Štajerski dež. zbor. X. Seja 18. dec. 1873. Dež. glaTar bere pismo, t kterem dr. Heilsberg, žl. Cok in dr. Portugal izrekajo, da odložijo 8Toja mesta kot nadomestni dež. odborniki, ker so ob enim drž. poslanci in bi torej ne mogli SToje službe t dež. odboru opraTljati, kedar so na Dunaji. — Deželni glaTar hoče noTO ToliteT ob STOjem času na dneTni red postaTiti. Na Trsto pride poročilo šolskega odbora o predlogu dež. odbora zastran TraTnanja učiteljskih plač na jaTnih ljudskih šolah in zastran odpraTljenja učnine. PoročeTalec je bil dr. Srnec, ki je sklepe šol. odbora po Tsej moči branil in podpiral. — StTar je ta-le: Dež. odbor kakor tudi solski deželnega zbora nasTetujeta zarad draginje in glede na to, da mora učitelj t omiki napredoTati ter ne sme postranskih zaslužkoT iskati, posebno pa, da učitelji t druge kraje, kjer so boljše plače, ne Thajajo, da se jim plače poTišajo. — Pri tem sta si pa deželni in šolski odbor nekoliko naTskriž. Oba predlagata poTišanje letne plače za 100 gld., dež. odbor pa se drži štirih Trst plače po 800, 700, 600 in 500 gld., šolski odbor pa predlaga 4. Trsto opustiti. Vsled tega bi moralo Teč učiteljeT iz 3. t 2. in iz 2. v prTO Trsto prestopiti, kar bi — po besedah poroceTalca — znaaalo na leto kakih 10.000 gld. Te5, Trh tega ae stroaek kakih 2500 gld. za opra\rilne priklade, tako da bi odpraTljenje 4. plačne vrste deželo stalo blizo 41.000 gld. V enakej meri se naj tudi učiteljicam plače poTišajo, ob enem pa odpraTi določba §. 53. postave od 4. febr. 1870, ki učiteljicam možiti se prepoTeda. (Neki dopisnik t ,,Vatld." je k teinu opazko dodal, da bo treba, če to obTelja, brž skrbeti tudi za namestnice prihodnjim gospčm učiteljicam.) V mestjanskih solah ima Tsak stalno Tmeščeni učitelj 100 gld. Teč letne place, kakor ljudski uSitelj na istem mestu. — Glede začasnih (proTizoričnih) učiteljeT, kteri še niao potrjeni za učitelje, doToljuje dež. odbor 60—80% nagrade (remuneracije) iz okr. blagajnice; šolski odbor pa le k Tečemu 70°/0 redne plače učiteljeTe, ktera je itak poTisana. Isto Telja za podučitelje, dokler niso za učitelje potrjeni. Dež. odbor kakor tudi šolski sta slednjiS za to, da se 8 o 1 n i n a odpraTi, in da solski okraji nakladajo 10°/0na redne da^ke s prikladami Tred. Ker bi pa mesto Gradec z odpraTljeno šolnino na z g u b i bilo, mu plača dež. blagajnica tretjino šolskih stroškoT kot odškodoTanje. Naj omenimo še iz poročila dra. Srnca to, da ni v gornjem Štajerskem ne enega učitelja s plačo 4. Trste, ampak so taki le t srednji in dolenji strani dežele; t oni jih je 198, t tej pa 195. — Razun poročeTalca goTorilo je t splosni debati 12 gOTornikoT. Zmed teb je staTil Walterskirchen predlog, da se naj načrt šolskemu odboru poTrne s tem, da ga predela na podlagi načela, da prevzame d e ž e 1 n a blagajnica plačeTanje učiteljeT, da se pa — kolikor le mogoče — okr. šolskim sTetom obrani praTica, učitelje imenoTati. — Lohninger podpira ta nasTet posebno s tem, da se tako daTek med vse enakomerno razdeli, da torej tudi graakemu mestu Teč plačeTati ne bo treba kot sedaj; da posamesnim okrajem preTeč prizadeTalo ne bo ter bodo zmogli še drugih stroškoT, ki bodo potrebni, če se hočejo poTsod šole ustanoTiti, kder bi imele biti. — Omenja tudi, kako težko da je, pri tem Tprašanji braniti ljudstTO z daTki preobloženo in se držati modre varčnosti, ker se od zunaj (od strani časnikarstTa) pritiskuje na poslance, ki gledajo tudi na mošnjo daTkoplačeTalceT, češ, da Tarčni poslanci OTerajo nn a p r e d e k". ,,Mi Tsi" — praTi — ,,smo brez dToma za to, da se mladež boljše Tzreja, da se tudi t nraTnem oziru na Tišjo stopinjo spravi kakor je zdaj; pa nekaj tirjajo tudi oni za se, ki morajo za stroške skrbeti, da zamorejo tudi še sami živeti." (Lohninger, ki je bil sam nekdaj učitelj, torej očitno spozna, da je pri sedanji šoli t ^nravnem oziruu mnogo mnogo želeti. To je gola resnica, kakor tudi to, da se razbrzdanost in puhlost solske mladeži ne bo odpraTila s poTisanjem učiteljskih plač.) Kar zade^a imenoTanje učiteljeT, hoče tudi Lohninger, da imajo to praTico okrajni šolski 8Teti, in da bi se to t postaTi zatrdilo. Konr. S e i d 1 je tudi hotel, da o njem poročilo goTori ter je predlagal, da naj gre načrt nazaj t solski odbor, ki naj — dve postaTi izdela, o poTišanji plač in odpraTljenji učnine. — Mariborski Reuter slednjič je staTil posebne predloge, ki se opirajo na one dež. odbora glede četerte Trste učiteljskih plač. Pri glasoTanju dolgotrajne seje p a d e predlog WalterskirchnoT z 32 proti 23 glasoTom, ž njiin je bil pokopan tudi SeidlnOT predlog, obTelja torej predlog šolskega odbora, kijese le t prihodnji seji t posebni pretres prišel. — V imenu konserTatiTne stranke izreče grof Platz, da se drži tega, kar je lani t 13. seji izrekla, da je namrec" proti odpraTljenju ucnine zarad tega, ker zgubijo srenje, ki učitelje Tzdržujejo, praTico jih imenoTati. Ce se pa konserTatiTna stranka posTetoTanja in sklepanja t tej stTari Tdeleži, stori to le zato, da — ako mogoče — zabrani, da se ljudem že sicer Tisoki daTki ne pomnožijo se bolj. - Ker smo brali Tse goTore v tej seji, naj poTemo, kakošen Ttis da so na nas napraTili. Vsi goTorniki razen grofa Platza stoje na liberalnem stališču, da si ne sme učitelj postranskega zaslužka iskati pri — cerkvenih opiaTilih (dr. Srnec celo graja, da so nekteri učitelji organisti!) Ker pa te cerkTene službe precej donašajo, kruba in Tina dajejo, Trh tega še na premnogih krajih učiteljem zemljišča prepuščajo, da si doma kaj pridelajo, je zguba teh dohodkoT za učitelje praT občutljiTa. Liberalni poslanci pabočejoTsepo — Tišjih da^kih poraTnati, in to podžiga financarje LohningerjeTe Trste, da t pošteT jemljejo mošnje daTkoplačeTalceT ter skušajo, kjer se le da, šteTilke liberalceT znižati. Liberalizem Tseh je pa kriT, da učitelji kljubu ZTišanim plačam težko shajajo, ker nimajo nič doma, marTeč morajo Tse kupOTati; kmetom pa daTki t gotoTini Tedno bolj naraščajo. In tako ne zadoToli liberalizem — nikomur! XI. S e j a 19. dec. 1873. NadaljeTanje obraTnaTe o poTišanji učiteljskih plač. Lobninger predlaga, da naj Telja poTišanje plae po četerih Trstah: 800, 700, 600 in 500 gld. po nasTetu deželnega odbora. R e u t e r zagOTarja stoj posredoTalni predlog, ki se od prejanjega v tem loči, da daje učiteljem 4. Trste 50 gld. Teč\ — Zopet goTori mnogo goTornikoT in poročeTalec dr. Srnec ima praT hudo stanje, da predloge odboroTe proti nasprotnikom brani. Pred glasoTanjem zahteTa baron Rast, da se po imenih glasuje, kar se tudi zgodi. Najpred pride do glasoTanja predlog š o 1skega odbora (glej prejšnjo sejo), kteri s 40 proti 14 glasom p a d e. Zanj so glasoTali: žl. Karajan, Tseučiliščni rektor, dr. Boesa, B r a n ds t e 11 e r, dr. D o m i n k u š, žl. Hammer-Purgstall, dr. Lipp, žl. Miller, Pauer, baron Rast, Seidl, dr. Srnec, žl. Wasbington, Wretschko, dr. Vošnjak. — Nasproti so glaeoTali razun nemških konserTatiTnih in drugih poslanceT tudi Herman, Janežič, dr. Nekerman, minister Stremayr itd. Potem pride na glasoTanje predlog ReuterjeT, za kterega je po imenu glasoTalo 53 poslanC6T, edini žl. Gudenus je glasoval nasproti. — To je bila majbna demonštracija proti ,,mladim" šolskega odbora, v finančnem ozivu ni razloček Telik. Po ReuterjeTem predlogu znašajo stroški poTišanih plač 747.750 gld., t tem ko je dež. odbor predlagal 739.860 gld., aolski odbor pa 747.800 gld. — ZahteTa torej za kakih 8000 gld. Teč, kakor dež. odbor, in skoro enoliko kot sol. odbor. Prihranilo se bo pa nekoliko, ker je sprejet bil tudi ReuterjeT predlog, da se zboljšanje plač začenja še le s 1. majem t. 1. in ne z noTim letom, kakor je Lobninger predlagal. — Učitelji t G r a d c i imajo po 900 gld. Sklenjeno je tudi bilo, da se razTrstiteT učiteljeT t 4 Trste oziroma z Gradcem t 5 Trst, premeniti le zamore po dež. šolskem STetu t porazumljenji z deželnim odborom. Pii opraTilnih dokladah, o kterib goTori člen II. po načrtu šol. odbora, predlaga Reuter t soglasji s potrjenim njegoTim I. členom, da se poTzamejo tudi naducitelji četrte plačne Trste, kar tudi obvelja; drugi člen se toraj glasi: ,,Ravnatelju ali nadučitelju pristoja opraTilna doklada, kitera znaša za ravnatelja 200 gld., za nadučitelje pa v Gradci in za one, ki stoje v 1. ia 2. plačni vrsti, 100 gld., t šolah 3. in 4. plačne Trste pa 50 gld., ki se kakor letnina prejemajo. Pri členih III. in IV. obTeljajo predlogi šol. odbora, da imajo namreč stalni učitelji na meščanskih šolab po iOO gld. Teč kakor učitelji ljudskih šol na istem mestu, in da p r o t i z o r i 6 n i u č itelji dobiTajo iz okr. blagajnice nagrade od 60— 70% redne učiteljske plače, doklor niso kot redni učitelji potrjeni. Pri V. členu, ki goTori o plači p o d u č iteljev, ki so definitivno vmeačeni, in kterim je sol. odbor odločil bil 70% redne učiteljske plaee, je predlagal Remschmidt 80%, kar je po precej dolgi debati obTeljalo. Druga 2 odstaTka, govoreča o podučiteljih, ki še niso skušnje napravili, kterim gre nagrade 60% redne učiteljske plače, in da se smejo oni, ki skuanje napra*" Tijo, za isto mesto imenoTati, brez da se služba razpiše, obveljata po predlogih šol. odbora. Potidi se slednjič tudi VI. clen glede u 6 iteljic, kterim se zboljša plača t isti razmeri kakor učiteljem, ter se jim tudi — možiti doToli. "VVretschko je bil proti temu, pa ni zmagal; tega mu pa gospodičine alj prihodnje gospe učiteljice ne smejo zameriti, ker jim je dobro hotel; če bodo pa s r e č n e gospe, bo tudi "VVretschko Tesel, ker je ,,golant" gospod, le s SloTenci malo grobiansko dela.