£. maja 1*940. Štev. 19» Loto m foStnlnn plačana v gotovini. GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. št. 46-18. — Uprava: Knafljeva ulica 6, telet. št. 31-22 Delavska izdaja DOMOVINE« »» Naši notranji strelski jarki Za kulturne narode tega sveta je nastopil .veliki čas preizkušnje, da dokažejo, ako so dorasli potrebam in zahtevam velikega preporoda v človeški družbi in v sožitju narodov, ki ga bo prinesel bodoči čas. Nobenega dvoma ni, da tako veliki kot zlasti mali narodi preživljajo najtežje čase, v katerih bodo položili spričevalo o svoji zrelosti ali nezrelosti, o svoji sposobnosti, da izločijo iz človeške družbe vse ono, kar ustvarja spore in nesoglasja, in pomagajo ustvariti tako sožitje med narodi, ki bo onemogočalo vsaka krvava medsebojna obračunavanja. Mnogi trdijo, da sedanji nov krvavi spopad pomeni samo borbo kapitalističnih držav in imperialističnih državnikov med seboj. Gotovo je ta boj tudi izraz kapitalističnih in imperialističnih hotenj in da se tudi v tej borbi bije bitka za sebična stremljenja posameznih narodov in držav, vendar pa ni nobenega dvoma o tem, da sedanja borba istočasno, ali prvenstveno pomeni tudi borbo za višje vrednote kot za gole gmotne potrebe človeka. V sedanji borbi zato ne bo odločala samo surova gmotna sila, temveč v znatni meri ali morda celo odločilno bo odločal duh, notranja hotenja narodov, živahnost bojem bo dala ljubezen do svobode, do resnice in pravice, do demokratičnih načel, do boljšega socialnega reda. Na sedanji borbi so zato interesirani vsi narodi brez izjeme, pa naj so na strani vojskujočih se držav, ali pa v vrstih tzv. nevtralcev. V sedanji borbi gre tudi za usodo nevtralnih držav, ker bo zmaga enega ali drugega narekovala svojo voljo tudi vsem drugim narodom in državam. Slovenci hočemo biti samonikel, samostojen in samosvoj narod z najkrepkejšimi individualističnimi težnjami in hotenji. Radi tega se moramo tudi mi Slovenci, čeprav smo številčno mal narod, zelo resno zavedati dogajanj, ki se pojavljajo okoli nas. Mi Slovenci moramo dobro vedeti, da ta velika borba pomeni tudi za nas veliko preizkušnjo. Izid te borbe bo tudi za nas usodepoln. Bodočnost je lahko za nas svetla, ali pa polna temnih ohlakov in polna nevarnosti za naš narodni obstoj. Mnenja smo, da je danes prišel oni čas, v katerem moramo Slovenci pokazati, da nismo samo veliki po besedah, temveč veliki tudi po dejnnjih in v ustvarjanjih. Danes ni čas za velike in lepe besede, danes je samo čas krepkega ustvarjanja in uspešne samoobrambe. Mi Slovenci moramo posebno pokazati, kako smo bili do danes vzgojevani v narodni zavesti in požrtvovalnosti, kako smo v svojem mišljenju in v dejanskem življenju državotvorni in sposobni k samozatajevanju in k žrtvam. Danes moramo pokazati, ali je v nas samih zadosti krepke vere v našo lastno bodočnost in ali imamo dovolj zaupanja v samega sebe, v svojo odpornost in moč. Sedanji čas zahteva od nas, da smo do najizrazitejših hoteni složni, polni medsebojne vzajemnosti, medsebojnega spoštovanja in ljubezni. Sedanji veliki čas bo dokazal, ali smo znali do danes voditi pravo narodno politiko, ki nas je' usposobila, da premagamo tudi naj večje težave najresnejših časov. V teh usodepolnih dneh se bo pokazalo, ali smo znali spoštovati vsenarodno skupnost, ali nismo bili morda strankarji preko meje in preko potreb, ali smo vedno znali spoštovati pravice in dolžnosti vseh posameznikov v narodu iz enakih vsenarodnih in vsedržavnih vidikov. Slaba narodna vzgoja bo pokazala svoje slabe posledice takrat, ko bo narod moral pokazati največjo udarnost in odpornost. V času, ko gre za usodo malih narodov, se moramo mi zavedati, da ne moremo pogrešati v tej borbi niti enega Slovenca, kateregakoli političnega prepričanja, ali svetovno-nazorne smeri. Za našo obrambo so nam potrebne duše in srca vseh Slovencev brez izjeme. Naša odpornost bo dosegla svoj namen le, ako je vsakdo izmed nas moralno močan, vdan državi in narodu iz notranje potrebe in prepričanosti in ne morda radi trenutnih ugodnosti ali prilik. Naša narodna vzgoja je morala biti taka, da stoji ves narod kot en mož v pripravljenosti in da ves narod hiti razpoložen in dobre volje v strelske jarke na branik domovine. Narodna vzgoja bo pokazala, ali je v naših narodnih vrstah zadosti narodne discipline in pokorščine, kadar gre za biti ali nebiti narodovega življenja. Slovenci moramo biti na jasnem, kaj branimo in kaj hočemo braniti. Mi hočemo braniti svojo nacionalno državo, ker je samo v njej zagotovljen naš narodni obstoj. Za nacionalno državo smo žrtvovali vse. Temu idealu so služile stoletne naše borbe. Med nami hodijo tuji agenti, ki hočejo notranjo fronto slabiti, ki nas hočejo razdvajati in ki hočejo v nas ubijati vero v resnico in pravico, v pravičnost in poštenost našega narodnega in državnega političnega vodstva. Tuji agenti hočejo v nas ubiti vero v nas same in vero v bodočnost naše države in naroda. Smatramo, da moremo delo tujih agentov onemogočiti le z utrditvijo vere v resnico in pravico v našem javnem življenju, z utrditvijo zaupanja v naše narodno in državno vodstvo, z ojačenjem vsenarodne zavesti in zlasti z ojačenjem smisla za socialno pravičnost in za enakopravnost vsakega posameznika v narodu. Naši najnevarnejši notranji sovražniki so nesocialni in strankarsko nestrpni ljudje, ki v narod sipljejo strup razdvojenosti, malodušnosti in resignacije. Prav je, da smo spoznali škodljivost delovanja raznih tujih »turistov«, ki mrgole po naši državi, toda slepi ne smemo ostati za skrite sovražnike, ki iz dneva v dan hodijo med nami in se s svojim početjem dotikajo naših duš. Delovni človek hoče, da je moralno pripravljen na najhujše čase. Delovni človek hoče za dobro naroda in države žrtvovati samega sebe in dati na razpolago vse svoje gmotne in moralne moči. Toda eno hoče imeti, da vidi dobre vzglede zgoraj, da ga vodijo v teh resnih časih ljudje nesebičnih namenov, poštenih načrtov in polni nesebične požrtvovalnosti. Delovni človek vidi svoje sovražnike v onih, ki povzročajo draginjo, ki širijo brezposelnost, ki z raznimi nesocialnimi ukrepi ustvarjajo Naročnina polletno 18 In celoletno 36 din. — Posamezna številka 1 din. — Račun Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, št. 17.751 Prejemki vgmklicancev Po § 221 obrtnega zakona pripada neokrnjena mezda za čas orožnih vaj slehernemu delavcu za dobo največ štirih tednov, če je bil pri podjetju zaposlen neprekinjeno vsaj eno leto. Redovom, kaplarjem in podoficirjem (podnarednlk, narednik, narednik - vodnik) ne sme podjetje od njih prejemkov odtegniti nikakih zneskov, ker po §-u zakona o ustrojstvu vojske ne dobe redovi in podoficirji rezervisti nikake odškodnine od države in ker obrtni zakon dovoljuje odtegljaje le, če vpoklicanec prejema od države odgovarjajoče doklade. Le oficirjem in vojaškim uradnikom sme podjetje odtegniti ono plačo, ki jo dobe pri vojakih po §-u 270 zakona o ustrojstvu vojske. Delavci, ki so delali pri podjetju neprekinjeno nad eno leto, naj se prijavijo za brezposelno podporo pri Javni borzi dela, ako je orožna vaja trajala nad štiri tedne. Borza dela namreč prizna takim delavcem od petega tedna dalje brezposelno podporo, za prve štiri tedne pa podpore ne izplačuje, ker ima delavec za ta čas pravico na neokrnjeno mezdo pri delodajalcu. Delavci, ki pri podjetju pred odhodom na orožne vaje še niso bili zaposleni neprekinjeno eno leto, imajo pa po §-u 219 obrtnega zakona — ako je od dneva nastopa službe že poteklo 14 dni — pravico na neokrnjeno plačo za prvi teden, to je za šest delovnih dni. Poleg tega imajo ti delavci pravico do podpore pri Borzi dela, če so bili tekom zadnjih dveh let zaposleni najmanj osem mescev. Za osemmesečno zaposlitev dobe brezposelno podporo za štiri tedne. Delavec, ki je večkrat na leto vpoklican na orožne vaje in je imel ob nastopu prvih orožnih vaj že eno leto neprekinjene službe, ima pravico na mezdo za vsako orožno vajo posebej in sicer za čas trajanja orožne vaje, vendar za vsako orožno vajo največ za štiri tedne. Če je vpoklicani izčrpal dohodke, ki mu pripadajo v smislu določil §§ 221 in 219 obrtnega zakona, potem se morajo svojci vpoklicanega obrniti na županstvo svojega bivališča, da jim izposluje podporo od države. Podpora znaša v krajih z več kot 20.000 prebivalcev po 8 din dnevno in na osebo, v ostalih krajih pa 5 din dnevno. Vsem osebam, ki jih dejansko vzdržuje en hranilec — vojaški vpoklicanec, se more podeliti le ena podpora , in sicer po sledečem vrstnem redu: podpora za zakonito ženo, za potomce, za očeta in mater in izjemoma, če teh ni, drugim članom družine (bratom in sestram). Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega posameznega otroka pod 16. leti, katerega je vzdrževala oseba. poklicana na vojaško dolžnost. Dodatek znaša tri din dnevno v vseh krajih. Če je hranilec poklican na vojaško službo na nedoločen čas in ne delj kot štiri tedne, se vsa podpora izplača naenkrat. Če je pa hranilec pozvan na vojaške vaje za delj kot štiri tedne ali pa nedoločen čas, se izvrši plačilo vsakih 15 dni naprej. TOVARIŠI! Pridobivajte nove naročnike Rudarske pokojnine Glavne bratovske skladnice izven Slovenije so že v zimskih mescih priznale rudarskim upokojencem 10 do 12®/« doklado na pokojnino z ozirom na porast draginje. Le v Sloveniji se rudarskim upokojencem dosedaj še niso zvišale pokojnine. Posebno težko so pri tem prizadeti staroupokojenci. Bratovske skladnice imajo sedaj okrog 1500 staroupo-kojencev. Upokojenci, vdove in sirote dobivajo naravnost sramotne pokojnine, ki bi bile celo kot miloščine mnogo prenizke, kaj šele da bi zadostovale za življenjsko preskrbo. Povprečna pokojnina za člana, upokojenega po starih pravilih Bratovske skladnice znaša letno din 76, za vdovo letno din 32, za siroto din 12. K tem pokojninam, ki znašajo mesečno od dfin eden do šest, dobe upokojeni člani še mesečno od din 12 do najvišjega zneska din 150, za ženo in za otroke pa mesečno doklado od 9 do 42 dinarjev. Spričo teh pokojnin si lahko mislimo, ktkšno rn zerno življenje je usojeno staro-upokojencem. Rudarske organizacije so se mnogo prizadevale, da se vendar enkrat reši vprašanje pokojnin staroupokojencem in da kompetentni fpktorji ne bi mogoče čakali toliko časa, da bi se vprašanje samo od sebe rešilo s tem, da bi stari upokojenci pomrli. Strokovne organizacije so pričakovale, da bodo dobile sredstva iz osrednjega sanacijskega sklada bratovskih skladnic. Četudi prispeva v ta sklad Slovenija največ, za staroupoko-jence Slovenija ni mogla dobiti posebnega prispevka, ker se odločujoči krčevito drže Rutve črke sanacijske uredbe, ki ne dopušča izdrtkov za doklade k pokojninam staroupo-kojeneev Z zvišanjem članskih prispevkov ni mogoče dobiti sredstev, da bi se pomagalo staroupokojencem. Rudarji in topilniški delavci že danes plačujejo najvišje prispevke. Vsaj plačujejo nekateri rudarji od katego- Zasebni nameščenci so po večini zavarovani za slučaj bolezni pri bolniški blagajni Trgavrkega bolniškega podpornega društva. Jvameščenska bolniška blagajna šteje danes ver kot deset tisoč članov. Nameščenska bolniška blagajna ne nudi svojemu članstvu več ko' delavsko zavarovanje Okrožnega urada zs zavarovanje delavcev. Da bi si nameščenci izboljšali svoje bolniško zavarovanje, vzdržujejo še posebej Trgovsko bolniško podporno društvo, ki se vzdržuje iz prispevkov prostovoljnega članstva. Pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu je včlanjenih 5789 članov, ki plačujejo mesečno po 35 dinarjev. Za ta prispevek so nameščenci deležni dodatnega tako zvanega višjega zavarovanja za slučaj bolezni, ki obstoji predvsem v tem. da so nameščeci deležni sana-torijskega zdravljenja in imajo tudi v bolnicah pravico do drugega razreda. Trgovsko bolniško društvo vzdržuje za svoje člane v Ljubljani Šlajmerjev sanatorij, ki je imel doslej le 28 postelj. Izkazalo se je pa, da ima Sl f.jrnerjev sanatorij veliko premalo prostora za vse one bolne nameščence in njih svojce, ki iščejo bolniško oskrbo. Zato se je že c red leti Trgovsko bolniško podporno društvo odločilo, da Šlajmerjev sanatorij znatno poveča. Lepo zamisel je bilo mogoče izvest: fetos in je bil pretekli teden otvor-jen razširjeni Šlajmerjev sanatorij, ki raz- malodušjc in nezadovoljstvo. Naša notranja fronta l>o Ic takrat močna, ako med nami ne bo špekulantov in izkoriščevalcev in ne oseb, ki sedanje resne čase zlorabljajo v svoje osebne ali politične namene. Mi vemo, da bomo v svojih notranjih strelskih jarkih napade sovražndtov mogli le takrat odbiti, ako bo v nas polno smisla za medsebojno pomoč, za medsebojne pravice in dolžnosti, ako med nami ne bo strankarskih in socialnih razlik. Naši notranji sovražniki so oni »turisti«, ki lijskega zaslužka celo po 14°/» za socialne dajatve. Delavska zbornica je predlagala, da se reši vprašanje draginjskih doklad za staroupo-kojence na posebni anketi. Dne 8. maja je rudarsko glavarstvo sklicalo anketo, katere so se udeležili zastopniki bratovskih skladnic, rudarskega delavstva in zastopniki rudarskih podjetij. Namen ankete je bil, da se najdejo potrebni finančni viri za redno izplačilo draginjskih doklad rudarskim upokojencem, vdovam in sirotam. Potrebna sredstva bi bilo mogoče dobiti iz različnih virov. Tako bi se lahko malenkostno obremenilo rudarsko in topilniško produkcijo. Tudi sredstva banovinskega bednostnega sklada bi bila vsaj deloma lahko na razpolago za rudarske pokojnine. Rudarska in topilniška podjetja plačajo v bednostni sklad letno nad tri milijone dinarjev in bi že samo ta znesek zadostoval, da se reši pereče vprašanje doklad k pokojninam rudarskih invalidov dela. Verjetno pa je, da bi trajalo vendar več časa, predno bi se dobila sredstva iz bednostnega sklada, ki je večinoma že angažiran za druge svrhe, ali da bi se dobila sredstva z davščino na rudarsko in topilniško produkcijo. Rudarskim upokojencem se pa mora takoj pomagati. Zato bi bilo mogoče najbolj umestno, da rudarska in topilniška industrija po gotovem ključu prispeva večje zneske za fond, iz katerega bi se izplačevale dr-rtjiviske doklade rudarskim upokojencem, dokler se vprašanje ne reši na drug primernejši način. Rudarska in topilniška industrija to tudi lahko stori, saj živi v najboljši konjunkturi. V fond naj bi pa takoj prispevali primeren znesek tudi država in banovina. Cilj cele akcije bi moral biti, da vsaj ped (>00 dinarjev mesečno ne bi smelo biti rudarske pokojnine. polaga s 100 bolniškimi posteljami in z vsemi drugimi potrebnimi zdravstvenimi napravami in pripomočki. Dozidava novega dela sanatorija in prenovitev že obstoječih naprav je stala okrog sedem milijonov dinarjev. Denar je dal Trgovskemu bolniškemu podpornemu društvu na razpolago po prednostni obrestni meri Pokojninski zavod za nameščence, ki ima gotovo velik interes, da tudi skrbi za ugodno zdravstveno stanje svojih zavarovancev, ki so vsi člani Trgovskega bolniškega podpornega društva. Šlajmerjev sanatorij se popolnoma vzdržuje iz članaskih prispevkov in se tudi v redu odplačujejo anuitete za investicije. Člani Trgovskega bolniškega podpornega društva zberejo letne okrog 2.3 milijona dinarjev. V načrtu je, da se v bodočnosti zgradi sanatorij tudi v Mariboru. Prispevek za članstvo pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu je razmeroma zelo visok in bo poskrbeti, da se bo znižal za slabše plačane nameščence. Zelja nameščencev je, da bi bili vsi člani blagajne Trgovskega bolniškega podpornega društva tudi višje zavarovani in sicer na ta način, da bi so prispevek za višje zavarovanje odmeril po višini plače. Del nameščencev je z razširjenjem Slajmerjevega doma rešil pereče vprašanje oskrbe v bolnici. Kar so lahko napravili v okviru svojega zavarovanja nameščenci, bi morali tudi delavci v okviru svo- povsod iščejo !c sebe, in ki narodno zaskrb-, Ijenost in pripravljenost izkoriščajo v ne-narodne in nesocialne svrhe. Na čelo naše notranje fronte mora stopiti vsenarodna sloga, vsesplošna Ijnbezen in na vseh straneh mnogo smrsla za potrebe skupnosti, zlasti za potrebe malega delovnega človeka. V naših notranjih strelskih jarkih moramo biti vsi eno izenačeni v pravicah in dolžnostih. Po teh moralnih načelih moramo utrjevati svoj položaj. — ec. jega zavarovanja. Kajti stanje, v katerem se nahajajo delavci, kadar iščejo zdravljenj© v bolnicah, je nevzdržno. Navzlic temu, da plačujejo tudi delavci že danes visoke prispevke za bolniško zavarovanje, nimajo takrat, kadar gredo v bolnice, tiste oskrbe, ki bi jo morali imeti. Znano je, da so naše bolnice in še prav posebno bolnica v Ljubljani' v nemogočem stanju. Predvsem manjka bolniških postelj in niso redki slučaji, da po. dveje in celo troje bolnikov leži v eni postelji. Primer novo urejenega Slajmerjevega doma mora biti za delavce vzpodbuda, da se temeljito lotijo vprašanja, kako si bodo tudi oni uredili zdravljenje v bolnicah! Borze dela Svobodne strokovne organizacije so predi ložile ministru za socialno politiko spomenico, ki obravnava vprašanje poenostavljenja uprav Javnih borz dela. V spomenici je poudarjeno, da se je z decentralizacijo državne uprave načelo tudi vprašanje decentralizacije socialnih ustanov. Z uredbo o izvajanju uredbe o prenosu poslov ministra socialne politike na banovino Hrvatsko je bila1 izvršena tudi decentracija javnih borz dela, katerih posli so se prenesli na banovino Hrvatsko in dravsko banovino. Javna borza dela v Ljubljani je dejansko že več let uživala popolno avtonomijo tako v administrativnem kot denarnem poslovanju. Zato bi po izvršenem prenosu vseh poslov tudi v bodoče mogla vršiti to delo s sedanjimi upravami in samoupravami. Ustvarjenje kakih novih inštanc bi bilo povsem nepotrebno. Zadostuje sedanji ustroj, ki naj posle Centralnega odbora odnosno Glavnega odbora prevzame upravni odbor. Slovenija s področjem ene same borze dela je premajhna enota, da bi prenesla tako razsežen upravni in samoupravni ustroj te službe. Z ustanovitvijo glavne uprave bi se moral povečati uradniški aparat, kar bi povečalo izdatke in režiio, posredovalne službe in seveda dalo povod upravičeni kritiki, da je ta služba mnogo predraga in nerentabilna. Poleg tega bo tedaj, ko bo popolnoma izvedena decentralizacija države, sedanji ustroj uprav javnih borz dela izgubil tudi temelj za svoj obstoj. Glavna uprava je mogla namreč obstojati le toliko časa, dokler je bila predvidena kot enoten nosilec Borz dela. Z decentracijo države pa ne bo več enotnega nosilca oziroma bo obstojal v zelo okrnjeni obliki. Zato predlagajo svobodne strokovne organizacije ministru socialne politike, da naj za banovino Slovenijo za J»vno borzo dela v Ljubljani ne predpisuje nobene nove instance, marveč naj posle Glavnega odbora prevzame dosedanji upravni odbor. Gotovi posli lahko ostanejo zaradi čim manjše režije skupni za vso državo. Na primer: disciplinsko sodišče, skupna računska kontrola itd. Osvojiti se pa mora načelo, da morajo biti v samoupravah zastooi>ni vsi delavski sindikati in ne le zastopniki ene organizacije. To pa vse dotlej, dokler ne bodo izvedene volitve potom katerih naj interesenti svobodno izvolijo vodstvo uprave borze dela. Vsem poverjenikom in članom NSZ Konzorcij Nove Pravde proglaša mesca , maj in junij za propagandna mesca za naš tisk. Vsak član in poverjenik naj v tem času pridobi vsaj enega novega naročnika ali novega člana za NSZ. Pojdimo na delo, da razširimo list med naše prijatelje vseh stanov, ga vpeljemo v vse lokale in podjetja, kjer narodni delavec troši svoj težko prisluženi denar, da s tem ustvarimo predpogoje za finančno samostojnost in neodvisnost lista. Vsi na delo! Konzorcij NOVE PRAVDE. M©va zdravstvena ustanova Politični Razgovori med jugoslovenskim in sovjetskim trgovinskim odposlanstvom za sklenitev trgovinskega sporazuma se razvijal« ugodno. Na nobeni strani ne delajo težar In L dobra volja očitna. Kakor poročajo taji i, sc Jugoslavija posebno zanima za ta, da bi li Sovjetske Rusije dobivala bombaž za svojo predilno industrijo, ki ji grozijo težave, ako si ne bo mogla oskrbeti redne dobave bombaža. Sovjetska Rusija bi bila pripravljena staviti Jugoslaviji za prvo potrebo na razpolago 5600 ton bombaža, Jugoslavija pa bi v Rusijo prodala 60.000 ton sukna. Moskovski listi pišejo k tem pogajanjem, da bodo 1. junija tudi vzpostavljeni redni državniški stiki med Rusijo in Jugoslavijo. »Hrvatski dnevnik« naglaša v uvodnem 'članku, da se naša trgovinska pogajanja a Sovjetsko Rusijo povoljno razvijajo. Do pogajanj z Rusijo ni prišlo s kakšnim posredovanjem, ampak so neposredno delo naše vlade. Gre predvsem za izmenjavo gospodarskih 'dobrin. Mi smo v neugodnem položaju, ker Je bila lanska tetina slaba in tudi letošnja na obeta biti posebno dobra. Zaradi tega smo prisiljeni uvoziti nekatere življenjske potrebščine. Pri nas se dela resno na tem, da se uvedeta dva brezmesna dneva. K temu koraku smo prisiljeni zaradi tega, ker bi sicer ne imeli dovolj blaga za izvoz. Brez izvoza pa tudi ni uvoza. Iz Rusije bomo uvažali v prvi vrsti nafto in bombaž, od nas pa bi se uvažali v Rusijo nekateri gospodarski predmeti. Doslej smo bili navezani na uvoz nafte is Rumunije. Po vesti United Pressa napovedujejo Nemci bliskovit napad, če bi skušali zavezniki kjerkoli ras-šlriti vojno na nova področja. Pravijo, da bi se v takem primeru zgodilo z Balkanom enako kakor z Norveško. Govori se tudi, da se Nemci pripravljajo na veliko ofenzivo na zapadu. ‘ Švicarski dnevnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da zasledujejo v Londonu in Parizu z veliko pozornostjo stališče Vatikana. Kakor se zatrjuje, razpravljajo v Vatikanu o možnosti, da bi se papež v primeru, ako bi se Italija zapletla v vojno, preselil na Portugalsko, Ta sklep je bil baje sporočen tudi že Mussoliniju. Ve vesti izvirajo od ljudi ki so zelo blizu Vatikanu. Po švicarskih vesteh bo Nemčija skušala Še bolj razviti svoje gospodarske zveze z ju-žnovzhodnimi evropskimi državami, kjer si koče zagotoviti kmetiiske pridelke in nekatere potrebne sirovine Ista vest nravi. da bo Nemčija storila vse, da bo Jugoslavija ostala izven napada. 'Jugoslavija je predmet najobširnejših razprav v Berlinu. Tam pravijo, da je vedenje Jugoslaviie popolnoma v redu. Jugoslavija je gospodarsko močna in njena vojska je, sposobna, da odbije vsak napad pa naj pride od koderkoli. Norveški kralj Haakon je po vesti Reuterja izdal nov razglas na norveški narod. V njem pravi da norveška vojska trdno drži v svoiih rokah postojanke v severni Norveški. Z novo pomočjo, ki se pripravlja, jim bo uspelo vzdržati pritisk sovražnika in doseči končno zmago. Norveška vojska je bila prisiljena umakniti se iz južne in srednje Norveške le zaradi tehnične premoči sovražnika. »Jaz in moja vlada,« pravi razglas na koncu, »bo trdno vztrajala tako dolgo, dokler ne bo vsa država spet osvobojena.« pregled Kakor poročajo iz Rima, je ameriški veleposlanik Phillips govoril te dni x Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Članom med drugim tudi o italijanski politiki na Balkanu. Oba italijanska državnika sta odgovorila ameriškemu poslaniku, da so italijanski odnošaji do balkanskih držav, posebno še do Jugoslavije prijateljski in da ni nikakih razlogov, da bi se poslabšali. Ameriški veleposlanik Phillips je po sestankih z Mussolinijem in Cianom imel daljše razgovore s francoskim veleposlanikom v Rimu, z odpravnikom poslov angleškega poslaništva in z jugoslovenskim poslanikom Hri-stidem, katerega je obvestil o izjavah Mussolinija in njegovega zunanjega ministra Cia-na glede Balkana. Angleški ministrski predsednik je v torek govoril v spodni zbornici in med drugim navedel vzroke za umik zavezniške vojske na jugu Norveške. Razloga umika sta dva: ker ni letališč za lovska letala in ker so nemška ojačenja izredno hitro prišla. Zavezniki so se umaknili ob pravem času in bodo umaknjene čete uporabili drugod z večjim uspehom. Norveška bo vojno odločino nadaljevala in zavezniki JI bodo pomagali. Chamberlain je tudi naglasil, da ima Nemčija veliko vojsko in ugoden osrednji položaj, da lahko udari vsak trenutek na različnih mestih. Zavoljo tega ni zdaj čas za spore, zdaj je treba skleniti vrste in stisnite zobe. Treba je biti pripravljen na vse. Na koncu govora je naglasil, da trdno verjame v končno zmago zaveznikov. Iz Londona poročajo, da je prevzel vrhovno nadzorstvo nad angleškimi vojnimi operacijami mornariški minister Churchill. Razni svetovni listi naglašajo, da pomeni to povečano odločnost Anglije. Pod Churchillovim vplivom bo Anglija, kakor pišejo ameriški listi, z največjo odločnostjo vodila vojno z Nemčijo do končne zmage. Iz Moskve poročajo, da je bil maršal Vorošilov razrešen kot sovjetski komisar za vojsko in postavljen za pomočnika predsedniku sveta komisarjev Molotovu. Na mesto Voroši-lova je imenovan Timošenko, dozdajšni poveljnik kijevskega vojaškega okrožja. Pravijo, da je padec Vorošilova zakrivila najbrž ostra graja vodstva vojnih operacij nasproti Finski. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali na mariborskem sejmu: debeli voli po 7 do 8, poldebeli voli po 5.25 do 6.75, plemenski voli po 5.25 do 7, biki za klanje po 4.75 do 5.75, klavne krave debele po 4.75 do 6.50, plemenske krave po 4.50 do 5.50, krave za klo-basarje po 3 25 do 4 25, molzne krave po 4.50 do 6.25, breje krave po 4.25 do .5.25, mlada živina po 5.50 do 7.25, teleta po 5 75 do 7 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v Slovenjem Gradcu: pršutarji po 8 do 11, v Brežicah: Špeharji po 13, pršutarji po 10, v Konjicah: Špeharji po 13 do 14, pršutarji po 12, v Gornjem gradu: Špeharji po 9, pršutarji po 8 din. KRMA. V Celju: sladko seno 120, slama 50, v Mariboru: seno 180, slama 75, v Brežicah: lUcema 175, seno 350, slama 50, v Gornjem gradu: lucerna 120, seno 100, slama 60 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v brežiškem okolišu: navadno mešano vino po 0, finejše sortirano po 7, v konjiškem okott» šu: navadno mešano po 3, finejše sortirana po 5 do 6, v gornjegrajskem okolišu: nava-Krone< svoj redni letni občni zbor, v nedeljo 19. maja pa bo prav tam XII. shod vinogradnikov dravske banovine. Na kongresu, ki s* prične ob 10. dopoldne, bosta poročala kmetijski svetnik Vladimir Kuret, banovinski referent za vinarstvo v Ljubljani, in kletarski nadzornik iz Maribora Franjo Vojsk. V nedeljo 19. t. m. priredi podružnica v Dolnji Lendavi ob 9. uri vinsko razstavo in vinski sejem v gornji dvorani hotela »Krone«. Razstavljena bodo vina iz lendavskih goric in Medmurja. Popoldne istega dne si bodo udeleženci kongresa ogledali dolnjelendavsk« gorice ob naši vzhodni državni meji. = Pomanjkanje dobrih bikov plemenjakov. V raznih krajih Slovenskih goric se ža dalje časa čujejo pritožbe kmetov, da primanjkuje primernih bikov plemenjakov. Glavna krivda je v tem, ker mnogi kmetje že dolgo časa nimajo krme, zaradi česar 90 bili prisiljeni odprodati plemensko Sivina Zdaj se poslužujejo živinorejci le kakih zakotnih bikov, kar škoduje napredku živinoreje. Potrebna bi bila pomoč banovine za nabavo zadostnega števila bikov plemenjakov, ki se naj po znižani ceni prodajo naprednejšim živinorejcem. = Sadna letina ne obeta slabo. Pred mesa-cem so od vsepovsod prihajale vesti, da J« huda zima uničila mnogo drevja. Zdaj, k* je začelo sadno drevje cvesti, pa se dado natančno ugotoviti kvarne posledice hude zime. Pri jablanah in hruškah je škode le malo, nekaj več pa je je pri češnjah in bra« Bkvah. Pri češnljah se ni treba bati za preslabo letino. Gre le za to, da nam vremenske neprilike poleti vzamejo sadu. = Pomladni plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme v Ormožu. Banska uprava v Ljubljani priredi v sredo dopoldne na sejmišču v Ormožu plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme. Opozarjamo zanimance, da bodo na ta sejem prignani v večjem številu mladi rodovniški biki od 12 do 24 mesecev starosti, pa tudi prvovrstne plemenske krave in telice. S tem bo dana vsem zanimancem priložnost za nakup res dobre plemenske živine. Vsa nadalj-na pojasnila daje Zveza selekcijskih društev za pincgavsko goved v Ormožu. = Imetniki predvojnih avstro-ogrskih dr-Savnih in deželnih posojil (obveznic) naj se prijavijo, če tega še niso storili, in sporoče vrsto in količino obveznic v imenski vrednosti Društvu za zaščito koristi imetnikov predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih obveznic v Ljubljani, Prešernova ulica 3—II. (Zveza jugoslovenskih hranilnic). * Pismo kneginje Olge Rdečemu križu. Te dni je bila 52. redna glavna skupščina Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Podpredsednik dr. Ivan Gjaja je prečital nasledno pismo kneginje Olge: »Zelo obžalujem, da sem zadržana prisostvovati delu glavne skupščine našega Rdečega križa. Ko' sem lansko jesen prevzela dolžnost predsednice Rdečega križa, sem občutila resnično veselje, ker mi je bila podana možnost sodelovanja pri tej največji narodni dobrodelni ustanovi. Izpolnjena je bila moja davna želja, da osebno delujem pri Rdečem križu, ker sem vedno čutila polno spoštovanje in naklonjenost do plemenitih nalog te velike dobrodelne ustanove. Rdeči križ ima pred seboj zelo resne in hude naloge v današnjih resnih časih. Treba je zastaviti največje napore, da bodo njegovi plemeniti smotri čim popolneje in pravočasno izpolnjeni. Čisto sem prepričana, da bodo člani Rdečega križa izvršili svojo dolžnost dostojno in častno, kakor so to storili njihovi predniki, saj poznam delavnost ljudi, ki tako vdano sodelujejo pri Rdečem križu. Z iskreno vero v uspeh njihovega dela pozdravljam vse predstavnike in sotrudnike Rdečega križa, zbrane iz vse države kakor tudi vse prisotne prijatelje te velike narodne ustanove«. * Pokrajinski sokolski zlet v Celju bo 29. in 30. junija. Rok za prijave je do 15. maja. V prijavnicah naj bodo navedene natančne številke, koliko udeležencev, predvsem telo-vadečih, bo nastanjenih na skupnih prenočiščih, koliko bo navezanih na skupno prehrano in koliko na gostilne. Tudi število zletnih znakov bo s prijavnicami ugotovljeno. Banska uprava je medtem že dovolila uporabo celjskih šol za prenočišča v zletnih dneh. Zletni odbor namerava izdati knjižico, ki bo vsebovala vsa podrobna navodila v prvi vrsti glede nastopa, zbirališč k skušnjam in k sprevodu, razpored javnega nastopa na glavni zletni dan, razstavo, razdelitev prenočišč, železniških zvez in drugo. Ce bo mogoče, bodo v knjižici opisane tudi zanimivosti eClja in okolice, bližnje planine in zdravilišča. * Angleški škofje na Oplencu. Škofje Anglikanske cerkve dr. Baxton, Parson in He-glan so te dni bili na obisku v Jugoslaviji. Bili so med drugim pri patriarhu Gavrilu in posetili Oplenac. V cerkvi na Oplencu je bila darovana svečana zadu.šnica, nato pa so odlični angleški gostje položili lene vence na grobove vodje Karadjordja, kralja Petra I. in kralja Aleksandra I. * Naši ljudje, ki imajo sorodnike in svojce v Ameriki, se vselej zanimajo za odpoto-vanja italijanskih prekomornikov, ki prevažajo tudi pošto. Opozarjamo jih, da odpotuje »Conte di Savoia« 15. maja iz Genove, »Avgustus« 27. maja iz Trsta v New York in »Conte Grande« 21. maja v Južno Ameriko. * Okrog dva milijona kmetov na Hrvaškem kupuje žito. Izmed 99 okrajev je v banovini Hrvatski 67 takih, kjer imajo premalo žita. Strokovnjaki pravijo zato, da se mora poskrbeti, da se bodo v takih krajih uredila skladišča, ki morajo imeti vedno toliko živil na razpolago, da ne bo nobeden človek na Hrvaškem lačen. * Reševanje torpednega rušilca Ljubljane«. V Šibeniku se skrbno pripravljajo za končno rešitev potopljenega torpednega rušilca »Ljubljane«. Družba »Tripkovich« je že opravila glavne priprave za dviganie ladje in te dni se bodo lotili glavnega dela. * Železna ruda v Istri. Raziskovanja istr- skih tal trajajo že dolga leta. Poleg premoga in bavksita so našli zdaj še železno rudo in sicer v Kavranu pri Pulju. * Gospodarska sloga na Hrvatskem živahno deluje. Tako skuša pritegniti pod svoje okrilje vsa gospodarska in zadružna združenja na ozemlju hrvatske banovine. Mnogo takih združenj se je že naslonilo na zagrebško centralo, ki skuša vse zadružništvo povezati med seboj v celoto. Zdaj je Gospodarska sloga nanovo poživila ribiška združenja: v Primorju. Skušali bodo urediti tako, da bodo zadruge začele tudi same predelovati ribe. Za nabavo priprav bodo skušali dobiti od banske oblasti primerne podpore. Prav tako bodo delali na to, da bi se vse ribiške ladjice opremile z motorji. Naposled si bodo uredili tudi lasten dovoz na tržišča, zlasti na mestna. * Lepi uspehi murskopoljskih konj pri dirkah v Beogradu. Dne 28 in 29. aprila so bile v Beogradu velike konjske dirke beograjskega Kola jahačev, ki ga je posetilo mnogo dirkačev iz vse države z najboljšimi konji. Teh dirk so se udeležili tudi naši murskoooljski kasači in dosegli odlične uspehe. Dolga vrsta konj posestnikov z Murskega polja je dosegla prva mesta. Murskopoljski kasači bodo ponovno pokazali svojo hitrost pri dirkah, ki bodo na Cvenu pri Ljutomeru 12. t. m. z začetkom ob 15. uri Pridite! * Zagreb bo imel 400.00 prebivalcev. Banska oblast v Zagrebu je odobrila splošni regulacijski načrt Zagreba, ki bo v kratkem razstavljen. Po uredbi za izvedbo novega načrta bo število prebivalstva povečanega Zagreba zraslo na 400.000 duš. * Novo postajališče na Dolenjskem. Na 8 km dolgi železniški progi Novo mesto — Straža-Toplice bodo sredi maja odprli novo postajališče v bližini Zaloga. Postajališče ne bo imelo postajnega poslopja, temveč bo postavljena le lopa, pri kateri se bo vlak ustavljal, da bodo potniki lahko vstopali in izstopali ter kupovali vozne listke pri službujočem sprevodniku. Postajališče bo za okolico važnega pomena, ker morajo ljudje pešačiti v oddaljeno Stražo ali pa v Novo mesto. Postajališče se bo imenovalo Prečna. Ljudje pa s tem niso zadovoljni. Sicer spadajo vasi v okolišu postajališča v občino Prečno, ki pa je odtod precej oddaljena. Zato bi jim bilo bolj prav, če bi postajališče imelo ime Zalog ali Log, ker sta ti dve vasi bližji postajališču. * Zanim>v nnstnn irluhnnfmih ho v Ptuju IPan' Kellf-i 2(> DOM Roman " z gora Poslovenil B R. »Lenka, krivico smo ji delali. Takšnih žensk je malo!« Dekle ni odgovorilo. Samo ihtelo je. Čez nekaj časa je rekla: »Mora se vrniti — mora se vrniti k njemu!« »To ni mogoče, Lenka! Nihče ne ve, kam je šla, niti njen oče.« In na teh dveh ljudeh se je izpolnilo zopet tisto, kar je tako staro kakor svet. Plemenito dejanje je edina pot do sovražnika in edino zna ustvariti most čez še tako globok prepad. Ta most je zdaj stal in bil tako trden, da ga nič več ne bi bilo moglo podreti. Lenka in Matija sta se drug pred drugim eramovala in drug drugega sta skušala tolažiti. Nekaj časa sta še govorila, potem sta šla v izbo. Luč je gorela in Henrik je sedel za mizo. Ni ju pogledal, ko sta vstopila. Spet je Lenka obstala pri vratih. Potem je Iznenada planila k Henriku in pokleknila k njegovim nogam. Presenečen jo je pogledal. »Lenka, kaj iščeš tu?« Dekle ni moglo izpregovoriti niti besedice. Matija je položil Henriku roko na ramo. »Bodi dober z njo, Henrik! Lota je pisala tudi njej. Lenka je uvidela, da je delala Loti krivico, in jaz tudi.« . Henrik se je žalostno nasmehnil. »Zdaj, ko je vse končano, ko se ne da več popraviti, sta spoznala ... « »Henrik, dovoli mi, da ostanem pri tebi!« je zaihtela Lenka. »Ne, kdor ubeži, naj se ne vrača. Ne Matija, ne ti in tudi ne ona! Nikogar ne potrebujem več!« Lenka je vstala. »Ali naj res grem, Henrik?« »Da!« »Ne, ne pojde in jaz tudi ne! Tu bova ostala oba. Vsaj nocoj. Pri tem vremenu in ponoči naju ne boš podil. Tega od naju ne moreš in ne smeš zahtevati.« Henrik ni odgovoril. Zato sta oba sedla za mizo. Nekaj časa sta molčala, potem pa je Matija rekel: »Henrik, zakaj nama pa ne poveš, kaj misliš storiti?« »Ni potrebno.« Potem Matija ni več silil vanj. Vedel je, da bo mladi Bukovnik, ki je bil s seboj strašen boj, sam od sebe izpregovoril. Tako se je tudi zgodilo. Čez nekaj časa je Henrik planil kvišku: »Stran moram — stran iz te nesrečne — preklete — hiše.« — »Vidiš. Henrik,« je tedaj dejal Matija, »zakaj se pametno ne pogovoriš z nama? Najbolje ie, da dom prodaš, in dokler se ga ne iznebiš« — »Naj bi tako dolgo tu ostal? Tu? Niti en dan več! Niti en dan!« »To pravim tudi jaz. Stran moraš iti! Jutri! In da ne bo posestvo zapuščeno, ostaneva Lenka in jaz tu, dokler ga ne prodava. Potem ti bova poslala denar in za nič več se ti ne bo treba brigati, tudi za naju ne.« — Henriku je bil ta predlog menda po volji. Matija je še dolgo govoril o njem in je čisto pridobil mladega Bukovnika za svoje načrte. Tako se je Bukovnikov Henrik naslednji dan poslovil od svojega doma. Bled je bil, drugače pa ni prav nič izdajalo njegovega razburjenja. Z Matijo in Lenko se |e pogovoril samo o poslovnih zadevah. Obliubil je Matiji, da mu bo kmalu poslal sodno pooblastilo. da dom proda. Kmalu po kosilu je velel Rogl’u, naj za-preže. Sam pa je še enkrat stopil v svojo sobo. »Obleko in knjige bosta poslala za mano, ko vama bom sporočil svoj naslnv!« »Da, Henrik!« »Drugače naj ostane vse, k/kor je. Ničesar drugega ne maram. Če hočeta, lahko napravita dražbo. In če si hočeta kaj vzeti za spomin, si kar vzemita. Jaz De maram ničesar.« * »Da. Henrik!« Še enkrat je šel po sobi in obstal pri oknu. Zagledal se je čez cesto, potem pa se je naglo obrnil. »Zdaj pa pozdravljeni! Ali je že zapre-ženo? « Lenka ie začela na glas jokati, Matija pa se ie bled naslanjal ob rob mize. Henrik je obstal sredi sobe. Nekajkrat so se mu prsi krčevito dvignile, potem pa je skomignil z rameni in šel. Skoraj neslišno so zdrsnile sani skozi na stežaj odprta dvoriščna vrata, ki jih je hlapec potem hitro zapahnil. Z zaprtimi očmi se je pelial Henrik navkreber. Šele ko je voz že hitel skozi gozd, je odprl oči. 11., v Ljutomeru in Murski Soboti pa 12. tm. Nastopili bodo tudi z igro, pri kateri bodo govorili. Pozivamo zato prebivalstvo v Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti, da obišče njihove prireditve v čim večjem številu in jim s tem dokaže priznanje za njih delo in jim da novih izpodbud v nadaljni borbi za dosego socialno pravičnejšega obstanka, kakor so ga zdaj deležni. * Vode naraščajo. Iz Maribora poročajo, da neprestano deževje zelo škoduje sadnemu cvetju. Razen tega pa grozijo tudi povodnji. Poleg Pesnice, Dravinje in drugih voda, ki so od nalivov motne in zamazane, je tudi Drava že močno narasla. * Žrtev elektrike. Te dni se je pripetila v Slovenski Bistrici usodna nesreča. Pri zidarskih delih v neki tvornici je bil zaposljen 251etni pomožni delavec Stefan Pongračič, Po nesrečnem naključju je med delom prišel v stik z električno žico, na kateri je obvisel. Ko so videli njegovi tovariši, kaj se je zgodilo, so takoj odklopili tok, da bi Pongrači-ču rešili življenje. Toda bilo je prepozno. Ko so Pongračiča sneli z električne žice, je bil že mrtev. Pongračič je bil marljiv delavec. Blag mu spomin! * Nesrečna smrt pri cerkvenem zvoniku. Raka dobi nov zvon Zato so te dni še ostale tri zvonove sneli in napravili novo ogrodje za vse štiri zvonove. Poleg večjega števila delavcev je bil pri tem delu zaposljen ključavničar France Nerat iz Rake. Ko je svoje delo opravil, je rekel ostalim delavcem, da gre naravnost domov. Šel je iz cerkvenega stolpa. V trenutku, ko je stopil iz cerkve in zavil mimo zidu, pa ie eden izmed delavcev vrgel star hrastov tram iz zvonika na tla in zadel Franceta Nerata na glavo. Nerat je bil pri priči mrtev, ker mu je tresk glavo razklal. Okoličani obžalujejo na tako usoden način preminilega pokojnika, ki je bil daleč na okrog znan kot priden delavec. Bil je skrben oče svojim številnim otrokom, ki jih je vse vzgojil v narodno-zavednem duhu. Naj bo dobremu očetu in pridnemu obrtniku ohranien časten spomin, žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje. * S sinčkom je skočila pod brzovlak. Blizu postaje v Laškem je v ponedeljek skočila pod noooldanski brzi vlak. ki prihaja v smeri od Zidanega mosta, še ne 30 let stara delavčeva žena Marija Doberškova. S seboj v smrt je vzela tudi svoiega 4 letnega sinčka. Vlak ie obe tmpli rarnntnvil Liudje pripo- Zdai ni mogel več videti doma in vasi. Vse ie ležalo za njim zakopano v zasneženi dolini. Videl je samo Se kraj, kjer je nekoč za Loto trgal šmarnice. Studenec, ki je takrat prijazno žuborel, je bil zdaj molčeč. Kmalu nato ie v daljavi zagledal zvonik. V niegovi bliž;ni ie bila Železnika postaja. Od ondod hiti železna cesta v svet Včerai ona. danes on Vsak svojo pot. V Ljubliani na postaji ie stal mlad vojak. Tri železničarje in tri ženske je že vprašal, ali gorenjski vlak še ni nrišel. in vselej se je moral zadovoljiti z odgovorom, da je še dovoli časa do njegovega prihoda Zato je slabe volie sedel na klop, vzel iz žepa brzojavko in bral: »Henrik nride z vlakom ob štirih v Ljubljano Počakaj ga. Nekaj važnega se je zgodilo. Matija.« Jan.ez se je prijel za svoje noge. Še zdaj so bile vse trde od prvega strahu. Zmerom je mislil, da prihajajo brzojavke le takrat, kadar kdo v družini umre. Ko ie dobil brzojavko, je začel jadikovati in stokati da mu je dal stotnik, ki je nrišel mimo. najprej kratek poduk o človeški neumnosti, potem pa takoi dovoljenje, da sme vso noč ostati izven vojašnice. Tedaj je prirohnel vlak na postajo. Mladi branilec domovine se ie stisnil k srebru in opazoval liudi, kn so hMeli mimo. Ne dolgo in zagledal ie prijatelja, ki ga je »Henrik, Hen^k. kaj se je pa zgodilo’ Kaj važnega je pa bilo’« »Ti si, — Janez? Kako si pa prišel sem? Kako pa veš. — da?« — »Čakajte! Prostor! Prostor*« Sla sta na trg pred postajo. vedujejo. da je Doberškova šla pod vlak iz obupa, ker je bil njen mož premeščen od rudnika Hude jame k rudniku v Rajhen-burgu, kjer pa mu ni bilo obstanka. Iskal je službe in jo je našel v neki tvornici v riboru. Ali medtem je Dobrškova marsikaj pretrpela in je slednjič obupala. * Tovorni vlak se je zvrnil v reko. V noči na nedeljo se je pripetila na železniški progi med Sarajevom in Bosanskim Brodom velika železniška nesreča. Med postajama Nemilo in Begovim Hanom je voda izpodkopala železniški nasip v dolžini 25 m tako, da so tračnice obvisele v zraku. Iz Nemile je privozil tovorni vlak in strojevodja ni opazil, da je nasip izpodkopan. Vlak se je zvrnil po strmem nabrežju šest metrov globoko v reko Nesoča ie z-ihtevala življenje kurjača Sima Vučiča. Hudo ranjena sta bila še dva železničaria. Gmotna škoda je ^elika. * Smrtna nesreča z motornim kolesom. Ko se je 561etni Martin Gajšek, strojnik v umobolnici v Novem Celju, peljal nedavno z motornim kolesom po državni cesti iz Žalca proti Petrovčam, je izgubil oblast nad vozilom in padel tako nesrečno, da je dobil smrtno nevarne poškodbe na glavi in telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. * V visoki starosti je umrl v Velikem Otoku pri Postojni po vsem Krasu znani posestnik Jože Jurca Štel je 81 let. Do smrti je skrbno vodil svoio domačijo. Vse življenje je bil zaveden mož. Tako je vzgojil tudi vse svoie otroke. Zapustil je ženo in več odraslih otrok. Vseh poslednjih dvajset let je pokojnik žaloval za svojim sinom Francetom. legionarskim noročnikom, ki je padel v koroških bojih v Šmarjeti. Bodi mu časten spomin! Preostalim naše sožalje! * Strela je zažgala kozolec. Pred dnevi je bila okoli Dolenjskih Toplic nevihta, med katero je nekajkrat udarila strela in v Do-bindolu pod Uršnimi seli zažgala kozolec. * Trije so šli pod vlak zaradi nesrečne ljubezni. Na progi med Raihenburgom in Blanco je te dni zvečer skočila pod vlak 15-letna Kožuhova Angela iz Presluke pri Blanci. Kolesa lokomotive so ji glavo odrezala. Domnevajo, da ie vzrok samomora nesrečna ljubezen. Naslednjo noč sta šla v podobno prostovoljno smrt 23-letna Gričarjeva Justa in 34-letni rudar Lipovšek Anton, oba iz Hrastnika. Vlak je obema odrezal glavi. Pri Lipovšku so našli poslovilno pismo, v kate- »Henrik. povej mi. ali je kdo umrl?« Mladi Bukovnik ga je začudeno pogledaL »Henrik, povej mi vendar! Ali je morda moj oče umrl?« Janezu so se začele nabirati solze.. »Ne, Janez, vsi so doma zdravi. Samo jaz — jaz bi bil malone umrl.« »Ti? Kaj pa ti je?« »Zdaj nič več Zdaj mi prav nič več ne manjka.« V majhni gostilni sta bila potem našla tih kotiček. Tam je Henrik Janezu na hitro povedal. kaj se mu ie primerilo in kaj ga je privedlo v Ljubljano. Kaj bo tu počel, še sam ne ve Samo od hiše stran je hotel priti. V Ljubljani je dosti bolie. Potem sta šla na niegovo željo v neko zrbavišče. In če je bil Janez v gostilni še čisto nesrečen, je tu postal veder in razigran. Strmel je na oder in kar pozabil na vse svoje težave. Henrik ie tiho sedel zraven njega. Sam pri sebi se je moral žalostno nasmehniti, če je pomislil, da se mu še včeraj niti sanjalo ni, da bo nocoj tu sedel. Nastopila ie skupina pevcev. Pela je pesem o domotožju Henrik si je naročil vina, Janez pa se je zamaknil v pesem 'n spet so se mu začele nab:rati solze v očeh. Pozno v noč sta sedela v zabnv:šču. Nazadnje sta bila že oba nekoliko okrogla. Henrik je spremil Janeza do vojašnice. »Lahko noč. Jnnez! Ti si mi ed;ni ostal zvest, ti in tvoi oče. Zdaj se bova lahko še dostikrat videla!« Toda ko je potem blodil po orožnih ul'er>h, je dobro čut’l: tudi mesto človeku ne more nadomestiti doma. Tudi tu, kjer prebiva to- rem pravi, da sta šla v smrt zaradi nesre6-ne ljubezni. Lipovšek je bil sicer poročen ▼ Hrastniku, z ženo pa se ni razumel, zato J« iskal utehe pri Gričarjevi. * Po neprevidnosti se je ustrelil. Nedavno zvečer je družba oficirjev v hotelu »Triglavu« v Mojstrani praznovala pravoslavne velikonočne praznike. Med njimi je bil tudi rezervni podporočnik g. Armin Grad, zet hotelirja in dvornega nadlovca g. Janeza Robiča v Moistrani. Bil je zelo dobre volje. Ko je prišel okoli polnoči domov, je svojo soprogo podražil, da se bo ustrelil. Res je nameril samokres na sence, sprožil in se smrtno zadet irrušil na tla. Grad je to storil, ker je bil prepričan, da samokres ni nabit. Smrt je nastopila takoj. Pokojnik je bil priljubljen mož in zelo skrben gospodar. Bodi mu ohranjen lep spomin prizadetim svojcem pa naše iskreno sožal je! * Pogrešan vojaški obveznik. Posestnik in oče sedmih otrok Janez Pavšič iz I.akenca pri Mokronogu je bil že nekaj časa pred veliko nočjo na orožnih vajah na Sušaku. Pričakovali so ga za praznike domov. Ker ga ni bilo. so domači menili, da je ostal dalje časa v vojaški službi Ko pa ga teden za tednom le ni bilo domov, so začeli sumiti, da se je morda ponesrečil pri znani železniški nesreči pri Ozlu blizu Metlike. Potrebno bo vse storiti, da se dožene, ali je pogrešanec morda res med ponesrečenci. * Slepi berač in njegova mačeha utonila v potoku. V Cigonci je živel 52-letni slepi berač Alojzij Lah in ga je vodila okrog dobrih ljudi njegova 651etna mačeha Marija Lahova Beračila sta okrog po Sloveniji in od časa do časa sta prihajala na svoj dom v Cigonco. Te dni sta bila v Spodnji Ložnici, kjer sta obiskala nekoliko posestnikov. Dobila sta pri nekaterih jabolčnika in vina ter sta bila nekoliko vinjena. Že v temni noči sta se napotila po dežju proti domu. Tja pa nista prispela in ie drugega dne našel posestnik Ferdinand Kobula v močno narasli Ložnici pri Jeričevem jezu Alojzija Laha utopljenega. Njegove mačehe Marije Lahove doslej še niso našli. Sodijo, da je tudi utonila, a da je nieno truplo voda odnesla dalje. * Najdeno truplo novorojenčka. V nedeljo popoldne so otroci iz Brinja, občina Dol pri Ljubljani, na levem bregu reke Save našli truplo novorojenčka moškega spola. Trupelce ie bilo vrženo v Savo ali Ljubljanico nekje nad Liubliano ali v neposredni liko liudi, čuti osamljen človek vso strahoto samote. Ravnatelj gimnazije je Henrika sprejel zelo prijazno. Dobro se ga je še spominjal, saj je bil Henrik prod leti prijatelj njegovega nečaka in je večkrat prišel tudi na njegov dom. Zdaj, ko je slišal zgodbo Henrikovega življenja in trpljenia, se je spet začel zanimati za mladega moža. Malo ga je izprašal in ko je videl, da Henrik starega znania ni pozabil, ampak da ga ie še izpopolnil, mu je svetoval, naj se vpiše kot privatist v zadnii razred in naj na koncu leta polaga zrelostno izkušnjo. Tako si je Henrik vzel sobico v mes(u in se ves posvetil učenju. Kako je bil vesel prijaznega sprejema pri ravnatelju! In ko je začel zdaj v skromni sobici spet prebirati, knjige in si je napravil učni načrt, se mu je sobica začela dozdevati kar zelo domača. In Henrik je postal tih mož, človek, ki se ni nikoli smejal, pa tudi ne tožil in se jezil na svojo usodo. Ob nedeljah ga ie obiskoval Janez. Ta mu ie zmerom prinesel s seboj žarek veselja in dobre volje. Henrik se je z njim pogovarjal in veselil. Samo o domu ni smel govoriti z njim. Henrik se ni niti najmanj zavedal, da ljubi v tem preprostem, dobrodušnem fantu še zmerom košček svojega doma. Nekega dne sta šla na grad. Janez je opazoval mesto, ki je ležalo pred njim, Henrikov pogled pa se je izgubil v daljavi. Tedaj mu je Janez položil roko na ramo. »Henrik, kam pa gledaš? Katere gore pa so tam na obzorju?« »Ugani, Janez!« ’ STRAN« ISižlnl Ljubljane. Kdor bi mogel dati kake podatke o krivcu naj to sporoči takoj orožniški postaji v Dolu pri Ljubljani ali upravi policije v Ljubljani * Vlak mu je odrezal nogo ▼ gležnju. V ■oči na ponedeljek «e Je 46-letni delavec tesjak Kristjan vračal po Gasilski cesti proti svojemu domu v Gramozni jami v Ljubljani. Sel je čez železniški prehod nad gorenjsko postajo, kjer so premikali vagone. V temi pa je prišel pod lokomotivo, ki ga je podrla in mu nogo odrezala v gležnju. Lesjaka je reševalni avto prepeljal v splošno bolnišnico. * Mrtvec na železniški progi. V nedavni noči so našli med postajama Pragerskim na progi razmesarjeno truplo mlajšega moškega. Na podlagi listin, ki so jih našli pri mrtvecu, so ugotovili, da je šlo za nekega Radoja Sredoševiča. Po voznem listku je bilo tudi razvidno, da se je bil peljal iz Ljubljane v Maribor. Kako se je nesreča Zgodila, ni znano. Najbrž je Sredoševič po nesrečnem naključju padel iz vlaka pod kolesa vagonov, ki so ga razmesarila. * Za zastrupitvijo je umrl. Pred dnevi se je v samomorilnem namenu zastrupil z lizolom Ž7 letni Toman Lunder, sluga v kinu Slogi v Ljubljani. Bil je na izletu v Borovnico, ko !e segel po strupu, kakor pravijo, iz nesrečne jubezni. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer •o mu zdravniik nudili vso pomoč, a je bilo Vse zaman. * Vlomi pobeglega kaznjenca. Pred dnevi Je pobegnil iz mariborske moške kaznilnice Ignac Lubej iz Slivnice pri Hočah, ki je bil na delu izven kaznilnice. Lubej se je zatekel v Laporje, kjer je izvršil v enem dnevu kar dva vloma. * Smrtna žrtev pretepa. V Ruperčah pri Sveti Marjeti ob Pesnici je v viničariji posestnika Senekoviča nastal med fanti pretep in je bil viničarjev sin Karel Puhner zaboden z nožem v stegno. Rezilo mu je presekalo odvodnico in je nesrečnež izkrvavel. Storilca, ki ga je zabodel, nimajo. * Stroj je ukradel. Na eno leto in dva mezeča zapora je obsodilo okrožno sodišče v Celju 291etnega delavca Franca Javorška s Stranic pri Konjicah, ker je bil ukradel ta-petniku Jazbecu v Celju stroj za pukanje žime. * Neznanec je izmaknil davčnemu slugi 10 tisoč dinarjev. Te dni je bila izvršena na »Ne vem. — pa vendar niso naši hribi, kaj?« »Da,« je tiho odvrnil Henrik. »Henrik!« Mladi Bukovnik pa se je že obrnil stran in začel iti v dolino. Drugič je prišel Janez k Henriku, položil zavitek predenj na mizo in dejal: »Klobase sem dobil od doma. Henrik, pol zem jih tebi prinesel.« Henrik ga je nejevoljno pogledal. »Kdo ti je pa to naročil?« »Nihče. Ti si zmerom tako dober z menoj, J>a sem hotel biti še jaz nekoliko — Saj mi ne boš zameril?« »Vzemi zavitek s seboj, Janez! Nisem la-len.« »Saj tudi jaz nisem. Toda rečem ti — če klobas ne vzameš, me ne bo nikoli več k te-oi. Da boš vedel!« Henrik je moral klobase vzeti. Toda ko se Jih Je zvečer lotil, se ni mogel učiti. Zato je vse, kar mu je ostalo, podaril svoji gospodinji. Na pomlad je postal Henrik nemiren. Kmet v njem se je zbudil. Vsak dan je mislil na poljska dela, ki so zdaj na vrsti in nekoč Je Sel tako daleč iz mesta, da je srečal prve-ga kmeta, ki je na njivi oral. Debelo uro ga Je od daleč opazoval. Zamišljen in s sklonjeno glavo je šel potem ob reki dalje in ko ze je vrnil domov, je pisal Matiji, naj zaenkrat še ne prodaja kmetije. Sam se ne misli Vrniti domov, lahko se pa primeri, da se bo le kako drugače odločil. Tako ze je približal dan njegove izkušnje, ladnje mesece se je Henrik učil kakor črna Itvlna ln kar bled in okleščen je postal v mariborski glavni pošti drzna tatvina. Slu-[a mariborskega davčnega urada Ignac Paj ! z prišel na pošto, da bi dvignil denar, ki ; • bil davkariji nakazan, in da bi potem več-; a zneske, katere Je davkarija odposlala naprej, izročil pošti. Najprej Je dvignil pri linici za izplačevanje 23.000 din. Denar Je bil v treh zavojih; v dveh je bilo po 10.000, v tretjem pa 8000 din. Bili so sami stotaki. Z dvignjenim denarjem je potem sluga odšel k drugi linici, da bi določeni znesek, ki ga je davčni urad odposlal, izročil blagajniškemu uradniku. Pri tem ni dovolj pazil na denar, ki ga je imel pred seboj na polici pred linico. Ta kratek trenutek je izrabil spreten človek ter mu izmaknil zavoj z 10.000 din. Ko je sluga segel po denarju, da ga izroči poštnemu blagajniku, Je na svoje največje presenečenje opazil, da je okraden. Takoj je bilo vse alarmirano, toda tat je izginil kakor kafra. * Opeharil jo je. K trgovki Justini Malgajevi v Vrbju pri Žalcu je prišel nedavno Karel Štal iz okolice Ptuja in na zvit način od nje izvabil še dobro ohranjeno moško kolo in nov šivalni stroj. Štal je nekje v okolici šivalni stroj prodal za 1000 din, s prislepar-jenim kolesom pa pobegnil. * Potepuha iščejo. Orožniki iz št. Pavla pri Preboldu iščejo 38-letnega Karla Vegla, po rodu iz Donawitza pri Leobnu, pristojnega pa v Št. Pavel. Vegi je bil dalje časa uslužben kot delavec v Mautnerjevi tvomi-ci v Št. Pavlu, pa se je kmalu naveličal poštenega dela. Pred dnevi je ponoči vdrl v skladišče tvornice in ukradel več delov strojev, ki jih je kasneje prodal za staro železo, denar pa zapravil. Vegi je pobegnil najbrž v Nemčijo. * Ciganki si a ukradli velik znesek denarja. V Loki pri Zidanem mostu sta ae pred dnovi vtihotapili dve mlajši ciganki v stanovanje Rudolfa Fona in ukradli nad 18.000 dinarjev v bankovcih po 500 in 100 din. Ciganki sta po tatvini šli proti Bregu, nato pa proti Sevnici in dalje proti Hrvatski. Kakor so ugotovili orožniki, sta ciganki najbrž iz družine Nikoličev, ki se navadno zadržujejo okrog Zaprešiča in se klatijo po vsej Sloveniji in Hrvatski. * V Zagrebu so odkrili tvornico za ponarejanje vina. Vinarski nadzornik banske uprave banovine Hrvatske je odkril na Med- obraz. Roke je že spet imel bele in mehke kakor nekoč. Kmalu nato je Janez dobil brzojavko. Spet se je hudo prestrašil, pa se je odločil, da to pot ne bo začel takoj tuliti, ampak da bo brzojavko najprej odprl in prebral, kaj je v njej zapisano. In bral je tole: »Izkušnjo sem napravil. Pridi čimprej! Tvoj Henrik«. Mladega vojščaka je to čisto zmedlo, najprej zaradi tega, ker je zdaj Henrik postal pravi visokošolec, še bolj pa zaradi tega, ker ni vedel, da je v isti kraj, kjer človek živi, mogoče poslati brzojavko. Priskrbel si je dopust, preštel je svoj denar si izposodil še tri goldinarje, kupil glinast vrč in šel s tem darilom k Henriku. »Henrik, človek božji! Tole sem ti prinesel, ker si zdaj postal črnošolec!« Tedaj se je Bukovnikov Henrik zasmejal, kakor se še dolgo ni. Stisnil je prijatelju roko. »Janez, ali si res tako vesel, kakor se ti na obrazu vidi?« »Tako sem vesel, da bom še danes napravil kakšno neumnost in sedel! Čisto prepričan sem bil, da ne boš izdelal.« Ko sta potem sedela skupaj in je Henrik pil iz novega vrča, je dejal: »Poslušaj, Janez! Zdaj se bova malo pomenila o prihodnosti! Doslej mi je bilo vseeno, zdaj pa moram napraviti načrt. Torej, jaz nojdem na medicino.« »Kaj?« »Veš, zdravnik bom. Pomagati bolnim ljudem, — to je danes edino, kar je še kaj vredno. Tudi Lizika J * srečna, ker je pri bolni- redčaku podjetje, ki je ponarejalo vino v velikih količinah. Ponarejeno vino se je prodajalo doma in izvažalo v tujino. • Strogo obsojeni krivoprisežniki. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila razprava proti trem osebam zaradi krive prisege. Zagovarjali so se šivilja Josipina Standekerjeva iz Nasipne ulice na Pobrežju in zakonca Ana in Rok Bogovičeva s Ptujske ceste na Teznem. Ana Bogovičeva je zgradila leta 1934. na Spodnji Dobravi hišo. Potreben les ji je dobavil posestnik Josip Kofler iz Bistrice pri Limbušu Za ta les mu je Bogovičeva dolgovala 20 tisoč dinarjev. Ker zneska ni plačal, jo je Kofleri tožil in njena hiša bi morala priti na dražbo. V tej stiski sta se zakonca Bogovičeva obrnila na Josipino Štandekerjevo. Ker je Standekerjeva dobila neko posmrtnino, sta jo prosila, da jima posodi 6000 din, katere sta dala Koflerju in na ta način preprečila dražbo. Ko pa je potem Kofler zahteval še ostanek in je spet grozila dražba, sta pregovorila Štandekerjevo, da je prepustila Koflerju terjatev, ki jo je imela vknjiženo na nekem posestvu. Standekerjeva je res privolila. Kofler je bil s tem zadovoljen in reč bi bila v redu, če bi se istočasno ne bi bil zanimal za terjatev Štandekerjeve tudi državni zaklad, ker je bila Standekerjeva kaznovana zaradi tihotapstva na večjo denarno globo. Tej nevarnosti pa so se spet izognili na ta način, da je Standekerjeva pred sodiščem prisegla, da dolguje Bogovičevi že od leta 1930. znesek 24 000 din. To sta prisegla tudi Ana in Rok Bogovič. Državni zaklad ni prišel na ta način do svoje terjatve, medtem ko sta si Bogovičeva rešila svojo hišo.-Pokazala pa sta kaj malo hvaležnosti. Kep je Standekerjeva prisegla pred sodiščem, da Je dolžna Bogovičevi 24.000 din, sta jo Bogovičeva za ta znesek tožila. Mislila sta si, da bo Standekerjeva rajši plačala, kakor pa bi priznala krivo prisego. Ta pa je na sodišču izdala vso zadevo, in tako se je trojica znašla pred sodiščem. Bogovičeva sta oba tajila krivo prisego in sta navajala razne dokaze, da jima Standekerjeva res dolguje omenjenih 24 tisočakov. Dokazilna zgradba pa se je porušila pri trditvi, da je Ana Bogovičeva posodila ta denar leta 1930., medtem ko Je Standekerjeva s pričami dokazala, da se Je z Bogovičevo spoznala šele leta 1934. Sledila je potem sodba, ki je bila za Štandeker- kih. In ti, Janez, boš kmetoval, ko bo vojaščina za tabo. Za rudarja nisi!« »Vem, da nisem. Toda to bi mi prineslo vsaj petnajst goldinarjev na teden. Zaradi Lenke sem mislil biti rudar. Saj veš, da se bova vzela.« »Seveda! Torej na kratko. Ti boš vzel od mene Bukovnikov dom v najem!« Janez mu je klavrno pomežiknil. »Da bi vzel Bukovnikov dom v najem?, To bi že bilo nekaj! Toda vse moje premoženje je nekaj goldinarjev dolga.« »Premoženja ne potrebuješ. Sicer ima pa tudi Lenka nekaj. Od tega, kar bosta posestvo in opekama na leto prinašala, mi bol dajal polovico za najemnino. Nič drugega-In sicer ob koncu leta.« Henrik je potem Janezu razložil, koliko izdatkov je vsako leto, koliko posestvo z opekamo vred na leto prinese in koliko je pri- , bližno dobička, če so domači ljudje vsaj malo skromni Konec pesmi je bil ta, da je Janez padel Henriku okoli vratu in začel tuliti od veselja. Šele počasi je prav doumel srečo, ki ga Je čakala in ki mu je tako nepričakovano padla v naročje. On, sin oskrbnika, bo najemnik velike kmetije in opekarne! ln Lenka bo njegova! Spet se bo lahko vrnil domov, kjer je živel že od mladih nog! Čez nekaj časa je napravil prav resen obraz, se opravičil, odšel in se čez četrt ura vrnil. Obraz mu je kar žarel. »Kje si pa bil?« ga je vprašal Henrik. »Veš, kaj sem napravil?« je dejal še ves zasopel. »Domov sem brzojavil, da sem zdaj najemnik. Naj se še oni malo prestrašijo, ko bodo dobili brzojavko!« (Dalje) fevo te najbolj mila. Dobila je namreč šest tnesecev strogega zapora. Ana Bogovičeva je dobila eno leto in dva meseca strogega za- pora in fttirl leta izgube Častnih pravic, Bo* flovifi Rok pa eno leto strogega zaipora fca itt- rl leta izgube častnih pravic. švedf bedo z avtomobili one-mogoča!! pristajanje letal Švedska je v zelo neprijetnem položaju, ker je ob njenih mejah zadivjala vojna. Zavoljo tega se je med Švedi tudi pojavila skrb, kako zavarovati švedska letališča, da &e bodo na njih v množicah pristajala sovražna letala in izkrcavala sovražne čete, lanke in topove. Švedska ima osem vojaških letališč in sicer v Karsborgu, Bodenu, Oe-stersundu, Vasterasu, Barkarbyju, Karlsta-du, Malmslattu in Ljungbyhedu. Velesile lahko svoja letališča varujejo z močnimi jatami lovskih letal, ki so stalno pripravljena za vzlet, ali pa z močno verigo protiletalskih topov in strojnic, ki lahko napravijo v zraku ognjeno zapreko, čez katero sovražna letala ne morejo brez velikanskih izgub. Švedsko letalstvo, ki je šele v razvoju, ne zmore tega. Prav tako tudi ne protiletalska obramba, ki jo bodo Švedi v primeru vojne krvavo potrebovali za varstvo nezaščitenih mest in za varstvo pro-strovo, kjer se bo zbirala njihova vojska. Lahko bi bilo letališča tudi pokvariti ali jih napraviti neuporabna S različnimi zaprekami, toda v tem primeru bi bila letališča neuporabna tudi za Švedsko letalstvo. Švedi so prišli zato na prav zelo izvirno zamisel. Sklenili so, da bodo svoja letališča spremenili v prostore, na katerih bodo stali avtomobili. To zamisel so že uresničili. Pri tem jim dobro služijo razkošni avtomobili, kakor stari tovorni avtomobili. V dolgih vrstah so ta vozila pripeljali na letališča in jih tam razporedili tako, da so ves prostor razdelili v majhne odseke, na katerih ne more pristati nobeno letalo. 200 do največ 300 avtomobilov zadošča, da se še na tako velikem letališču onemogoči pristajanje vsakega letala, Z 2000 avtomobili, kar pomeni komaj dva odstotka vseh takšnih vozil na Švedskem. bo Švedska lahko zavarovala vsa svoja letališča. Kadar bodo potrebovala letališče švedska letala za vzlet ali pristanek, se bodo avtomobili hitro umaknili, četrt ure kasneje na se vrnili na svoja mesta in letališče bo spet zavarovano. V nizozemskih kolonijah Mva 78 isilli|®iE©v ljudi Kraljevina Nizozemska, ki s takšno odločnostjo brani svojo nevtralnost in neodvisnost, ie četrta kolonialna sila na svetu. Njene ko-onije so znane pod imenom Nizozemska Za-padna Indija in Nizozemska Vzhodna Indija. Nizozemska kolonialna posest je bila v preteklosti še večja. Poleg obeh Indij so imeli še Formozo, ki je danes japonska, otok Ceylon, ki je danes angleški, in Brazilijo, ki Je danes samostojna država. Med prv;mi so odkrili Avstralijo in ustanovili v Severni -i«..«-ra.-'m »mbhiith i nm>"iiy .. Prosto po Scottu: « orgeu Caldwellu večerjo. V istem času je ia« menjal velikan Garrish svoja tovariša P** straži. J Caldwell je videl, kako je Garrish prevzel od Bamesa veliko avtomatično pištolo, in ia Sepetaje izgovorjenih besed je povzel, da sel bili izmenjani tudi stražniki pri vratih. Kg| je bil sam z velikanom, je stopil k njemU« »Dober večer, Garrish!« Možak ga je začudeno pogledal. »Dober večer,« je odzdravil služabnik. Medtem ko je Caldvvell sklonjen motril Jedi, je kakor mimogrede vprašal: »Ali ostan nete čez noč tu, Garrish?« »Mislim, da vsaj pretežni del noči.« »To je imenitno,« je menil Caldvvell Ša rmerom motreč večerjo. »Vi ste namrefl mnogo zabavnejši od svojih tovarišev.« Možak je zarenčal nekaj nerazločne**. če usahne čadsko jezero, bo velika pokrajina puščava Dolgoletna opazovanja so dognala, da se euši Čadsko jezero, ki namaka zapadni Sudan. zaledje Kameruna in južno Saharo. Ce jezero naposled v resnici usahne, bo to pri-rodna nesreča, katere gospodarske posledice so nedosledne. Čadsko jezero meri 30.000 kvadratnih metrov, kadar pa pritisne suša, se skrči na 11.000 kvadratnih kilometrov. Jezero ima dva pritoka, Šari in Komadugo, ki skozi vse leto dovajata vanj vodo. Močnejši pritok je Šari, kateremu baš grozi nevarnost, da se bo združil z bližno reko Kebo- jem in da se bo potem izlival v Niger. Naravni jez med obema tokoma je preozek, da bi mogel trajno kljubovati pritisku vode v Šariju, ki počasi gloda bregove vsak čas. Posledica bi bila, da bi se izpremenill rodovitni kraji ob Čadskem jezeru v puščavo. Pašniki, nad katerimi dežuje navadno samo enkrat v sedmih letih, bi se zato morali izpremeniti v puščavo, če ne bi bilo več vode iz Čadskega jezera. To bi bil tudi konec velikih bombažnih nasadov na jugu Čadskega jezera. Že stari Grki so imeli živalske vrtove Kolikor nam je znano iz zgodovine, je bil prvi, ki si je uredil v znanstvene svrhe živalski vrt. starogrški modrijan in naravoslovec Aristotel (od 1. 384. do 1. 322. pred Kristusom) Njegova atenska šola je imela tak vrt. kjer so bile zbrane živali najrazlič-Dejših vrst od domačih v Grčiji sami živečih do tujih pripeljanih od vseh strani sveta. . Aristotel ni uporabljal te zbirke -živih bivali samo v šolske namene, temveč za lastna znanstvena opazovania in raziskoval-'"! Mnogi Aristotelovi znanstveni podatki, ohranjeni v njegovih spisih, izvirajo iz nje- govega dela v živalskem vrtu. Aleksander Veliki, ki je bil Aristotelov prijatelj, je dajal priljubljenemu modrijanu mnogo denarja za njegove znanstvene svrhe. Tako je zapisano v stari zgodovini, da je prejel Aristotel od Aleksandra Velikega 800 talentov, (skoraj pet milijonov današnjih grških drahem) Razen tega je bilo kraljevim vrtnarjem in lovcem zapovedano, pomagati Aristotelu pri zbiranju živali in rastlin Če so tl '"»odatki resnični, nričaio, da je k*^lj Alek-ne z ameriško velikodušnostjo. umlhwy f spnder razumeval potrebe znanosti malone sm^riško velikodušnostjo. Ladje, ki služijo ra letališča V bojih, ki se vrše na severu Evrope, ima Važno vlogo letalstvo Pri tem pa ima zavezniško (angleško in francosko) letalstvo težave z daljavami, ki jih je treba premagati Z najbližiih angleških letalskih oporišč na Shetlandskih otok;,i ra^diHa do vzhodne norveške obale 350 kilometrov, do Oslskega zaliva pa imaio angleška letala iz severne Irske skoraj 800 km. Za moderna letala ki so grajena za dolge polete, te razdalje ne predstavljajo mnogo, toda in +*-«ba do mo^a b'ti v mnogih primerih letalstvo hitro pri roki in da morajo poleg tega letala stalno opravljati stražo nad obalo in morjem. Za borbena in lovska letala pa so te razdalje le nekoliko prevelika in nehote se mora nepoučeni bralec vprašati, kako je to, da angleško letalstvo kljub temu prav tako nastopa kakor nemško, ki ja z zasedbo Danske pridobilo zelo prikladna oporišča za polete nad Norveško. Poleg tega pa so Nemci že uredili zasilna letališča* Da morejo biti angleška letala hitro pri roki, so si Angleži zgradili tako zvane matične ladje za letala, ki so jih pripeljali v norveške vode. Matične ladje so tako rekoč plavajoča letališča. Na njihovih krovih so urejeni veliki ravni prostori, s katerih se letala dvignejo in na katere pristajajo. Matične ladje za letala skrajšujejo zračne razdalje. Prve matične ladie za letala so se pojavile proti koncu svetovne vojne. Anglija je tedaj preuredila v nosilke letal tri težke križarke. Kno izmed teh je lani potopila neka nemška pod-mornarica v zalivu pred Wilhelmshavenom. Pozneje so Angleži preuredili tudi nekaj velikih potniških ladij v matične ladje za letala. Prvo matično ladjo za letala ali nosilko letal, ki je bila nalašč v ta namen zgrajena, so Angleži spustili v romje leta 1919. pod imenom »Hermes«. Potem Angleži skoraj 20 let niso zgradili nobene nove matična ladje za letala. Šele lansko leto je bila dokončana nosilka letal »Ark Royal«. Med sedanjo vojno so Angleži zgradili še nekaj takih ladij, nekaj pa jih še gradijo. Moderna nosilka letal ima prostore za letala v medkrovju, a gorni krov je preurejen v letališče, kar daje ladji posebno obliko. Gorni krov je precej visoko nad morsko površino. Da bi se povečalo letališče, je gorni krov včasih razsežnejši od ladje. Iz medkrov-ja dvigajo letala na letališče električna dvigala Posebna naprava pa zmanjšuje hitrost pristajajočega letala. Nosilke letal so oborožene s številnimi težkimi in lahkimi protiletalskimi topovi in protiletalskimi strojnicami. Koliko letal more voziti nosilka s seboj, je odvisno od prostora v medkrovju. »Ark Roval« lahko vozi s seboj 60 letal. Najmodernejše nosilke letal imajo Zedinjene države Postani in ostani član Ciril Metodove družbe! Caldwell je stooil 1; oknu. Garrish je očitno začuden gledal za nj'm. »Ali ne boste večerjali?« »Ne. hvala. Garrish. danes nimam posebnega teka.« Služabnik se je zarežal »Jezili ste se, kaj?« »Morda « No. jezil se ni baš, toda jedem ni zaupal. Sicer je bil zajtrkoval in kosil brez zlih posledic, toda v tem času še ni bil tako neumno nadel iz vloge kakor prej nasproti Frančiški. Nagonski je slutil, da se je bilo izza poldneva spremenilo zadržanje niegovih sovražnikov nasproti njemu. Ali ie bilo temu krivo niegovo svarilo nasproti Frančiški, ali pa so bili vzroki drugi, ni mogel vedeti. Vsekakor pa ie vedel: zdaj se začne odprt boj. Devetnajsta ura. Zdaj mora začeti delo brez oklevanja. Vsak trenutek se lahko vrne Allan Walker. Preden se ta vrne, mora že marsikaj napraviti. Misel na beg ie zavrgel. Ce bi se mu beg zdaj tudi posrečil in bi s pomočio policije dal takoj obkoliti hišo, še ne bi bilo gotovo, da bi bilo v tem razkrinkano to tihotapsko gnezdo. Ali bi s tem že ugonobil družbo tihotapcev opija in drugih mamil? Družba črnih bratov bi pač, preden bi policija vdrla v hišo, uničila vsa dokazila. Caldwell je zmajal z ^glavo. Tako ne gre. Takšen načrt bi najbrž samo rešil pajdaše. Mora torej vzdržati in dalje igrati nevarno igro. Caldwell je premišljal, kaj naj stori. Dve možnosti, dve zadni, obupni možnosti je še imel. i Pomislil je na malo žepno svetilko. Bate- rije so bil’ odstranili, toda med malimi nik-ljast;mi ploščami v notranjosti je tičala maičkena. valjasta reč iz čislo posebne snovi. Bila je to silno nevarna reč. Caidwell je bil doigo časa okleval, ali naj jo nosi dalje časa ob te’esu. Segel je z roko v lelovniški žep. Da. mali kovinski predmet je bil še v njem. Pa še en kovinski predmet te bil poleg. Črni brat>e ga pri telesni preiskavi niso bili odkrili Ta predmet je imel obliko ploščate stekleničice Ker je imel na enem koncu odprtino, je Garrish verjetno smatral ta predmet za stekleničico z alkoholom. Na videz malomarno je Caldwell stopil v spalnico in si odtrgal z desnice obliž. To slepilo za črne brate je bilo doseglo svoj smoter: črni bratje so verjeli, da je bil poškodovan pri begu pred policijo. Zdaj pa bi ga ta obveza le ovirala pri delu. Prijazno se smehljaje se je vrnil nazaj k Garrishu k mizi in je vzel iz žepa cigaretno dozo. »Garrish, izvolite cigareto.« Položil je dozo odprto na mizo. »Poslužite se cigaret, kolikor vas je volja.« Široko se reže ie vzel Garrish cigareto. Caldwell se je nekoliko oddaljen od njega vsedel na stol in napeto opazoval, kako je Garrish vlekel vase tobakov dim. Velikan ni bil dober ODazcvalec, sicer bi bil moral opaziti, da Caldvvell ni imel več obveze na roki. Pa tudi to bi bil moral videti, da je Caldvvell zase vzel cigareto iz zelo plitkega prostora doze, medtem ko je bila njegova cigareta iz precej globokega. Garrish ni opazil, da si je Caldvvell v tisti sekundi ko ie ponovno prijel dozo v roko, s pritiskom na dozo odprli plitki prostor. Tudi ni Garrish, ki se je bil udobno vrgel na stol, opazil zelene barve tobakovega dima. Vlekel je cigareto s seboj m s 3vetom zadovoljen in ni videl, da ga je Caldvvell opazoval s hladno prežečimi sivimi očmi Nekaj potegliajev je zadoščalo. Sita, bleščeča se zadovoljnost na služabnikovem obrazu se ie poglobila v ohlapno omamljenost. Njegove oči so osteklenele in iz ust, ki so izgubile vsako moč, je padla cigareta. Caldvvell je skočil k njemu. Pobral je tlečo cigareto in jo držal pred velikanovim obrazom Z drugo roko je segel na mizo po tableto, na kateri so mu bili prinesli večerjo, nato je na tableti postavil cigareto tako, da se je moral tobakov dim kaditi velikanu v obraz. Zatem je Caldvvell hitro stopil nazaj, da se ne bi bil tudi sam naužil zastrupljenega tobakovega dima Vedel je, da ga lahko en sam vdih tega dima napravi nesposobnega za premišljanje. Stopil je v spalnico in se vrnil z več rjuhami in blazinami. Hitro je ugasil cigareto v kozarcu vode in začel velikana zvezovati s trakovi raztrganih rjuh. Poprej pa se ie še prepričal, da se je nevarni dim že bil povzpel do stropa. Po dveh minutah je bil Caldvvell s svojim delom zadovoljen. S spretnimi prsti je pretipal služabnika in našel, kar je iskal: ključe v hlačnem žepu in avtomatično pištolo v suknjiču. Ko je Caldvvell pravkar pregledoval te?vo pištolo, je zaslišal za seboj stokamo. Garrish se je bil vrgel na hrbet in je skušal ? rokami oriieti blazino, ki mu jo je bil privezal Caldvvell čez usta. Z enim skokom je b’l Caldvvell pri njem in mu je pomolil pištolo Pr! gozdnih požarih nastopajo gasilci s padali V zadnjih letih je bila zaradi gozdnih požarov najbolj prizadeta Severna Amerika. Zato ni čudno, da tam razmišljajo, kako bi omejili gozdne požare in kako bi bilo najuspešnejše gasiti ogenj v gozdu. Zdaj gasijo gozdne požare takole: najprej pošljejo v zrak letala, ki ugotove mesto, kjer je požar nastal. Nato pnčno letala metati gasilne bombe, ki so napolnjene s snovmi, katere ugonabljajo plamene. Toda na kraju samem so potrebni ljudje, sicer tudi gasilne bombe ne pomagajo dosti. Toda kako naj spravijo ljudi hitro na kraj požara, ki leži včasih sredi komaj dostopnih gozdov? To je mogoče samo s pomočjo padal. Takšen skok je vsekakor precej tvegana reč, toda Ameri- čani so že izurili precej gasilcev s padali. Padala za to svnho so večja kakor običajna, zato tudi človek počasneje pada proti zemlji Skakalec, ki je oblečen v obleko iz azbesta, si med padanjem lahko pomaga s kretanjem, tako da vsaj približno sam izbere mesto, kjer bo prišel v dotik z zemljo. Ako bi skakalec padel na drevo, je poskrbljeno, da se lahko z nekaj kretnjami oprosti padala, sam pa spleza po vrvi navzdol. Tu se šele prične njegovo pravo delo, ki sestoji v glavnem iz tega, da položi na pravih mestih gasilne bombe ali pa razstreljuje drevesa, da bi tako očistil primeren pas, čez katerega se ogenj ne bo mogel širiti. Štiristo zločincev je usmrtil r Lani se je v pariški podzemski železnici nenadno zgrudil zadet od kapi °tarejši gospod in umrl, še preden so ga prinesli v bolnico. Po njegovem prijaznem očetovskem izrazu bi bil vsakdo imel moža za odvetnika, zdravnika ali celo za narodnega poslanca. V resnici pa ni bil nihče drugi kot znani francoski državni rabelj Anatol Deibler. Tiha, kakor je bilo njegovo življenje, je bila tudi smrt človeka, ki je neprestano 40 let opravljal službo rablja. Njegov zadnji usmrčenec je bil Arabec Sada Abd-el-Kader, ki je bil obglavljen lani 24. januarja v Lyonu. V času, ko ga je zadela kap, je bil Deibier baš na poti k svojim pomočnikom, ki so ga pričakovali na železniški postaji v Montparnasu. Naslednji dan bi !>ii moral izvršiti smrtno obsodbo na morilcu Pilergeu v Deiblerjevem rojstnem kraju. Giljotina je bila že pripravljena. Deibler je namreč gledal na to, da je to strašno orožje delovalo brez napake, s čimer je bila obsojencu pot na drugi svet izdatno olajšana. Po pokolenju Bavarec je bil Anatol Deibler sin, vnuk in pravnuk francoskih državnih rabljev, kajti ta poklic je opravljala njegova rodbina nad stodvajset let. Kot deček je bil sklenil, da se ne bo vrgel no očetovem zgledu. Ampak gorje ti, če si rabljev sin! Sošolci so se ga z nekakšnim praznovernim strahom izogibali in celo k vojakom ga niso botfli potrditi, ko je dopolnil dvajseto leto. To ga je strašno bolelo, kajti bil je zaveden francoski državljan. Užaljen se je sam prijavil, toda tam so mu pojasnili, da je kot sin r. blja po stari navadi oproščen od vojaške službe. Hotel se je izogniti očetovemu poklicu, ki ni imel veselja zanj, zato je vstopil kot p< .nočnik v neko trgovino Nastal je oster spor med očetom in sinom, v katerem pa je nazadnje zmagal oče. Anatol je odnehal in se kot pomočn:k pridružil svoiemu očetu Prva glava, ki je padla pod njegovim nadzorstvom, je bila glava očetomorilca Lantza Vseh skupaj pa je odsekal okoli 400 zločinskih glav. Njegovo rekordno leto ie bilo 1921 ko je padlo pod giljotino tri in dvaiset glav V svojem zasebnem življenju ie bil Anatol Deibler miren meščan, ki je s svoio ženo. hčerko in štirimi sinovi pomočniki udobno živel v svoji vili v pariški okolici. Niegova letna plača je bila sicer skromna, namreč poldrug tisoč frankov fnesečno toda vsaka smrtna izvršitev mu je vrgla 2500 frankov nagrade, tako da je samo pri ni'h zaslužil mi-liion frankov Da bo r»hp]iske nosle nieoova pod nos. Takoj so se nehaii gibi in stokanje. »Dragi Garrish,« je rekel Caldwell zamolklo, »najvarnejši prostor zate je ta, na katerem zdajle ležiš. Ne pozabi tega, prija-jateljček!« Možak je ostal miren, a oči, zalitih s krvjo, ni obrnil od svojega premaganca. Caldwell je naglo stopil k vratom in prisluškoval. Koliko je stražarjev na hodniku pred vrati? To je bilo važno vprašanje. Ponovno je napeto prisluhnil. Ne on in ne Garrish nista povzročila nikakšnega sumljivega šuma, ki bi se bil mogel slišati skozi vrata. O tem je bil prepričan, toda koliko mož stoji pred vrati, mora zdaj dognati. Po prstih se je splazil nazaj h Garrishu in mu še enkrat pokazal pištolo. »Ne pozabi tegale, dobri Garrish.« Njegovo nadaljno delo bo čisto odvisno od tega, koliko mož je zunaj. Ce je samo eden, ne bo imel posebnih težav. Če bi hitro odpahnil jekleni zapah in še hitreje udaril z revolverjevim kopitom ... Toda tega ne sme storiti, dokler se ne prepriča, da ima opravka samo z enim možem. Le en svarilni krik lahko prikliče vso hišno posadko. Še enkrat je prisluhnil pri luknjici v ključavnici, a ni ničesar slišal. Nov načrt se je porodil v njegovi glavi. Vstal je in pogledal Garrisha. Glava in rame ležečega so bile vidne od vrat. Prijel ga je za noge in ga povlekel v nepregledni kot za mizo. Ne da bi se bil brigal za Garrishev protest, prihajajoč zamolklo izpod blazine, je šel spet k vratom, se znova sklonil k luknjici v ključavnici in zasikal: »Pst, pst!« Zunaj se ni nič zganilo. Caldwell je rahlo potrkal na vrata in ponovno zasikal: »Pst, pst!« Tokrat se je oglasil sirov glas: »Halo. kaj hočeš?« Bil je nevaren trenutek. Caldwell je skušal posnemati Garrishev glas. »Kje je gospodar?« »Kaj?« je vprašal oni zunaj. »Kje je gospodar?« je ponovil vprašanje Caldwell. »Spodaj. Kaj pa se je zgodilo?« »Naš mož je zbolel,« je zašepetal. »Stopi hitro in privedi gospodarja.« Sledil je oster, nerazumljiv odgovor, nato pa je Caldwell slišal ropot naglih korakov. Kmalu zatem je nekdo odločno potrkal na vrata in Caldwell je zaslišal Merrivaleov nekoliko razburjen glas: »Garrish, Kaj je? Ali se je kaj zgodilo?« Velikan v kotu je odgovoril z zamolklim glasom*Caldwellov obraz je okamenel. Brez oklevanja je stopil k vratom in jih odpahnil. Nato je z levico vrata na pol odprl, a z desnico je držal pištolo, pripravljeno za strel. Merrivale je prvi stopil v sobo. Sledil mu je še en mož, toda Caldwell je s tako silo sunil vrata vanj, da je omahnil po hodniku. V istem trenutku je že tudi spet zapahnil vrata. Merrivale je obstal Presenečen je pogledal okoli sebe, ker ni videl Garrisha, nato pa v vrata, ki so bila spet zapahnjena. »Garrish!« Vse druge besede so mu obtičale v grlu. Pred njegovimi očjtni se je mračno in gro- rodbina 8e nadalje opravljala, je Deibler v oporoki imenoval za svojega naslednika pri giljotini nečaka Andreja Obrechta, ki je bil več let njegov prvi pomočnik pri obglavljanju. Najlepše itivo! Kavlien ■ Zgodbe brez groze Kl.ibund: PfoSr-RasButin Kavi en Craa mlns I homnson: S vko M a er eva Rudarska balada Broširana Kninja: A f 1-1»- v A < H »r.A n zeče pojavila cev težke pištole. »Da ne boste izpregovorili niti besede!« je z zamolklim glasom zagrozil Caldvvell. »Vsaka glasnejša beseda bo pomenila vašo smrt. me razumete? Zdaj pa bodite toliko prijazni in pojdite v spalnico.« Merrivale ni napravil niti giba. Lovil je sapo in se je naposled toliko opomogel, da je lahko hripavo mrmral: »Za boga!« Njegova roka je zlezla k notranjemu žepu v suknjiču, toda se je takoj spet ohlapno povesila, ko je postal pritisk pištole na njegovo srce močnejši. »Bodite pametni,« se mu je rogal Caldwell. Merrivale je zaklel in šel v spalnico. Zdaj je zagledal zvezanega Garrisha. Njegove vodeno svetle oči so se svetlikale, ko se je v spalnici obrnil proti Caldwellu. »Vi ste norec!« je nato siknil Merrivale skozi ustnice. »Viste popoln norec! Kaj mislite s tem doseči?« »Sedite!« Merrivale je zaklel, vendar je ubogal. »Vi ste popoln bedak!« je sopihal. »Pred vrati stojita dva do zob oborožena stražarja, ki samo čakata na moje znamenje, in vsa ostala hiša je polna stražarjev. Ne morem vam reči drugega, kakor da ste brez pameti, dragi prijatelj. Iz te hiše ne morete priti če se vrata odpro, kar se lahko kmalu zgodi, če se predolgo časa ne vrnem, vas bodo oreluk-njali kakor rešeto « »Morda,« je priznal Caldvvell. »Toda d2m vam častno besedo, da bodo vaši ljudje tudi vas videli v zadnih izdihljajih.« Merrivale je skomignil z ramami. (Dalje? PopatnikoviM Nacionalisti v konjiškem srezu napredujejo l V nedeljo 28. aprila sta priredili sresfc*. Organizacija Jugoslovenske nacionalne stranske in sreska omladinska organizacija v Konjicah zborovanje in enodnevni politični točaj. Zborovanje je bilo zjutraj v dvorani Narodnega doma, ki jo je napolnilo okoli 200 Starejših in mlajših somišljenikov iz vseh jofočin sreza. Začel je zbor s pozdravnim nagovorom predsednik sreske omladinske organizacije g. Franjo Bertoncelj in je predlagal zborovalcem, naj izvolijo za predsednika zbora g. Cirila Žagarja. Po uvodnih be-(jedah g. Žagarja je podal pregled mednarodnega položaja podpredsednik banovinskega (»mladinskega odbora dr. Branko Vrčon, o Eotranjepolitičnem položaju pa je poročal anovinski omladinski tajnik g. Andrej Ur-fcič. Oba poročevalca sta bila za svoja izvajanja deležna odobravanja vseh zborovalcev, ki so pokazali izredno zanimanje za svetovne in domače dogodke. Predsednik je zaključil zborovanje z zahvalo vsem, ki so se ga kljub slabemu vremenu v tako lepem številu Jideležili, in s pozivom, naj utrjujejo nacionalno in državno misel v zdajšnem usodnem Casu. Po zborovanju je bil omladinski politični tečaj, kateremu je prisostvovalo 30 fan-,lov in mladih mož iž Loč, Stranic, Zreč, Konjic, Spod. Laž, Zbelovega, Žič, Prihove, Špitaliča in Tepanja. Na tečaju so poročali O nacionalnopolitičnem in socialnogospodar-$kem programu stranke, o narodnoobrambnih vprašanjih in o organizaciji stranke gg. dr. Teodor Sbrizaj, dr. Branko Vrčon, inž. Boris Sancin in Andrej Uršič. Pri skupnem kosilu in ob zaključku pri skupni večerji je bila izrečena marsikatera lepa beseda. V imenu tečajnikov se je zahvalil g. Slavko iVišner prirediteljem in predavateljem teča-Ba. Obe prireditvi sta pokazali, da se nacionalna in napredna misel v konjiškem srezu krepko razvijata in z njima tudi njih nosi-leljica Jugoslovenska nacionalna stranka. Rdeči dež je padal J Črnomelj, maja V petek 3. t. m. proti večeru je začel v Črnomlju padati nenavaden dež. Bil je umaza-fco rdeč. Ljudje, ki so bili med dežjem zu-fcaj, so imeli rdeče zamazane klobuke in obleko. Voda po vodnjakih je dobila barvo, kakor bi se bila pomešala z rdečo ilovico. jPraznovarni ljudje so seveda takoj začeli govoriti, da krvavi dež pomeni vojno. Razlaga za rdeči dež pa je čisto preprosta. Dblaki so bržkone oridrveli iznad Sahare ali kakšne druge puščavske pokrajine, kjer je pil vihar pognal vanje oblake prahu. Ta pojav drugod po svetu ni tako redek. j Smrtna nesreča j mladega S$količa t Mala Nedelja, maja J Ves svet se danes oborožuje, vse govori le R> vojni, zato ni čudno, če se pod takim vtiskom tudi ljudskošolski otroci radi igrajo r nevarnimi^ rečmi. Tako je lOletni Belšak {Vinko, učenec 4. razreda pri Mali Nedelji prišel neznano kako do patrone in jo začel |5dliti. Patrona se mu je razpočila in ga nemarno ranila. V največji naglici je prižel Bdravni k dr. Porekar, ki je nesrečnemu otro-®u nudil prvo pomoč in ga takoj odpeljal v £ moško bolnišnico, kjer je g. dr. Hrovat ta-j izvršil operacijo. Operacijo je deček pre-ital, a vendar je zaradi oslabelosti srca že prugi dan na potu proti domu izdihnil. L Ko je župnijski zvon naznanil nesrečno smrt malega Vinka, so mu otroci in odraaH v trumah začeli prinašati krasno pomladno cvetje in ga z njim kar zasuli. Na zadni poti na župnijsko pokopališče ga je spremljalo mnogo ljudi. Poleg sorodnikov in znancev so šili v sprevodu vsi šolski otroci z učiteljstvom. Razen tega so številni So-količi in Sokoličice korakali ob svojem mrtvem tovarišu. Ob odprtem grobu so mu zapeli šolski otroci v srce segajočo pesem »Gozdič je že zelen«. Vse je jokalo za teboj, dragi Vinko, da ni bilo mogoče slišati poslovilne besede tvojih tovarišev in tovarišic, ki so sami žalostni ihteli. Spavaj mimo, dragi Vinko, ▼ preranem grobu I Lep zbor mladih nacionalistov Hoče, maja V nedeljo je bila v Hočah v prostorih Pri-stanikove gostilne skupščina omladinske Ju-goslovenske nacionalne stranke za srez Maribor desni breg. Kljub deževju se je udeležilo skupščine okoli 80 omladincev iz raznih občin sreza, kar je dokaz, kako zvesto se je mladina oprijela svojega gibanja. Skupščini so prisostvovali tudi nekateri starejši somišljeniki. Skupščino je vodil predsednik g. Filip Primec. Njegovo poročilo je dopolnil tajnik g Mirko Primec. Blagajniško poročilo je podal g. Vili Belšak, nato pa je predlagal v imenu preglednega odbora g. Dimitrij Kristl razrešnico celotnemu odboru. Pri volitvah je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika g. Filip Primec. Na koncu sta govorila odposlanca banovinskega omladinskega odbora. Tajnik g. Andrej Uršič je prikazal razvoj naše notranje politike v zadnjem času in naglasil, da uravnava Jugoslovenska nacionalna stranka svoje delovanje z vidika vrhovnih nacionalnih in državnih koristi. O socialno-gospodar-skem programu stranke je govoril g. inž. Boris Sancin in poudarjal življensko navezanost Slovencev na Jugoslavijo. Oba poročevalca sta bila za svoja izvajanja deležna velikega odobravanja. Smrt ped lokomotivo Jesenice, maja Te dni se je v jeseniški železarni pripetila huda nesreča. 291etni premikač France Bizjak s Hrušice je tako nesrečno padel pred lokomotivo, da so ga zaščitne naprave zgrabile, pritisnile k tlom, mu zlomile nogo in hrbtenico ter mu stisnile prsni koš. Strojevodja je takoj ustavil lokomotivo, toda bilo je že prepozno. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati Rajnki zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke, izmed katerih najstarejša hčerka šteje šele pet let. Bizjak je bil vesten delavec in spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. Krivda za nesrečo ne zadene nikogar in gre le za nesrečno na-ldjučje. Pokojnikovo truplo so pokopali na župnem pokopališču na Jesenicah. Bodi mu ohranjen lep spomin, hudo prizadetim svojcem globoko sožalje! Otroška nepremišljenost kriva smrtne nesreče Stara Oselica, maja Družina posestnika Mraka iz Stare Oseli-ce v Poljanski dolini je te dni na žalosten način izgubila gospodinjo. Mati Marija je odšla s svojo 10-letno hčerko Štefko v Trebijo v mlin. Pot je držala po hriboviti stezi, nad katero se dvigajo strme planote, kjer je pasel ovce 11-letni Ciril Jelovčan, pastirček posestnika Jožefa Šubica. Mrakova in njena hčerka sta bili zatopljeni v pogovor in nista opazili, da se je valila proti njima z brega težka skala. Na- PROPAGANDNE RAZGLEDNICA ZLETA MARIBORSKE SOKOLSKE ZUPB se dobijo v Mariboru v trgovini »O 11 m p y a«, Tyrševa ulic% v avtomatskem bifeju, Slovenska ulica, v T is kovni zadrugi, Aleksandrova ccst^ in v postajni prodajalni časopisov n« postaji, Kupujte propagandne razglednice zleta mariborske sokolske župe! ključje je hotelo, da je zadela skala 35-lerfe. no mater Marijo naravnost v glavo. Udare* je bil tako silen, da se je nesrečnica na m« stu zgrudila mrtva. Prestrašena hči je odhitela nazaj v vas in povedala, kako strašna nesreča se je bila zgodila. Mrtvo gospodinjo so nato prenesli domov. Dognali so, da je povzročil nesrečo maU Jelovčan. Otrok se je igral s tem, da j* v*» lil skale v dolino, a ni mislil, da bi mogel iti kdo po spodni poti. Pokojnica zapušča poleg moža štiri nepreskrbljene otroke. Nesrečna smrt priljubljene žene je zbudil* splošno obžalovanje. Glavna člana vrhovskih ponare jalcev se še skrivata Radeče, maja Poročali smo že, da so na Vrhovem pri Radečah delali petstotake in stotake ter Jili razpečavali po dravski banovini in v Zagrebu. Glavna člana ponarejalske družbe Majcen Franc in Grašič Anton sta pobegnila* Najbrže se skrivata pri pajdaših, katerih imena še niso znana oblastvom, in jih zalagata s ponarejenimi bankovci. Javnost obveščamo, da bo vsakdo, ki bi skrival zločinca, občutno kaznovan. Dolžnost je vsakogar, ld' bi vedel za skrivališče obeh pobeglih, da ga takoj javi najbližji orožniški postaji. Glavni ponarejevalec denarja je bil odpuščeni učitelj Mohor Vabič, ki odsedeva zdaj lSmeseč-no ječo v kaznilnici v Maribor uzaradi ponarejanja denarja. Po pismih so ugotovili, da je Majcen Jožef. posestnik na Vrhovem, začel s postopačem Žurajem Antonom že leta 1937. razmišljati, kako bi ponarejal denar. Žuraj je privedel omenjeno trojico na Vrhovo, kjefl so po dalje časa trajajočih pripravah začeli ponarejati denar. Denar za priprave je dal posestnik Majhenc Jožef. Nadalje so ugotovili. da ie pri tej družbi sodelovalo še okoli 30 ljudi, ki so že vsi v preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča. S tem v zvezi so oblastva aretirala 35-let-nega Pichlerja Franca, šoferja iz Rimskih Toplic, in 361etnes*a Hochkrauta Franca iz Podsrede pri Rajhenburgu, podzakupnika premogovnika »Sušice« v Podsredi. Oba sta osumljena, da sta vedela, da Majcen ponareja denar. Verjetno je, da sta ponarejal-sko podjetje tudi denarno podprla. Pichler si je izposodil okoli 3000 din, kar je potom dal nekemu Juriju Bogomiru, da bi ta lahko kupil premogovnik »Sušico« v Podsredi. Sama sta bila brez vsakršnega denarja in sta bržkone računala na ponarejeni denar. Oba sta bila oddana v preiskovalne zapore okrožnega sodišča v Mariboru. DRUG DRUGEGA STA VREDNA A: »Kaj počenja stari Hlačon?« B: »Že več let sedi v ječi. A: A njegov sin? B: Ga od časa do časa obišče za nekaj mescev. ZMEROM ENO Mož: »Že dva tedna imam za obed vsak dan golaž. Ali bi mi mogla vsaj enkrat skuhati kaj drugega?« Mlada žena objokanai »Ah, možiček, saj vsaik dan poskusim skuhati kaj drugega, toda zmerom na koncu nastane golaž...« sm&N n Iz naših delavskih krajev Upravna seja Narodno strokovne zveze V nedeljo, dne 5. t. m. je bila v Ljubljani upravna seja Narodne strokovne zveze. Seje bq se udeležili po večini vsi zastopniki podružnice. Seja je potekala v najlepši harmoniji, debata je bila stvarna. Zastopniki organizacij pravilno cenijo težak delavski položaj- v današnjih dneh. Iz poročil je- razvidno ogromno delo Narodne strokovne zveze, njeno veliko prizadevanje za izboljšanje socialnega in gmotnega delavskega položaja. NSZ je posvečala tudi največjo pažnjo mezdnim gibanjem, ker se je zavedala, da je najprvo treba delavstvu in malemu človeku pomagati z gospodarskega in socialnega stališča, da se mu urede življenjske razmere. NSZ je posvečala tudi veliko pažnjo kulturnemu in prosvetnemu delu in je v ta namen priredila več predavanj, akademij in strokovne tečaje. V tretji vrsti pa je posvečala NSZ veliko pažnjo socialno politični- zaščiti- zakonodaje in je bila prav na tem polju zelo iniciativna. Pri vseh mezdnih gibanjih, pri katerih je NSZ' sodelovala, je bil vedno dosežen uspeh, če ne absoluten, pa- vsaj delen, tako da je delavstvo od vsakega mezdnega gibanja imelo. nekaj koristil Pri vseh teh gibanjih je NSZ vedno pravilno zastopala delavske interese, včasih celo tako, da so ji. ostale organizacije- očitale- preveliko radikalnost. Prav iz tega je razvidno, da gre NSZ po pr.avi poti in da hoče resnično izboljšati delavski položaj; Odnos med podružnicami- in centralo je prisrčen in vlada največje soglasje kar je bilo posebno razvidno iz poročil funkcionarjev posameznih podružnic. NSZ je trdna in enotna in pripravljena za najostrejše akcije, ki bodo izvedene v korist in prospeh vsega narodnega delavstva in nameščenstva. Upravni odbor smatra, da je prav v današnjih izredno težkih časih nujno potrebno v vseh vprašanjih, ki se tičejo delavstva, enotnega sodelovanja vseh strokovnih organizacij. Kajti NSZ se zaveda, da ločeni nastopi delavstva v obratih ali strokah, kakor tudi preveč izrazito poudarjanje diferenc med posameznimi pokreti s kulturnega gledišča delavstvu nikakor ne morejo Biti v prid. Ker se NSZ tega> prav dobro zaveda, bo tudi v? bodoče; kakor do sedaj-, delovala pri vseh mezdnih gibanjih in drugih gocialno-politič-nihi akcijah z vsemi, da se tako ne bo slabila obrambna in udarna moč vsega delavstva. Upravni odbor je sklenil, da naj- se v najkrajšem času. priredi: posebno manifestacij-skscr/ zborovanje narodnega d^avstva v bivši mariborski oblasti', drugo pa v bivši ljub^-ljanski oblasti; Nadalje, da. prirejajo vse podružnice izlete v svojo bližnjo' okolico- ter skušajo dobiti: na ta način tudi stik z ostalini narodnim delavstvom. NSZ, b«> po vsehi večjih krajih skušala priredita protidraglnjske shode;, na katerih: se bo razpravljaj težak delavski položaj) z ozirom na porast: draginje. Upravni odbor je pooblastil izvrševalni odbor, da prouči in pripravi) vse potrebno za> ustanovitev kreditne zadruge NSZ. Vsem članom NSZ Vsem članom NSZ vljudno naznanjamo,, da bo uprava v smislu sklepa seje upravnega odbor* NSZ z dne 5» maja t. K- s- prihodnjo-številko- ustavila list vsakomur, kdor je v zaostanku s članarino1 Se za prvo- četrtletje. članarina je enotna, ter je list za vse člane NSZ obvezen, tako se glasi sklep zadnjega dtelegacijskega zbora NSZ. flfe kršite tega sklepa in ne tolmačite ga napačno. Ponos in ljubezen do- svojega vodilnega strokovnega in narodnega glasila vseli članov naj povzročita, da pravočasno vsi' za-ostankarji članarino- poravnajo. Uprava konzorcija Nove PravdV-. Jesenice Skladnični zdravnik gospod doktor Jože Hafner je obolel; računati je treba, da bo njegova odsotnost trajala nekaj tednov. Njegov službeni delokrog je za ta čas prevzel g. dr. Milan Čeh, ki bo ordiniral za zavarovane člane v bolnici vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 8. do 12. Zdravljenje družinskih članov v okolišu, ki je bil dodeljen g. dr. Milanu Čehu, prevzame začasno g. dr. Avguštin Tancar, ki bo ordiniral v bolnici, vsak dan — izvzemši sobote, nedelje in praznike — od 14 do 16., izven tega časa pa v primerih nujne potrebe v svoji ordinaciji na JeseniGah. G. dr. Bartol Keržan bo ordiniral tudi nadalje vsak dan — izvzemši sobote, nedelje in praznikov — od 14 ure dalje- za družinske člane svojega okoliša v bolniGi, izven tega časa pa v primerih nujne potrebe v svoji ordinaciji na Jesenicah. Za mesec maj 1940. je- odrejen sledeči vrstni red zdravniške službe ob neeteljah in praznikih, ki velja za vse družinske' člane in zavarovane člarre Bratovske skladnice- brez- razlike na njih bivališče; irr sicer: 12. maja g: dV. Tancar Avguštin-; 13. mara- g-, dr. Tancar Avguštin; 19. maja. g. dr: Keržan B&rtol; 23. in 26. maja g: dr. Čeh Milan. Jesenice- Javornik. Praznovanje 1-. majaš Tudi letos je počivalo na darr 1-. maja« delo skoraj v vseh- obratih KID, razen tom; kjer je delo neprekinjeno ali pa so se vršilh popravila. Nekateri obrtni lokali so- bili zaprti; Delavstvo se je pripravilo za- izlete, le- žal, da je ves dan deževalo, tako da je bite ne-*-mogoče izvršiti predvideni izlet narodnega delavstva. Društveni prostori pa so bili ves dan oblegani in so bile tam razna debate, o položaju delavstva, ki prav v današnjih časih s skrbjo- gleda v bodočnost. Padlai je tudi kritika o neizplačani draginiski dokladi, ki bi jo morali dobiti po pogodhi izplačano že 30, aprila. Na dan P. maja je bilo načetih precejšnje število vprašanj; ki se tičejo težkoč delavstva. Pri spremembah je delavstvo prizadeto in marsikateri prihajajo sedaj do zaključka* da se morajo vsa taka vprašanja res reševati-sporazumno s stanovsko zavednostjo delavstva in po moči njihove organizacije. NSZ proglaša tudi letos mesec maj kot mesec propagande in je zato dolžnost! vseh tovarišev, da delujejo na pridobivanju* novih, članov NSZ in naročnikov »Nove Pravde«. Tako ojačena NSZ bo prihodnje leto lahka podala obračun o svojem pozitivnem, delu. V nedeljo 5. maja je priredila »Zveza narodnih žena in deklet« materinsko proslavo, Sokolska dvorana je bila pofno zasedena in so sodelovali na proslavi mladinski tamburaški zbor ZNŽD, harmonikarji pod- vodstvom g. Kleča, tamburaški zbor NSZ ojačen' t vio- i linisti in pevsko društvo »Sava««. Tako je bil-! program vsestransko izpopolnjen-. Lep- gan»-, ljiv nagovor o materinstvu je imel* g. Gorazd' j ter je bila marsikatera mati do soliz ganjena, ! kakor tudi ostali navzoči. Dijak što-avs je deklamiral R. Maistrov »Za sinom«. Ves program je bil nad vse pričakovanje pester in so bili vsi posetnikri zelo zadovoljni. Iz vsega nastopa je bilo tudi razvidno delovanje posameznih narodnih delavskih društev. Starši so lahko ponosni, ko-se njihova mladina vzgaja in usposablja za samostojno življenje v takih prosvetnih ih kulturnih društvih. Pri prireditvi smo pogrešali one, ki bi se morali za mladinske in delavske nastope kot odgovarjajoči funkcionarji' po- raznih društvih in organizacijah nekoliko bolj’ zanimati. Želimo- skupnega in- enotnega sodelovanja v vseh nacionalnih pokretih; zato abstinenca najrazličnejših društvenih funkcionarjev v raznih društvih ni priporočljiva. Prireditev je tudi v gmotnem oziru lepo uspela in bo služil čisti dohodek kot podpora bednim materam. Podružnica NSZ na Jesenicah bo imela v; petek 10. maja ob 7. zvečer sejo organizacijskih zaupnikov v članski sobL Vse zaupnike vahimo in pozivamo, da se te seje sigurno udeleže in na ta način pokažejo popolno razumevanje za funkcije, kL so jim zaupane. Pridite gotov.o in točno! Odbor. Mežica Na praznik, dne 2. maja je priredila naša podružnica svoj prvi pešizlet na Sv. Danijel. Kljub slabemu, vremenu se nas je zbralo lepo število v domu »Kola jugoslovanskih sester«. Tukaj smo se prav prijetno počutili, po domače pokramljali med' sehoj ter se veselili v prosti naravi. Naši tovariši so nam delali kratek čas z igranjem poskočnih, komadov in bomo pod prijetnim vtisom prebitih. ur priredili prihodnji mesec drugi pešizlet, na katerega opozarjamo že danes vse naše tovariše in ljubitelje prirode. »Kolu- jugoslovanskih sester« se s tem iskreno zahvaljujemo za vso naklonjenost in pomoč! Naša podružnica bo priredila 19. j.unija letos veliko nagradno kegljanje, na katero opozarjamo- že danes vse tovariše in prijatelje. Ker bodo dobitki lepi in praktični-, pričakujemo številne udeležbe od vseh prijateljev kegljanja. Žiri' 2e zadnjič, smo poročali pod rubriko »Mezdna gibanja« o vlogah, ki smo jih poslali na vsa podjetja čevljarske stroke v Zi-reh. Na te odgovore nam je do sedaj že odgovorilo podjetje Anton Gantar. V odgovoru nam. sporoča, da bo svojim delavcem s 1. aprilom t. L ponovno povišalo delavske mezde za 5 odst., tako da znaša sedaj doplačilo na sestavljeni cenik 1.5 odst. Upamo, da bodo tudi ostali storili enako in da bo delavstvo tudi v ostalih obratih prejelo ta povišek. ČStisgte trt pripsvtsčafte- „mWO PKAVD0“l Medvode V nedeljo, dne 12. t. m. proslavi naša agilna podružnica v Medvodah na slovesen način ISIetni: obstoj, podružniae. Nat ta; dan bo podružnica priredila akademijo- tj razvitjem prapora. Ze sedaj' opozarjamo vse hližnje podruž-niae, da se prav. gotova udeleže te proslave po svojem članstvu. ZTačetek akademije boah pol 4 popoldne v Sokolskem, domu. Spored akademije bo prav zanimiv in bo nudil-: J vsem navzočim poseben, užitek. Pted; akademijo pa. si bodo vsi tovariši iz ostalih krajev lahko ogledali papirnico v Gbričanaht ker je Izvrševalni odbor v tem smislu prosil predsedstvo- za dovoljenje. PO izvršeni’ akademiji bo družabni večer. Vse naročnike vljudno, prosimo, da pravočasno poravnajo zaostalo naročnin« in; s temi pokažejo, da znajo ceniti stremljenja narodnih delavcev za socialni in kulturni napredek naroda. Uprava bo primorana list ustaviti vsem« ki. v mescu maju ne ictpolnijo svojih obveznostih Konzorcij NOVE PSAVDf- Alkohol zastruplja naš narod G. Vojko Jagodič je zbral podatke o uživanju aikohola v Sloveniji in nam S številkami pokazal, kako strahotno je pijančevanje ukoreninjeno v našem narodu in kako zelo že propada naš narod. Iz Jagodičevih številk povzemamo nastopne vrste: Vinogradov imamo v Sloveniji okoli 25. 'tisoč hektarov. Z žlahtno trto je zasajenih okoli 23.000, s samorodnicami pa okoli 2000 hektarov. Vina smo pridelali leta 1937. okoli 500 tisoč hektolitrov. Vinogradi zavzemajo 3°/o površine Slovenije. Največ jo zavzemajo vinogradi v okrajih Mariboru levem bregu, Brežicah, Ljutomeru, Krškem, Ptuju in Šmarju. Sadovnjaki zavzemajo 21.000 ha. Povprečni pridelek jabolk je okoli 250.000, češpelj 32.000, sliv 27.000, hrušk 100 tisoč metrskih stotov. Če upoštevamo, da sta prodaja in izvoz grozdja in sadja kakor tudi vina in žganja zelo majhna, je sklepati, da se večina pridelanih alkoholnih pijač popije doma, bodisi v kraju, kjer se pridela ali pa v bližnjih krajih. Pri tem ni upoštevan uvoz tujih .vin kakor tudi ne suhih smokev za kuhanje žganja. Povprečno pride na enega prebivalca v Sloveniji 50 litrov vina in po mnenju gospodarskih strokovnjakov 35 litrov žganja. Zanima nas vprašanje, koliko otrok in mladostnikov (do 18 let) uživa alkoholne pijače, pri zadevnem raziskovanju sem zajel 192.611 Učencev in učenk ljudskih, srednjih in meščanskih šol. Izmed teh je uživalo alkoholne pijače 129 061 ali 67 odstotkov. Ako razdelimo Slovenijo glede na površino vinogradov v tri skupine, in so v prvi Skupini nevinorodni kraji, v drugi skupini Jeraji, ki imajo manj kakor 3 odstotke površine posajene z vinogradi, in v tretji skupini kraji, ki imajo nad tri odstotke površine posajene z vinogradi, se izkaže, da je uživanje alkohola med ljudskošolsko mladino razširjeno takole: V prvi skupini je 39.92 odstotka, V drugi skupini 60 25 odstotka in v tretji Skupini 85.65 odstotka alkohol uživajoče mladine. Največja je razširjenost uživanja alko- hola med mladino v vaseh, najmanjša v mestih. Če vzamemo mejo od Strojne v dravograjskem okraju vzdolž vse nemške in madžarske soseščine do Pinc v lendavskem okraju, meji na Nemčijo in Madžarsko 56 naših šolskih okolišev. Med 10.614 otroki teh ljudskih šol je bilo pivcev 7410 ali 70 odstotkov. So pa vmes vasi, v katerih pijejo redno vsi otroci vino ali žganje vsak dan, kakor na primer v Genterovcih, Motvarjevcih, Pincah, Domanjševcih. Najslabše je ob državni meji lendavskega okraja, kjer pije redno vsak peti otrok. Med nosečimi materami je pri Slovencih uživanje alkoholnih pijač zelo razširjeno, kar je v skladu s praznoverjem, da bo otrok lepši, čim več bo mati popila med nosečnostjo vina in žganja. Med 744 raziskanimi kraji je bilo 471 ali 64.34 odstotka takih, v katerih je razširjeno uživanje alkohola med nosečimi materami. Ce jih razdelimo po prej omenjenih skupinah, pije v prvi skupini vsaka tretja, v drugi skupini vsaka druga, v tretji skupini pa vse noseče matere. Navada dajanja alkoholne pijače dojenčkom je razširjena med omenjenimi kraji v 259 krajih (34.77 odstotka), m sicer dobi alkoholne pijače v prvi skupini vsak deveti, v drugi vsak peti in v tretji vsak drugi dojenček. Uživanja alkoholnih pijač med šoli odraslo mladino ni bilo opaziti v 84 krajih (11 odstotkov). Alkohol je uživala šoli odrasla mladina ob raznih prilikah v 216 Krajih (29 odstotkov), pogosteje in redno pa ga je uživala v 444 krajih (59 odstotkov). Med šoli odraslo mladino imamo torej samo 12 odstotkov takih, ki ne pijejo alkoholskega strupa. Najpogostejši in najvidnejši znaki vpliva alkohola na mladino so zaostajanje v šolskem napredovanju, manjnadarjenost, nravnostna pokvarjenost, telesna bolehnost in bolezni. Manjnadarjenih otrok, namreč takih, ki po mnenju učiteljev v razredu ne morejo napredovati ali napredujejo z največjo težavo, je bilo 22.091 ali 12.94 odstotka: med njimi so v večini dečki. Sporedno z razširjenostjo uživanja alkoholnih pijač med mladino rase tudi odstotek manjnadarjenih in je v prvi skupini manjnadarjen vsak 12. deček in vsaka 20. deklica, v drugi skupini vsak 7. deček in vsaka 12. deklica, v tretji skupini pa vsak 5. deček in vsaka 7. deklica. Če primerjamo odstotek razširjenosti uživanja alkoholnih pijač med ljudskošolsko mladino in odstotek otrok, ki redno uživajo alkoholne pijače, z odstotkom manjnadarjenih, vidimo, da rase odstotek razširjenosti uživanja alkoholnih pijač sporedno z odstot-. kom manjnadarjenih Ta sporednost nam nudi nesporen dokaz, da moramo, kadar govorimo o vzrokih manjnadarjenosti, upoštevati kot glavni vzrok uživanje alkoholne pi-jače. V že omenjenih obmejnih šolskih okoliših je odstotek manjnadarjenih 17.38, kar pomeni, da je vsak 5. do 6. otrok manjnadarjen. Najslabše je v okoliših Apačah, Gornji Radgoni, Slatini Radencih in Stogovcih, kjer je odstotek manjnadarjenih 24.56, kar znači, da je v teh okoliših manjnadarjen vsak 4. otrok. Nravnostno pokvarjenih otrok, namreč takih, pri katerih se kaže pokvarjenost v nenravnih dejanjih, preklinjanju, potepanju, delomrznosti, trpinčenju živali, nespoštovanju staršev, laži. tatvinah in podobnem, je bilo 107. in sicer 1193 dečkov in 514 deklic. V prvi skupini je bilo od teh 0.67 odstotka, v drugi skupini 0.90 odstotka, v tretji skupini pa 1.55 odstotka. V krajih, kjer se prideluje vino, pijejo ljudje največ jeseni in pozimi. Glede vprašanja. kako se kaže vpliv alkohola že na samo spočetje otroka, se je ugotovilo tole: Odstotek spočetij prične rasti v oktobru in rase stalno do februarja. Po tem je sklepati, da oploditve začno rasti s trgatvijo in rasto do pusta. V skladu s temi ugotovitvami kažejo podatki da rase število rojstev od junija do novembra. Jeseni in pozimi, ko se pri nas največ pije. se spočne polovica vseh otrok. Te navedbe g. Jagodiča kličejo po pomoči. Mora se nekaj storiti, da ne bo naš narod dokončno utonil v alkoholski poplavi. LJUBLJANA 1 od 12. do 19. maja Nedelja, 12. maja: 8.00: Solistični koncert: trobenta (Bojan Kuhar) in klavir prof. Pa-Vcl Šivic, vmes plošče. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve, 10.15: Verski govor (dr. Gvido Rant). 10.30: Vsakega malo (plošče), i 1.15: Godalni kvartet s kitaro (Ornikova, Marin, prof. Ivančič, prof. Šedlbauer in Prek). 12.00: Godbe na pihala (plošče). 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koncert opernih napevov (Ksenija Vidalijeva, Mila Ko-'gejeva in radijski orkester). 16.30: Pol ure za dijake. 17 00: Kmetijsko predavanje: Delo banovinskega odbora za propagando gozdarstva (inž. Sevnik Franjo). 17.30: Vesel 'domači koncert (radijski orkester). 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve. 18.40: Pomladni izlet (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Lepota naše-jga govora (Veljko Petrovič iz Beograda). 3*0.40: Objave. 20.00- Koncert vojaške godbe. 21.30: Zborovske pesmi (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester). Ponedeljek, 13. maja: 9.00: Napovedi. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. '9.45: Verski govor (prior Učak). 10.00: Praznični koncert radijskega orkestra. 11.30: Balalajke igrajo (plošče). 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli kvartet in Tone Petrovčič s spremljevanjem harmonike (Stan- ko). 17.00: Kmetijska ura: Poletna dela v vinarstvu (Kuret Vladimir) 17 30' Kvartet sester Stritarjevih (s spremljevanjem klavirja) in Cimermanov kvartet. 19 00: Nano-vedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura: O Marijanu pri Splitu (Antun Nizeteo iz Zagreba). 19.40: Objave. 20.00: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. 20.45: Češka glasba (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za zabavo (plošče). Torek, 14. maja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 11.00: Šolska ura: Življenje v Črni Reki in okoliških vaseh v minilih časih (Mirko Demšar). 12.00: Jugoslovenski pevci in pevke (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Poročila. 18.00: Vesel drobiž (plošče). 18.40: Vpliv alkohola na mlado duševnost (dr. Stanko Gogala). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Prvi Slovan v Vojvodini (prof. Kosta Kovačevič iz Beograda). 19.40: Objave. 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20.00: Koncert slovenske glasbe (radijski komorni zbor in pomnoženi radijski orkester, solisti: Sokova, Rudolfova, Jarc in Petrovčič, dirigent Šijanec). 21.30: Vaški umetniki (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citre bo igral Hebein Marijan. Sreda, 15. maja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele 42.00: Veseli bratci (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Okrogli slovenski napevi (plošče). 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: Cesto delamo (reportaža). 18.40: Danska (dr. Božo Škerlj). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Branislav Nušič na zagrebškem odru (Kosta Domaze-tovič iz Zagreba). 19.40: Objave. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v prvem odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v drugem odmoru napovedi, poročila) Četrtek, 16. maja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12 00: V modernem ritmu (plošče). 12.30: Poročila objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli godci. 14 00: Poročila. 18.00: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Predavanje ministra za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Pesmice za ples: Jožek in Ježek. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih bo igral radijski orkester. Petek, 17. maja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Svetinj (izvajajo učenci in učenke ljudske šole). 12: Iz narodne zakladnice (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Poročila. 14.10: Tedenski pregled Tujskopro-metne zveze. 18.00: Zenska ura: Okrasni vrtovi (Grasselijeva Katarina). 18.20: Bizet: L’ Arlesienne, suita (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napoved, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Slovenska dramatika v preteklosti in sedanjosti (Božidar Borko, urednik iz Ljubljane). i9.40: Objave. 19.50: Kotiček SPD: Pomladne planinske ture (inšpektor Josip Wester). 20.00: Plesni zvoki (plošče). 20.30: Večer skladb Škerjanca in Tomca (sodelovali bodo Tončka Maroltova, prof. Pavel Šivic in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Duet harmonik (brata Goloba). Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«; dr, Joža Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.