaberc! — Und du schläfst! — Sollen de Brunndorfer Deutschen in Zukunft auch noch für die Aufzucht des windischen Nachwuchses Opfer bringen??? — Deutsche in und um Marburg, schart euch zusammen ! — Michel, wach auf ! Ta letak je kaj revno dokazilo za nemško kulturo, pravo dušdvno ubožno spričevalo spodnještajerskega renegaijstva in neznačajnega odpadništva. Najprvo nam pove ta letak, da je moč nemštva na povsem lončenih nogah, da je stavba nemške mogočnosti zidana na peščena tla. .„|Das deutsche Mar-' bürg, das mächtige deutsche Volk“ se boji ene poni-' žne slovenske šole. Ena priprosta siov/enska šola, ki se jo že dalje časa sem namerava zgraditi v Studencih, naj 'bi napravila iz nemškega Marburga slovenski Maribor. Je ta bojazen naravnost smešna in je kaj slab dokaz za nemški pogum in nevstraäienost. 'Ce gotovi ljudje le vidijo, da smo mi nekoliko korajžnejši in odločnejši, pa jim že skoči srce nekaj pedi nižje. Kdor je zapisal zgorajšnje vrste, da je nevarnost za nemštvo Maribora, Če dobe slovenski Studenčani slovensko šolo, ta mora imeti od strahopetnosti zmehčane možgane. Vidi se, da v naših takozvanih Nemcih ni nič prave germanske krvi, ki se je nekdaj, kakor poročajo zgodovinarji, odlikovala po možatosti, ampak samo renegatsko polovičarstvo, ki se strahopetno boji že enega razreda kake slovenske šole. Razun t> nemškutarski bojazljivosti nam pove ta letak še marsikaj zanimivega. Prizna se z letakom pred vso javnostjo, da prebivajo na Studencih Slovenci. „Die windischen Bewohner Brunndorfs“ — se glasi dotično mesto. Ce pa prebivajo v Studencih Slovenci, potem bi bila dolžnost sedanjih studenških mogotcev, da bi poskrbeli slovenski deci za primerno Šolo. Pri vseh kulturnih narodih velja načelo, da se mora vzgajati mladino v njenem materinem jeziku. Samo naši hiperkulturni Nemci in nemškutarji menijo, da, morajo vbiti otroku modrost v glavo z nemščino. Ce to ne gre in če ostane otrok neizobražen, ,caj to njim mar. Bolj kot so ljudje nesamostojni in omejeni, rajši se vdinjajo oholemu tujcu, rajši hlapčuje- jo. Zato tudi studenški Nemci ne uredijo svojih šol, o katerih sicer pravijo, da so „vortrefflich geleitet“, tako, da bi služile slovenskim otrokom, temveč še cele vsi zdivjani kriče, ker hočemo ustanoviti privatno slovensko šolo. Vsa nemška drznost in nestrpnost se zrcali iz tega hujskanja. Oni reklamirajo za-se povsod, kjer je le pol stotine Nemcev in odpadnikov, pravico do nemške šole. Na neštevilnih krajih, v povsem slovenskem ozemlju je že otvoril Scili) 1 verein svoje ponemčevalnice. Ce bi mi kje ugovarjali proti privatni nemški šoli, potem že vpijejo v svet, da smo surovine, neomikan narod itd. Oni gredo potem navadno še dalje, Z vsemi sredstvi delajo na to, da bi take svoje nepotrebne ponemčevalnice naprtili javni upravi, da bi obremenili z njimi 'davkoplačevalce. In vse to se jim zdi popolnoma pravilno. Ako pa hočemo mi z lastnimi sredstvi vzdrževati slovensko šolo v kraju, ki ima po priznanju (Nemcev samih slovensko prebivalsjvp, je to nedopustno izzivanje. Taka nepoštena morala je popolnoma vredna studenških — „Germanovi“, po žilah katerih se ne pretaka niti kapljica 'nemške krvi. Od ljudi, ki so zatajili svoj materni jezik in prodali svoje narodno prepričanje, pač ne moremo pričakovati drugega, kakor surovo in pa krivično mišljenje, ki se kaže zlasti v preganjanju o-nih, kateri jih spominjajo na sramotno odpadništvo. To so izrodki nacionalizma, ki Jih obsojajo pristni Nemci sami, ker so mogoči skoro izključno samo pri takih nenaravnih elementih, kakor so odpadniki (glej graški shod). Vsa (ta nemšjko-nacionalna gonja pa konečno ni nič drugega, kot propaganda za protestantizem. Vodilni krogi pangermansko-protestantovske misli se pač dobro zavedajo, da bo Slovenec1 zanesljiv njihov pristaš še-le tedaj, če ga oropajo jezikja in ivere njegovih očetov. Zato vidimo, da gre povsod raznarodovalna akcija roko v roki s Širjenjem protestantizma. Tudi iz tega letaka moli protestantovsko kopito. Grd in ostuden napad na č. g. dekana Gaberca ni nič drugega kot en sunek v dobro protestantizmu. C. g. Gaberc je radi slovenske šole popolnoma, nedolžen. To vedo vsi Studenčani, vseeno pa Nemci v svojem letaku napadajo č. g. dekana. Namen je popolnoma oči-viden. Za konec samo še nekaj: Za svoje hujskajoče delo so si izbrali Nemci noč. Zavedali so se, da. po-menja vzbujati srd in sovraštvo proti sosedu temno, grdo dejanje, zato so šli v noč. Čudimo se pa oblastem, da one to kažnjivo, skoroda zločinsko hujskanje mirno dopuste. Ali so mogoče za Slovence in za Nemce različne postave? Nam se konfiscira vsak nedolžen oklic, na, pr. zadnji oklic trgovskega in obrtnega društva in se pritegne prizadete v dolgotrajne in sitne preiskave, pri Nemcih se pa pusti pasirati tajk izbruh sovraštva in nestrpnosti, ki poleg tega še blati posamezne osebe. To je škandal prve vrste. Pozivamo poslance, da spregovore tozadevno na merodajnih mestih odločno besedo. Politični pregled. Državni zbor. Dunaj, 15. marca. Danes se je v zbornici nadaljevalo prvo branje brambnih predlog. V debato je posegel tudi jugoslovanski dlalmatinski poslanec dr. Sesardič. Obširno je pojasnjeval sistematično ’zapostavljanje 1 hrvaškega naroda, ki je stal v raznih bojih v prvih vrstah ter je tupatam dovtipno in z ostrim sarkazmom kritiziral mažarsko politiko. Dobro si je treba zapomniti tudi govor vsenem-škega radikalnega kričača, poslanca dr. Sommerja, ki se je danes cedil patrijotičpega navdušenja ter je, kljub temu da so njegovi somišljeniki nekdaj na tem mestu klicali „.Hoch Hohenzollern !‘l| in žalili habsburško dinastijo, danes javno dolžil druge narode, zlasti Mažare, antidinastičnih čustev. Seja je slabo obiskala a. Posvetovalnica je dolgočasna. Danes so poslance zanimali zunanji dogodki in pa Češko-nemška spravna pogajanja. Češki namestnik knez Thun je danes nadaljeval svoje spralvne konference s češkimi in nemškimi poslanci, V naslednjem! sejno poročilo: V današnji plenarni seji se je nadaljevalo prvo branje brambnih predlog. Krščanski sociale! so po dr. Jerzabeku izjavili, da bodo glasovali za, vladne bramirne predloge, ki vsebujejo vojaške reforme, katere smatra stranka za „državno potrebo.“ Za njim je govoril svoj deviški govor dalmatinski pravaški poslaneö dr. Sesardič, ki se zlasti pritožuje, da Hrvatje za svoje velike in večkratne vojne zasluge v korist monarhije nimajo nikakega poplačila, ampak se jih Še zapostavlja v materijelnem in narodnem pogledu. Ostro nastopa, proti oni politiki, ki skuša izročiti hrvaški narod Maž arom na milost in nemilost in slednjič izjavlja, da je v interesu monarhije, Če se enkrat za vselej napravi konec ma-žarskemu trinoštvu in samosilju. Vsenemški radikalec dr. Sommer se je izjavil po dr. Sesardicu proti vladni nakani glede uvedbe enoletnega provizorija in za definitivno rešitev vladnih predlog. Vi nadalnjem svojem govoru je denunci-ral dr. Sommer nenemške narode monarhije, zlasti Magare, antidin antičnih Čuvstev in teženj. Zlasti Še proti1 poslednjim je vsenemški junak nastopil z vso vehemenco, Češ, da s svojimi aspiracijami na skujpno armado slabo vplivajo sna stališče armade napram 20. marca 1912. .— 1 1 ■"S!?"*m*mmr*. . ■*. g" " drugim velevlastim. Od avstrijske vlade je dalje zahteval, da še v bodoče trdno varuje avstrijsko stališče nasproti znani ogrski resoluciji. Koncem govora je dr. Sommer, cedeč se patrijotičnega navdušenja bombastično zaklical: „Živela armada!“ Tovariši iz nemško-narodne zveze so mu burno ploskali in pritrjevali. Po dr. Sommrovem govoru je predsednik prekini! današnjo sejo in odredil prihodnjo siejo za torek. Poslanci so zapustili že danes zbornico in odšfti domov. Delegacije. Namerava se sklicati delegacije na dan 15. aprila, ker je upati, da bo dotlej konec ogrske krize in bo v delegacijah možna razprava o. skupnem bud-getu. Fran Ferdinand. Listi poročajo, da se je odločil prestolonaslednik, ki biva sedaj na Brionskih otokih, da se odtegne za daljši čas političnemu življenju. Dne 21. t. m. se udeleži splovitve drugega Avstrijskega dreadno-ughta v TT&tu ter se nato vrne ,na Brionske otoke. Dne 25. t. m. se pripelje v Pulj k sprejemu nemškega cesarja ter se nato zopet vrne na Brionske ofto-ke, kjer ostane čez veliko noč. Prestolonaslednik je odklonil sprejeti ogrske politike, ki so zaprosili pri njem avfdijenco. Auftenbergova afera. „Armee-Zeitung“, ki je pravkar izšla, priobčuje obširno razpravo o zadevi takozvanega, Auffenber-govega memoranduma.' Mažarski listi so namreč dolžili vojnega ministra, da je leta 1905 šef kot brigadir predložil vojnemu ministrstvu memorandum, ki je vseboval načrt invazije avstrijske armade na 'Ogrsko. „(Danzers Armee-Zeitung“ konstatira, da tak memorandum v resnici obstoja, a da ni bil (vojnemu ministrstvu predložen od tedanjega brigadirja Auffen-berga, temveč od brigadirja Konrada Hötzendorfa, ki je postal potem šef generalnega štaba. Predmet temu memorandumu pa ni bila invazija avstrijske 'armade na Ogrsko, temveč načrt avstrijskega vpada v r— Srbijo. Ogrsuo. V zadevi ogrske krize se vrše neprestano av-dijence vodilnih ogrskih politikovi pri cesarju. Szell, Julij Andrassy, Aladar Zichy, Tisza in Lang so bili poklicani k vladarju. Kakor se zatrjuje, krize še ne bo kmalu konec. Grof Khuen dobi daljši dopust, da kot homo regius uvede pogajanja s strankami. Čuvaj — gre. Iz Hrvaškega se poroča: Konfiskacije listov so že zopet na dnevnem redu. Menda se hoče (Suvaj pred padcem Še maščevati nad časopisjem, ki mu je prizadjalo marsikatero res bridko uro. Kakor se namreč iz Budimpešte poroča, bo dva dni po imenovanju ministrskega predsednika imenovan tudi nov ban. Volitve se bodo baje izvedle popolnoma svobodno. Italijanska pravna fakulteta. Dne 15. ; t. m. sta konferirala načelnik Hrvaško-slovenskega kluba,, deželni glavar dr. Šušteršič, in podnačelnik dr. Korošec z naučnim ministrom. Razgovor se spravlja y stik z nadalnjim razvojem položaja v budgetnem odseku, v katerem je, kakor znano, predloga o italijanski pravni fakulteti preprečila posvetovanje o vseh drugih zadevah, zlasti tudi o proračunu. „Viribus Unitis.“ Prvi naš dreadnought „(Viribus Unitisi“, kateremu se jutri pridruži drugi dreadnought „Tegetthoff“, vzame te dni nase prvi top največjega kalibra. Pripeljal ga je vlak te dpi v Trst na hič manj kot osmih vagonih. Teže pa nima nič več kakor 790 kvintalov ! Spor med Poljaki in (Nemci. Med Poljaki in nemškim N at i o n alive r ban dom se vrše pogajanja, kako ustreči željami Poljakov, da pride vodocestna predloga še pred veliko nočjo k prvemu branju v parlament. Nem#! National verbau d j d temu nasproten, vsled Česar je razmerje med Poljaki in Nemci zelo napeto. Hrvaško. Za dne 14. t. m. je sklicala «Itranka prava v Zagreb sejo svojih zaupnikov, 'Sestanka, se je udeležilo nad 100 zaupnikov. V razpravi je bil med drugim kot prva točka volilni sporazum z ostalimi opo-zicionaJnhni strankami, v privi vrsti s hrva^kb-srb-sko koalicijo. Debate se je udeležilo 20 govornikov. Nato je bilo soglasno sklenjeno; 1 naj stranka prava sklene za bodoče saborske volitve sporazum s koalicijo in naj (deluje na to, da se s hrviaško-srbsko koalicijo v obče zaključi na celi črti sporazum. TjbkoČi teden se prično med stranko prava ip koalicijo pogajanja za sporazum na najširši podlagi. Rusija. Vesti, da Rusija mobilizira na transkavkaški meji svoje vojaštvo, so napravile v Carigradu velik vtis. Turška vlada se je danes! odločila, da zahteva od Rusije pojasnil. Rusija pa izjavlja, da gre samo za maneverske priprave. Kitajsko. V kolonijajnih krogih se mnogo opaža; da je angleška vlada ! z avtoritativnimi izjavami v ljudski zbornici osrčila angleške banke, naj se udeleže finančne akcije v prilog novemu režimu na Kitajskem. Tudi Rusija in Francija ste pri tem udeleženi. Namen Anglije je jasen;1 notranji prepiri bodo pač Še spravili Kitajsko do razsula. Raznoterosti. Iz državno-stavbne službe. Nadinženir »Ernest Lichtenegger v Feldbachu je poklican v namestništvo, inženir Ivan Weingerl v Celju je pa imenovan o-krajnim inženirjem v Feldbachu, Smrtna kosa. Dne 8, t. m. je v Vjrštanju nemila sušica odtrgala nit življenja nekdanjemu Četrtošolcu mariborske gimnazije Jakobu Amonu,. (Kako je bil rajni dijak priljubljen, je pokazal njegov pogreb, kajterega se je vzüc slabemu vremenu udeležilo o-gromno Število ljudi, med temi tudi mnogo mariborskih dijakov, ki so mu zapeli pred hišo žalosti in na grobu žalostinko, R. i. p. Nadzorniki — uradniki. Naučni minister je odredil, da bodo imeli odslej okrajni šolski nadzorniki natanko določene ure v odkazanih prostorih, kjer bodo morali uradovati in Čakati, ako se morda' zglasi kaka stranka. eoletnica Družbe sv. Mohorja. Letos bo minilo iiOlet, odkar obstoja Družba sv, Mohorja. K svoji 60-tetnici bo družba izdala jubilejni koledar s celim imenikom, kakor je bil prej v navadi. 'Vjs|ak Slovenec naj si Šteje v posebno čast, da sle bo njegovo ime bli-ščalo v letošnjem imeniku! Novi tobačni izdelki. Tobačna režija namerava v kratkem razposlati dva nova tobačna izdelka in sicer „Palmas“ po 16, in „Palmete“ po 12 vinarjev komad. Trije bratci. „Narodni List“, „Stajerc“, „Sloga*, to so trije eden drugega vredni bratci, ki sedaj vsi po enem kopitu v potu svojega obraza dokazuje, jo, da so delanezmožnost deželnega zbora zakrivili naši poslanci. Ne bomo odgovarjali na bedastoče teh listov, ker se nam zdi pod našo častjo, dokazovati slovensko pisanim listom stvari, ki jih priznavajo Nemci vseh strank, da je namreč zadnje zasedanje deželnega zbora razbil Wastian z Ornigom. S poštenim nasprotnikom človek rad križa, meč, ljudem zgo-rajšnjega triumvirata se pa rad izogne, ker nemški pregovor pravi: Wer sich unter die Kleien mischt, den fressen die Schweine. „Stajerc“ pravi v 'svoji zadnji številki, da hiti naša dežela proti beraštvu in vzrok so seseda poslanci S. K. Z, Ne bomo se prerekali z lajžnjivim glasilom renegatov, opozarjamo čitatelje samo na nemško zborovanje v Gradcu, s— o katerem smo poročali v zadnjih dveh številkah — na kojem so graški Nemci odkrito priznali, da je sedanji položaj zakrivil Wastian z Ornigom in tremi drugovi. Da so graški Nemci bolj pošteni napram Slovencem kot štajerčijan-ska ptujska zalega, to pa ni nič čudnega. Poturica je hujši . , . No, no! V „Slov. Narodu“ od sobote dne 16. t. m. člankari nekdo o nazadovanju rštajerčijan|stva na Spodnjem Štajerskem. Značilno je, da mora odložiti štajjerski liberalec svoje modrosti o nemšjkutarstvu v ljubljanskem listu, v celjskem wNar. Listu“ jih namreč ne. sprejmejo, ker to zabranjuje zveza: med Ptujem in Celjem. Smejati se pa človek mora, če bere v tem članku,, da „Stajerc“ sedaj „(klerikalce“ pusti popolnoma pri miru in se bori še 'samo proti prvajkom (liberalcem), kajti edino ti so mu nevarni. Ffogledali smo nalašč zadnje „.Štajerce“ in našli polno napadov na nas, na liberalce pa nič. Kako bi pa wStajerc“ tudi prišel do napadov na liberalce, ko mu vendar ti pomagajo obglavljati na|se bojevnike v Gradcu. In če bi tudi tega i ne bilo : 'liberalci 'so že tako daleč prifurali, da, jih še „)§tajerc“ več ne povoha, Bog „Pobasaj“ pri socialdemokratih. V Brodu na Savi se je vršil občni zbor sociaMemokratične organizacije. Pri tem so prišli pa sled, 'da je voditelj društva poneveril 400 K delavskega denarja, M se na Hrvaškem Še mnogo bolj krfvavo zasluži, kot kje drugod. Za S. K. S. Z: je daroval častiti gospod Martin Meško, duhovni svetovalec in župnik na Kapeli, 10 K. Hvala lepa. Loterija se odpravi. V državnem zboru je predložila vlada zakonski načrt, po katerem se bo v naši tostranski državni polovici odprajvila številna loterija in se bo uvedla razredna, kakor jo imajo na Ogrskem. Slovenci se udeleže nadomestne državnozborske volitve v beljaškem okraju na Koroškem in bodo (postavili lastnega kandidata. Slovenske volilce v beljaškem okraju prosimo, da se za volitve marljivo pripravljajo. Slovenska stranka se volitev na vsak način udeleži. Parolo za volitve 1 bo izdala politično vodstvo slovenske stranke o pravem 'Času. Reklamacijska doba se konča z 18. sušcem. Kdor ni v Volilnem imeniku in se ni reklamiral do tega Časa, dne 23. aprila ne bo smel voliti. V vseh občinah po deželi iv beljaškem volilnem okraju so volilni! imeniki razpoloženi na pregled vsak dan od enajstih do ene opoldne. Vsenemška stranka je izdala za dr, Ange-rerja volilni 'oklic, v katerem zamolčuje pravi vse-nemški program, od katerega vsenemška stranka ta-korekoČ živi. O odpadniškem gibanju, ki ga vprizar-jajo vsenemci, o sovraštvu te stranke do katoliške cerkve v tem programu seveda ni ničesar omenjenega. Na; tak volilni oklic natančneje 'odgovarjati, je popolnoma nepotrebno. Saj je politično delovanje dr. Angererja in njegovo sovraštvo do Slovencev in do katoliške cerkve (dovolj znano. Še v zadnjem zasedanju, ko je stal že pred volitvami, se ni mbgel vzdržati izbruhov zoper Slovence, da mu je moral poslanec Grafenauer'zalučati v obraz: /Slovenci nismo nobeno gnojišče!“ V Žalosten liberalen shod. Iz Polja pri Sv. Nikolaju nam pišejo: Že dalje časa se je govorilo tukaj v Polju, da je dobil gospod Glonavič, general tukajšnjih liberalcev, pisano iz Celja z naznanilom, da pridejo neki gospodje iz Celja k gospodu Dobravcu pridigovai in ta srečen dan je bil v nedeljo dne 3. t. m. Po svetem opravilu so naši liberalci in štajerčijanei kar leteli na zborovfanje. Za njimi nas je Šlo tudi nekaj naše strankje, da vidimo napredne* politične misijonarje. Nastopijo nek gospod — imena ne Vem — in povedo, da se je ustanovilo lani neko gospodarsko društvo, ter da je temu društvu on predsednik". Društvp je za rogaško-šmarsko-ikozjanski okraj, ^ Postavil se je paše na našem shodu sam za predsednika ter. ga krstil za gospodarski shod, katerega imena pa ni zaslužil. Potem je oddal besedo gospodu Lesničarju, uredniku iz Celja. Ta gospod so nam povedali, da je zdaj draginja in kdo da spravlja dobiček, kar pa mi sami dobro vemo. Ali kako bi se temu odpomoglo, tega nam niso znali ali hoteli pojvedati. Mislim, da se ti gospodje razumejo toliko na kmetijstvo, kakor jaz na celjsko uredništvo. Toda to je bil le uvod. Njegov glavni namen je bil udrihati po naših gospodih poslancih. Zato reče: Pustimo to, to sem vam samo tako povedal. Govori potem še o več rečeh, katere pa za naš kraj nimajo pomena. Zatem pa preide k nekim kanonom in ladijam ter napade dr, Korošca, kateri je liberalcem najbolj pa srcu. Proti obstrukciji seVeda tudi ni pozabil zabavljati. Ko bi se pa naši poedguci udali, potem bi jim pa zopet ne bilo prav. Liberalci so kakor oni mož, ki je rekel ženi: „Ce boš pobrala klobuk, (te bom tepel, Če ne pa tudi, samo da si bom jezo ohladil.“ Po Lesničarju povzame predsednik besedo ter nam pove med drugimi Čenčami še to, da je bil dr. Jankovič prej z njim še prijazen, a sedaj sta ga pa že pokvarila dr, Korošec in dr, Verstovšek, Dr, Jankovič je že sam toliko učen, mi/sflim, da se od nikogar ne bo dal pokvariti. Na vsakem shodu se nekaj obeta, zato sta nam tudi ta dva nekaj obljubila: eden, da nas bo vzel vrag, in drugi, da hudič. Ta ctvai sta si pa menda tako v sorodu, kakor, liberalna in štajerčdjanska stranka. Priseči seveda se tudi niso pozabili. Bilo je nas kakih 50. Tio se jim je tako veliko ždelo, da so nas silno hvalili; mislim, da jim mora po drugod že slaba presti. Pohvalili so še Sedlavce in Lastničane, da so se otresli takih, ki hodijo okoli farovžev. O tem sporočim o priliki Še kaj več. Za govor se ni nihče zahvalil, ker hvale vreden ni bil, pa tudi naši liberalci so premodri za take reči. %* Govornikoma pa svetujem, da če nimata za gospodarske shode kaj bolj važnega povedati, potem le naj doma /Narodni List“ grejeta, da ne bo zmrznil, sicer bi znali tudi narodno zaspani Polanci druge strune ubrati in potem bi bilo morebiti gospodom neljubo! V1 Polane. Štajersko. Maribor. Iz porotnega sodišča. Dne 15. t. m. je stala pred tukajšnjimi porotniki 23 let stara Terezija Svenšek iz Gorce, okraj Ptuj, obtožena zaradi uboja, izvršenega na svojem polučetu Antonu Sttru-clu. Sodni dvor ji je prisodil štiriletno težko ječo. — Istega dne je bil obsojen pek Liudovik Kozmač iz Boča radi tatvine in goljufije na dive leti težke ječe. — Istega dne je bil tudi nek Matija Suflaj, po poklicu pek, obsojen radi nenravnosti na 2 me Secai težke ječe, Maribor. V nedeljo dne 24. t. m. s6i' vrM v društveni dvorani katoliških rokodelskih pomočnikov predstava igrokaza „Sinovo maščevanje.“ l’io je prva predstava v slovenskem jeziku. Zsačetek ob 8. uri. Vabimo k obilni udeležbi. Pokažimo, da, vemo ceniti narodno zavednost naših pomočnikov. Maribor. Pri Sv. Magdaleni v Mariboru se vrše duhovne vaje od dne 21. marca ob 7, uri zvečer do dne 2j5|. marca. Verniki, udeležujte se jih pridno! Maribor. Nedeljska popoldanska predstava: „V znamenju križa“1 je privabila mnogo zunanjih gostov, kakor tudi gledalcev iz mesta, toda vkljub temu ni bil obisk tako sijajen, kakor je bilo pričakovati. Igralo se je v splošnem jako dobro, da, reči moramo, da so bile nekatere vloge v najboljših rokah. Ne dopušča nam prostor, da bi se spuščali v podrobnejše razmotrivanje, a reči moramo, da je bil vspeh Včerajšnje igre, akoravno so sodelovale večinoma nove moči, jako povoljen in zadovoljiv. Da pri jietju ni vse tako Šlo, kakor bi moralo biti, je gotovo vzrok, premali zbor in nezadostno število vaj. Pri nekaterih prizorih se je govorilo tako tiho, da se vsled šuma v dvorani ni skoraj nobena beseda razumela, zato je treba, da se osobito gleda na to, da se ta nedostatek odpravi. Koncem konca Še omenjamo, da je (Glasbeno društvo, kakor med pavzami: tako tudi med igro rešilo svojo nalogo častno. —i. Fram. Političen shod priredita: državna in deželna poslanca gospoda dr. Korošec in Roškar na praznik Marijinega oznanenjaj p0 pozni službi božji v prostorih gospoda Turnerja v Framu. Domačini in sosedi, pridite! Cirkovce. Marija Klasinc, dve leti stara pu-jestnlška hči iz Dražje vesi pri Cirkovcaihi1 je bila me (12. t. m. na Skednju zraven, ko so z rezilnim strojem slamo rezali, Otrofa je po nesreči zašel z desno roko v rezilni stroj, ki mu je palec zmečkal. Ceršak. Pretečeno nedeljo dne 10, t. sn. je neki neznanec napadel v Ceršaku 25ietnega Franceta. Kvita*, tesarskega pomočnika in ga tako vdaril s polenom po desni roki, da mu jo je strl. timor. Kajkor smo sv ečana meseca poročali, je bil v noči dne 17. svečana na Tieznu pri Mariboru dragonec Kraner zavratno umorjen in položen ma železniško progo. Kdo je storil1 (a težki zločin, se takrat ni moglo dognati. Po neutrudljivemu poizvedovanju studenških orožnikovi1 se je sedaj baje posrečilo priti zločincem na sled, V1 zvezi s to zadevo bo namreč zaprli tri na slabem glasu stoječe dekline .(imena Še niso znana), ki so v nesrečni noči popivale v njegovi družbi, ga potem, ko je bil pijan, baje spravile na aamoten kraj in tam na nečuven način z nožem u-smrtile. Mrtvega so potem, tako se govori* naložile# na dvokolnico in na železnico zapeljale, da bi s tem lingirale samoumor. Koroško Občni zbor Slovenskega krščansko-socialnega delavskega društva za Celovec, in okolico se vrši v soboto dne 23. marca, ob 8. uri zvečer, v mali dvorani hotela Trabesinger. Vse ude in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor. Vojska. Italijanska mornarica. Ker so se italijanske vojne ladije pokazale v morju pred Athosom ob obali Kasandre, se je polotilo prebivalstva veliko razburjenje. Vojni minister je vse potrebno ukrenil. Izganjanje Italijanov. Iz Aleksandrije poročajo, da, je došlo s francoskim parnikom „Congo“ 150 Italijanov, ki so bili izgnani iz Beiruta. Število Italijanov, ki so bili izgnani, znaša 800. fT:urški vspeh? 'Turški poveljnik v Benghaziju javlja turškemu vojnemu ministrstvu, da je dne ,6. t. m. zapustil turški vojaški oddelek utrdbe pri Fojatu in napadel Italijane s tako šilo, da so se morali umakniti. Izgube Italijanov so bile znatne. Turko-Arabi so imeli samo dva ranjenda. Turko-Arabi so zaplenili več konj in velblodov. Velika železniška nesreča. Dne 13. t. m. se je pripetila v. zgodnjih jutranjih urah na železniški progi Dunaj—Krakov pri postaji Trzebinja ena največjih železniških nesreč, ki so se kedaj pripetile v Galiciji. V vlaku se je peljalo 800 delavcev, večinoma iz iztočne Galicije, ki so bili namenjeni v Nemčijo. Ob 4. uri zjutraj je odrdral vlak iz postaje Tr-zebinje proti Szezeakovi. Naenkrat mu pride nasproti nek tovorniški vlak, ki je pri omenjeni postaji v razkrižju trčil v flanko vlalca. Prizor je bil grozen. Eatojenih (je 128 oseb, med temi 28 težko, 4 osebe šo pa bile na mesto mrtve. A še druga večja nesreča bi se bila pripetila, kajti v istem času bi bil moral tudi dospeti dunaj-krakovski' brzovlak. Sprevodnik ponesrečenega vlaka se je še pravočasno spomnil in je dal s svetilko znamenje, da se vlak ustavi. Le nekaj sekund je Še manjkalo, in nesreča bi se bila zgodila, kakoršnih je malo v kroniki avstrijskih železniških nesreč. Le junaški prisotnosti duha sprevodnika Michaleca je pripisati, da se ni na istem mestu pripetila nepregledna nesreča. Stavka rudarjev. V zadnjih dneh si je angleška vlada posebno prizadevala, da s posredovanjem med voditelji delavcev iu zastopniki premogovnikov doseže mirnim potom sporazum. V pretečenem tednu je že kazalo, da bodo imela posredovanja tokrat vspeh. V zadnjem trenutku so se pa razbila ob trdovratnem odporu lastnikov južnovaleških premogovnikov!. Upirajo se posebno zoper določbo minimalnega mezdnega tarifa. Ker so pa posledice stavke vedno občutnejše in so dosegle za angleško narodno gospodarstvo 'že grozeč značaj, ter se deloma že tudi delavstvo nagiba k spoznanju, da je navezano le na podporo fondov, ki bodo pa tudi že kmalu izčrpani, namerava vlada z vso rednostjo pritiskati, da se uvede pbstavnim potom minimalni mezdni tarif. Ce bo pa ta naredba zadovoljila delavstvo, je seveda drugo vprašanje. Vkljub velikemu številu brezposelnih — skoro 2,000.000 — se je vršila angleška stavka do sedaj skoro brez izjeme, popolnoma mirno in brez krvavih prizorov. V zadnjem času kažejo sicer neka znamenja, da ne bo Šlo brez krvavih revolt, ker pomanjkanje med delavstvom vedno narašča. Tudi v Nemčiji, v ruhrskem okjolišu, traja pre-mogarska stavka še dalje, vendar kažejo vsa znamenja:, da se ista V nekaterih dneh neha/ kajti število delavoljnih narašča z vsakim dnevom, posebno v tistih premogovnikih, kjer vzdržuje vojaštvo red, da ne more terorizem socialnih demokratov s surovo silo strahovati clelavoljnega delavstva. Sedaj niti polovica delavstva ne stavka, med tem ko je v pričetku stavke vsled napadov in pritiska stavkujočih stavkalo nad 60% delavcev. Posestvo! lepo ležeče, v tinjsM fari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, kiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pad ugodnimi pogoji proda. Ako ima dotični K 2,000 lahko ìnipi, ker je drugo v-knjiženo.. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici, 258 Najemnik ! za večji, moderen hotel o glavnem mestu se išče za 1. april t. 1. — Vprašanja in ponudbe do 18. t. m. na Robert Diehl, žganjarna, Celje. 82 I Volneno blago za ženske obleke naj novejše in naj cenej še pri zvezdne znamke je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkajoče in najcenejše forforoso- kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakcr lansko leto. Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le Tom asovo žlindro zvezdne znamke. Tozadevna pojasnila in spise [daje [brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno veletrgovina z železnine „MERKUR“ Peten Majdič, Celje, kjer je Glavno zastopstvo in zaloga tvrdke ===== Thomasphosphatfabriken Berlin. ■ Išče 1 ; Druškovič-u, Slovenj-gradec. Aparat zalotanje kakor ga kaže poleg stoječa slika kateri bi v nobeni iši naj ne manjkal, se dobi Pri Zinauer [& Co. asi Sv. Jakob v Slov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju. u Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača ! Tomaso va žlindra se delavnica z majhnim stanonanjem v suhem in svetlem poslopju v mestu Mariboru. Ponudbe na npravništvo tega lesta. 81 T.aga /v