59. številka.
Trst, v torek 2t>. aprila 1S9S.
(Večerno Izdanje)
Tečaj XXIII.
„Edinost"
izhaja drakrat na dim. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina znala:
Ohe izdanji na leto . . . gld. 21-— 7m samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine ne uprava
Na drobno «e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvć. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske Številke po a nv«. Izven Trsta po l nvč. več.

EDINOST
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Ttltfoa 11 t. «7«.
OgUil
se računajo po vrstah v petitu. '/.a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oplasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ii|>ravniStv». Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
l'rrdnlStvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UprimiiAtvo, <i(l-prnvniStvo In sprejemanje in-eratov
v ulici Mol in piccolo Stv. 3, II. nadstr.
Y edinosti Je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti",
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Rfilt 25. Uradni list objavlja razglas o nev-tralitoti Italije v španjsko-amerikanski vojni.
Loildon 25. Iz Novega Yorka javljajo, da je kontreadmiral Sampson odredil potrebno za blokado otoka San Juan Puertorieo. Glasom brzojavke iz Novega Yorka, želi tajnik vojnega oddelka, da bi se redno vojaštvo mohilizovalo že sedaj, ne da bi čakalo na čete dobrovoljcev. Toda zapovedajoči general Miles meni, da bi bilo nevarno, ako bi poslali na Kubo manje od 50.000 mož, ter priporoča, naj se počaka, d« bode neko število vojaštva izvežbano in organizovnno, predno se napravi poskus za zasedenje Kube.
Madrid 25. Dekret, objavljen v uradnem listu, ima tudi to konečno določilo, po katerem je kapitane, lastnike in častnike vojnih ladij, ki so bili prijeti radi vojnih činov proti Španjaki, smatrati in strogo soditi kakor pirate (roparje na morju), ako sestojiti dve tretjini možtva iz Nesevcroame-rikaneev, in če tudi imajo take ladije patent, izdan od vlade Zjedinjenih držav.
Madrid 2 o, Nasproti amerikanskim poročilom da so utrdbo v Havani streljale na amerikansko brodovje, javljajo od tam, da temu ni bilo tako, kajti one ladije se niso približalo nikdar v daljavo strela.
3Iadrld 25, Amerika pripravlja, da odpošlje ustašem na Kubi konjištva in topništva.
IVasllhlgtoil 25. Kongres vsprejme najbrže napoved vojno brez debate. V današnjem posvetovanju ministrov je naznanil državni tajnik Sherman, da odstopi brez odloga. To mesto so ponudili Davsu; jako dvomljivo pa je, da-li vsprejme poslednji to mesto.
St. Thonias 25. Poročila iz Puertorieo naznanjajo, da tam grozno rastejo cene živilom. Oblasti so ukrenile potrebno, da zabranijo prebivalstvu
PODLISTEK.
84
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poijski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
Sel je s konji dobro uro po stranskih potih, predno je naposled dospel do delavcev. Že od daleč je zagledal velikanske kupe prsti, podobne gričem, na katerih se je gibalo na stotine tujih ljudij. Bili so to veliki možje z bradami, v pisanih srajcah, čudovito močni. Nekateri so kopali prst, drugi jo odvažali na stran v velikih samokolnioah, katerih ne bi premaknil marsikateri konj.
Polž je zavrtel glavo.
»Oho!«, je zamomljal, »toga naš človek bržkone ne bi dvignil«.
In z začudenjem je ogledoval griče in propade, izkopane v tako kratkem času z človeškimi rokami.
Dospevši bliže, je vprašal nekaj jednega delavca, pori vaj očega samokolnico, toda ta mu niti ni odgovoril, zamišljen v svoje točno delo. Na srečo ga je zagledalo par takih ljudij, ki niso nič delali, med njimi tudi žid v kratki vrlini suknji.
»Kaj hočeš tu, gospodar?«, je vprašal Polža.
»Prišel sem vprašat«, je odvrnil kmet zbe-
beg z otoka. Položenje na otoku je kritično in. da se je proglasilo obsedno stanje.
lVasliliigtoil 25. Senat in komora sti sprejeli resolucijo, katera izjavlja, da je med Španjsko in Zjedinjenimi državami nastopilo vojno stanje in da obstoji isto prav za prav že od 21. aprila. Zajedno se pooblašča predsednik, da porabi vse moči na kopnem in na morju.
Wiishington 25. Državni tajnik Sherman je rekel včeraj, da je pričakovati od ustašev na Kubi, da bodo delali čudeže.
Havana 25. Baterije v utrdbi Morrfc so zopet streljale danes na amerikansko brodovje, toda brez vspeha. Ladiji »Herrera«, ki je došla iz Saksa, se je posrečilo prodreti blokado in vstopiti v pristanišče.
Madl'fd 25. Glasom brzojavk s Kube, prirejata toliko ljudstvo kolikor vojsku entuzijastiških demonstracij. Vlada pa veliko nezadovoljstvo, ker španjsko brodovje miruje. Govori se, da bode vojni minister moral odstopiti. Istotako vlada nezadovoljstvo, ker je vladni dekret omejil pravico do plenjenja ladij.
Budimpešta 25. Socijalisti nameni jejo na dan 1. maja prirediti velik sprevod in tudi velik javni shod. Sodi se, da policija prepove jedno in drugo.
ltfka 25. Danes se je občinski zastop predstavil guvernerju, da dobi odgovor ozirom na zahtevam) avdijeneijo pred ministerskim predsednikom. Guverner je odgovoril, da baron Banftv rad vsprejme deputacijo, toda se ne spusti na nikak način v kak razgovor o vprašanju novih zakonov. Ta izjava je napravila velik utis na prebivalstvo in mestni zastop je opustil misel na potovanje v Budimpešto.
gano, vrteči kučmo v roki, »prišel sem vprašat, da-li gospodje potrebujejo kašo ali slanine?...
»Dragi moj«, je odvrnil žid, »mi imamo tu svoje zalagatelje. Slabo bi nam predlo, ko bi morali vsaki Četrt mernika kaše kupovati od kmetov!....«
»To morajo biti imenitni gospodje«, jo pomislil osramočen Polž. »Nočejo kupovati od kmetov, bržkone jemljejo vse od grajščakov«..,
Žid je že odhajal. Polž pa, priklonivši se mu do tal, jo vprašal znovič:
»Prosim odpuščanja, ali bi z vožnjo pri vas ne mogel kaj zaslužiti?«
Židu je bila všeš ta pokorščina.
»Pojdi, moj dragi«, je rekel, »proti oni strani, kjer vozijo pesek in gramoz, nemara te vzamejo*.
Kmet se je priklonil še niže, sel na voz ter obkolivši kos ceste je dospel na drugi konec plantaže, kjer so sipali velikanski nasip. Tu je zagledal nekoliko voz, med njimi tudi vozove nemških na-selnikov.
Zagledali so ga tudi oni, kajti kmalo je dospel k njemu Fric Hamer. Izgledal je kakor nadzornik.
»Od kod si se vzel ti?«, je vprašal jezno.
»Hotel I»i se tudi jaz poprijeti dela«.
Nemec je nagubančil obrvi.
»Tu ne opraviš nič«, je rekel. Videči pa, da
Don Pavissich in socijalna demokracija.
Kakor že priobčeno, je razpravljal minolo nedeljo v prostorih socijalno demokratične zveze oče Pavissieh pred precej mnogobrojnim občinstvom o predmetu, da-li je socijalizem brezvercu, ateističen. V uvodu svoje argumentacije, katere je vodil hladnokrvno in mirno vseskozi se svojim prijetnim in močnim glasom, je konstatiral, da socijalizem kakor načelo ni izum naših časov. Odkar se je čutil človek sužnjega, odkar izkorišča njegovo delo majhno število privilegiranih, obstoji socijalizem v kakoršnjisibodi obliki. Ta reakcija tlačenih je popolnoma naravna in pravična, toda pot v dosego njenega cilja ni pravilna. Socijalizem da temelji na materijalizmu in zato je brezverski. Že od fancozke revolucije sem živi buržoazija, ki si je nakopičila skoro ves kapital, po materijalističnih načelih; oziroma : ne brigajoča se za vero, skuša si napraviti nebesa na zemlji. In ta materijalistična načela so si prisvojili tudi nižji krogi, krogi nemaničev, češ, če se oni, ki so na čelu človeški družbi, ne brigajo za duševno življenje ter so se udali brez-merno posvetnemu veselju, hočemo imeti tudi mi, ki smo po naravi njim jednaki, svoj delež nebes na zemlji ter napenjajo vse sile v dosego tega cilja. Zato je socijalizem, ali socijalna demokracija, ali naj se ga imenuje že kakor se hoče ki hoče doseči ta ideal, konsekventno materi jal isti-čen in vsled tega proti verski, protikristijanski.
To trditev dokazujejo vsi socijalistični avktorji in pisatelji od Marxa, Engelsa do še živečih: Lieb-kneehta in Bebelna, sklepi socialističnih kongresov, kakor tudi program, kateremu sledijo današnji socijalisti. Iz vsega sledi, da vsaka stvar v življenju je posledica razvitka: človek je popolna žival vsled razvijajočega se napredka, misel je posledica dinamičnih ntočij v naši naravi, katere se popolnujejo zmirom bolj. Pojem božanstva da se tolmači kakor izrodek, fantastičen izrodek človeškega razuma, a
se Polž še ozira ter čaka, je stopil k pisarju ter se nekoliko pogovarjal ž njim.
Sedaj je pritekel pisar h kmetu, klicaje že na poti:
»Ni treba voznikov! ni trelm!.,.. Že jih imamo preveč... Nimaš česa čakati tu, ker le drugim delaš napotje. Kreni na stran!...
To povelje, izgovorjeno rezko, z vzvišenim glasom, je povsem zbegalo potrpežljivega kmeta. Polž je pognal konje na stran tako urno, da je skoro prevrnil voz ter odšel še urneje. Zdelo se mu je, da je razžalil nekako veliko moč, katera je ugonobila gozd, prognala plemiča, poslala v vas na-selnike ter sedaj celo zemljo prevrača naopak, debije jarke tam, kjer so bili poprej griči ter sipaje griče na planjavah.
Odšel je torej, pogostoma pretepajo konja in po glavi so mu letele zmedene misli, češ, da ga vsaki hip kdo pograbi za vrat ter sune v ječo, kriče: »Kako si se ti, kmet, drznil prositi za delo, katerega so se poprijeli Nemci?...«
Dobro uro je blodil po jarkih, predno je naposled dospel na odkrito polje. Pogledal je nazaj ter videl žoltc griče izkopane prsti, pogledal naprej ter zagledal župljansko vas. To ga je streznilo.
(Pride še.)
veni, ki je bil« koristna, dokler jo Je |H»trel»«»valo človeštvo, da mora zginiti, kadar doseže ono vrhunec napredka. To že l»i zadostovalo v dokaz zatrditev, da je socijalizmi hrejtverski, toda tudi v praksi zametujcjo socijalisti vero.
Na svojih kongresih so odločili, da je vera privatna stvar ter da se prihodnja soeijalistična država ne hode vtikala v verske stvari. Toda če hode uničena vsaka privatna lastnina, t«»rej tudi ona cerkve, ee hode verski nauk izključen iz sole, ee se hode nove generacije vzgajale \ javnih inštitutih, torej oddaljene oil starejših, ki hi jim mogli vcepljati pojem vere, kako hode pač mogla o h s t a t i vera ? ! Potem torej ne hode več cerkva, ne vee duhovnikov, ne hode vee nijednoga, ki hi poučava1 vero; torej hode ta svohoda, katero haje prepuščajo soeijalisti vsem, iluzorična, ker starim ljudem se hode sicer dopuščala vera, ali nove generacije ImmIo rasle hrez vere.
Sklepajo, rekel je ot Pavissich, da on ne prigovarja socialističnim idejam, v kolikor skušajo iste boljšati stan delavskih slojev, ali pokazati hoče, in upa, da je to tudi doVoljno storil, da socijalistično gibanje v svoji sedanji smeri je gibanje protiversko, protikristijansko. Zaključuje jo opominjal govornik, naj skušajo doseči ona poboljšanja, katera se jim zdi" primerna, toda naj se ne puščajo slepiti od onih, ki pravijo: socijalizem spoštuje vso vero -ter varajo tako!	(Zvršetok pride).
Dopisi.
Iz Sežane. V kratkem času se bodo vršile tu volitve za občinsko starojšinstvo. Kakor so sliši in vidi, letajo okolo volileov razni agitatorji — tudi v gosposki obleki — ki jim govori na dušo: volite tega — ali drugega moža! Marsikomu se vidi čudno, kako se moro toliko mož siliti na županski stol — in še oold taki, ki so že dolgo v starem žolozju, se silijo naprej in tudi taki, katere ljudstvo naše sploh ne mara. Pametni pravijo: škoda, da ni poskrbel zakon, da bi bilo več 'županskih stolov na razpolaganje. Med drugim so tudi sliši, da so sedanjemu županu močno stolce maja, sc-vo, saj ni čuda, ker tudi on so prepogostoma maja sem in tja. Naj ne misli nikar, da jo on jedini v Sežani, ki jo sposoben (!!) za župana, ker taeih, ali pa tudi boljših in slabših je gotovo obilo!
Pustimo to! .laz ne hi svetoval drugega,nego sledeče: Vi veljaki,»kličite skupaj vso volilcc III. razreda, pojasnite jim veliko važnost volitev v gospodarskem in narodnem obziru, vežlmjte jih v politični šoli, in pogovorite se ž njimi ter zberite si pametnih, nesebičnih, poštenih, za občni blagor vnetih in sposobnih mož! In ravna tako naredite z volilni v 11. in I. razredu! S takim postopanjem I »odeto širili norodno zavednost v ljudstvu in jo učili soditi; sicer zgubi Sežana še več, nogo je." Kajti sedaj ni več to, kar jo bila, - vzgledna, prva občina na Krasu.
Sežana potrebuje delavnih, narodno zavednih dn odločnih mož! Vsakdo, ki pozna Sežano, vidi, da se napreduje v marsičem - a napredovalo hi so veliko več, ako ne hi prevladovala zavist in sebičnost med občani.
V Sežani manjka pevskega in bralnega društva, manjka posojilnice, manjka gospodarskega, sadjarskega in vinarskega društva. Sloga med posamičnimi veljaki — nekoliko več zaupanja jeden do drugega, in več delavnosti: pa vse hi se doseglo.
Kaj je z društvom za zavarovanje živine? Ustanovilo se jo — a delovalo bode — kedaj ?
Prihodnjič Vam naznanim, gospod urednik, kako postopajo naši veljaki!
Politični pregled.
K položaju. Danes utegne dovršiti zbornica poslancev razpravo o zatožbi ministrov. V tem slučaju se utegne že jutri zapričoti razprava o jezikovnem vprašanju. Kakor smo že razjasnili, so za sedaj vse vrti okolo vprašanja, da-li Nemci privole v imenovanje jezikovnega odseka. V tem pogledu brzojavi jajo »Slovencu« z Dunaja:
»Večina opozicije je pripravljena glasovati za to, da so jezikovno vprašanje reši potom zakona, toda lo v tem »slučaju, če so vreditev jezikovnega vprašanja omeji le na (\>ško in Moravsko. — De-
snica pa se s te ni ne more zadovoljiti zato, ker sitemu z vso odločnostjo upirajo zastopniki slovansko krščanske narodne zveze. Jutri na razpravi o obtožbi ministerstva bo govoril Zal-lingcr le v svojem imenu ter ne poda noliene izjave v ime katoliške ljudske stranke. Ta stranka bode glasovala deloma z desnico, deloma se vzdrži glasovanja.«
Italijani ostanejo nevtralni glede obtožbe ministrov. Glasilo tirolskih Italijanov »Alto Adige« navaja za to nastopne razloge:
»Obtožba ministrov ima le tedaj kak zmisel, .i«'.j j«' namen, odvzeti moč kakemu minister-stvu; ako je dosežen ta cilj, potem so take obtožbe le pretiravanja strankarskega življenja. Prizadevanja, da hi na demonstrativen način kazali zločinstva grofa Badonija, lo ogorčajo sedaj na-sprotstva mod strankami in kažejo na poman j-k a n j o 1 j u h e z n i do mi r u n a sproti n o-nomškim narodnostim. Italijani so morajo držati takega vedenja, da ne bodo izzivali nobene narodnosti«.
To ho gotovo pametna izvajanja, ki pa ne morejo varati nikogar, najmanje pa, kar so dostaje vzrokov, zakaj so Italijani tako miroljubni v — »Alto Adige«. Sicer se pa bodemo bavili v posebnem članku s to hiško miroljubnosjo.
Občinske volitve v Izubijani 00 se pričele včeraj. Te volitve so zadobile letos posebno pomembnost po dejstvu, da so tudi Nemci postavili svoje posebne kandidate. To bi kazalo, da poznana nomškutarska klika sluti, dajoobveja po tolikih letih zopet — pomladanja sapa. In tako se dogaja — v dobi nemško obstrukcije, katera baje ni nič druzega, nego pojav krutih časov, časov krivic in trpljenja za Nemce!! Samostojni nemški kandidatje v Ljubljani in pa poleg dejstvo, da jo uradno glasilo »Laibaeher Zeitung« na razpolago nemški stranki v svrhe agitacije — to je jako značilno za smdr, v kateri plovemo v dobi, ki> je naši »Slovanski krščansko-narodni zvezi« ta velika čast, da smo nositi svoj pošteni delež onih obzirov, one dolžnosti, neprijetnosti in odgovornosti, kakor jih morajo nositi vse večine v parlamentih.
Ros je sicer, da sta včeraj, na volitvi za III. razred, nomškutarska kandidata propala prav pošteno, ali to sicer razveseljivo dejstvo nas ne more odvrniti ral resnega razmišljevanja: kam plovemo pod sedanjim zistemom ? Kakih žrtev se hoče še zahtevati od nas, da bi pomirili one, ki rušijo, podprti od inozemstva, ugled države na vseh straneh, ki grozo kroni in ki bi hoteli ostati Avstrijci le tedaj, ako bodo oni Avsrijn, ako bode Avstrija njih pašnik.
Se jeden značilen znak je bilo opaziti na teh včerajšnjih volitvah: kakor v Trstu z Italijani, tako so so socijalni demokratje v Ljubljani združili z — Nemci, Alejanea je bila tako očita, da je imel fijaker, ki je vozil na volišče nemškutarske uradnike kranjsko hranilnico — rudeče, socijalno demokratično znamenje!!
Iz Ljubljane nam pišejo:
Na današnjih dopolnilnih občinskih volitvah za III. razred sta z ogromno večino prodrla slovenska kandidata. Proti Nemcem in socijalnim demokratom, ki ho nastopali skupno, so stali slovenski Volilei zh »žno. Socijalni demokratje in Nomei so ujeli za svoja kandidata P očka in mizarja Hribarja loD ozir. 157 glasov. Slovenska kandidata sta dobila: Kozak 588 in Klein 5516 glasov.
Razburjenje proti socijalnim demokratom je splošno po Ljubljani. V nedeljo so soe. demokratje priredili javen shod, na katerem so se hoteli ogrevati za nemškonaeijonalna-domokratska kandidata.
Prišlo jo do pretepa med socijalni m i demokrati in krščanskimi soeijalisti — tako, da se je moral shod zaključiti. (In v takih časih splošnega razburjenja nima uradna »Laih. Zeitung« domoljubnejega posla, nogo da v družbi z nemšku-tarji in soe. demokrati priliva olja v ogenj. Ali dotični krogi naj si zapomnijo: kakoršna setev, tako-šna žetev. Op. ured.) Dne 1. majnika hočejo soe. demokratje prirediti po mostu obhod z godbo, katera nakana pa znači skrajno drznost ozirom na njihov nastop na občinskih volitvah.)
Vojna med Španjsko in ^jedinjenimi državami. V bolje pojasnilo podajamo tu par podatkov o vojnih silah obeh držav.
Zjedinjone države: 9,210.000 <puulr. kil.,
71,5<)<U)<)0 prebivalcev, 114 vojnih ladij vseh vrst, 13.000 mož mornarice, 2H.IHN) stalne vojske, 125.000 milic m 10,000.000 sposobnih za orožje.
Spanj ska: v Evropi 497.240 quadr. kil. z 17.000.000 prebivalcev, v kolonijah 43(>.H00 <piadr. kil. z 10,000.000 prebivalcev, 14« vojnih ladij vseh vrst, 1H.«KX) mož mornarice, 130.000 mož stalno vojske, za Časa vojne HOO.OOO mož, 1,200.00(1 sposobnih za orožje.
Domače vesti.
ftrof Thnn, kaj Je to l V zadnji sobotni številki vladnega glasila kranjnskegn »Laibaeher Zeitung«, katero živi oh prinosili Kranjsko, torej po 95 "/„ slovenskih prebivalcev, nahajamo na 725 str ani pod rubriko: »Amtshlatt zur Laibaeher Zeitung Nr. 91 €, moj vladnimi 0gla8i in sodnimi oklici' pol strani obsegajoči volilni oklic vodstva nemške stranke na Kranjskem, s katerim so priporočajo nemški kandidatje za pred-stoječe občinske volitve v Ljubljani. Kaj tacega ni mogoče niti na Primorskom. V imenu vseslovenskem moramo najodločneje protestirati proti taki zlorabi vladnega lista v nomško-strnnkarske namene in to še v eminentno slovenski kronovini. Kranjci in slovenski poslanci! Ganite se proti taki skrajni provokaciji v listu, ki nosi na čelu cesarskega orla.
Dosti si upa ta list za vlade barona Heinat!! Toliko, da kaj taeoga — kakor že rečeno — ne doživljamo niti v Trstu, kjer so razmere menda dovolj — da povemo v najblažji obliki — čudne!
Onlliia komisija /a dohodarluo se jo se-Sla prvikrat dno 21. t. m. ob 5. uri popoln dne. Zbrano člene je pozdravil finančni ravnatelj dr. Sch uste r-Bonmott, povdarjaje, da tržaška komisija ima celo večo in važnojo nalogo, nego pa dunajska. Od cenilne komisije jo odvisna usoda osebne dohodarine, namreč tendencija, da so vsakdo res obdači primerno njegovim močem. Osebna do-hodarina je jedini zares raeijonelni davek v davčnem zistemu avstrijskem. To pričajo skušnjo v mnogih kulturnih državah, kicr so jc izborno sponesel ta davek. Polog materijalnih določil zakona je pa velik napredek preosnovc davkov v tem, da se je kontrola nad odmerjanjem davka oddre-dila javnosti s tem, da so davčni registri javni. V tej javnosti hode vspodbuja iTsom onim organom, ki so udeležujejo odmerjanja davkov, da bodo postopali povsem zanesljivo in da si ne bodo dajali imponovati po nikakih ozirih, ni po ugledu socijalnoga upliva, ni po visokih dostojanstvih in po velikem bogastvu. Kajti, ako bi hoteli privo-ljevati kake olajšave na -to ali ono stran, sledil bi poleg zasmeha od strani onih, ki so olajšani, še prokletstvo od strani vseh davkoplačevalcev. In konečno je osebna dohodarina tako nizka, obzirna, tla jo bode lahko nosil vsakdo se svojim resničnim dohodkom in da bi trebalo ros velike sebičnosti v to, ako bi hotel kdo odvaljovati od sobo ta ne trdi davek. Tako sebičnosti no smejo trpeti pravični davkoplačevalci, zato nastopi cenilna komisija strogo itt brez vsaooga ozira tam, kjer naleti na tako sebičnost. Po veliki večini so fasijo osebne dohodarine v Trstu tudi res vestne in poštene. A čim redkeje so neresnične fasijo, tem go-toveje jo pričakovati od komisije, da najde pravi odgovor na tako nelojalno postopanje. Nezadostno fasiranjo kakor konvenoijonelna laž jo prikazen, katero jo opažati lo v nekultiviranih državah; ni misliti torej, da bi so taka prikazen pojavljala v mostu, ki se po pravici označuje kakor jedna onih vrat, preko katerih je prišla kutura v zapadno in centralno Evropo. Ravnatelj dr. Schuster Bonmott je zaključil: V imenu pravice, resnioe, dtt, v imenu kulture so je nadejati, da se komisiji, v njo neupogljivi nepristranosti, v njo poznanju razmer, katerega ni možno prevariti, ter v njo nepristopnosti vsakemu nedovoljenemu uplivanju, posreči, da zadovolji vzvišenim tondeneijam davčne reforme ter da pripomore tako izdatno do izvršenja tega eminentno kulturnega dola.
Oilnositji v tržaški okolici. Pišejo nam: Notica v Vašem cenjenem listu od dne 22. aprila št. 76 »Zopet ilustracija odnošajev v naši okolici«, dirnula me jo globoko v srce in to tem bolj, ker poznam v pobitem Bukovcu — možu plemenitega značaja, neupogljivo koreniko, toliko v viharjih volilnih bojev, kolikor v zasebnem življenju, v prid
naši narodnosti, lTgibal sem nadalje, kaj da je lulo temu povod, da se je pripetila tako hnda le I tu-koven, med tem ko je njega sodrug Arnlrej, reete Jernej Pnntar, dospel domov le malo opraskan? In dalje: Zakaj ni ta poslednji — tako je vsaj trdil dopisnik »Edinosti« —, prišedši v vas Prosek, ničesar omenil o tem dogodku ?
Čudno. Upamo pa, da tudi ta vozel razvodja v kratkem slavna oblast.
Ker mi je ravno govor o naši tužni tržaški okolici, ni mi zamolčati jednega konkretnega slučaja, kakor opazovalcu raznih slučajev vnebovpijočih krivic in nevarnosti, katerim so izpostavljeni na-4inci od strani podkupljene, vinjene in v zadnjem času celd brezverske druhali! Povešene glave, krotkemu jagnjetu ]>odobna lazi ista p<» dnevu svoja pota. A čim se jo zmračilo, vidiš jo lahko, kako, kakor na povelje, zdaj tu, zdaj tam, sedaj posa-mieniki, sedaj v večih družbah vžigajo nemir in nadlegujejo soseda poštenjaka.
Zgražati se mora človek na takem početju in t»i se čuditi nimalo, ako se kdo izzivanih spozablja o takih prilikah, iščoči zadoščenja na lastno škodo, Sličcn napad od strani zdivjancev beležiti nam je bilo pred kratkim nekje v okolici, ki pa je bil zavrnjen na slovesen način — čast dotičnim zavednim možem in mladeničem — prav salonsko etiketo — spremstvom do vrat! Ginjen na toli možatem postopanju, mislil sem si: dokler ima naša okolica tacih vrlih mož in tako zavedne mladine v svoji sredi, ni se jej treba bati nikacih navalov framazonskih poturic. Pošlo vi vši se, sem vs-kliknil tudi jaz: Quo usque tandem Cattilina ...
Potnik.
RcformacIJa v cerkvi Hkedcnjakl. — Pišejo nam : Obljubili smo Vam, nadaljnjega poročila o cerkvenih razmerah v Skednju. Obljuba dela dolg, tako pravi pregovor, mi pa nočemo biti dolžniki. — Škoda, da naš gospod župnik ni čital „Edinosti" na Veliki petek; morda hi se bil poboljšal ter zau-kazal peti »pasijon« v slovenskem jeziku. No, o tem, kar je bilo v »Edinosti«, o tem naš gospod župnik gotovo ni izvedel o pravem času, kajti »Edinost« menda ni dobro došel gost v farovžu skedenj-skem. Mi pa| smo ugibali, da-li se petje »pasi-jona« v slovenskem jeziku obsodi na izgon, ali celo na smrt?! Kmalu smo dobili pojasnilo: pasijou so ni pel na Veliki petek !
Veseli se Izrael! Ti si ukazal — storjeno je! A nam je srce žalostno, nam zvestim vernikom slovenskim. Sedaj, ko se je vse strastno zaklelo proti nam — sedaj, ko nas Židje podfc iz božjih hramov, iz tempeljnov tolažbe — sedaj, ko nas hoče sovražni vihar popihniti tudi z narodnega pozorišča: sedaj, v teh žalostnih časih, ko bi tako trebali tolažbe, sedaj so nekateri naši duhovniki tudi proti n a m!! Tudi gospod župnik skedenjski — ni znami! Povedali smo najblažje, kolikor smo le mogli, to, kar nam žali srce!
V Skednju bi zastonj iskali Izraelcev; somišljenikov istim je pa le malo število. In tem poslednjim je postal naš župnik intimen prijatelj. Mari sledite, gosp. župnik, Amioovoem ? Toda, zapomnite si, škoda bo le na Vaši strani, kakor Vas je poučilo zadnje »darovanje«. Zastonj ste nas vabili: »Pridite in darujte! Ne sramujte se nikogar!«
Mi se tudi ne sramujemo in ne bojimo nikogar, ko gre za božjo čast. Ali, kakor kdo — zapomnite si to, gospod župnik ! — kriči v gozd, tako mu odmeva iz gozda! Mi smo hoteli dati odgovora le Vam, Vaši osebi!!
Da nam ne bode te očitali krivičnega napadanja, sklicujemo se tu na svojedobni pogovor Vaš z nekim župljanom o šolskili mašah. Dotičnik je še med Živimi. Dotičnik Vas je vprašal, zakaj ni bilo slovenskega petja na šolski maši? A vi ste odgovoriti: Ne dam se več kupiti!
Mi smo dobro umeli, kaj ste hoteli reči. Pa pustimo za danes nadaljnja očitanja, da-si bi Vam imeli povedati še marsikaj. Samo tega Vas prosimo: krenite na druga pota, ako želite dobro svojim župljanom !! Božja previdnost Vam je naložila veliko odgovornost za Vaše ovčice in tudi za — Vas samega. Glejte torej, da se povrneta med nas mir in ljubezen, ki sta vladala tu, ko ste Vi prišli v Skedenj. Posebno pa Vas prosim: podite Zida in njegove somišljenike daleč proč od cerkve katoliške!
Nemška kultura i/ novoj© dobe. Med zares kulturnimi narodi ne mečejo narodni in politički
boji nikdar svoje temne sence tudi v družinsko ali v medsobno življenje. Za mednelmo občevanje morajo tudi med politiškimi nasprotniki veljati zakoni uljudnosti, kurtuvazije. Tako si je mislil menda tudi župan praški, dr. Podlipnv, ko je hotel nedavno -— mudeči sena Dunaju - izvršiti čin kurtuvazije, navadne med omikanimi ljudmi, ko se je hotel pokloniti svojemu tovarišu, županu dunajskemu, ne mend se za to, da je poslednji političen nasprotnik narodu češkemu. S tem je pokazal dr. Podlipnv le to jedno: da je sin — kulturnega naroda!
To isto je pokazal dr. Lueger s tem, da je povrnil vizito, oziroma oddal svojo karto.
Oba sta torej postopala, kakor postopajo omikani ljudje. Ali nemškonacijonalni srditeži so pokazali tudi o tej priliki, da niti ne poznajo teh najprimitivnejih pojmov o medsebojnem občevanju, kajti napali so dra. Luegerja celo v mestnem svetu, ker je storil, kar je moral storiti kakor omikan človek. Dr. Lueger pa je zavrnil srditeže povsem primerno: da ni odgovoren nikomur za svoje osebno dejanje in nehanje, da njegov čin ni v nikaki zvezi z nemštvom ali s političnim prijateljstvom ali so-vražtvom; de ne veruje, da bi to bilo v značaju nemškega naroda, da bi kršil navadne dolžnosti — dostojnosti!
Je pač takih Nemcev, ki so kulturni, in tudi takih, ki — niso!
Čudili ljudje! Naši Italijani so res Čudni ljudje. V Avstriji se ponašajo kakor bi bili oni sami tu gospodarji. V Italiji so vam pa ravno taki. Nek Žventušn (Venttira) je bil že petkrat (!!) izvoljen v italijanski državni zbor, akoravno ni niti italijanski podanik! Ker ga ista zbornica ne sme potrditi, kar je povsem naravno, se pa izdaja za nekakega mučenika nerešenega Trsta! Biti avsrij-ski Tržačan in ob ednem italijanski državni poslanec bilo bi nekaj lepega (1), toda, kaj hočeš revež, ker do danes to še ni mogoče! Žvcntura!
Bralno, sadjarsko lil vinogradarsko društvo v Krepljall bo imelo svoj izredni občni javni zbor dne H. maja t. 1. ob 4. uri popoludne na dvorišči posestnika g. Avgusta Godine. Dnevni red bode sledeči: 1. Sporočitev predsedmštva društvenim členom, da je društveni odbor pridobil v društveno last neka zemljišča, kakor je bil pooblaščen v to na prvem občnem zboru min. 1. dne 14. novembra ; 2. da se na teh zemljiščih zasadita nov vinograd in trtnica, za gojenje trt po sistemu knjige »novo vinogradništvo«, Frančiška Gombača, potovalnega učitelja o vinarsrvu za Kranjsko; ;{. morebitni predlogi.
Brzojavni promet preko Key West-a Iii / Havano. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavke, ki se imajo pošiljati preko Kay-\Vest-a, podvržene so le-tam državni kontroli.
V Havano se pripuščajo le brzojavko v ne-tajnem jeziku.
Zahvala. Danes je prišel v naše uredništvo bivši ud »Del. podp. društva«, za časa svojega službovanja v Llovdovem arzenalu ponesrečeni in sedaj se svojo rodbino v grozni bedi živeči Ivan Z a dni k, ter nas je naprosil, da izrečemo na tem mestu njega iz globine srca prihajajočo zahvalo gori rečenemu podpornemu društvu, ker mu je isto na svojem občnem zboru minole nedelje zopet za jodno leto dovolilo mesečno podporo, no da bi bilo obvezano v to po svojih pravilih. Ubogi Zadnik za-gotovlja vse ude in udinje »Del. podp. društva«, da se jih bode spominjal v svojih -molitvah sleherni dan, poseči Boga, da jim bogato povrne ta njih čin krščanskega usmiljenja.
Nagla siurt. Včeraj zjutraj je prišlo na lesnem trgu jako slabo že priletni branjevki Ani udovi Kuret. Ista se je zgrudila v nezavesti na tla. Zdravnik z zdravniške postaje je koj sprevidel, da je starka v veliki nevarnosti ter je naročil naj se jo sprovede v bolnišnico, kar se je zgodilo tudi. Navzoči redar je najel voz ter je spremil starko. Ko sta se pripeljala do bolnišnice, je bila starka že mrtva.
Divjaški napad iu ranjeiije. 2Hletni kmet Peter Povh iz Očislc hšt. 27. je sovražil na smrt svojega soseda, (ioletuega Antona Pečarja od tam in sicer radi malenkosti. Krega in prepira je bilo vsaki dan. Srd Povhov je rastel od dne do dne. Predvčerajšnjim je nameraval celo ta grdi čin, da bi prižgal Pečarju hlev, o čemer pa se je doznalo in preprečilo.
To ni bilo še zadosti. Včeraj zjutraj je priše Pečar v tabakarno, kjer je tudi gostilna. V pjstilni je bil tudi Povh, ki je igral ravno na krokije. Med tem, ko si je 1'ečar kupoval tobak, priplazil se je Povh od zadej do njega in ne da bi ga bil Pečar niti zapazil, gaje Potih s krogljo v rokah in z vso močjo mahnil po glavi in zbežal potem. Starček se je zgrudil mahoma v krvi in v nezavesti. Drugi navzoči kmetje so dvignili siromaka in ga odnesli na žandarmerijsko postajo, kjer so ga položili v postelj.
Kana je zelo velika in nevarna. Okrajni zdravnik mu je obvezal za silo rano ter se prepelje ranjenec v tržaško bolnišnico.
Zandarji so se koj odpravili iskat napadalca, katerega so našli na njegovem domu. Izročen je že dež. sodišču.
Policijske vesti. Aretovani so bili: sinoči (d) 11. uri na Bclvederju: Skrl Josip od Justa, Skrl Fran, Skrl Josip, Skrl Anton in Skrl Josip, vsi zidarji iz Trsta radi petja; včeraj ob '.). uri pop. v svobodni luki IT) letni Alojzij Bach iz Trsta radi pohajanja ter včeraj ob f> in pol pop. na trgu pred štacijo 40 letni težak Anton Bruniat iz Kenč, ker se je vrnil v Trst, čeravno je izgnan od tu. —
Narodno-gospodarske stvari.
Za vinogradnike.
V seji zbornice poslancev dne 2S>. marca t. 1. so stavili posl. V. Pfeifer in tovariši nastopno resolucijo do gospoda finančnega ministra:
Okolnosti, da davčni organi na Kranjskem, ki so pozvani vsprejemati napovedbe o osebni do-hodnrini, ne odbijajo stroškov, nastalih za obnovljenje vinogradov, opustošenih po trtni uši, od izkazanega prinosa, je vzbudilo mej davkoplačevalci opravičeno vznemirjenje tembolj, ker se je na razpravi o novem davčnem zakonu opetovano pov-darjalo od strani vlade, da so o izvajanju tega zakona ne bo postopalo čisto fiskalično, marveč dobrohotno napram davkoplačevalcem.
Določilom 159 iu 160 zakona o osebni dohodarini od dne 25. oktobru 1H96, drž. zak. št. 220 nasprotujoče fiskalično postopanje davčnih organov na Kranjskem je napotilo podpisanega, da je v seji deželnega zbora kranjskega dne 1. febr. t. 1. stavil na deželno vlado nastopno interpelacijo: Jeli voljna delati na to, da se organom, katerim je naročeno odmeriti osebno dohodnrino, pove določno in jasno, naj v smislu zakona dobrohotno vračunajo stroške za obnovljenje vinogradov mej one stroške, katero sme dotični posestnik odbiti od skupnega dohodka.
Gospod deželni predsednik je odgovoril na to, da predloži to interpelacijo visokemu ministerstvu. Toda dosedaj v tem oziru ni izšel še nikak odlok.
Ker je odmerjanje davka ravno v tiru, s tem torej stvar nujna, dovoljujem si dostaviti še nekaj opomb tu obnovljeni interpelaciji.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessaniro Levi Miiizi v Trstu.
Via Kiborgo 21 in IMuzza veechia 3.
Zaloga pohištva in tapetari j vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, no da bi za to računil stroške.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohištvo in tanecarije,
naj ne zamudijo obiskati zalogo
Viljelma Dalla Torre v Trstu
r ulici ('onlaiuoll štev. blizu trsrn H. Giovuniii,
kjer najdejo dobiček na vsem.
Moje pohištvo donese srečo.
Z mnogimi stroški spojeno obdelovanje vinogradov, ki je (»ostalo potrebno vnled opustošenja (mi trtni uši, smatrajo Mavčni organi /a novo na-saditev vinorodnih krajev na Kranjskem, oziroma za novo nalaganje kapitala, akoravno obstoje ti vinogradi kakor taki že stoletja in dobivajo tudi zidanice, kleti, stiskalnice, kade, sodove itd. kakor fundus instruetus, kakor se tudi sedaj še vzgajajo trte, ki so dobro vspevale na Kranjskem ml nekdaj, le s tem razločkom, da se mora jemati za podlago bolj odporna ameriška trta, tako, da se lahko trdi: vinogradi ostajejo, dati se jim je morala le močneja podlaga radi trtne uši; o tem pa je popolno brez pomena, ako se ti vinogradi no ohdo-lujejo nekaj časa.
To je primeroma tako, kakor bi se poškodovano, potem pa zopet popravljeno, ali v istem obsegu novo sezidano gospodarsko poslopje smatralo za novo nalaganje kapitala, ali ako bi se obdelano polje (travniki, njive itd.), opustošeno vsled elementarnih nezgod (nalivov, plazov itd.), potom pa po preteku jodnoga, dveh ali več let znova obdelano z velikimi stroški, smatralo za novo nalaganje kapitala.
Vse to so stroški, ki jih mora izdati praktični poljedelec, ako hoče ohraniti svoje posestvo, je narediti plodonosno in dobiti iz njega kak dohodek. (§ 100 rakona o osebni dohodnini od dnč 2o. oktobra 1896.)
Ako reelni poljedelec za obdelovanje svojega zemljišča, čegar prinos se jo znatno znižal vsled ne-predvidnih slučajev, uporablja veče gospodarske stroške z namenom, da bi zvišal ta prinos v poznejših lotih zopet na prvotno ali večo stopinjo, ni to nikako zboljšanje v smislu § 162 zakona o osebni dohodarini, marveč lo gospodarski, narodno premoženje stalno ohranjujoči obratni strošek, glede katerega se mu mora dovoliti, da ga odpiše. Kapital namreč, ki se uporablja za obdelovanje zemljišča, so moro dobiti polagoma nazaj le potom prinosa iz zemljišča in ako so mora ta prinos vsako leto fatirati k oselmi dohodarini, tedaj so mora ravno za dosego toga prinosa odhiti od skupnega dohodka tudi poprej porabljeni strošek za obdelovanje.
Sicer se pa ne odbiva vrednost poškodovanih ali izgubljenih virov dohodkom, marveč so odra-čunajo lo za pridobitev dohodka iz tako poškodovanega vira porabljeni stroški, in ti stroški niso smatrati za novo naloženi kapital, marveč lo za neobhodno potrebne pomnožene obratno stroške, ker se taki doli no morejo spremeniti v druga plodonosna polja, dotični stroški pa so razdel6 na na več let.
Po i? 159 zakona o osebni dohodarini velja kakor dohodek svota vseli, v denarju ali denarni vrednosti obstoječih dohodkov, odštevši vse izdatke, ki se uporabljajo za pridobitev, zagotovitev in ohranitev teh dohodkov, kateri stroški se pa izdajajo v poljedelstvu vedno naprej, večkrat za jedno, dve »li tri leta.	(Zvršetok pride.)
Koledar
Danes v torek -JU. npriln: II. Klet papež, Marcelin pape* Jutri v sredo 27. „ : Anastazij, p.; Peregrin, d.
Solnrm:	!	Lunin:
Izhod ob 4. uri 41 miu.	Izhod ob 7. uri 41 min.
Zahod „ 7. „ lfi „	| Zahod „42. „ 20 „
Ta je 18. teden. Danes je 115. dan tega leta, imamo tora j Se 2o() dni.
Zadnje vesti.
Wasliingtoii 26. Tukaj ni ničesar znano, da bi bil kabel iz Kav-AVesta v Kubo pretrgan. Pov-dariti treba, da so Zjedinjeno države podpisale dogovor, po katerem je varstvo kabela v času vojne zajamčeno.
Madrid 26. V komori je rekel predsednik, da ni smeti napadati Spanjske nekažnjeno. Kmalu bodo videli, da španjsko zastave ni smeti žaliti na nobeni točki španjskogu ozemlja.
Ministerski predsednik Sagasta je zatrdil, da niti govora ni o ministerski krizi ter da jo vlada zložna kakor lo kodaj. Ista so bavi sedaj z obrambo velikih interesov domovino. Zbornica se je konstituirala definitivno. Karlisti in republikam so so pridružili vladi v obrambo celokupnosti Španjsko.
Mck«(ko 20. Minister za vnanje stvari jo prijavil, da bode Meksiko varoval strogo nevtralnost.
London 26. »Times« objavljajo noto Spanjske do vlasti z izjavo, da Npunjska se noče in ne more odreči suvereniteti nad Kul>o.
U ashlniftoii 26. Predsednik Mac K i n-1 e v je podpisal resolucijo o napovedbi v o j n o.
Dunaj 26». Državno sodišče je ugodilo pritožbi onih 12 poslancev, ki so bili izključeni iz parlamenta za .'5 seje, ter jo obsodilo vlado, da mora tem poslancem izplačati dijete za tisto H dni.
DllliaJ 26. (Zbornica poslancev,) Poslanci Funke in tovariši so interpelirali o izgredih v Pragi ilno 24. aprila. Med čitanjem to interpelacije so Nemci odobravali burno, Čehi pa oporekali.
Posebno so razsajali Nemci, ko je hotel govoriti posl. dr. Kraninf. Zmerjali so poslednjega najizbranojimi psovkami. Čuti je bilo celo vsklik: Vrzite ga ven!! Ker ni mogel govoriti, je dr. Kramaf narekoval stenografom svoj govor. Socijalist Resel jo kričal: Živela policija I Cehi pa so odgovarjali: Junahi od noža! Posl. Hohonoror je predlagal, da se dr. Kramar da zapreti. Poslednji je izjavil v svojem govoru, da je bil nasproten temu, da sojo pozvala policija. Falkenhavnov predlog da je obvaroval parlamentarizem.? Brutalnosti opozicije da so omnde-žov lo avstrijsko zbornico.
Interpolacija napada strastno tudi namestnika grofa Coudenhove-a zlasti zato, ker je bil župan Pod!ipny vsprejot od cesarja. Interpolacija zahteva, naj so župan in namestnik praški odstaviti. Posl, Pommor jo vzkliknil: Poslednji dobi najbrže šo kako dekoracijo.
Poslanci Hoifmann-Wellenhof in tovariši so intorpelovrtli o razmerju dunajskega lista »Reiehs-wohr« do vlade grofa IJadenija. Za tem so jo nadaljevala razprava o za tožbi grofa Badenija.
Trgovinske vesti.
Iliullmpesta. PSenica za sept, 11-32—11-05. PSenica za spomlad 1808. —•—. do —•—. Oves za spomlad <1*32— Rž za spomlad —'— do —■—. Koruza za mai-juni 1898. 6-20 do »i-22.	*
P&enica: ponudbe in povpraševanja povoljne. —Prodaja 44.000 meterskili stotov. Vreme: lepo.
H a vre. Kava Santo« good, average za april 36*— za avgust 35'fiO frankov za 60 kgr.
Hiniihunr. Hantos good average za mesec maj 28,7f> za juli 2JJ-— za september 2tl'7/» za december 30-50
Dunajska borsa 30. aprila 1898.
iluuctt	včeruj
Državni dolg v papirju......101-1)5	101-80
„ v srebru......10MK)	101-60
Avstrijska renta v zlatu......120*15	121*50
„ v kronah.....101*45	101*50
Kreditne akcije.........340*75	350-75
London 10 Lsr......... 120*—	120-85
Napoleoni........... 9'5(i	'.»'51»
20 mark........... 11*78	11-77
100 i tal. lir .......... 44*32	44*40
Viljelmov čaj
od Frana Vlelu-a lekarnarja t Fiinfkirchen
(Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseli lekarnah. Paket stane I gld.
Oililtovan fotGffrafsko-nmetniški zavod Antona Jerkiča v Gorici
li a me ruje ustanoviti v Trstu
svojo podružnico,
r išče v to svrho primeren proator.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA)
trst — Via s. spiridioDS, Corso, Via s. HicolO — trst
Najbolj v srediftču mesta ter na novo opravljen. KOPEUI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilaen" od F. Volpicha.
Pomladansko zdravljenje.
ZDRAVLJENJE KRVI
ftO „Tlsofernl cvet" <MilleH«rl>.
t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, cv,e peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-ii j u in hemoroidam. — .Teden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai ^ Mori" t TRSTU, Teliti trg.
Tudi za 55 nvč. v markah dopoSlje se franko.
ZALOGA POHIŠTVA IN .OGLEDE
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 -
TRST
Zulotra pohištvu za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žlmnic In percsiiie, oirlodtil In železnih liliiK-ajn, po cenah, <la se ni batt konkurence.
Svetovni patent
Nova iznajdba, katera je poklicana ka-Ikor rezultat dolgih poaku&enj in velikega truda, vzdržati nogo, jeden najvažnejih organov človefikega telesa vedno zdravo. — Ne več transpiracij, kurjih očes, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne potnih nog, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. Po kratki uporabi olajšanje hoje vsakemu, ki nosi čevlje z dr.Hogyes-a patentovanimi podplati iz asbesta. — Cena paru 1* gld. 20 nvč. ali M. 3.
Pošilja sele proti povzetju ali predplnčilu zneska.— Prospekte, zahvale in pojasnila gratis in Iranko.
Glavna zaloga v Budapešti. Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreskergase št. 35. — Prekupce se liče.
Komisijske zaloge
za scJesj&d in cvotlivc v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih,
v. letnico „16SJS" st> sodno upisano varat v. znamko .JlcrivoU*'.
Dobijo se pri vseh večjiii avsffljsKIi Kiipcili z uiešauiiii blagom.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 vrst semena /.a zelenjad in ovetlice samo jedni tvrdki. Sveža, pristna semena od tvrdke Edmund Mauthner
(Budapest, Andrassvstrasse smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže zraven stoječa ilustracija, previđeni s6 sliko medveda in imenom
mr MAUTHNER.
svari se pred ponarejanji.