fTia
Posamezne Številke* Navadne Din 1’—•# ob nedeljah Din 2*—•
»TABOR* izhaja v*ak dan, razvea
reaclje in praznikov, ob 18, uri a datumom naslednjega dne ter stan« mesečno po posti V 38'—, za ino-aemstvo D 26*—, dostavljen na dota D 19’—, na izkaznice D 18*—• inserati po dogovoru.
Naroča ae pri opravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica žtev. 4-
S^oWKap!atanaVi6fdvfeT.
j*.'; -V.
liceja
Knjižnic:
::
Posamezne Številke*
Navadne Din 1» .
ob nedeljah Din,2'—^
MTEDNisnro ..
Jn^ceva uL it. 4, L nad* JnUruA* 27*
N« naroči!* >n* <kaaija
Leto: V.
Maribor, sreda 12. marca 1924.
K ozdravljenja.
Htfatfibar, 11. marca,
V olika večina prebivalstva naše drža-Sve je globoko nezadovoljna z razmerami v državi. Dobro vemo, da tudi drugod nS zadovoljstva, Nismo, samo mj nezadovoljni. V vscb velikih in ustaljenih' državah so se v zadnjih letili jz premen i le Vlade; ljudsko nezadovoljstvo je pokopa 5o režim1 za režimom1. Prav je tako. Politika mora biti iskanje najboljšega, naj-priklatfnejšega. Toda vzroki nezadovoljstva so sjla različni in segajo večkrat ta Iko daleč, da jih* tubi najidealnejša, vlada he tw mogla zadovoljivo rešiti. Vlade pa salso idealne, ampak so zmeraj odraz političnega iti »socialnega stanja v državi. Politično nezreli volilcL dajejo nezrele oo slance In slednji tvorijo slab parlament. Slab parlament dajo slabe vlade. Tudi riajboljšj poedine.j ne bi mogli pod' pritiskom! slabih, neurejenih političnih in1 socialnih razmer, v parlamentu, tki nima zrni sl a za njihova, stremljenja, odstraniti nezadovoljstva 5n ugoditi večkrat Mio nekritičnimi in' vsaj v danem trenutku 'neizvedljivim' zahtevam1. Toda politika mora. — kakor rečeno — iskati najboljše. Čo prebivalstvo uvidi, da ima vlada dobro voljo, da 'jo pravična m delavna, da n C neti' novih n sproti j, terrtveč skuša obstoječa nasprot ja odpraviti; če vidi, da so mimistrS zares v službi1 države iri njenih interesov, no pa v službi to ali ono skupine in morda celo samega sobe *— ako ■prebivalstvo to uvidi, je že-storictf korak Jjaprej.	1	'	- ;‘F-v-'
Vlada irtrora tedaj prednjačiti', rtihii-Jdrj jn' narodni voditelji sploh1 so morajo Zavedat], da je njih vloga na vodilnih tmestih nekaka šola za poMtieno soikIc-Ježeaie mase. Pasi jabolko rt-e more pasti idaieč od jablano im vlada ac daleč od državl janov, pa artora vlada dajati inici-liafivo le izboljšanja Sril ozdravljenju javnih razmer Sai.k pomirjen ju prebivalstva.	' <	1
Ni treba naštevati, zakaj jo veliko! večino Jugoslovanov nezadovoljna z raz-knerami v državi. O temi so piše žo pet let in sc šo bo pisalo. Predvsem.1 Obstojajo plemenska nasprotja, dedščtna prejšnjih časov, Trt političua nasprotja, ki jih skrbno netijo razni štrankarfikk voditelji. Petleten' boj ;je pokazal, da jo v; -ple-monskih nasprotjih mogoč samo on kompromis: sporazumno -urejena enotna država.
RuiMdev-ski boj za samostojno Hrvat-*ko prehaja v novo, zmerno fazo; poslanci, ki so-se proglašali za poslance podobnega hrvatskega »honTOrule«, prihajajo v beograjsko Skupščino. S temi se u-hiikajo vf ozadjo tudi kričeča politična ttesla, ki so po nepotrebnem l^zvnemala ljudsko fantazijo. Vse, kar bo mogočo doseči dobrega, 'bo doseženo v poštenem’ jni .juravfičncml fcoinpronri-sti med raznimi strankami in naziranji.^ -Ničesar ne bo hiogočc izbojevati proti celoti, nobena Vtržav-nopolit-rčna zniaga-me bo dosežena ^zven' državnega parlamenta. To spoznanje, kil ga kažejo poKtičnfi dogodki
Zadnji h dni, vodi k <wb ra vi joti ju, ki zboljšanju razmer v naši cfržavj.
Pričakovati*'^ »Ta bo- v 1>frzhjemwčasu ^fušon režim) One stranke, lci je bila vr-'n tega stranka <*re pokrajine in enega dela države. Vlaha, ki bi imela -prevzeti bjogovo mesto, bo bdj v skladu z raz-.hPloženjcni' politične .večino v aiaši dr/.a-y*- Ta vlado, <lh» odgovorna na več strani J10 bo morala postaviti na krmilu može,
T*
O i S
Številka: 60.
Radikali še vedno upajo na večino.
*i
U» bodo uživali zaupanja humo ono
■^ anke. Tabo lx> ta vlada žo sama pa se ^ korak mhiprtji k: ozdravljen ju*
‘s. '-^cila rtt st treba delati veljkjh’ rluzij. 'M-t*-obit-na <y.U^	blok«,	bo
\ ,	Pogajania	z	zemJjoradniKi.	—
BEOGRAD, 11. nfaroa, .Vi tisku in! v beograjski javnosti vlada živahno zanimanje za akcijo opozicijskega bloka-. — Protestno zborovanje, kj ga je priredila1 »Sroaoc, je napravilo ha beograjsko javnost nekoliko neugoden' vtis,	■<*$
Davidovio ee je davi posvetoval z zemljoradniki glede pristopa k bloku. Zemljoradniki pa M le tedaj pristopili j£ bloku irf\j vlado, čo hi1 g. Davdovič sestavil volilno vlado. Daljo je g. Davidovič konferi-ral z gg. Korošcem, Spahom' in Hohnjecemi o taktiki opozic-ijonalilih strank povodom' verifikacijske debate. — Predsednik' verifikacijskega odbora- g. G juri čič bo sklical odbor na danes ob -t. uri popoldne. Govori se, da pridejo .Radičeve! v četrtek v Beograd.
Radikalci pravijo, da bodo Nemci slej-koprej podpirali vlado, zlasti pri glasovanju v .verifikacijskem' odboru; Daljo
Kaj bodo storili Nemci? \
Imajo zagotovljeno ponioč dženiijeta, dveh’ radičcvSkih' disidentorv, dveh hr-vatskih disidentov i.n Črnogorskega federalista, dočknl bi bita dva socialista pasivna. Radifk-ali tmčnuajo trdno- z večino 10—-12 glasov, tudi če pride 30 Radičev-teev v parlament. Pričakujejo tudi, da se ho pri glasovanju nekotlko' demokratoiv abstihfiralo.	"ki:
Opozicija pa je trdno preverjena, 'da botlo Nemcj; stopili na stran 'bloka, s čemer ‘bo z nekaterimi 'nevtralci! vred omogočena tud« 'brez Radičevcev večina v parlamentu'.	■	1'	it"
Govori se, 'da je g. Pašič «a zadnji' av-dijenci zahteval od kralja mandat za volilno vlado. E-raljpa je baje izjavil, da bi to pomenile fronto proti' Hrvatom. Si cer pa se vest o Pašidevj zahtevi službeno ne potrjuje,	_	i f ,	:
Trgovska pogodba z Japonsko pred skupščino.
Nadaljevanje prosvetne debate.
BEOGRAD", 11. inarča. DancS jo minister za zunanje zadeve predložit narodni skupščini zakonsko predlogo o trgovski pogodbi 7i Japonsko. Predloga ho izročena posebnemu- odseku, ki ga ho izvolila skupščina'.
Nato 'jo skupščina' prešla 'no dnevni red: k razpravi o ^proračunu ministrstva
prosvete. Prvi jc govoril posl. Rajič, ki je protestiral proti razširjenju veljav-Posti srbskega! porotnega zakona lia Vojvodino. Dingi je govoril džeartijeto-vec Afif-Šečer-Kadi, iki 'jo kritiziral piro-svetno politiko vlade v. Maeedomiji, Ob 12. uri jo bila seja zaključena. Prihodnja' je jutri, ;v	;	'	'	'
Danes verifikacijska debata.
[Večina bo za verifikacijo radfčovskih' mandatov, , r
BEOGGRAD, 11. murča. Danes ob' 4. član odsek-a glasovat za Verifikacijo, ta-uri pop. se sestanfi verjfiikacijski odsek ko da bodo z glasovi- opozicije mandati v svrho sklepanja o mandatih Radičeve verificirani. Proti f) mandatom! so .vlože-strapke. Govori sc, da ho tudi nemški ni protešti radi volilnega terorja* jjjjfli
•—O—> V--	'	-	^
ViLIM BUKŠEG.
la
tožajem. G. Pasic jc ob 7, uri odšel od seje, ki jc trajala do S- ure. Ministri so bili po seji napratn novinarjem zelo rezervirani. Povedali so k, da je bil kem-
ZAGREB, 11. marca. Danes je y sanatoriju Brestovac pri Zagrebu umri vodja sociahro-dernokratskc stranke in
nje delavcev, bivši poslanec in minister za socia lno politiko Vil hrt Bukšeg. Bil
ko dir. Peteš. Peleš je b*l sinoči od 5.—6.
,	. 	....	.v.,	,	.	,	ure v avdijonci pri kralju in mu je pred-
je eden n^prosvatljen^ih glav jugoslo- 1<>M zakonsk? načrt v p(>tr)Cnjc. ^
venske socialne demokracije m jc pod ^ ^ožcn	^
njegovim nrmistrstvom bilo sprejetih več
U/IilVO*.	n	1	j-
> PRIHOD NAŠIH POSLANIKOV * !*!§.•	V	BEOGRAD.
—.	 .	po-	č'” BEOGRAD, 11. marca. Naš sofijski
poldne jc imel ministrski svet sejo, v. ka- poslanik Rakič je danes prispel m Beo-teri sc jc bavil s težavnim notranjim po- grad. . r*,;-.ia.	j,
novih zakonov m 'korist delavst\'a, j.j&f
'•f" MINISTRSKA' SEJA'. ! :f BEOGRAD, 11. marca. Včeraj
BEOGRAD, 11’. marca. Včeraj je prispel semkaj naš poslanik m Budimpešti g. Popovič. Njegov prihod je m zvezi s predložitvo -trgovske pogodbe, ki jo jc Popovič lani sklenil na Dunaju. Tal zakonski načrt jc bil včeraj od m-inistrai dr. Ninčiča in trgovinskega, mjajstras predložen narodni skupščini Jh, ^
<- GONJA PROTI JUGOSLAVUr 10, "I1”:	^ *•' V SOFIJI.
SOFIJA, 11- marca. V Sofij?1 krožijo od včeraj vesti o dozdevnih vojnih pri- ' pravah Jugoslavije. Naš poslanik Jn-min. ]>reds. Ginkov fe .vesti odločno de« mentrrata. ZadSiji čas se v sofijskih listih opaža sistematična' gpnjatjprott Jugosia-iV-iji,	j	=ri;*:
POD.\LJŠANI TERMINI ZA' KONVENCIJE Z AVSTRIJO. , ,|ft:
BEOGRAD, Tl. marca. Ker se je u* gotovilo, da je več točk m konvencSah, sklenjenih med dr. Seiplom in dr, Ninči-čem neizvedljivi in da so predvideni ter* mini potekli, #e naša vlada predlagala avstrijski, naj bi1 se določeni termini po* daljšali. 'Avstrijska Mlada jo na predlog pristala. Nastale so tudi težavo wi razlogi določb o dvigu sekvestrov, kj imajo po* seben pomen za našo državo, .n, pr. se*.; k-vester nad premožertjein dunajsko pa* -ropIoKne družbe,,
'"rT:r Poincare vrteŽavah. "'lW, If i Si'
'PARIZ, to. marca. Kakor -poroča gence Havas«, je min. svet stavš! šktej* glede stališča, ki ga naj vlada zavzamg napram stahšou senata) po finanaiem aa« kouu. Poincairo bo gia*v*| m zbornici vprasanie zaapapja, -ijfe
'‘f	' Dogodki ns*^5
LON-DON, Ml marca. KSWoRf)'. Z oa*. roml na položaj v svobodni jnekj držami jo orožndštvo is Bistra Papravllo "potrsft^1 Mo koo-ake, da Ste prepreči trBotapsboiT orož ja čea mtejo vi I^vndon-DerTV. Po nti* cah’ v Dnhlinu .patmrlirajo. toskmni avte*11 mobjlis četami. "	r:	-
■ff	A	BORZAL'1
CURIH, Tl. marca, (lav.)' Predbomtal, Pariš 21—21.10, Beograd 7.15—7.20, London 24.70—24.80, Pi-aga 10.76—16.77, Milan 23.90—34, Newyork 580 tri! petine do 58136! Dunaj 00.81 pet osmin- do 81 sedeml oemijS Sofija 4—407.	ti." > -. ;i ' f
ZAGREB, M. maroa Pariš 296^—3« in pol, Švioa 13.89’30—13.99'30, Lorilort&M irt pot do 346 XA Du-niaj O.D34—0JI154, Praga 2»1 in. pori do Milan 3S3.80h-.‘»6Atf' Newyork! 80 ž» —61 'A, Budimpešta T&%~* 15 in pob .	,,
]>od' vpldiomi politično sprtih in delonra v državincini oziru negativnih volilnih mas. Njeno delovanje -bo v toliko zdravilno, v kolikor bo v neposredno ali j>o-si-cdnio udeleženih masaJi zdravega, pozitivnega čuta m dTŽavne in marodne p6-trdhe. Nova vlada ne bo mogla in smela iuioti namena, da razdvaja, temveč da. spaja. Ona. ho ioliko odgovorna sal ile-žavno celoto, -da no ho smela zn postavi jati njenih' interesov. Če bo tedaj povsod, ▼i 'vseh' plcmemlh 'in jjohrajimih pod vplivom' pove vliuio prodiralo sposnnuje, da jc beMo tr<j»« čuvati n utrjemti, ne da n 80 SCVftda očktnlovalo živ!jonske Inte-i esi posairtesnlh dolov, tedaj bodo naše javne razmorc aawle la>ljinholj oeK-ti. Kaziner© v državi more ozdraviti samo dok. -/»i državo. [,, kdor d,da su državo, mora stati ž njo-v pozitivuonii odnoftu. Način' dela jo slva>r	r«z-
31 i uri skupinami In naziranji, odnos 1>a jo lahko samo pori ti ve rt.
Le im t* način jc mogočo-^ pomočjo v]^d£*d*dr^iti
žitivno orientirane politično mase lahko dajo pozitivno državno upravo. Moderna država slopi na ozki kooperaci ji med državo im' družbo. Dokler družba tic doa'a-sto za svoje velike naloge, ne more tubi najboljša vlada iavrštti svojih zasnov. Tudi! Maša družba je bila doslej bolj negativna kot pozitivna. Družba je vpila proti korupciji državnih organov, v res-!>k'i pa je gnezdišče korupci je izven državne moči v družbi. Nova vlada bo morala z vsemi, sredstvi zatirati koruptno zlo. Toda uspela bo k v toliko, vkolikor se bodo r/.bolj#adc družabne razmere, ki omogočajo korupcijo. Vse zavisL od tega, koliko sil bomo na jasnem, kaj hočemo in ‘kako je troha kaj storiti. Teniu pa se pravi politični povjtiv.izeru- 551o, ki nas jo davilo, prihaja v veliki mori od negativnega razmerja n apr a ni državi in drarihi. Zadnji dogodki kažejo, da sc jasni Irt da prehajamo v novo fazo. Če le ni -Tata morgaaia!	,
j	-O—	*
Politične vesti.
“ Kri*« vlade je v polnem obsegu iru
di fotrmalrto otvorjena. P»šič jo bal M pondoljek poaioimo -pri kralju, ki mSj pristal na razpust parlamenta ih tudi Mo n-* to, da bj, dal Pašiču volilno vlado. Pašifi namerava — kuikon čujemo — v isponaau* imi z ostalimi ministri podati dcmjsljo, še prodno bi bil v zbornici' preglasovani. Dp misij a vlade jo torej, čim pridejo Ra* di če vrti v ;>arl<inien-t, skoro gotovia stvari'
* Zopet načrt o svetovnem miru. ~*J Nevtralizacija olnncjntga ozemlja. »CK-b čago Tribuno« izve, da MaodonaM pripravlja mednarodno konferenco, o kateri upa, da bo mogla razjasniti situacijo! v Evropi. Tej konferenci bo predložil svoj načrt, ki predvideva nevitmafltzaoij« vseli obmejnih ozemeljdVO milj fo in oni stran državne meje. Kontrolo bd' aganSitO Di-ušivo narodov. Ar!,gl1, t.*?"	J
* 28. seja Sveta Zveze narodov. Iz
: aievc
1<>. fen', sestal Jc svoji'-23. seji. Baapravljai o vprašanju M&mteJai ir;. J&vorine. Vzel • Jk» tiidi na znainje poročilo <* delovanju JcuiniteSa.Ar obnovo Madžarske.
■* Konvencijo z Bwlgwrsko. 'Na seji rte rodne Skupščine, Ivi .so jo vr-i la -10. marca, je zunanji miuteto-J' dr. Ninčič predložil zbornici v odobreni e kfoivetfei-je, sklenjene z. Bolgarsko glede sodnega poslbpaiija, pravno pomoči llrif izročanja krivcev, glede brezplačne zdravniško pomoči siromašnim^ državljaiioin, /kakor fndi protokol, podpisan' dno 26. novembra 19*23 v Sofiji. Zunanji minister je zaprosil zbornico, da so fatifikar-jjskemu predlogu prizna nujnost. Zbornica je priznala z večino glasov nujnost.
Dfievna kronika.
— Železniška proga Murska Sobota— Ljutomer—Ormož. Tz Beograda jo došlo ibTzcjavnvo obvestilo, da se bodo dela gradnje železnico Murska, Sobota-—Ljutomer—Ormož- redno nadaljevala in da je v t;r manj c ni dovoljen; kredit. Zaluitcresi-rano..prebivalstvo nuj vzame to pa znanje, da ne bobe nepotrebnega vznemirje-pja«
— Požar na medicinski fakulteti v Zagrebu. V soboto pop. je nenadoma pričelo goreli v glavnem' poslopju medicinske fa&-fiUcte'v Zagrebu (na Solati)). 0-genj so hitro opazili in litlušili, vendar je šjeode nad 1CO.OOO dinar jev.
— Vclkovi v Dalmaciji raztrgali malega otroka. Vsicd velike zime jo postni *m;iski okraj, ki j.c, itak žo siromašen na zemcijsklih pridelkih, žrtev volkov. Kor je sneg- pokril vse, pridejo volkovi v sredine vasi. Tako jo te- bnj. napadi® 8 volkov.kmeta Plavi na, >kj so jim je k Sreči jzoguil s svojim: Mtriih konjem, drugače brini postal žrtev požrcšitcžer. V drugi 'vaši,'- v M-agrovou so prišli volkovi pred hišna vrata in raztrgali dtrdka, bčei’k!ico Seljaka Peti'ai Bilaiidžiča.
— .TaMlsj voditelja iužiških Srbov. 10. tra. je prazliovdl TČ-ietnico rojstva zaslužki Tužlško-srbski narodni bojevnik, profesor Amost Mivka, Kdor poziia upohio Irorbo lužiSkih.Srbov za ohranitev svojega rodu in slovanske narodno, zavesti, se spominja plodonosncga dela tega veterana iužiškega preporoda.
— Kuluk v Bački ukinjen. Beograjski jfcdi poročajo, da jo. notranje ministrstvo kiiluk v Bački ukinilo, češ da tam jtaik’ plačujejo .dpkliido za poplavljanje cost. Tudi pri nas v fcjlovcnijg plačujemo doklade! Ali ne velja potem za nas' isto imerSoT!	,
— Carugini1 tovariši skušali pobegniti. Iz sobe, kjer so zopvtf tovariši razbojnika Čuruge, jo slišal paznik šum) in takoj šel ffliaat ostale paznike. Jvo so celico odprti, so videli .najmočnejšega, razbojnika prostega hoditi po sqbi gor in -dol. Pre-pilil si je okove. .Omrežje, na oknu jo bilo zvito j-n1 napravljena tako y,etika* luknja, da jo žc lahko šel človek skozi. Okovali po nato vse ^razbojnike, v jekleno olcovc. Ko so Čanigi to povedali, je obžaloval njih; nespretnost.
— Falzifieiral angleško funte.. Novosadsko okrožno sodišče je obsodilo na 5 jgcspgev. jočo;Pavja, Pili s-oviča, pri kate-rcPt ,<to inašlf pied nekoliko 'niestei*ponarejeno angleške funte.
— VeTffea brezpoleMo^f v Balraaeiji. Stagnacija v vseh .panogah gospodnrske-Jria življenja je povzročila razumljivo veliko biczposelnost v vseh krajih Jugoslavije. V Dalmaciji je po poročilih borzo za belo 50 odstotkov vsega delavstva brez delns Velika beda vlada v delavskih krogih ju mnogi bj so radi izselili v A-mertko, a ne morejo dobiti ^»otnih listin Tfikd prohibicije jz Beograda, pa tud j zato, kor je kvota omejen m
Tajno gnezdo ljubezni. V Sarajevu je Pasel polici j.siti agent v zakotni gostilni prfi..»Vili« pravo tajno gnezdo ljubezni,1 kjer so se sestajali kavalirji s kasir-karni, natakaricami in' onaifcimi ženskami, Aretiranih je bilo 5 oseb zaradi fiaj-bc prostitucije; gostilničar jo obsojen radi zvodništva na mesec dni zapora, njeove »vil#* pa vsaka na 15 dni.
— Aretiran Falzifikator kolkov. V mesecu decembru 1923 so izsledili v. Gradcu neko bando, Id jo ponarejevala mono-pclške marke po 50 dinarjev1. Soudelcžnik to bande'jo bj’ tudi bivši trgovce v 'rur-
ski Soboti Fetcr Netiicc, Kr je bil odda v. ljubljanske zapore.
—■ Velik požar v Petrogradu. Palača, vojvodinje Ksenije Aleks audi’ovne v Petrogradu- je pogorela. 40 gasilcev se je pri gašenju ponesrečilo. Biblioteka vojnega ministrstvu!., jc zgorela.
— Proslava aneksijo, Reke v Italiji bo 16. tm; im je ta dan« kraljevskim dekretom'proglašen zifdržavni praznik,
— Velika železniška nesreča se. jo zgodila 1Q. tm, v bližini. Lyona na Francoskem’. Brzdvlflik -Je skočil s tlr-a, en! vagon1 je popolnoma uničen, 4 osebe mrtve, ‘25 težko ranjenih.
>— Kako pscslanec izgubi mandat? Te dni se 'je v angleškem parlamentu zgodil dogodek, ki je Adefc v zgodovini, namreč, da je poslanec zgubil, manbat. Major A-stor, član konzervativna stranke, sc jo mudil v inozemstvu, ko je bil otvoi-en novi- parlament ter a» položil predpisane prisege. To dni se je vrnil te-r takoj odšel v parlament; a ker je bila ta dan ravno živahna debata, 'jo pozabil, da ne snie govoriti, dokler ni zaprisežen. Nasprotniki so seveda fo takoj dognali la n-o-podlagi poslovnika jo bil njegov mandat razveljavljen. Sc istega tebna bi se morale razpisati za As tor jev okraj nove volitve. Astor je bil Pri zadnjih volitvah izvoljen /.'10.000 glasovi večine.
Dopisi.
Limbuš pri Mariboru. K ponosom 'so Ljmbužani izvedeli, da jih jc pohvalila »Marb. Zaitung« v en'L zadnjih številk zaradi električne napeljave; češ mali Lim-, buš jo ima, a večji kraji še jo nimajo. V Lihfbušu se je namreč osnovala aadfriga, ki je omogočila clcktrifikaetup, To jo za-; sluga našega župana ju njegovega tajnika; ki ;io ob' enem1 občinski odbornik. Limbuš ima. globoko rak-ranoim svojih prsih; to jo razriti potok-hudouvnik sredi vasi, ki jo Ifrni zahteval človeško žrtev. Upanje je sicer, da se s pomočjo države začne letos potok regulirati; občina sarmi tega ne zmoro. Mariborčani poznajo Limbuš samo po dobri kapljici, ki raste tanili okrog in kaloro^ radi srkajo v Jim-; buških gostiHuahyn?s6 jim’ ph znano droge vrline našega kraja, n- pr. krasni : sprehodi po limbuških gozdih in skrite ■tihe dolinice proti Pohorju, kjer lahko občuduješ zorno lepoto vinskih goric, kakor jo slikajo ži to vneti pisatelji. Meščani oživljajo Limbuš samo ob nede-, Ijaih, drugače pa živijo LJmbuv^uu svoje življenje. Mladina hodi- po zimi, nekateri tudii po leti, prav pridno v knjižnico bralnega -društva si izposojevat slovenske knjigo, posebno uko sc raznese vest, da so dešle nove, Žal, da jo to veselje bolj redko, ker so-knjigo tako drage. Vendar ima knjižnica blizu 400 zvezkov. Limbuška mladina je-zelo pogrešala prireditev veselic, ki se vsicd pomanjkanja prostorov težko aranžirajo. Ali v letoš-| n ji zimi so se osokoljli naši fantje in priredili dvakrat gledališko, predstavo v -šoli. Začeli so pa ucenci limbuške šole, ki so na Svečnico predstavljali igro »Povodni može;, v,zvezi z drugimi deklamacijami, petjem in goslanjcm. Nastopil je celo majhen fantek, ki je pokazal, koliko so je že naučil pri g. nadučitelju go-šlati. Čisti dobiček sc porabi za trbežue šolarje. Teden' pozneje so v isto svrho predstavljali limbuški fantje :Doktor Vsoznol in n je rov sluga* In »Vaški skopuh*. Na pustni torek ha se jo vršila vesehcu pri Srečku Bobiču in predstava v šoli; Županova Micka« in »Kno uro fotograf«. Cisti dobiček so porabi za nakup instrumentov za ‘novi sc snujoči tamburaški zbor. Neuniorni'režiser vseh treh .prireditev je bi! naš nadučitelj, ki je ob onem slikal tudi kulise. Pohvaliti pa se morajo tudi igralci, ki so so z vnemo' poskusili prvoikrat na odru in želi- lepe uspehe. Le tako naprej-!
Marenberg. Preteklo soboto zvečer so zborovali v privatni hiši v Ma-renber-gu tukajšnji v e likali Nemci. Pri zborovanju, katero jc .sklical poslanec Scliau-er, je bilo navzoch tudi nekaj Slovencev, ki še vedno našim nemškim bogatinom pete ližejo. Schauer je svojim vo-lilccm ^ govotril o no Iran jedi političnem polozn u, agitiral jc žc za prihodnje vo-itvc ter tarnal, da sc Nemcem v naši državi god.c velilcc krivice zlasti zato, ker nimajo svojih šol. posebno tukaj na • meji, kjer je baje mretežna večina ljud-
stva nemškega (prav n cincarskega) pokojen ia, sc niti v ljudskih šolah ne d c ji nemški poduk. Rekel je,-da nemški poslanci .v tem oziru pri .vladi ne morejo ničesar doseči. Ugotovil je tudi, da so.se predi preobratom Slovencem v, teh krajih godile ciiakc krivice, česar pa mu marenberški Nemci niso hoteli pritrditi. Značihio jc, da marenberški Nemci do svojega poslanca Vsicd svoj narodne nadutosti nimajo pravega zaupanja. Kako še le u-a-j Slovenci ž njimi izhajamo!
Kestš.
Krajevna Organizacija JBS za celjsko okolico ima svoj tretji sestanek' v četrtek -dne 13. marca ob. pol 19.-uri zvečer v gostilni g. G.ajšeka na Spodnji Hudinji.
Družabni! večer nameravate prirediti organizaciji JBS za Celje in za celjsko okolico v veliki dvorani Narodnega doma koiiccrrTmieseca! marca.
Smrtna kosa. Umrl jo vi nedeljo 5). miarpa v javni bolnici, v Celju po' daljši težki bolezni v starosti 41 let pešadijski major g. Ferdo Plaskan Sz znano rodbine Plaskanove iz Braslovč, — Umrl jc nenadoma g. Josip. Dolžan, trgovski so-trudnik v Celju,	/
Celjsko mestifo gledališče. V soboto, S. fin1, jo nastopila mlada plesalka gdčna But Vavpotičeva, članica’ kr. o-pero V Ljubljani. Obisk jc br! prav dober. Nadebudna nnletnica je žela Sta prav zadovoljivo izvajanje 'klasičnih modernih plesnih točk najlepšo priznanje z burnim aklamiranjeni občinstva ter z dvema šopkoma. V nedeljo 9. tm'. sc jc igrala pred razprodanim gledališčem! V četrtič /»M-aniizelio Nitouohe*. Na splošno željo sc operetaIšo ponovi i ii sč bo zunanje občinstvo pravočasno obvestilo.
Poskušen samomor. Dne 3. tiri1, si' jel v. .sariitonipiilnem! namenu prerezal z foirit-vijo vrat Avgust Lovrenčič jz Tekačeva pri Rogatcu v stranišču gostilne Štefana Čoha v Celju. Vzrok poskušenega samomora jc bila baje zmedenost.
Celjsko učiteljsko društvo jc imelo v soboto 8. trii', v celjski osnovni šoli svoje zborovanje. Pr® tej -priliki so sc Opomnili zborovalci svojega -stanovskega tovariša ravnatelja Brinarja, ki obhaja tridesetletnico svojega književnega delovanja.
0 stanovskih zadevali je poročal ravnatelj Gnus Dola, o uporabnih nalogah pri računstvu učitelj Petrovič. Zborovanje sc je izreklo za obstoj jn depolitizL ran je Vjš. Šol. sveta.
Olepševalno društvo v Celju je imelo radi slabega vremena za 9.' trn', napovedano tombolo v veliki dvorani Nar. doma, Društvu pripade lep" čisti dobiček, ki jo namenjen v. prvi vrsti za popravila raznih vsicd lanske povodnji nastalih poškodb V mestnem! vrtu.
II.	mladinski koncert Glasbene Matice v Celju se je višji v nedeljo dne 9. tm1. v veliki dvojuni Narodnega doma ob lepi udeležbi mladine. Proizvajal so je Di-tteredorfov godalni kvartet Eš-diu-r: I. Jllegro. IT. Audante, ITT. Menuetto, IV. Finale, Glazimov Moderato iz Slov. kvarteta ter Interludium iir modo antico ter Dvorak klavirski kvintet A-dur. Točke jo izvajal z veliko eksaktnostjo celjski komorni kvartet, na. klavirju je sprems
1 jala z veliko rutino ga. Mirca Sonctno-va. Prj vsaOri točki jo podal potrebno pojasnilo strokovni učitelj Osterc. Tudi ta koncert je dose-gcl lep moralni in vzgoj ni n anion.
Savinjska podružnica. SPD ima svoj občni zbor v soboto 15. marca ob 19. uri v gostilni pri »Belem volu« v Celju.
Nekoliko Statistike iz zdravniškega ambulalorija v Celin 1. 1923. Začel jc delovati s 1. jan. 1983. Tekom leta je bilo pregledanih 230 moških in 152 ženskih, skupaj 402 osebi, od teh zakonskih 66, samskih 298 in otrok 68. Od vseh pregledanih jo bilo spolno bolanih 306, kožno bolariih 80 in zdravih 16. Ordinacij jo bilo 3850. Z ozirom na poklic jih jo bilo spclno bolanih največ, tj. okoli 40 odstot. iz delavskih slojev, kar da misliti o tem, da uničuje naše nižje ljudstvo soeijalna beda, alkohol in Vonera. Na kapavici jc bilo bolanih 117, -ifilidi 188 In ulcusmollo L Za zatiranje spolnili bolezni so so vršila v Ljudskem vseučilišču predavanja g. primarija dr. Rajšpa o spolnih boleznih, tekom’ terapije se je Izposojava la tudi dr. Demšarjeva knjiga o spolnih boleznih. Izven ambulatorija jo bi-
lo Sz okoliša od zdravnikov* prijavljenih spolnih' bolezni pri moških 356, pr.i ženskah 140 in pri otroki h 33, skupaj 529, Moški spol torej tudi tukaj prevladuje.
Sprememba posesti v industriji! Iz Celja so nami poroča: Samotna tovarna V Štorah, do sedaj last g.. Karla Pertinača, je prešla, kupnini potom na družbo, na če-iu koje stoji znani industrijalec g. Peter Majdič v Celju. *
Pomorstvo.
»Jadranska straža« dobila svojo zastavo. Ministrstvo unutrašnjih dela jo ■dovolilo »Jadranski straži« društveno zastavo z državno trobojnico, z društvenim! znakom »Jadranska straža« in. slik« kraljeviča Marka na morju vi čo-lnu.
Eteodrco §ledaSiš£e«
KEPERTOIRE:	-" M A \ d A
Torek, 11. marca »Mogočni prstarf«, Di, Sa-eda, 12. marca »Čarostrolcc«. C. ; Čestrtek, 13. marca «2X2=5«, B. J
Film.
Mestni klrio. II. eooha prekrasno dra-ftfe »MoSt vzdihljajev« vi 5 čarnih, po gte-sovitem Tomarnui Michaela Zevaco, glavnih1 vlogah Luziauo Albertini, C aro. lina Whjtc, Antonfietta Caldevaai in O* nora to G nraven, so predvajal $ torelčj sredo ilfij četrtek. -'»UM :
Orjuna.
Poziv! Dlvspozitirra linibljamskog-a; oblastnega odbora v Mariboru otvorj govorniški in predavateljski tečaj združen s politično šolo za on krat za člauc Or; jun a v Studencih in v Mariboru. Tečaj so pi*ičiie v torek dno II. marca 1924 olj 20. uri vi prostorih »Narodno čitalnice< in bo trajal približno tri tedna po d v« do trikrat na toden. Člani, ki so nameravajo udeležiti tečaja, naj eo javijo u uradnih urah tajništvu ekspozituro fjJ. poiiheljek in' v sredo Od 19. do 20. ur« M prostorih »Narodne čitalnice«*	'.j '
Objave.
§ Odborova seja ISŠK Mari Kor se vrši V četrtek 13. tm1. Ob 20. urj v klubovii sobj v Grajoki kleti. Prisotnost obvezna.
— Tajnik.
§ Glavna skupščina Olepševalnega ifl tujskoprometnega društva za mesto Maribor ih okolico v Mariboru se vrši dri« 13. marca tl. oh 29. uri v salonu restavracijo »Pri zamorcu« s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. nadomestim volitve iri 3. slučajnosti.
§ Gorele franesft*. Ker jo mo£ko učiteljišče radi Škrlatico zaprto, eo bodo vršili francoski kurzi, 11. ftf 14. tm. ria drž, gimnaziji.
§ Slovanska čitalnica ima sejo v sreda
12.	tm. ob 20. uri v Narodnem) domu. -* Sklepalo se bo o proslavi stoletnice rojstva Branika Radičeviča. Seje sc udeleži tudi zastopnik tukajšnjih Mrbohrvatov« § Orkestralni odsek Glasbeno Matic« v Mariboru vnibi vse svoje redno in’ sodelujočo člane na izredni občni zbor, ki s9 vršj v potek, dno 14. marca tl. ob 20. ur* zvečer v prostorih Matico po sledeccnJ dnevnem1 rodu; 1. poročilo o odstopu celokupnega odbora orkestralnega o d sok a* 2. volitvo novega odbora iri 3, slučajnosti. Ker jc ta občni zbor za nadaljni obstoj orkpestralnega odseka velike važnosti, 'je dolžnost vsakega člana, da prid« ha občni zbor.
Razno.
r Znkon proti neožerdejdni n:oŠkirtl'
Tak zakon obstoja žo dolgo, kako<r i10* roča nek angleški) list, v državi arS211' tinske republike. Čas za ženitev začenja z 20. letom- Ako sc moški ne oženi od 20.—30. leta- mora mesečno plačat* dinarjev davka. Od 30.—35. leta 95^dl' nar jev, od 50.-75- leta 135 D mcseuito šele s 75. letom se kazen zmatešuje-Vdovci Smejo samo 3 leta objokova ^ svojo drago, po treh lotili sc morajo z<) pet oženiti. Ako sc dokaže, da je M ku ‘trikrat pri snubitvi odbit, sc oprošča ca .■» ka. Pravijo, da ima ta zakon .velike sp c lic.
i c
Y Mariltorti, dne 12. fi£0fI89ff 182IT,
■■	—	...... 'i.i (tm
Mariborske vesti.
Maribar 11. marca 1924.
Občni zbor mariborske podružnice Jugoslovenske Matice.
Sinoči se je ob obito! udeležbi’vrši; občni zbor tukajšnje podružnice JugOsI-Matice, katerega je otvoril in vodil predsednik g. prof- Ribarič. Uvodoma je slikal žalostni položaj našili zasužnjenih bratov na Grškem, Madžarskem, .V; Ru-inuniji, Italiji in Avstriji* ki nujno potrebujejo opore v na«. To oporo dajati je naloga Jugoslovenske Matice, ki uspešno deluje v celi državi. Največ uspeha je dosegla Jugoslovanska Matica v Sloveniji; Maribor sam stoji na prvem mestu. Samo v lanskem letu je nabrala naš?, podružnica 62.000 Din. Podružnic ima Jug-■Matica 72, z glavno centralo v Beogradu. Glavni zbor Matice bo aprila v Beogradu- Iz Maribora pojde kot delegat g. Ribarič. Tam so bodo določile smernice za nadaljno obrambno delo.
Tajnik g. Faganeli poda poročilo o delovanju mariborske podružnice Jug-Matice in statistiko članov. Med njimi je: 34 posestnikov, 87 trgovcev, 110 o-brtnikov, 102 zasebnika, ,43 vojakov, 168 državnih uradnikov, 12 duhovnikov, 204 nižjih drž. tislužb., 187 učiteljev in profesorjev, 76 železničarjev, 142 zasebnih uradnikov, .4 dijaki, 67 raznih stanov, 2 društvi, torej uk up im 1236 članov, med-Jemi 994 moških, 242 ženskih-.
Blagajnik g. Jidče Novak obrazloži blagajniško stanje. Pregledovalca računov sta našla .vse v najlepšem redu ter sči predlagala absoiutorij, ki je bil soglasno sprejet. ..
Nato se je volil odbor, v. katerega so bili izvoljen: za predsednika profesor g. Ribarič, za podpredsednico gospa dr-Lipoldo-va, za tajnika g. Faganeli, za blagajnika g. Novak, za odbornike gg.: Faganeli, J uličic Novak. Gorup, Begov ič, dr. Fr. Kovačič, dr. Škapin, prof. Kotnik, dr. Pivko, dr- Medved, dr. Jerovšek, Mohorko, Trbojcvič, Kompara,' gdč. Lj. Poljančeva. Vekoslav Špindler, prof. Mravljak, Kralj, Fr. Novak, učitelj Her-Bouth; za namestnike gg.: Majhen, Klemenčič, Česnar, Lenart, Zavodnik- Odbor je bil soglasno Izvoljen.
Kot delegati za pokrajinski zbor so bili izvoljeni vsi člani odbora in ker sme poslati podružnica za vsakih 50 člandv po enega delegata, še gospodje: dr- Boštjančič, dr. Lipold, ravnatelj Krašovec, dr. Reisman in postajenačclnik Štefki.
Pri slučajnostih je povzel besedo dr. (Reisman, ki je po vda ril, da je dosegla podružnica v minulem letu zadovoljiv tmatcrijalen uspeh, manj uspešno pa je bilo njeno idejno propagandno delo, ki ni nič manj važno. To dokazuje že dejstvo, da je imel odbor v minulem letu ikomaj 5 sej iti so se zunanji poverjeniki ,celo po časopisih pritoževali, da je pisarna Matice vedno zaprta. Popolnoma pa Se podružnica zanemarila svoje delo na /deželi, ki bi se morala predvsem zainteresirati za sodelovanje, posebno tudi duhovščina, da tie bo nosil ogromnega narodnega davka samo mestni duševni 'prolotarijat- Govornikova izvajanja so 'navzoči odobravali in je nato predlagal Idr. Škapin, da se bo podala deputacija prof- Ribariča, dr. Medveda, gospe dr. Lipoldovc in Maistrove k škofu dr. Karlinu s prošnjo, da priporoča duhovščini sodelovanje pri Jugoslovcuski Matici, ■ikakotr je to storil tudi ljubljanski škof. Razmotrivalo se je tudi, kje bi, se naj ,vršil letošnji pokrajinski zbor Matice. Reorganiziralo se bo zlasti tudi poverjenike za nabiranjo članarine.
-Cini Smrtna kosa. Umrli so: na Počehovi 263 Jakob Kokčič, zasebnik, star 78 let; v javni bolnici na škrlatinki Frjia Mesarič, hčerka mizarja. staTa 3 leta; M Vatovi ulici 5 Josip Zaveršmk, uslužbenec južne železnice, star 70 let,
m' »Morganova« gorostasna vest o brezposelnosti v Mariboru. Pondeljkov »Dor Mor gen« poroča: Brezposelnost v Mariboru. Pri mariborski borzi dela je ibilo V proštom! tednu prijavljenih 14 tisoč brezposelnih Obrez družinskih članov). Če bi verjeli »Der Morgenu«, bi bili skoraj vsi mariborski delavci in nustavljen-bi brezposelni, kor Maribor šteje nekaj «cz ^0 tisoč prebivalcev. Informirali smo so pri vodstvu tukajšnje Državne borze dola in' izvedeli, da sc nahaja v pjenoirt območju, fo-fcO.ipravi,	mpiihorski
A
' oblasti, okoli 14 do 16 tisoč brezposelnih. Vest zagrebškega »Der M or gena« se tedaj aiet nanaša na Maribor, temveč na. -vso mariborsko oblast.
ml Tako Je prav! Prejeti suro: Ižključi-•;tov članov Sokola, ki «o se udeležili maske rad« Spcrtvercinigung© »Bapid«, zapušča vi naši narodni javnosti zelo ugoden n tjs. Neverjetno sc nam' zeli, kako so mOgli polovi c o G d tzo vo dvor an e map ol n i-ti Slovenci, ko sta. se ob istem1 času vršili istovrstni prireditvi Sokola v Studencih ih slovenskega športnega kluba. Tembolj pa masi boli, da so bili tudi Sokoli in mnogi uradniki vseli strok na prireditvi, k! 'je imela edino namen, .gospodarsko o-jačiti naslednika Turnvereinjgunge »-Talun, Sportveroinignng »Bapod«, ki pa opravlja isto delo kot ».Talin«, to je duševno in telesno krepiti »Svoje«, med katerimi pa šo le preveč najdemo raznih -itschov, -iggov, podobnih' renogatov in (žalibog sedaj) nujiačnežev. Če pa za Ve-reinigungo enkrat v lotu na rekbianne plakate daje sama sebi tudi ime športni klub, še ni treba zgubljati nacij ©milne orientacije. S težkimi tisočaki, ki jih jc prireditev nesla z odlično podporo s strani slovenske dražbo, pa qe je zopet znatno ojačila nemška organizacija, ki se jc bila žo malo pomirila,
m Slikarska šola v Mariboru. Interesenti niso prejeli na večkratno informacijo tečnih odgovorov, zato sc jih opozarja sedaj, da si je postavil klub * Svobodnih« nalogo, otvoriti v najkrajšem času urejeno slikarsko šolo. [Vsa tozadevna pojasnila dobe začasno pri prdf. V. Cotiču, Maistrova ul. 17-11. dnevno od 11.—14. ure, ali pa pismeno aia navedeni naslov.
nt Zveza gradbenih zadrug. Prejeli smo: Pereče stanovanjsko vprašanje jo prisililo najširše sloje prebivalstva, ’ da se čim bolj inloresirajo za rešjtov vprašanja. Ankete, zborovanja in posvetovanja so na dnevnem redu. Ena izmed važnih konferenc, je anketa, ki jo sklicuje gradbena zadruga Mojmir za. čas od 16. do 19. tm'. v Mariboru, kjer naj funkci.io-itarji vseh naših gradbenih zadrug pokažejo svoj smisel za važno šoeijahio vprašanje ter sc naj zlasti posvetujejo o čimi najtesnejši kooperaciji tehčzadvtig. Nj to vprašanje zgolj niariborsko-lokal-no-gospodarskega pomena. Zgodovina gradbenega zadružništva v drugih državah nam kaže, kako ogromnega pomena jc tesna združitev gradbenih zadrug že z ozirom na nujno potrebo kredita. Naše zadrugo so žal doslej bilo zelo pasivno gledo gradbenega dela. dočim so se n. pr. v Ncmčijii tesno »družilo in s pomočjo državo zelo uspešno delajo na zmanjšanju stanovanjsko bede. Iz Maribora izhaja sedaj klic po tesni organizaciji naših stavbenih zadrug. Upamo, da najde primeren odziv.
m Porotno zasedanje je bito z današnjim dnem 11. trn. zaključeno. Zanimivo jc, da sc glasi prva in zadnja obsodba .v, tem zasedanju na smrt na yc-šalih.
m Kompozicijski večer WinterHalter se na splošno željo dne 13. marca Veliki kavami ponovh
m Čudna kijpčlja. Danes jc bil tu a-refiran nek Hrvat Alojz T., doma iz Krapine, ko je piri nekem tukajšnjem urarju prodajal zlato uro z .verižico s črkami K- M. Opozorila je pa danes zjutraj neka oseba vse urarje, naj se čuvajo pred nakupom zlate ure, ker je bila njemu ukradena. Aretiranec trdi, da jo jc kupil od neke njemu neznane osebe za 120 Din., kar je neverjetno, ker ura se coni na 30.000 Dinarjev. Lastnik uro naj sc Čimprejc javi na policiji, kjer jo lahko dobi nazaj.
m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročile karte z- stanovanje. Navodila so ista * pt lansko leto, samo glede znižane vožnje sc pripomni, 'da je začasno dovoljena samo. za ČSR.
ni Grajska ilef. V sredo 12. fin. kbti-eert nar. žel. gl. društva »Drava«. Posebne solo-točRe na »harfi«. Začetek ob JO. un.
m' Tedenski Izkaz o nalezljivih boTeZr nUi v mestnem okolišu mariborskem od
2. do 8. marca: skrlatiea: ostalo 5, novih 2, ozdravil. ‘2, ostane 5,
m Revna vdova, ki se komaj preživlja, prosi usmiljene ljudi za en par čevljev« Naslov y. našem uredništvu.
I O SZ*, i
i Sokolstvo.
o Rekel v Rogatcu, ki se jo ustanovil šolo lanško.jesaU, ja pokazal zadnjo nedeljo prve sadove iri presenečanja. Priredil je I. akademijo v salonu g. Breziu-eeka. Nastopila je članska vrsta, članice in naraščaj, vsega skupaj čez 40 telovadcev. Se je le komu sanjalo, da b; bilo kdaj kaj takega mogoče v Rogatcu? — Mnogobrojrio občinstvo se skoro ni mogle načuditi, da .hi sc bilo toliko in tako precizno vadilo v tem kratkem; času. Mogel si vjdeti veselje, ki je sijalo v očeh staršev in' otrok, ki so bili po končani prireditvi pogoščeni s čajem' in obilnimi piškoti in' pecivom1. Največja zasluga za tako lepo uspehe gre poleg vseh ostalih društvenih delavcev načelniku-učitelju Srečku Sekirniku in načelnici gdč. Jerebovi, 'ki žrtvujeta ves prosti čas mladini Jn narodu. Nepričakovani krasni u-speh jima je uajlcpše plačilo.
o Ob tretij obletnici smrti dr. Ivana Oražna. Danes 11. tm'. so potekla 3 leta, odkar je legel v prerani grob prvi starosta Jngoslovensikoga Sokolskega Saveza — nepozabni dr, Ivan Oražcn V neomajni ljubezni in globokem1 spoštovanju se ga ob 3. obletnlioi spominja vse napredno Slovenstvo in 2 njim tisočglave množi-, ce jugoslovenskega Sokolstva, saj 'je bil veliki spokojuilč vzor naprednega Slovenca in vzgled jugoslovenskega Sokola,
o.Natečaj zagrebške sokolske župe za zletski plakat in znak. Sokolska župa kralja Petra Svačida v Zagrebu razpisuje natečaj 1. za umetniški načrt plakata za pokrajinski zlet, ki bo tega leta v Zagrebu, II. za zletni znak iz kovino. Prvo kot drugo delo mora biti izdelano v jugoslovanskem sokolskem' duhu, a plakat še posebej v treh barvali. Format-plakata pokrajinskega Izleta v Zagrebu mora bit 95 cm širok ih 126 cm visok, vključno s tekstom s sokolskimi motivi, znak pa proste oblike. Načrte za plakat v popolnem izdelku ter načrt za znak jc treba poslati starešinstvu župe Zagreb Gundu-ličeva ulica 29. do 15. aprila t, 1. Vsak natččajnl izdelek mora biti zavit v zapečateni kuverti, katera nosi moto odnosnega podjetja. Vse predložene načrta bo ocenila posebna umetniška sokolska komisija ju za sprejete načrte je I. nagrada 3000 din., druga 2(JOO, za znak pa 1060 dinarjev. Nagrajeni načrti postanejo last sokolsikc župe kral ja Petra Svačida v Zagrebu. Tekmujejo lalrko vsi umetniki naše države.	,
o Sokolski pokrajinski Zlet v Zagrebu, katerega se udeleži vso sokolstvo naše države, je v polnih pripravah. Iz dosedanjih prijav in; informacij je videti, da bo obisk v tem letu veliko večji kot na navadnih’ pokrajinskih rietili. Zagrebška sokolska župa jc pridno na delu. Tako jo organiziran posebni zletski odbor, ki vodi skrb za vsa administracijska inl organizacijska dela. V tem odboru kot vrhovni instanci celega zleta so izbrani posebni, strokovni, odbori, v katerih so strokovnjaki, tako da že njih sodelovanje jamči za dober uspeli zleta. Da 'bi pa šlo delo hitreje izpod rok, je pričela fun-kcLionirati posebna zletska pisarna, na katero sc naj vse vpošlje, kar so tiče izleta. Društva, po edinci iii sploh vsak, kdor goji interes za ta izlet, naj se obrne na naslov: Rlct.ska kaUcelarija sokol-skog sleta u Zagrebu — Zagreb — Gun-duličeva ulica 29.
Porotno sodišče.
Maribor, 11. marca.
Ustrelil svojo ljubice.
Danes jc stal pred poroto 24-lctni posestnikov sin Jožef Čirič iz Drakovec pri Mali Nedelji radi hudodelstva umora. — Obdolženec je imel z 25-letno mlinar jevo hčerke Angelo Malčkovo iz Drakovec že nad 2 leti razmerje, katerega posledica je bilo dete, katero je sedaj nad leto dni staro. Zakaj se nista poročila, preiskava ni dognala, ugotovljeno pa je, da je bil obdolženec ljubosumen na Angelo. Mislil jc, da mu 'je nezvesta, čeprav ni imiel za to svojo domnevo nikakšnih dokazov. 15, januarja tl. je odšla Malčkova v Moravski vrh v klet po vino. Med potjo jo je obdolženec prijel ip jo zavlekel v sobo, kjer jo jo imel pol ure zaprto; končno pa jnii je pobegnile. Nekaj časa pozneje, ko
_	________ Strah 3.^
sta sc Neža Ertcljeva 5n Malčkova od-' Pravijo!©!k sosedu Martinu Špindlerju, jc prišel obdolženec mimo hiše in vstrelil' iz samoikresa proti hiši, a krogla se .jc zarila v, zid. Nekaj- časa sta še obe poča--kali doma, ko pa jč bil zrak čist, ste odšle k Špindlerju.
V sobi-so dekleta in fantje česali Kurje perje; tudi Malčkova in Ertcljeva ste prisedli. Ob priiično £0. uri pa 'je vstopil obdolžence, se postavi 1 pri mizj v bližini Malčkove, naperil samokres na njo ju u-strcllil. Vsled zračnega pritiska je luč a-gasnila in on je medtem! še enkrat ustrelil, potem pa zginil. Ko so Špindlerjev! vžgali luč, so videli, da je bila Malčkova zadeta v čelo ter je 'kmalu na to tud! u-mrla; ranjeni so bili možgani. Čirič je potem, še šel k Malčkovimi skozi okno-povedat, da. je Angelo ustrelil, kasneje sc je pa v-rnil k Špindler j evllm1, kjer So ga razorožili a n' zvezali. Prišla sta takoj o-rožnika, katerima jc priznal, daje ustrelil Angelo, ker mu n! bila zvesta. Medi potjo jo še cinično rekel, da bije itak nc bil mogel "spreobrniti, ker je imela taiko trdo glavo, da še krogla n’i šla skozi, —• Obdolženec dejanje prizna; izgovarja so pa na pi janost.	-	•	-	-
Porotniki so vprašanje Ua umor potrdili ter je bil Čirič obsojen na šmrt na vešalih.	.	--.v	,
Zakla! ga s krušnim uožem...
Danes se jc zagovarjal 2llet.nl' poSest-nlikov sin iz Kicarja pri Ptuju Jožef Kolarič radi hudodelstva uboja. 17. Rebru-, arja zvečer so pri posestniku Francu Mlakarju v Kicarju luščili bučnico. Po končanem delu je bila kakor po 'navadi, domača zabava; tja je prišel tudii obdolženec. Začel je izzivati, poditi mlajše fante domov ter jim! grozil, da jih bo a nožem, če ne gredo. Med1 plesom1 jo rudaril Konstnnjevca z nožem in ga pa; roklil' poškodoval; pri tem' jc zadel tudi Nežo Mlakarjevo. Bilo bi še prišlo do hujšega; alko jih ne bi Repič razdvojil. Potem Se jo pa spravil nad' Pihlerja ter ga začeli goniti domov. Fant sc ni »menil za psovke ter je sedel mirne na svojem, prostoru; Ker jo obdolženi izzival naprej, ga j© pregovoril Zorko, naj gre ž njim1 domov? Kolarič mu' je res sledi.}. A1 že čez nekaj trenutkov se je vrnil v sobo, stopil k Pihlerju in ga s krušnimi možem sunil vt prša. Nož uiu je nrerfezal žilo odvodnico, vsled česar jo Pihler takoj umiri na notranji izkrvavitvi. Obdolženec dejanj© prizna, venda«; pravi, da ga ,ni hotel u-smrtiti, temveč le raniti, in' trdi da je bil popolnoma pijan.	«r
Porotniki so vprašanje na uboj. potrdili, nakar je 'bil Kolarič ohisojenf n'a-51et težko ječe.	(:vf
Prani zaklad
t . vsakega
gospodinjstva ja dobro milo, zato zahtevajte povsod
edino le	147
mig® „@aseEa“.
Gospodarstvo.
g Letna skupščina delničarjev Naj rodne banke sc je vršila 9. tm. y Beogradu. Zborovanje je vodil guverner Narodne banke g. Giurgje Vajfert. Čisti dobiček znaša 26,558.185.60 D, ki se razdeli med delničarje, imovlna banke znaša 13.383,539.973.74 D. Zborovalci s» ■ostro kritizirali finančno in prometno politiko vlade, krivično neenakost v dajanju kredifev s strani banke, dejstvo, da' ima v banki glavno besedo nekoliko beograjskih trgovcev, favoriziranje velikih bank itd. Odboru jo bil izrečen absolii-torlj. V nadzorni odbor je izvoljen tudi SinVicrioc sl Dragotin Hribar*
msrt s-r .
-j-Sag . g I — -L-.
Soort
mm
VTATro Ki.
'jK*
: Nogometni odsek ISŠK Maribor
JsJdiciKie aai sredo 12« 'tm< ob 20, mi ,v, feacfnji sobi Hotela fcPri zamorcu« sesta-inek ,-wsega svojega članstva .vi sv/rho^po-Btave moštva zai Pokalno tekmo, ki se !wrši 16- tm. In volitev kapetanov. Poživljajo se pa tudi .vsi člani, da poravnajo čtanarino za iprihocinjo sezono.,	Tajnrk.
j**' J Medklubski odbor LNP v MaribV ru.
'J m o poslovnega odbora LNP se je Si>re-.onenilo na »Medklubski ©dbbi-c ter sc bodo v (bodoče vse važne objave vršile pod rlcratieo MO. V petek 14. tni. ob 20. uri je hseja MO »Pri zamorcu« ter se na njo va-libijd delegati v-seh klubov, ker se bodo fidtoločali' termini In! prostori' za prvenstveno tekmovanje. V nedeljo 16. tm. Se, 'odigra obvezna, pokalna tekinja Mari-boneRapid1,	*•	•	v
e Zimski Izlet k’ Puški koči. OASPI) :4«c je povzpel 9. tm., « smluomi k Ruški .IkooL Smučali smo od kolodvora Ruše do koče in nazaj. Snega pri Sv. 'Arehu toliko, da sega čez Hodnik. Krasni so bili zimski prizori: v gozdu. Sneg za sinuča-iije izboren'. Na strmcu leži čez cesto že skoraj celo leto hlod. Ta zna biti enkrat rosotferf, kor jo ravno pod ovirikoml in se smučar, ako ga ne zapazi pravočasno, lahko ubije, osoibito ker se sedaj komaj I podi njemu skozi zleze, tako je sneg visok. Prosimo posestnika dotičnega gozda, da nam1 blagovoli to nesrečonosno o-fvjro v spomladi odstraniti. — Smučarje pa vabimo na pohode na Pohorje, kjer je Sedaj naj lepši tereni in najkrasnejša zabava. Koče sto obe skrbljenj, tako Ruš-. tka kakor Mariborska, - ivikiifcin?*, iv
fr MežišJča podružnica Slov. plan. dru Btva v, Prevaljah' irnia svoj občni zlbor v isredo 19, tm. ob \ uri popoldne pri Lahovniku vi Prevaljah. Ker se .Ko vršila .volitev novega odbora im) so na dnevnem Vedtt Važna (posvetovanja, prosimo vse člane, da se gotovo udeleže tega zbora. —
iP!;c Gradjaitski : FC Torino 5 t 6. Tudi ! druga nogometna tekma med prvakom!
; Zagreba in! odličnimi italijanskim' klubom! PC-Tonino je-.koinča'Taz> lepo zmago | Grad jamskega 5 ?•<>.	j
Tujci v Mariboru
BOTri prjjavljeBi v, hotelih la prejiočišipl I, H V ' dne 11, marca 1$24, X N f r ■1 Hotel »MeraS«* JT -
Tannenbaitm A'., trgov-, U'tnyhi. Bor-ioJetti M., potnik, S,t. Ftom Novak 'Jak., trgovec, S;v, LoMremc. Neškudla Jarosl., trgovec, JiMovna. Krutz Franjo, pot' niic, Zagreb- Cibtner Franc, trgovec, Dunaj. Rr miner Lazar, trgovec, Dunaj. Svikaršič Franjo, zasebnik, Božji grob. Zmner ( n, trgovce, Praga. Perns Milanič, trgovec, Zagreb. Fischer VJad., ravnatelj, Ljutomer. Deutsch Ernst, trg-, Zemun. Merfcič Emil, trgovec, Zagreb. Neuman Josip, ravnatelj, Dunaj. Reich Alojz, potnih, iV-i-rovrtica. Spttzer Jakob, ravnatelj, Virovitica. Drczler Adolf, u-radirfik, Zagreb. Kozimia Ante, posestnik, j
1 "'1' 'T Mala oznanila. Pohištvo
attaih iidolkov za zpalne in ja-uilne sobe najceneje t zaleri Šercer ‘in dnig, Vetrinjska ul. 2. 10«
4T Mariboru, cJnd IX marca 1924
Prerokovan]«.
Kdor kupi knjigo »BABILON SKA UGANKA*, in najde v nji iter. 393—95 bo srečen, Ta knjiga se dobi r vseh knjigarnah. 406
Podnart,
Koinffc
ih
joti •■}&> IT."1 Lij
Sprejme se učenka zme-eino plačo v trgovini. Ponudbe pod »Ufonka 140* na upravnišl.ro »Tabora«.	540
Odda se sob« s hrano. Maistrova ulica 16/1, vrata št. 6.
Hoiel »Pri zamorcu«.
Štefan, kavarn ar. Križevci-Minibek Norbert, posestnik, Lučane. Konjovits Lazar, zasebnik, Sombor. Be-ranič Anton, trgovec, Cirkovce. Podpečan Henrik, potnik, Studenci. Riva Francesco, trgovec. Trst. Epstein Julij, trgovec, Zinkov. PaJatinšie Imrc, zva-nionik, V. Kikinda, Fcržič Amalija, zasebnica, Maribor-	■
' !>f if'T:	Gostiln;« »Pr| groadn«. “17 " * "
PraH Franc, tajnik. Marenberg. Mert Ivan. trgovec, Breding. Kogelnik Drago, učitelj, Pliberk. Stangl Valentin, tajnik, Marenberg. Gambosc Franc,. Prekmurje. Jevsenjak Kari, pek, Sv. Lovrenc,. -.v
;«P' Hotel »Cra! orel«. "TIHI*’*
■Hudovernik Matilda, zasebnica, Mislinje. Stoklas Emeran, trgovec. Ptuj. Czeromka Leopold, revizor, Voslau. Avguštin Josip, uradnik, Ljubljana. Ga-brenje Iva-n, orožnik, Rakek,
!$‘(a%! Oostiln« »Zlati konj«. "
Ročnik Martin, hlapec, Vurberg. Turnšek J., trgovec, Braslovac. Gross Ivana, kuharica, Slov. Gradec, ,
Hotel »Kotovo«. 5 :;
Lebčc Feliks, trgovec, Kleče. Peter, potnik, Kormin.
Ličen
»	545
V najem se vzamejo fr—3
lokali za elektrotehnično delavnico po možnosti ▼ »redini mesta v obsegu po ca. 4X4 m-Ponndbe na upravn štv* pod lifro .Delavnica 544«.	644
Mala opremljena seba s separatnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj edda. Gosposka ulica 56/11, vrata 7, 641
Kupim večje arondlrano posestvo v okolici Maribora, I.e resne ponudba s najnatančnejšim opisom in zadnjo ceno na upravo lista pod »Tako Snja gotovina 543“,	643 S—1
Kuhinjska kredenca, mize,
stolice, 2 politirani omari, o-mara z predali, umivalnik, modeme postelje, pisalna miza in drugo na prodaj. Vpra-ia se: Rotovžki trg 8, I. nad., levo.	E48
PREMOG iz svojega promogo-
kopa pri Veliki Nedelji proda-' ja »Slovenska premogokopna dražba* z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1/1.	J90
Dežne ponjave za vozove m
konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovček« in torbico, §«-nllne Jermene ▼ vsob Širinah i. L d. priporola Ivan Kravos, Aleksandrova e. 13, Slomškov trg 6.	346
Trgovskega slugo pridnega in poltenega, sprejme tvrdka J. Meinl, Gosposka ulica št, 7.
646
Razne pohištvo, omare, postelja, umivalna miza, dobro ohranjeno, trdi les je radi od potovanja po ceni na prodaj Krievina št. 199,	. 2
Pletilni stroj na prodaj C»na se izve pri skladiščnike . Scherbaumorem skladilšu, tam se ga tudi lahko ogleda.
515 3—3
-1
j Velika kavarna
7,9. zvefler	J/39.	zvečor
Četrtek 13. marca
fcia«aBaa«aaai
j Hiša v mestu
■ z gospodarskim poslopjem, j vrtom, sadnim drevjem in j trto na prodaj. Poizve so |
« v Plinarski ulici št. 17, pi- \ sama družbe »Promesa*. ] 539 6—1
I
alaaaiaaaiaiiaiaiaaaaaaaaaaa!
Zanesljiva in preiskušana
SEMENA
x» zelenjavo in cvetlice dobit« kakor viako spomlad v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in pa stojnici Glavni trg. 506 10—5
iiui večer
se ponovi
Sodeluje pojaean salonski orkester KAPLANEK in virtuoza na harfo Dirigent: J. KAPLANEK Naglasovlrju: Komponist
366 3-J
Po lastni ceni
u reklamo prodajam«
čepice po D 45*-
in ostalo blago brez konke* renče!
B. Veselinovič s St.
Marlber, Gosposka ulica 28
Novosti prihajajo!	128
□oacroT]nmixaTTijaanmnxiaDa^
Dr. ALEKSANDER KUHAR
PRIMARIJ JAVNE BOLNICE 528 je otvoril zdravniško prakso.
Ordlnira začasno v hiralnici v Ptuju. '
3QlXaXDDaa30aiXIIXa2a^^ nrv-nnnnnnrr
m
KEMIČNA PRALNICA IN BARVARIJA
J0S. REICH, LJUBLJANA
podruinies Maribor
. '*» -f » •
trtjudno naznanja, da je s 1. marcem V; l preselila svojo poslovalnico is Gosposke ul. 38 v Slovansko ul. G 'v dvorišče desno
472
■■■■■■mm
J
■ID. S. Merežkovirici:
Julijan Odpadnik.
(Dalje:)	(65)
p-Mdz se ie .istrngo tPOstjJ, b3 i>a je ob-ienem tudi izbirčen jedec; res tla je jede .postno, toda jedi so bile pravi tafao izbrane kafcor mastoe jiodi na mizah onih, ki 6e niso postili. Tudi njegove šaic, ki so navidez izgfedafc kot nedolžni menišk. 'DoRotipi, so bife po svoji dvoumnosti ne--BraTrmejše od poganskiih. Za napoj mu je rabil sladki sok iz repe, ohlajen in i*zpre-ttrešan z raznimi dišavami. Mnogi so tr-teli, dai je njegovi napoj boljši od vina. .biamestu navadnega pšeničnega kruha je fetimef .posebne postne pogačice, naprav-Jjene jz semena neke puščavniške rastli-Uc. ki se je ž njo hranil v Egiptu sv. Patrom« —• če naj .verjamemo starim' jz-ročik/m,
'i Hudobni ijeziiki' so ga dolžili, da je Hud /feenskar, Knožtla je sledeča .zgodbica: Ne Ika mlada Žena. je priznala svojemu izpo-tvtedimku, da je prelomila zakonsko zve-«tobc», »Velik grehi S kom pa si grešila, sttragai hči?» — je vprašal duhovnik,
*S iHekebojom, oče.« — Izpovednikov o-braz se je zjasnil: »S Hekebalom! — No, h> je sveti, mož m prijatelj cerkve. Skesaj pe,. hčorfcas, in Gospod ti odpusti.
:	Za Konsitanoijcvega časa je HekeboJ
raobi! mesto dvornega retorja, ki je daja-JorWofepo plačo; vrhu tega so ga odliko-■^ail* s senatorsko togo z .višnjevim trakom čbz hrbet —znamenje .visoke urad-n®ce časti.
j’	kor je hotel" storiti zad-
IB8 korak k cilju, so nastopili nepričako-tvetn} dogodM: Konstanci j je umri, na presto? to Stopa Ifelton, ki je bil sovražnik ,caritve, noJccl>ol ni izgubil prisotnosti tMraC storil ■je,, kar so storili drugi, toda pametneje ckI drugih in — kar je poglavitno — o pravem -času, ne prepozno in ne*, prezgodaj.
Uidrjan je pr.v-e dni ix> nastopu'swrje Vlatie sklical bogoslovno razpravo, kj sc (to vršila na dvoru. Mladi filozof in
■Vitega cerkvenega učenika Vasilja VeJi-( Iskal je s pogledi Cezarja^ da hi ee kega, človek, ki so ga vsi čislali zavoljo; bil bolj naslajal z zmago, njegove odkritosrčnosti in finega vede- še nekaj dni: po temi dogodku je moti«. je tamkaj nastopili proti carju kot ral Hekobol neprestano biti v Julijano vi
zagovornik krščanstva. Julijan je dopn ščal pri podobnih učenih sporih popolno prostost; še ugajalo mu je, če je kdo pobija,! njegovo teze ne oziraje na njegovo visoko čast-
Spor je bil zelo vroč; zbrato se je mnogo sofistov, retorjev, duhovščine in cerkvenih učenikov^
Razpravljalcf so navadno popuščali, — ne toliko pred razlogi helenskega filozofa, kolikor pred veličanstvom rimskega cesarja.
Topot pa je bila oela. ree nekoliko2 drugačna: Cežarij mi hotel populiti. Bil
bližint; ob’ vsaki priliki im vsakomur -ie pripovedoval o čudežni ir,preobrnitvi i.i£ se ponašal ž njo, kakor svečenik a lepo žrtvri jo ati otrok z novo igračko.
Car mu je hotel dati ča»trio rtieeto n* dvoru, toda Hekcbol ga je odklonil, ecž, ni vroden1 visoko časti; hotel bi pripraviti dušo za helenske kreposti z dolgim postom' in pokoro in jo očistiti: od galilejske nesnage a službo kateremukoli izmed starodavnih bogov. Julijan ga -je imenovnT za vzhodnega svečenika Vithf-nije ilu Paflagonijc. To službo so pogani
. vcouiii iui iivuvi	.lili	•	,,	-	,
~	■	imenovali	arhireuft',
se mlad: kretnje so mu bde mehke , , .	.
zikavufk Cezarij Kapadokijski, brat slo- če, sočne ustnico.
je
kakor dekliške iri kodri svileni, oči p* so sijalo vedro in' "nedolžno. Platonovo filozofijo je naziva!:	»lokava	kačja mo-
drost« in poveličeval proti nji nebeško modrost evangelija. Julijan se je namr-godil, grizel- ustnice in. &o obračal; jedva se jo bil brzdal,
Učeni prepir ni imel nikakega rezultata, kot ga navadno nima noben,1 učs-n jaški spor.
Car jo zapustil zborovanje Tjnbezuji-vega obraza in' sc je celo pošalil; komaj je bilo opaziti sled grenkobe, ki je vse obpustila. Toda to je bjlo le n-a videz; v resnici jo .Tu Mjana peklo v srcu.
Tisti hip 'je prisl opil k njemu dvorni retor Hekobol; Julijan se je prišteval k na spro tu ikoni.	1	>■
] loke bot jo padel na kolena ni se Je začel spokorjeno izpovedovati: dejal je, da je že dolgo kolebal, toda carjevi razlogi so mu končno odprli oči. Proklol je tenmo galilejsko praznoverstvo: njegovo srce se jo vrnilo k spominom izza d<*-tinstvu, k svetlim olinrpskim !k»govoin.
Car jc ^KMungal starcu na nogo in ni mogel od ginjenosti niti i spregovoriti; na vso moč ga je privil na prsi in pol,hibi 1 Iiekebolovo mehko, ob-rito lice in rdc-
Arhiroj Hekebol jo upravljal dvoje na gosto obljudenih' azijskih1 provinc in ja imol rfa nov J poti praV toliko uspeha kakor na stari, Izpreobrnil je bil mriogo kristjanov na helensko vero.
Potlej ja iiostal prv.J Svečenik anasrie-nitega templja fanička bo.gin.ie Astarte-Atagortis, one iste, ki1 ji 'je služil v mladih letih. Temipelj je stal v STedi med Kalkedonom' in NikdmediJo, ha visoki skali, pod katero so Šumelfr valov' Pro-ponta; Gargarija so Imenovali ta kraj. Semkaj so romalt z vseh" strani sveta verniki Afroditc.Astr.rte, boginje smrti in poltnosti,
■ y,
V en1! izmed velikih dvoran carigrajskega dvorca jc Julijan reševal državno zadeve.	,
Med ]>orfirnimj stebri pokritega hodnika je bleščalo bledosinjo morje, Sčtlol je pred1 okroglo rnramornato mizo, kjer so se obilno-(nakopičili pajitrusj in' pergamentni 7,V'jtki. Nekoliko brzopisačev je sklonjenih gluv drsalo z egiptovskimi peresi i« trs tike. Njih obrazi so izgleduiH posparK); n^ bjla "navada, vstajati tako zgodaj. Nekoliko korakov od mize stil se še|x?tajc ir«»gov<i.rjttla novi nrhierej Hekebol uradnik Junij Mavrik, <N;or-
Jii igdajeiei}: KonzorcU »Tifiec«. ,■« Odgovorni upodnii:	*-	Tisk*;	lfarlharikm	tlikerke	i	4«
tri gizdalin — euhljat ih žolt v obraz ifl e porogljivim! Smehljajem okolj usten.
Junij Mavrij je bi! v /»redi spJošneg® praznoverja eden izntecl poelodnjih pristašev Lukijana, tistega .velikega poroga Ijivoa jz Samiozate, ki j©rv strupenih dialogih' osmfešil vse svetinje Olimpa in Gol« goto, viša izročila) Helado 3n Rinia.
Juli jan' je pravkar harokovalj z enoličnim! glasom' pismo vrhovmeaiu' bveče* niku'v Galatoiji,'Arzakiju: ■<- . ^ j »Nc dovmli podrejfeniriil sveČenikoml o-blikovati gledališče, popivati) v beznf-J oah1, izvrševati poniževaliriH obrti; one, ki to ubogajo, nagradi, neubogljive© p«) kaznuj. V vsakem! mostu osnu ji zavetišča, kjer bodo lahko prejemali našo dobrote ne samo Heleni, ampak tudi kristjani, Židje in barbari Za revno prebi« valstvo v Gialatiji smo določili tridesete tisoč iPernukov) pšenice iin šestdesettisoo kaestrov vina; petina tega razdeli med reveže, Icli bivajo okoli templja, ostalo pa daj potnikom! iri beračem1: bi bila sramota, če ne bi podprli! Helerioev, ko vendar Židje sploh nimajo beračev, brez« božni Galilejoj pa hranijo i svoje f naše, čeprav, postopajo pri temi ikakor razboj-niki, iči: najprej omamijo otroke * slaščicami; tudi" Ontl začenjajo z gostoljubjem; pa z usmiljenjem iri vabljenjem' na večerje ljubezni, ki jim' pravijo Zakramenti polagoma pa jih zapeljejo v bogokletno nočastje, in navaden konec s© posti, bičanja, trpinčenje mesa, .peklenske str n hote, 'blaznost iri mučna smrt. To 'jo običajna pot njih, ki mrzijo človeka, ki pa sd postavljajo z nekako bratsko ljubeznijo do bližnjega. Premaguj jih z usmiljenjem! v imenu večnih bogov. Razglasi po vseh mestih’ in vaseh, bn je to moja volna; razloži meščanom, da sem! voljan po-nuigati kadarkoli treba, V vsaki reči irt ob sleherni url. Oni, ki si hočejo pridobiti ipd jo posebno milost — naj skupno •strnejo svoj mn1 in src o prod Materjo bogov, Dindinferio pensinuntsko bodi ji čast i n hvala na vse večne vtise.*
(	(Dalje	prihodnjlij