PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevmk
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 25 (13.256)
Trst, torek, 31. januarja 1989
Jugoslovanski komunisti iščejo izhod iz krize
Pomirjujoče uvodno poročilo predsednika CK ZKJ Šuvarja
Kritično ocenil težnje v Sloveniji in v Srbiji - Iz razprave pa je jasno izhajalo, da sta se formirala dva bloka, le Bosna in Hercegovina skuša poiskati srednjo pot - Predstavnik JLA je zagotovil budnost armade, a se je ogradil od izjav raznih upokojenih oficirjev
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA Včeraj se je v veliki dvorani jugoslovanskega parlamenta v Beogradu začela 20. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem redu so politično stanje v državi, odnosi v jugoslovanski partiji in odgovornost centralnega komiteja in njegovega predsedstva.
Seja je bila napovedana kot veliki spopad med predsednikom jugoslovanskih komunistov Stipetom Šuvarjem in predsednikom srbskih komunistov Slobodanom Miloševičem. Prvi, ki je bil na čelno mesto v jugoslovanski partiji izvoljen prav z glasovi iz Srbije, je bil zadnje dneve ostro napaden v srbskem tisku. Zahtevan pa je bil tudi njegov odstop.
Vendar pa včerajšnji dan ni pokazal nikakršnih znamenj resnega obračunavanja, temveč je potekal povsem po ustaljenih tirnicah zasedanj centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Samo k prvi točki dnevnega reda se je prijavilo 45 razpravljalcev, do sinočnjega konca zasedanja pa jih je do besede prišlo 25. Seja se danes nadaljuje.
Že uvodni nastop predsednika jugoslovanskih komunistov Stipeta Suvarja je bil precej spravljiv. Sporočeno je bilo, da je predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije na predsinočnji seji uvodni referat predsednika obravnavalo in gapodprlo.
Predsednik Suvar je nakazal linijo, po kateri je potem sledila razprava. Najprej je okrcal Slovenijo: »V zadnjem času so se začeli pri nas pojavljati razni odbori, združenja in zveze, ki bi se radi razvili v stranke, nekateri med njimi pa že nočejo vstopiti v socialistično zvezo. Moramo biti odprti do demokratičnega razpoloženja ljudi, pa tudi do njihovih teženj po organiziranju na temeljih političenga pluralizma v mejah ustave, in tudi zelo strogi do sil, ki ne samo da si v tej državi ne želijo več socializma, temveč si ga sploh ne želijo, ne želijo nasploh, Zvezo komunistov Jugoslavije pa bi radi umaknili z zgodovinske in družbene scene,« je rekel, kasneje pa kot osnovni problem postavil: »Socialistični politični pluralizem kot predpostavka socializma ali neostalinizem - to sta alternativi,« s čemer je požugal Srbiji. Tako je za nepravilna postavil oba ekstrema in za pravo pot nakazal tisto v sredini.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik CK ZKJ Stipe Šuvar

Na Poljskem umrl duhovnik Solidarnosti
VARŠAVA — Včeraj zjutraj so v župnišču Brezmadežnega srca v Bialys-toku na severovzhodu Poljske našli mrtvega 31-letnega duhovnika Stanis-lawa Suchowoleca. Po prvih izsledkih kaže, da se je duhovnik zadušil z dimom, ki je nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi. Ob dohovni-ku je ležal njegov pes, ki je tudi poginil. Truplo je okrog 5. ure našla snažilka, ki je opazila, da se iz župnišča sproža gost oblak dima. Stalislavv Suc-hovvolec je bil poznan tudi kot privrženec poljskega neodvisnega sindikata Solidarnost. Preiskovalci zaenkrat izključujejo katerikoli povezavo med smrtjo duhovnika iz Bialystoka z ubojem duhovnika Stefana Niedzielaka v župnišču sv. Boromeja v Varšavi.
Na Poljskem pa največ pozornosti posvečajo pripravi tolikokrat napovedane, obljubljene, a vselej odložene okrogle mize med vsemi poljskimi družbenimi silami. Na okrogli mizi, ki se bo pričela v-ponedeljek, 6. februarja, naj bi postavili temelje za rešitev hude družbene in gospodarske krize v državi. Srečanje bo imelo toliko večji pomen, ker je centralni komite poljske komunistične partije prejšnji teden nedvoumno priznal pravico do sindikalnega pluralizma in torej do obstoja in delovanja Solidarnosti. Okrogla miza se bo predvidoma odvijala v zgradbi ministrskega sveta, v strogem središču Varšave.
Predsednik Šinigoj prejel italijansko visoko odlikovanje
BEOGRAD Na sprejemu v italijanskem veleposlaništvu je minister Andreotti odlikoval predsednika slovenskega izvršnega sveta Dušana Šinigoja za zasluge pri obmejnem sodelovanju in pri delu v skupnosti Alpe-Jadran z naj višjim italijanskim odlikovanjem, z redom »viteza velikega križa«.
Ob tej priložnosti je minister Andreotti sprejel delegacijo italijanske skupnosti, ki so jo vodili predsednik Silvano Sau, v njej pa sta še sodelovala Ezio Mestrovich in Leo Fusilli. Govorili so o načelnih vprašanjih manjšinske zaščite, nato pa tudi o konkretni pomoči italijanski manjšini, o dveh projektih italijanske skupnosti, ki sta vključena v program memoranduma Goria-Mikulič in o sodelovanju z deželo Venelo.
Na sprejemu je bil prisoten tudi predsednik dežele Veneto Carlo Ber-nini, ki je govoril dobro uro in pol s predsednikom srbskega izvršnega sveta Desimirjem Jeftičem. Povabil ga je na obisk in predlagal, da tudi socialistična republika Srbija sodeluje v okviru skupnosti evropskih dežel. Predsednik Jeftič je vabilo sprejel. B. S.
Ob poudarjanju vloge Jugoslavije v Evropi in v gibanju neuvrščenih
Minister Andreotti vsestransko podprl jugoslovansko iskanje izhoda iz krize
BEOGRAD — Iz naših pogledov na Jugoslavijo se nam zdita izjemno pomembni dve zadevi: njena neuvrščena politika in njena enotnost, je izjavil italijanski zunanji minister Giulio Andreotti, ki se na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja Lončarja mudi na prijateljskem in uradnem obisku v Jugoslaviji.
Zunanja ministra sta se v pogovorih lotila vrste vprašanj, od meds-bojnega sodelovanja in odnosa med Jugoslavijo in EGS do KEVS, Balkana in Sredozemlja. Minister Andreotti je povedal, da Italija z velikim zanimanjem gleda na vodilno vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenosti. Dejal je, da v svetu, ki se hitro spreminja, tudi neuvrščeni ne morejo ostati enaki. Hkrati pa je poudaril, da obstja vloga neuvrščenih v mednarodnih zadevah izjemno pomembna.
V pogovorih o vzajemnih odnosih sta obe strani zatrdili, da so ti odno-
si prijateljski in zelo razviti. Izrazili so željo po še boljšem političnem sodelovanju, kar se bo udejanilo tudi s pomočjo pogostejših in red-nejših srečanj na visoki ravni. Po mnenju obeh strani so takšni odnosi pokazali ne le možnost razvitega sodelovanja držav z različnimi družbenimi in političnimi sistemi, temveč so tudi utrli pot razvijanju podobnih odnosov po vsej evropski celini. Sogovorniki so pozitivno ocenili posle in projekte, ki izvirajo iz doslej podpisanih pogodb in memoranduma, pri čemer so še zlasti poudarili osimske sporazume in projekt Alpe-Jadran.
Italijanskega ministra je včeraj popoldne sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič. Minister Andreotti se je poleg tega v svojem delovnem, čeprav le enodnevnem obisku srečal še z nekaterimi jugoslovanskimi predstavniki, sinoči pa se je že vrnil v Italijo, (dd)
Italijanski zunanji minister o zaščiti Slovencev v Italiji
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Včeraj popoldne se je italijanski zunanji minister Giulio Andreotti sestal s predstavniki italijanskega in jugoslovanskega tiska.
Uvodoma je Andreotti povedal, da so tudi med temi razgovori ugotovili veliko sličnost pogledov do ključnih mednarodnih vprašanj, kar je prišlo do izraza že na Dunaju, kjer sta obe državi podpirali podobna stališča glede pomiritve in razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom, glede neuvrščenih in seveda glede velikih tematik miru in splošnega sodelovanja.
Na vprašanje dopisnika Primorskega dnevnika, če so obravnavali manj-
šinsko vprašanje in torej položaj obeh manjšinskih skupnosti, kako je z globalno zaščito in na pripombo dopisnika, da slovenska manjšina ne pristaja -na ločevanje Slovencev v Italiji na več kategorij, je dal Andreotti daljši razčlenjen odgovor.
Najprej je zagovarjal svoje stališče, ki ga je dal v intervjuju Borbi, češ da obstajajo razlike med Slovenci Nadiš-kih dolin in Slovenci v Trstu in da on to ve, ker se s problemom Slovencev v Italiji ukvarja že štirideset let. Nato pa je to svoje stališče omilil, češ da so »problemi podobni in je torej tudi rešitev lahko podobna«.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ministra Ruffolo in Tognoli jutri v Milanu Onesnaženost ponovno preko mejnih vrednosti
MILAN Po kratkotrajnem izboljšanju ob koncu tedna so se stopnje onesnaženosti ozračja v Milanu včeraj vrnile na petkove vrednosti, ko je župan Pillitteri oklical preplah prve stopnje. Na nekaterih mestih je količina žveplovega in dušikovega dioksida močno presegla mejne še dopustne količine (250 mikrogramov žveplovega dioksida v kubičnem metru zraka in 200 mikrogramov dušikovega dioksida). Najvišje vrednosti so zabeležili v Viale Marche, kjer je bilo ob 10. uri dopoldne v kubičnem metru zraka 371 mikrogramov žveplovega dioksida in kar 429 mikrogramov dušikovega dioksida. Koncentracija obeh dioksidov se je v naslednjih urah še povečala. Tako so na istem mernem mestu v Viale Marche namerili 461 mikrogramov žveplovega in 459 mikrogramov dušikovega dioksida v kubičnem metru zraka. Te vrednosti sicer še niso dosegle mejnih vrednosti za preplah, ki pri žveplovem dioksidu znaša 500 mikrogramov, pri dušikovem dioksidu pa 750 mikrogramov, vendar pa se stanje v naslednjih dneh gotovo ne bo izboljšalo, saj vremenske napovedi do konca tedna ne napovedujejo nikakršnih sprememb.
O ukrepih za zmanjšanje zastrupljenosti ozračja v Milanu in okolici pa bodo jutri v lombardski prestolnici razpravljali minister za okolje Giorgio Ruffolo, minister za mestna središča Carlo Tognoli in milanski župan Pillitteri.
Na srečanju bo sodeloval tudi celotni deželni odbor Lombardije, posebno poročilo pa bo pripravila tudi skupina strokovnjakov, ki bo do srede v Milanu zbirala najrazličnejše podatke o onesnaženosti ozračja.
Na podlagi teh podatkov bodo skušali pospešiti izvajanje nekaterih ukrepov, ki so že pripravljeni za največja italijanska mesta. Ruffolo in Tognoli bosta imela ta teden še celo vrsto srečanj z župani največjih mest, kjer je položaj glede onesnaženosti ozračja podoben milanskemu.
Med sprejetimi ukrepi je posebna pozornost namenjena avtomobilskemu prometu. Pri tem naj bi upoštevali strožja merila glede izpušnih plinov, hrupa in tudi sestavin pogonskega goriva. Na jutrišnjem srečanju pa bodo govorili tudi o splošnih smernicah, ki jih bodo morale posamezne dežele upoštevati pri pripravah načrtov za sanacijo ozračja, istočasno pa naj bi tudi na ostala večja mesta v Italiji razširili alarmni sistem in pa mejne vrednosti za strupene snovi kot je to že v veljavi za Milan.
Sedanja povečana onesnaženost ozračja pa ima svojega trdnega »zaveznika« v vremenu, ki še naprej ostaja stabilno, visok zračni pritisk pa jamči, da meteorologi z gotovostjo napovedujejo nespremenjeno vreme do konca tedna.
V Miljah preprečili komisarsko upravo
MILJE — Miljsko občinsko upravo bo še dalje vodil enobravni odbor Liste Frausin, ki jo sestavljajo komunisti in neodvisni levičarji. Izvolitev odbora je za sedaj preprečila komisarsko upravo in predčasne volitve, ki pa glede na zelo zapleteno politično situacija ostajajo še vedno za vogalom. Vabilu župana Mutona se je sinoči odzvalo 15 svetovalcev Liste Frausin in proti vsakemu pričakovanju tudi edini zastopnik neofašistične stranke. Miljski občinski svet šteje danes formalno le 23 svetovalcev (7 jih je odstopilo včeraj), tako da je verjetno, da se bo Lista Frausin v roku nekaj tednov znašla dejansko sama v občinskem svetu. Tudi v tem primeru pa bo svet po zakonu lahko še dalje sklepčen.
Župan ostaja neodvisni levičar Mu-ton, za njegovega namestnika pa je bil izvoljen komunist Tremul. V občinski odbor je bil potrjen tudi Slovenec Jurij Vodopivec, ki bo vodil odborništvo za urbanistiko in javna dela. (st)
Tržaški
Kras
zajela
vrsta
požarov
NA 5. STRANI
Dva tedna pred datumom, ki ga je določila Ženevska pogodba
Umik zadnjih sovjetskih čet iz Afganistana pušča kabulsko vlado v veliki negotovosti
KABUL — Tuja veleposlaništva v Kabulu se počasi praznijo, saj je večji del diplomatskega osebja že zapustilo Afganistan, ostali pa so že določili datum odhoda. Med temi je tudi italijanski veleposlanik, ki bo Kabul zapustil predvidoma v četrtek skupaj z japonskim kolegom. Predstavniki kabulske vlade nadvse negativno ocenjujejo »diplomatski eksodus«, za katerega menijo, da je posledica zahodne psihološke propagande, še zlasti ameriške. S svoje strani pa VVashington pojasnjuje, da je zaprl svoje veleposlaništvo v Kabulu zgolj iz varnostnih razlogov.
Kabulski vladni radio že nekaj dni obvešča o položaju v vladnih vojaških vrstah, ki naj bi bile ustrezno pripravljene za morebitne napade mud-žahedinov. Obstaja namreč možnost, da se bodo odporniška gibanja spopadla z redno vojsko, vse bolj pa se vsiljuje tudi mnenje, da bodo narasli notranji spori med raznimi komponentami gverile. Bivši podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Murphy je v intervjuju za New York Times med drugim izjavil, da ne more biti optimist glede nadaljnjega razvoja v Afganistanu. Po njegovem mnenju bo prelivanje krvi po odhodu še zadnjega sovjetskega vojaka neizbežno. »Upajmo le, da bo agonija kratka,« je zaključna Murphye-va misel.
Odhajanje tujih diplomatov pa vzbuja skrb tudi v vrstah afganistanskih odpornikov. Voditelj frakcije Arakat Abdulah Amiriam zagotavlja, da ne bo nepotrebnega prelivanja krvi in tudi ne bratomornih spopadov med suniti in šiiti. »Kdor napoveduje, da se bo Kabul spremenil v drugi Saj gon, se moti,« zagotavlja Amiriam in povze-
ma, da predstavlja edino podobnost teh dveh primerov le dejstvo, da sta morali obe velesili, ZDA v Vietnamu in SZ v Afganistanu, priznati poraz. Lider frakcije Arakat pojasnjuje tudi, da politika afganistanskega odporništva ni bratomorni spopad, še najmanj pa pobijanje nedolžnega prebivalstva, saj je odporniško gibanje »že večkrat dokazalo resnost in zmernost«. Tudi pomoč, ki jo SZ nudi tik pred umikom svojih čet ne poteka tako, kot je bilo načrtovano. Po mnenju Amiria-ma je samo del hrane prispel v Kabul in druga večja mesta, tovornjaki in letala, ki dnevno prihajajo v Afganistan pa so po njegovem mnenju natovorjena s pošiljkami lažjega orožja za Nadži-bulahovo vojsko. Eden od voditeljev islamskega gibanja pa je redkim tujim novinarjem, ki jim je uspelo priti v Kabul sporočil, da se bo odporništvo borilo do zadnjega, »do zmage, dokler pro-sovjetski kabulski režim ne bo dokončno padel«.
Medtem pa sta Kabul zapustila tudi sovjetski obrambni minister Jazov in Jurij Maslikov, predsednik sovjetskega odbora za gospodarsko načrtovanje Gosplan. Po dvodnevnih pogovorih je nepričakovano odpotoval v Moskvo, prevladuje pa mnenje, da se je v Kabulu pogovarjal predvsem o zadnjih ukrepih za čimprejšnji umik sovjetskih čet. Danes in jutri, to je dobrih 15 dni pred določenim rokom, bi namreč morali odpotovati še zadnji vojaki.
Na sliki (telefoto AP): predstavnik ameriškega veleposlaništva v Kabulu odhaja, potem ko so marinsi sneli ameriško zastavo
Neonacisti v berlinskem parlamentu
BERLIN — V Zahodnem Berlinu so obnovili mestni parlament, volitve pa so doprinesle bridko presenečenje, saj je skrajna desnica (republikanci) prvič po vojni prišla v mestno skupščino in je izrinila liberalno stranko, ki ni zbrala potrebnih 5 odstotkov glasov. Zaradi tega se je že včeraj pred zgradbo berlinskega parlamenta zbralo več tisoč demonstrantov. Protestirali sp proti stranki, ki nastopa iz skrajnodes-ničarskih stališč in ki jo vodi bivši esesovski častnik Franz Scho-enhuber.
Gre sicer tudi zabeležili hud poraz krščanskih demokratov (CDU) in pomembno uveljavitev socialdemokratske stranke ter levičarske liste alternativcev in naravovarstvenikov. V novem parlamentu bosta imeli dve največji stranki (CDU in SPD) vsaka po 55 poslancev, alternativna lista 17, desnica pa 11 poslancev. Republikanska stranka bo imela v zveznem parlamentu tudi dva poslanca, saj sporazum med državami, ki formalno upravljajo Zahodni Berlin določa, da predstavnike mesta v parlament ne volijo neposredno, ampak jih stranke imajo sorazmerno s številom poslancev v mestni skupščini. Mestu se vsekakor obeta nova koalicija med socialdemokrati in alternativno listo, čeprav pogajanja nikakor ne bodo lahka.
Atentat na voditelja falangistične stranke
Zaradi eksplozije avtobombe je včeraj v Bejrutu umrlo najmanj pet ljudi, ranjenih pa je bilo 13. Atentat so neznanci pripravili za voditelja libanonske falangistične stranke Georgea Saada, ki pa je ostal nepoškodovan	(AP)
Po obsežni policijski akciji razbita mafijska organizacija
PALERMO — V obsežni policijski akciji je bil včeraj po skoraj enoinpol-letni preiskavi zadan hud udarec mafijski organizaciji, ki je bila povezana tudi s terorističnimi organizacijami skrajne desnice in še posebej z Ordine nuovo. Organizacija se je ukvarjala s trgovino z mamili, orožjem in denarjem, vpletena pa je bila tudi v velike goljufije. Preiskovalni sodnik Alba Dova iz Masse Carrare je izdal 72 zapornih nalogov, med katerimi so nekateri naslovljeni tudi na severno in južnoameriške državljane. V Palermu, Neaplju, Massi, Rimu, Savoni in Piacenzi so aretirali 37 oseb, med katerimi so znani člani palermskih mafijskih tolp Corleončanov in Minore iz Palerma in Trapanija, ki so imeli tesne povezave z znanimi predstavniki neofašističnega terorizma. Med temi je po mnenju policije najbolj znan 45-letni
Michele Cillari, ki predstavlja interese »družine« Corleončanov, na splošno pa naj bi bil eden najvidnejših pripadnikov Cose nostre.
S temi zapornimi nalogi se je v bistvu končala prva faza preiskave, ki se je začela 2. septembra 1987 v Bariju, ko so finančni stražniki zaplenili libanonsko ladjo Boustany One, ki je pod krovom prevažala skrito orožje. Le ne-
kaj dni kasneje so aretirali Alda An-ghesso, ki je bil znan zaradi svoje vpletenosti v številne temačne dogodke in domnevne povezanosti z italijansko tajno službo. Anghessa je nato preiskovalcem nudil dovolj podatkov o povezanosti mafijskih tolp s skrajno desnico pri mednarodni trgovini z mamili in orožjem.
Klobčič se je začel še hitreje odmotavati z aretacijo Giuseppa La Barbe-
re, ki je preiskovalce pripeljal na sled dveh izvozno-uvoznih podjetij Finin-vest 2000 in Eurogross, ki sta mafijski organizaciji zagotavljali potrebne dokumente za trgovino z mamili, orožjem in denarjem. V te kriminalne posle je bil vmešan tudi častni konzul Gvineje Bisau, komercialist Luciano Zilocchi, ki je bil posrednik pri tajni prodaji francoskih vojaških letal mira-ge tej afriški državi.
Nedvomno bo nadaljnja preiskava odkrila nove razsežnosti mafijske vpletenosti v vse pore družbe, preiskovalni sodnik Alba Dova pa je izjavil, da že zdaj razpolaga z zadostnimi podatki, da lahko sumi o zaskrbljujoči povezanosti med organiziranim kriminalom v Italiji in ZDA ter posamezniki, ki so povezani z neofašističnimi terorističnimi organizacijami in še posebej z Ordine nuovo.
•	Pomirjujoče poročilo
Šuvarju so kot prvi govorci sledili predsedniki vseh osmih republiških in pokrajinskih partijskih predsedstev in vodja partijske organizacije v jugoslovanski vojski. Prvih osem se je razvrstilo praktično v dve frakciji, ki že dalj časa odkrito bivata v Jugoslaviji, s Kučanom kot vodjo demokratske in Miloševičem kot vodjo partijskodržavne linije. Z izrazito sredinsko pozicijo je izstopala le bo-sansko-hercegovska partija, ki je obsodila »odklone« tako na eni kot na drugi strani.
Z včerajšnjega zasedanja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije si velja zapomniti dve malenkosti, ki pa lahko postaneta odločujoči. Prva je ta, da je na začetku zasedanja centralni komite sprejel odstope svojih vojvodinskih članov in nato izvedel nadomestne volitve, na katerih je bilo od devetih predlaganih izvoljeno osem novih članov. Edini neizvoljeni je bil eden izmed vodij vojvodinskega prevrata, v katerem je bilo lani z demonstracijami odstranjeno prejšnje vojvodinsko politično vodstvo.
Zelo zanimiv pa je bil nastop vodje partijske organizacije v jugoslovanski vojski admirala Bunčiča, ki je nastopil skupaj z republiškimi in pokrajinskimi partijskimi šefi. Povedal je: »Opozicija je odkrito stopila na politično prizorišče,« in nato nadaljeval: »Če je kdo razglasil boj za Jugoslavijo, naj ve, da ta ne bo potekal brez jugoslovanske ljudske armade.« Zatem pa se je v imenu vojske odrekel izjavam »nekaterih generalov in admiralov« v penziji, z dejavnostmi katerih aktivna vojska noče imeti nobenega opravka. Politično najvišji med upokojenimi generali, ki dajejo javnosti vzne-mirlive izjave, je predsednik srbskega predsedstva Nikola Ljubičič.
•	Italijanski
Dejal je, da so govorili o globalnem zaščitnem zakonu, ki ga pripravljajo v Italiji, da pa so omenili tudi zakon o manjšinah in rabi manjšinskih jezikov, ki ga pripravlja jugoslovanski parlament in za kar so »izrazili zaskrbljenost«.
Nato se je Andreotti ponovno skliceval na dunajsko konferenco in njene obveze, ko je bilo manjšinsko vprašanje izredno obsežno in odločno obravnavano.
Razgovor med zunanjima ministroma Andreottijem in Lončarjem se je pričel ob 10. uri zjutraj in trajal nepretrgoma do 13. ure, dejansko pa se je nadaljeval še med kosilom. Med tem razgovorom je bilo manjšinsko vprašanje večkrat omenjeno, konkretneje pa je bil tudi govor o naši globalni zaščiti.
Andreotti je glede manjšin izhajal iz splošnih italijansko-jugoslovanskih odnosov.
Tudi v tem uradnem delu je ponovil, da se s problemom Slovencev v Italiji ukvarja že štirideset let. Dodal pa je, da niso čakali na Dunaj in da so pričeli to vprašanje reševati in v tem kontekstu omenil vlado in napore za globalni zakon. Zaključil je z mislijo, da manjšine ne smejo in niso obremenitev temveč kulturno in vsestransko bogastvo.
Jugoslovanski zunanji minister Budi-mir Lončar pa je izhajal iz osimskih obveznosti in izrazil jugoslovansko željo, da se takoj sprejme globalni zaščitni zakon, za Slovence v Italiji. Odločno se je izrekel proti ločevanju manjšine na dva
dela in poudaril načelno jugoslovansko stališče, da je »treba priznati in dati manjšinam ono kar same enotno zahtevajo«. Obžaloval je, da se zavlačuje s sprejemom zaščitnega zakona še zlasti, ker je že potekla polovica poslovne dobe Italijanskega parlamenta.
Med kasnejšim sprejemom v italijanskem veleposlaništvu pa je zunaji minister Andreotti ustavil našega dopisnika in mu v šali dejal, da ga je že večkrat brez uspeha prepričeval in da ga tudi tokrat prav gotovo ni prepričal. Andreotti je nadaljeval, da je prepričan, da obstajajo razlike med Slovenci, toda takoj nato pa je poudaril, da te razlike nikakor ne omogočajo sprejem globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence: »Stvar je zrela in jo je treba rešiti.« Na vprašanje našega dopisnika pa je nadaljeval: »da so sedaj pooblastili ministra Macanica, da izdela zakonski osnutek, toda to ni edina možna pot, možno je tudi, da se o celotni zadevi dogovori in zakon uskladi v ustrezni komisiji senata, ker je tako ali drugače o zakonu treba razpravljati. Na vsak način pa je zadeva zrela in jo je treba rešiti. O manjšinah se sedaj mnogo govori v Evropi in povsod se sprejema zelo pozitivna mnenja.«
Neučinkoviti varnostniki britanske kraljeve palače
LONDON — V severnoirske teroriste preoblečeni britanski policaji so se kar tri = skrivali na drevesu pred oknom stanovanja britanske kraljice v Buckingham lace v Londonu, ne da bi se njihovi kolegi tega zavedli. To je sicer le zadnja: v lqi verigi »pomanjkljivosti«, ki jih je zakrivila britanska varnostna služba. Vpraša-l površnosti zaščite kraljeve palače, pa v zadnjih tednih britanski tisk posveča vse
C PTrTčlani'posebnega oddelka za zaščito kraljice so pred dnevi sodelovali v ootetičnem napadu severnoirskih teroristov na Buckingham Palače. Ko je nad 2jem leqel mrak, so se fantje oblekli v črno, si s temno barvo pomazali obraz in »lezli obzidje kraljeve palače. Eden izmed njih je celo namerno sprožil alarmni onec, da bi lahko kolegi čimprej pričeli iskati »teroriste«. Da bi ukanili pse, ki jih ekakor ni bilo na spregled, so se preoblečeni britanski policaji zmočili v ribniku rka okrog palače. Na otočku sredi ribnika je bilo nekaj dreves, na katere so ležali nadebudni »teroristi«. Vendar so bili tri ure kasneje še vedno na istem ;stu, klepetali so in mirno kadili. Za vse to se varnostniki sploh niso zmenili.
O vsem tem britanski tisk poroča na vidnih mestih, kar bo verjetno kmalu imelo di ustrezne posledice na delo tistih, ki so zadolženi za varstvo kraljeve palače, 'dnia epizoda je namreč razživela polemiko, ki je nastala pred nekaj leti, ko je ■prisebnež nemoteno prišel v spalnico britanske kraljice, da bi ji lahko osebno ivedal kako strašno jo ljubi...
De Mita hoče sam izbrati tajnika
RIM — Kongres KD se bliža, stališča njegovih protagonistov pa se med seboj oddaljujejo. Zmeda je suvereno zavladala. Do tu nič no-v v
usodo italijanske republike. Pred vsakim «.kongresom se v stranki vname srdit besedni boj. Eden drugemu mečejo polena pod noge, govorijo o enotnosti in prenovi stranke, hkrati pa je njihova glavna skrb, kako si bodo porazdelili mesta oblasti v stranki, začenši s tajniškim mestom. V besedah vsi zavračajo personalizem, v isti sapi pa vsi po vrsti zdrknejo na argument bodočega tajnika.
Tudi v zadnjem krogu pokrajinskih kongresov so se pošteno kre-šale iskre. Tokrat so v besedne spopade vpletli tudi številke, ki naj bi dokazovale razmerja sil znotraj stranke po zaključku pokrajinskih kongresov. Te številke so zmedo za spoznanje še poslabšale in prepir še bolj razvnele. Katera struja je v tej predkongresni fazi zbrala največ glasov? Zaenkrat še ni jasno. Obe najmočnejši struji, to sta De Mitova levica in Forlanijev, Scottijev in Gavov center Azione popolare, se proglašata za zmagovalki. Po podatkih, ki jih je včeraj posredoval tisku koordinator strankine levice Marcello Pogani naj bi postala levica s 35 odstotki glasov struje relativne večine. Po teh podatkih naj bi Azione popolare zbrala 34,4 od stotka glasov, Andreottijeva 16%, Donat Cat-tinova Forze nuove 6,5%, Faniani-jeva 3,5% in Zamberlettijeva 2,5% glasov. Podatke je pozneje potrdil Mastella s popravkom, da Andreottijeva struja ni dosegla 16, temveč 18 od sto.
ega pod nebom stranke relativne ečine. ki že štirideset let kroji
Reakcije centra in desnice so bile takojšnje. Fanfanijev pristaš Cursi je takoj protestiral, češ da je njegova struje dosegla vsaj 5 odstotkov, ter telefoniral Gavi Paga-nijeve podatke. »Če to pravi Paga-ni,« naj bi bila Gavova reakcija, »potem smo mi prav gotovo prekosili levico vsaj za dva odstotka.«
Kdo ima prav? To je težko reči, gotovo pa je, da je v tem trenutku okrog 60 odstotkov stranke proti De Mitovi dvojni funkciji. To pa je ključni problem, okrog katerega se vrti sedanji spopad v stranki. Vse očitke in protiočitke teh dni med najbolj vplivnimi predstavniki KD je treba tolmačiti v tej luči. Po silovitih kritikah na račun dvojne funkcije, je v nedeljo spet stopil v areno sam nosilec te dvojne funkcije. Vladni predsednik in tajnik stranke De Mita je namreč na predkongresnem zborovanju v Salernu dal jasno razumeti, da želi imeti zadnjo besedo pri izbiri svojega naslednika, ki bi bil navsezadnje lahko tudi on sam. Nemogoče je po njegovem prekiniti kontinuiteto politične linije, ki je slonela na soglasju med stranko in vladnim programom. Če bi se zrušilo ali zamajalo to ravnovesje, bi zapustil tako tajništvo stranke kot Palačo Chigi.
Voditelj velikega centra Forlani je včeraj takoj prešel v protinapad. »Ne verjamem,« je dejal, »da je KD razdeljena med tiste, ki želijo doseči oblast, in med tiste, ki bi jo radi ohranili. Če pa bi bilo to res,« je dodal, »ne vidim, zakaj bi morali ščititi za vsako ceno neko kontinuiteto, namesto da bi ubrali nove poti in bolje oborožili stranko za pomembne naloge, ki jo čakajo.«
Dušan Kalc
Nedeljsko srečanje v Vidmu
KPI: Evropa naj ne pozabi na Vzhod
Skupina mladih protestirala proti zapostavljanju slovenščine
Tradicionalno pustovanje v Podbonescu toda le z italijansko spremno besedo
VIDEM Furlanija-Julijska krajina bi se lahko iz mejne dežele spremenila v predhodnico kooperacije. Nevarno pa je, da se ta zamisel ne uresniči, če bo še obveljala evropeistična retorika, ki povsem prezira globoke spremembe v evropski stvarnosti, in če ne bo dokončno uresničena politika odpiranja do Vzhoda. Na to nevarnost je v nedeljo opozorila deželna KPI, ki je priredila v Vidmu zborovanje Mir in sodelovanje v Evropi, na katerem je sodeloval tudi Giorgio Napolitano.
Uvod v srečanje je bilo poročilo El-via Ruffina, evropski parlamentarec Giorgio Rossetti pa je poudaril predvsem možnosti, ki se odpirajo od sporazumu med Evropsko skupnostjo in SEV. Dodal je tudi, da v tem okviru deželni odbor FJK doslej ni naredil veliko. Kritičen do dela odbora je bil tudi deželni sekretar Roberto Viezi, ki je naglasil, da »vključiti Furlanijo-Ju-lijsko krajino v Evropo ne pomeni nekaj potovanj več političnih predstavnikov v razna glavna mesta, pač pa dejansko krepitev političnih in gospodarskih odnosov z ES, Jugoslavijo in s SEV«.
Glavni dogodek nedeljskega srečanja pa je bil vsekakor govor Giorgia Napolitana, ki je poudaril, da komunisti pogojujejo uvedbo skupnega trga z okrepitvijo gospodarskega in družbenega sodelovanja, z večjo skrbjo za varstvo okolja, predvsem pa z večjim spoštovanjem pravic delavcev in sindikatov. V tem okviru je bil Napolitano zelo kritičen do italijanske vlade, ki ni znala urediti lastnih računov, ni znala spodbuditi raziskovalne dejavnosti, ni modernizirala šole. Obregnil pa se je tudi ob sindikate, ki so v boju za pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen zmagali bitko, ne pa vojne z vlado.
Napolitano je tudi poudaril, da prav ob vprašanjih socialne pravičnosti in okolja evropska levica lahko najde skupen jezik. To dokazuje nedavno sprečanje med predstavniki KPI in nemške SPD, o tem bo govor na srečanju med KPI in Zvezo evropskih socialističnih strank. Vse to pa bi po njegovem mnenju lahko pripomoglo tudi k zbližanju med KPI in PSI v Italiji, saj s svojimi stiki z evroposko levico KPI noče oškodovati PSI.

Protest mlade Benečanke proti zapostavljanju slovenščine (levo) in prizor s pustovanja (desno)
(foto Ferrari)
PODBONESEC — Pust naj bi bil predvsem čas zabave in vsekovrstnih šal; tako zapovedujejo nenapisana, a toliko bolj vsesplošno upoštevana pravila. Vendar pa številne pustne prireditve pričajo, da organizatorjem in tudi uporabnikom ne gre samo za kratkočasno sprostitev. To nedvomno velja tudi za beneški pust, ki so ga v nedeljo, tokrat v Podbonescu, priredili že četrtič.
Po mnenju skupine mladih Slovencev videmske pokrajine pa se je tradicionalno pustovanje dvakrat izneverilo svoji osnovni zamisli: prvič, ker gre za slovenske običaje, pa se vselej govori izključno italijansko; drugič, ker se je prelevilo v nekakšno psev-do-kulturno manifestacijo z izrazitim konsumistič-nim značajem. Svoj protest so mladi izrazili z dvojezičnim letakom, ki so ga delili med nedeljskim sprevodom mask. Ta poteza, kot tudi odločitev mlade domačinke, da se »obleče« v slovensko beneško srce, sta nekatere soorganizatorje tako zbodla, da so se ob zaključku skušali znesti nad skupino mladih »motilnih elementov«.
Drugače pa je četrto tradicionalno pustovanje Na-diških dolin in vzhodnih Alp izpadlo lepo in slabo obenem. Zelo lepo, ker je v Podbonesec prišlo veliko zanimivih skupin, slabo, ker golo sprehajanje tradicionalnih mask po asfaltni cesti, ki se ji avtomobili težko odpovejo, pa četudi za urico, ni in ne more biti privlačno.
Najprej o sončni plati prireditve, ki ji je bilo med drugim naklonjeno tudi vreme: na četrto beneško pustovanje je prišlo toliko domačih in gostujočih skupin, ki jih je drugače težko videti vse na kupu. No in to je že negativna nota: tradicionalne maske imajo namreč po tradiciji določen pomen, ki ga lahko praviloma izražajo v domačem ali vsaj prirejenem okolju. Na pusti cesti kljub močnemu zvonenju ali glasbeni spremljavi nimajo dosti povedati.
To seveda velja za tradicionalne maske, ki so novim navadam in okoliščinam navkljub žive še danes. Letošnjega pustovanja v Podbonescu so se udeležili »pustje« iz Ronca in Marsina, »pustiči« iz Matajurja, »pustje« in »minke« iz Mažerol, »veliki pusti« iz Uče-je, skupina iz Barda, »blumarji« iz Črnega vrha,
»krampusi« iz Naborjeta in Rajbla, »spit-parklji« iz Tablje, »tomaci« iz Čente ter kot gostje »laufarji« iz Cerkna, »pustovi« iz Drežnice ter godba in številčna skupina »korantov« iz Ptuja. Spremljalo jih je še nekaj domačih skupin, ki so se nadele v sodobnejše maske za splošno dobro voljo.
Zelo veselo pravzaprav ni bilo, kot da bi večina obiskovalcev, ki jih je bilo verjetno manj kot navadno, čutila, da ne gre za »pravi« pust. Če so bili predvsem gostujoči nastopajoči dobri, pa se organizatorjem tokrat ni posrečilo, da bi prepletli kulturno prireditev, prijateljsko srečanje med skupinami in splošno veselico ter iz vsega ustvarili pomenljivo doživetje. To pa pomeni, da bi bilo treba v relativno mlado pobudo, vnesti kakšno spremembo, kot tudi ugotavlja skupina mladih domačinov. Vsekakor pa zahteva takšna prireditev veliko organizacijskega dela: tokrat so sodelovale vse pustne skupine iz Na-diških dolin in Tavorjane, domače občine, gorska skupnost, turistična in letoviščarska ustanova pod pokroviteljstvom videmske pokrajine ter dežele Furlanija-Julijska krajina.
BREDA PAHOR
S sejmom Agriest začetek videmske sejemske sezone
VIDEM - Na videmskem kmečkem sejmu Agriest pričakujejo tudi letos nad 35.000 obiskovalcev. Odprl ga bo v soboto, 4.februarja, zjutraj minister Calogero Mannino, odprt bo do naslednje nedelje, 12. februarja.
Bogat program sejma sta orisala predsednik videmskega gospodarskega razstavišča Bruno Damiani ter predsednik deželne Zveze kmečko-obrtnih posojilnic Giuseppe Maran-gon. Zveza je namreč finančno podprla prireditev.
Na sejmu bodo imeli vsak dan strokovne posvete. V nedeljo, 5. februarja, se bodo tam zbrali čebelarji. Istega dne bo na sejmišču tudi posvet o vlogi kmečke družine v današnjem času. V ponedeljek, 6. februarja, bo govor o razvoju goratih krajev. V torek, 7. februarja, bo govor o živinoreji. Še zlasti v nižinskih krajih Furlanije ima živio-noreja zelo velik pomen. V petek, 10. februarja, bo videmska Confcoltivatori priredila posvet o visoko kvalificiranem kmetijstvu. V soboto, 11. februarja, bo govor o katastru, na drugem posvetu istega dne bodo govorili o problematiki kokošereje. Zadnji posvet bo v nedeljo, 12. februarja, ko bo govor o denarni pomoči kmetovalcem. Posvet bo priredila Deželna zveza posojilnic.
Posveti bodo seveda prav prišli predvsem tistim, ki jih zanimajo posamezna področja. Večino obiskovalcev pa bo zanimal ogled sejma. Razni predmeti bodo razstavljeni na 15.000
kv. metrih, od teh jih je ena tretjina v zaprtem prostoru. Razstavljalcev je 222, od teh jih je 123 iz naše dežele. Zastopanih je kar 730 tvrdk, od teh jih je največ takih, ki razstavljajo kmetijske stroje. Zanimivo je, da so priredili tudi sejem rabljene kmetijske opreme.
To je prvi letošnji sejem v Vidmu. Paleto drugih sejmov, ki bodo letos v Vidmu, so predstavili pred nekaj dnevi v Celovcu. Do predstavitve v glavnem koroškem mestu je prišlo zaradi tega, ker iz leta v leto narašča število Korošcev, ki prihajajo na obisk videmskih sejmov. To velja predvsem za obiskovalce. Trgovci in drugi, ki razstavljajo, to itak delajo že veliko let.
Stike pa imajo zastopniki videmskega razstavišča tudi z gospodarskimi organizacijami v Ljubljani in na Reki. To velja predvsem za razstavljalce.
Na videmskem gospodarskem razstavišču bodo letos imeli že ustaljene sejme. Po kmetijskem sejmu pride na vrsto (od 18. do 22. marca) prehrambeni sejem. Od 1. do 9. aprila bo na vrsti sejem Hobby. Konec aprila in v začetku maja bo specializirani sejem stolice. Največji videmski sejem o stanovanjski opremi bo od 15. do 24. septembra. Sejem elektronike in informatike bo od 13. do 16. oktobra. Razstava ptičev bo 21. in 22. oktobra. Vrsto letošnjih gospodarskih prireditev bo sklenil sejem obrti in antikvariata, ki bo od 10. do 12. novembra.
MARKO VVALTRITSCH
Jutri seja deželnega sveta
TRST — Jutri se bo po daljšem času spet sestal deželni svet. Sejo je sklical predsednik sveta Solimbergo na osnovi 20. člena statuta, ki določa, da se svet obvezno sestane prvi delovni dan v februarju.
Na dnevnem redu seje so odgovori na razna svetovalska vprašanja, nato pa bo predsednik Biasutti poročal o delu delovne skupnosti Alpe-Jadran in o perspektivi nadaljnjega razvoja telesa, ki je pred nedavnim stopilo v drugo desetletje življenja. Poleg tega je na dnevnem redu razprava o zakonskih osnutkih, ki zadevajo posege dežele v primeru ujm, konvencijo o delovanju rabeljskega rudnika in probleme agriturizma.
Iz Portoroža v Beograd vsak dan z Jatom
SEČOVLJE — Od nedelje je spet vzpostavljena redna letalska zveza Portorož-Beograd. Letalo ATR 42 jugoslovanske družbe Jat vzleti vsako jutro s sečoveljskega letališča ob 6.30 in prileti v Beograd od 8.15. Iz jugoslovanskega glavnega mesta odleti zvečer ob 20.35 in prileti v Sečovlje ob 22.20.
Usklajeno proti širjenju stekline
TRST Furlanija-Julijska krajina se občasno spopada s steklino, vendar bolezen je vselej »uvožena«. Tako je bilo leta 1978, ko je epidemija prišla s Koroške, tako v začetku tega desetletja, ko je bolezen prišla iz Slovenije, in tako je tudi letos, ko se epidemija širi predvsem iz Slovenije. Od avgusta lani so v tržaški pokrajini zabeležili 27 primerov steklih živali, v goriški pa šest primerov.
Furlanija-Julijska krajina je pripravila vrsto protiukrepov, ki jih bodo začeli izvajati s prihodnjim marcem, vendar vsakršna akcija bi bila neučinkovita, če ne bi bila usklajena s sosednjima deželama Slovenijo in Koroško. O tem problemu so včeraj razpravljali v hotelu Europa pod Nabrežino, kjer so se srečali odgovorni za veterinarske službe treh dežel s predstavniki državnih ministrstev za zdravstvo.
Na srečanju so sklenili, da se bodo v boju proti steklini poslužili cepiva, ki ga proizvaja neka nemška firma in ki ga
lahko vbrizgajo v hrano, ki lisicam zelo diši. Z 250 tisoč vabami bi lahko prekrili ves teritorij, na katerem se je razširila steklina, in tako učinkovito zaščitili divjad in domače živali.
Glavni problem pa je dejstvo, da si Koroška in Slovenija ne morata privoščiti takega stroška in sta zato zaprosili za finančno podporo EGS. Italija, je zagotovil prisotni predstavniki ministrstva za zdravstvo, si bo prizadevala, da bi Evropska skupnost finančno podprla akcijo. Italijanski predstavniki se bodo zato čimprej angažirali v Bruslju, italijansko ministrstvo za zdravstvo pa še je sestalo tudi z zunanjim ministrstvom, ki naj bi tudi prispevalo del sredstev za boj proti steklini.
Včerajšnjemu srečanju bo v kratkem sledilo še eno na izrazito tehnični ravni, na katerem se bodo dogovorili za operativno izvedbo načrta.
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI
NEVIDNI
SLUŠNI APARAT
Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. Gre za absolutno novost, ki jo lahko vsakdo brezplačno preizkusi.
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali.
Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Če želite aparat poskusiti, nas lahko obiščete brez vsakršne obveznosti.
BREZPLAČNI PREIZKUS IN PRIKAZ:
MAICO - TRŽIČ MAICO - GORICA
Ul. IV. november 13 Korzo Italia 54, I. nad.
VSAKO SREDO
MAICO - TRST Ul. Maiolica 1, I. nad. Tel. 040/772807 (pri pokriti tržnici)
OB SOBOTAH SAMO ZJUTRAJ
Rektor Fusaroli na otvoritvi akademskega leta:
»Tržaška univerza rase v povezavi z družbenim in kulturnim okoljem«
pismo uredništvu
Tržaška univerza obsega 10 fakultet s 73 inštituti, 21 oddelkov, 27 šol za različne specializacije (26 pri medicinski in 1 pri pravni fakulteti), 7 specializiranih šol (3 pri medicinski, 3 pri pravni in 1 pri ekonomski fakulteti), veliko osrednjo knjižnico in na desetine manjših (v njih je 738.600 knjig, 95.108 publikacij, 8.600 časopisov in revij ter 1.907 mikrofilmov v skupni vrednosti 18 milijard lir). Učnega osebja je 1.198, neučnega 748, v tekoče akademsko leto pa se je vpisalo 16.115 študentov, kar je 1,75 odstotka več kot leto poprej in predstavlja zgodovinski aksimum. Največ vpisanih je na pravni fakulteti (2.553), sledijo pa fakultete za ekonomijo (2.361), leposlovje in filozofijo (2.211), matematiko in fiziko (1.861), politične vede (1.785), inženirstvo (1.243), medicino in kirurgijo (1.111), visoka šola za moderne jezike (852), pedagoška (824) in farmacevtska fakulteta (621).
Te in mnoge druge podatke je natresel rektor Paolo Fusaroli v poročilu, ki ga je prebral včeraj dopolne na slovesni otvoritvi akademskega leta 1988-89, ki je že 65. po vrsti v zgodovini tržaške univerze. Slovesnost je bila v zborni dvorani na Novi univerzi in udeležili so se je prefekt De Felice, številni predstavniki krajevnih oblasti ter raznih političnih in drugih organizacij, pa seveda tudi mnogi profesorji in študenti, medtem ko je neučno osebje slovesnost izrabilo za demonstracijo v okviru stavke za dosledno izvajanje delovne pogodbe, ki med drugim že več kot leto čaka na obnovitev. Predstavnica neučnega osebja je razloge njihovega nezadovoljstva pojasnila na sami slovesnosti takoj po rektorjevem poročilu, ko so imeli besedo zastopniki raznih komponent univerze, medtem ko je skupina stavkajočih pred vhodom v zborno dvorano opozarjala nase s skandiranjem gesel in s hrupom.
Rektor Fusaroli je v svojem poročilu strnjeno prikazal bogato in razvejano didaktično in raziskovalno dejavnost, ki jo razvija tržaška univerza. Povedal je, da je v akademskem letu 1987-88 bilo 35.619 izpitov, diplomiralo pa je 862 študentov, med temi 225 z odliko. Fusaroli je nadalje poudaril, da je tržaška univerza odprta ustanova, ki redno sodeluje s 60 univerzami in drugimi raziskovalnimi centri iz najrazličnejših delov sveta. Poleg tega ima tesne stike z družbeno in gospodarsko stvarnostjo, v kateri deluje, kot pove npr. dejstvo, da je v dveletju 1987-88 skenila 63 raziskovalnih konvencij in pogodb. Posebno pa je Fusaroli podčrtal pomen, ki ga ima za tržaško univerzo sodelovanje z obstoječimi in nastajajočimi znanstvenimi ustanovami na Tržaškem, kot sta Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru in bodoči sinhrotron. Rektor se je zaustavil tudi pri prostorskih problemih, ki
se porajajo ob povečani vsestranski dejavnosti, in naštel ukrepe, s katerimi jih skušajo reševati, pa naj bodo to nove gradnje pri Novi univerzi ali nakup in preureditev starih poslopij pri Stari univerzi in drugje. Pri tem je posebej omenil, da je prav v tem letu vlada izdala odlok o ustanovitvi univerzitetne smeri za mednarodne in diplomatske vede s sedežem v Gorici.
Po rektorjevem poročilu so se zvrstili krajši posegi predstavnikov študentov in neučnega osebja, otvoritveno predavanje pa je imel dekan fakultete za politične vede Domenico Coc-copalmerio, ki je govoril na temo »Problem človekovih pravic v klasični in moderni misli«. Rektor Fusaroli je ob koncu slovesnosti podelil častni doktorat iz medicine prof. Giorgiu Bugliarellu, Tržačanu, ki se je znanstveno uveljavil v ZDA, kjer je rektor newyorške Polytechnic University.
Na sliki včerajšnja slovesnost ob odprtju akademskega leta.
Andreottijev obisk v SFRJ poraja dvome in vprašanja
Spoštovano uredništvo!
V četrtek, 26. t. m., je Primorski dnevnik objavil na prvi strani vest o domnevnem namenu naše vlade, da izdela svoj zakonski načrt o zaščiti v Italiji živeče slovenske narodne manjšine, na drugi strani pa napoved An-dreottijevega obiska v Beogradu. V naslednjih dneh je rimski dopisnik dnevnika še poglobil vprašanje vladnega zakonskega predloga in o tem obveščal slovensko javnost. Sovpadanje obvestil kar naravnost vsiljuje sum, da je prva vest v funkciji druge.
Človek se vpraša, ali ne gre le za sladkorček jugoslovanskemu sopodpisniku Osimskih sporazumov ob obisku italijanskega zunanjega ministra v Beogradu z namenom, da ostane vse pri starem še za nadaljnja leta.
Če ni tako, bi obema sopodpisnikoma Londonskega memoranduma in Osimskih sporazumov rad postavil nekaj naivnih vprašanj.
1.	Tako sodne kot upravne oblasti trdijo, da nista Londonski memorandum in temu priložen posebni statut nikdar veljala, ker nista bila ratificirana.
Člen 8 Osimskih sporazumov pa pravi: »... ko neha veljati specialni statut... izjavi vsaka stran, da...«.
Vprašanje:
Je torej posebni statut veljal ali ne pred podpisom Osimskih sporazumov? In če ni veljal, kako naj po členu 8 neha veljati?
2.	Pravna utemeljitev razsodbe Ustavnega sodišča z dne 11. 2. 1982, štev. 28 navaja celo vrsto zakonov, na podlagi katerih gre obravnavati slovensko manjšino v tržaški in goriški pokrajini kot »priznano manjšino«.
»Nesprejemljiva,« pravi Ustavno sodišče »je že po splošni logiki, še prej kot po pravnih predpisih kakršnakoli
Dvorana Verdi pomembna tudi za Slovence iz Milj
Kot smo že poročali, so v soboto v Miljah slovesno odprli prenovljeno dvorano gledališča Verdi. Na otvoritvi je v kulturnem delu programa nastopil tudi mešani pevski zbor Jadran, ki ga vodi Mirjana Bonin. Nastop, ki ga je občinstvo lepo sprejelo, je spet podčrtal, da predstavljajo Slovenci pomembno postavko v življenju miljske občine, predvsem s svojo kulturno dejavnostjo, ki nekajkrat v letu poteka tudi v gledališču Verdi.
Ob tej priložnosti smo se o delovanju Društva Slovencev miljske občine pogovorili s tajnikom Corradom Švabom: »Zadovoljni smo, da je dvorana gledališča obnovljena, saj smo po svojih močeh tudi mi k temu prispevali. V teh prostorih so bile razne naše prireditve in nastopi in upamo, da nam bo dvorana na voljo tudi v prihodnje.«
Društvo je lansko sezono zaključilo junija s tradicionalno veselico. Oktobra je ponovno začelo z delom in .prvi večer namenilo predavanju Duška Jelinčiča o vzponu na Himalajo, ki je pritegnilo v Slovenski center tudi precej mladih. 1. novembra je društvo sodelovalo na spominski svečanosti pri spomeniku padlim v Miljah in pri Ko-roščih. Prav tako v novembru je imel zbor Jadran nastop, s katerim je počastil 11-letnico svojega delovanja. Sodelovala je tudi ženska pevska skupina Stu ledi, pevci, ki so iz zdravstvenih razlogov ali starosti zapustili zbor, pa so prejeli priznanje.
December je bil za društvo zelo razgiban. Skupaj s šolo in vrtcem so pripravili miklavževanje, nato pa še božičnico. Ob tej priložnosti je v Miljah gostovalo SSG z Rdečo kapico. Otroci so obiskali tudi starejše občane v Žav-ljah in v Domu za ostarele v Miljah.
V decembru je bil še pomemben razširjeni posvet o problematiki Slovencev v miljski občini, na katerem so sodelovali izvoljeni predstavniki v občinskih in rajonskih svetih in predstavniki strank, ki vključujejo Slovence. Govor je bil o delovanju občinskega sveta, predvsem v zvezi s sloven-
skimi problemi in tudi o tem, kako bi rešili nekatera vprašanja v korist slovenskih občanov. V zvezi s to problematiko je Društvo Slovencev poslalo tudi pismo krajevni sekciji KPI, v katerem je še posebej podčrtalo potrebo po uveljavljanju slovenskega jezika.
Že pred časom so člani društva ustanovili zadrugo Vesna, ki je lastnica zadružne gostilne. Spodnje prostore, kjer je gostilna, so ponovno sami popravili in uredili tudi zgornje prostore stavbe, ki so jih mladi iz Milj že uprabili za nekaj svojih večerov (N. L.)
Na sliki (foto Magajna) občinstvo ob odprtju prenovljene dvorane Verdi.
Podelili prvi del podpor iz Sklada Mihaela Flajbana
Slovensko dobrodelno društvo je pretekli četrtek na svojem sedežu v Ul. Machiavelli 22 v Trstu slovesno podelilo trem univerzitetnim študentom prvi del podpor iz Sklada Mihaela Flajbana za akademsko leto 1988-89. Letno štipendijo v znesku 2 milijonov lir je prejel študent prvega letnika Marko Budal. Na osnovi pravilnika bo ob rednem polaganju izpitov takšno letno štipendijo prejemal do konca študija. Poleg tega so na četrtkovi slovesnosti upravljale! Sklada, in sicer prof. Franko Piščanc, prof. Ivan Artač, Irena Strebotnjak in prof. Vera Vesel podelili tudi enkratni podpori za 400 tisoč oziroma 1 milijon lir Alenki Legiši in Pavlu Di Marcantoniu.
Drugi del podpor iz Sklada Mihaela Flajbana nameravajo podeliti v začetku marca, in sicer potem, ko bodo kandidati predložili potrdilo o opravljenih izpitih v akademskem letu 1987-88. Sklad, ki nosi ime po enem izmed dobrotnikov Slovenskega dobrodelnega društva in ki skuša podpirati zaslužne in potrebne slovenske univerzitetne študente, namerava v tem akademskem letu podeliti štipendije in podpore za skupno 6,2 milijona lir.
Na sliki (foto Magajna) prejemniki podpor iz Sklada Mihaela Flajbana.
mera, ki kakorkoli prizadene rabo materinega jezika pri pripadnikih omenjene manjšine.« Nato nadaljuje svoja izvajanja takole:
»Ta minimalna zaščita, tudi v stikih s krajevnimi sodnimi oblastmi, že sedaj dopušča, da slovenska manjšina uporablja svoj materin jezik in prejema odgovore v istem jeziku.«
Vprašanje:
Je upravičeno stališče upravnih oblasti, ki se izgovarjajo, da tudi ta izrek Ustavnega sodišča nima zanje nobene veljave, ker še niso bili izdani izvršilni predpisi?
3.	Tržaški šolski skrbnik je v svoj plan o racionalizaciji šol za šolsko leto 1989/1990 vključil združitev dveh slovenskih tržaških didaktičnih ravnateljstev in tako zmanjšal število le-teh od pet (zakon 22. 12. 1973, štev. 932, člen 1, črka b) na tri.
Že imenovani 8. člen Osimskih sporazumov določa, da: «... vsaka stran izjavi, da bo ohranila v veljavi notranje ukrepe, ki jih je že sprejela pri izvajanju omenjenega statuta, in da bo v okviru svojega notranjega prava zagotovila pripadnikom manjšin enako raven varstva, kot jo je določal specialni statut, ki neha veljati.«
Upravne oblasti trdijo, da mednarodni sporazum »ni neposredni vir obveznosti do pripadnikov manjšin (Računski dvor - deželna delegacija), ker obvezuje državo samo na mednarodni ravni, in se obveznost vsekakor nanaša na ohranitev v skladu z Memorandumom sprejetih mer (to je v skladu s tistim Memorandumom, ki nima in ni imel nikoli nobene veljave) in ne tudi na mere, ki niso bile sprejete«.
Državno pravdništvo pravi, da zakone, ki so navedeni v pravni razlagi k že omenjeni razsodbi Ustavnega sodišča štev. 28 z dne 11. 2. 1982 »imamo lahko za izvajanje zgoraj omenjenega Memoranduma ali sprejete prav v skladu s sprejetimi obveznostmi« (Le Regioni štev. 3-1982, Založba II Malino - Ustavno sodišče stran 393).
Vprašanje:
A.li ni nezakonit kakršenkoli poseg.
ki zmanjšuje raven varstva, kot jo je določal Specialni statut in razveljavlja »notranje ukrepe« (točko b 1. člena zakona 932/1973), ki so že v veljavi?
Lahko bi na tej poti nadaljeval z naštevanjem cele vrste podobnih primerov, ne da bi pri tem nastopila bojazen, da bi mi zmanjkalo snovi, vendar se mi zdi vsako nadaljnje naštevanje brezpredmetno.
Na podlagi navedenega se mi zdi upravičen in utemeljen sum, da tudi iz te moke ne bo kruha, in če ga bo le kaj, bo prav gotovo za slovensko manjšino pičlo odmerjen ali celo neužiten.
Špes ultima dea!
Upajmo, da se ne bo za nas tudi ta obisk zaključil tako, kot se vedno zaključi igra s tremi kartami, na katero smo se tudi mi že navadili.
PINO PEČENKO
Zborovanje pri Sv. Ivanu
Svetoivanski rajonski odbor za šport, šolo, kulturo in zdravje prireja drevi ob 20. uri na sedežu občinske izpostave (Trg Bošket 2/F) javno zborovanje, na katerem bo tekla beseda o raznih vprašanjih v zvezi z izboljšanjem kakovosti življenja rajonske skupnosti. Vsi meščani in odogovorni predstavniki oblasti so vabljeni, da sodelujejo s predlogi in kritikami!
Deluje v okviru Krajevne zdravstvene enote
Službo za medicino dela pesti pomanjkanje osebja
Služba za medicino dela je v Trstu nastala pred 15 leti v okviru občinskih storitev, leta 1981 pa je prešla pod okrilje Krajevne zdravstvene enote, kjer deluje v sektorju za javno higieno in ekologijo. Ob nastanku je zaposlovala deset oseb, sedaj pa jih je devet: po dva zdravnika, zdravstvena delavca in bolničarja, en inženir in dva tehnična izvedenca. To osebje je zadolženo, da preverja delovno okolje in vse morebitne škodljive posledice za zdravje zaposlenih. Gre torej predvsem za preventivno dejavnost in za bonifikacijo delovnega okolja. Tej dejavnosti pa se je pred štirimi leti pridružila še ena: službi so poverili tudi dolžnost, da skrbi za higieno in varnost ter da preprečuje nesreče na delu. Te pristojnosti je prej imel inšpektorat za delo. V ta namen sta dva strokovnjaka službe za medicino dela postala javna funkcionarja, ki imata vse pristojnosti sodne policije, odgovarjata pa sodišču.
Nadzorovanje delovnih razmer, tako preventivno kot represivno je bistvenega pomena, saj v Italiji vsako leto zabeležimo tragične primere nesreč na delu. Teh ne manjka niti v Trstu, dovolj je, če se spomnimo na tragedijo v štivanski papirnici. Toda kako se je spremenila slika v zvezi z varnostjo in okoljem na delovnem mestu v zadnjih letih? Vprašanje smo zastavili odgovornemu v službi za medicino dela, zdravniku Robertu Ferriju.
»Z novimi tehnologijami se je delovno okolje močno izboljšalo, tako da hudih profesionalnih bolezni, ki so bile značilne denimo za tiskarje, ki so delali s svincem, ni več. K izboljšanju je pripomogla tudi naša stalna prisotnost, čeprav nam tudi po 15 letih še ni uspelo priti v vse tovarne in marsikateri delodajalec celo ne ve za nas. Po podatkih Trgovinske zbornice je leta 1987 bilo na Tržaškem 184 industrijskih podjetij z več kot 10 zaposlenimi, manjših pa 121. Naš delokrog lahko izračunamo tudi s številom zaposlenih: po zadnjih podatkih občinskega statističnega urada je na Tržaškem zaposlenih 87 tisoč ljudi, od katerih 59 tisoč v terciarnem sektorju (kar 33 tisoč v javnih upravah), 28 tisoč pa v industrijskem in prevoznem. Nas pa je le devet.«
Se je med delodajalci v teh letih povečala občutljivost do problematike varnosti in zdravja zaposlenih?
»Brez dvoma, tudi zato, ker so za bonifikacijo in torej za posodobitev objektov in naprav predvidene finančne olajšave. Toda gospodarska kriza in zapiranje tovarn sta imela negativen vpliv na moč sindikata. Hočem reči: težko se je boriti za spoštovanje higiene in okolja, ko je pod vprašajem delovno mesto sploh. To je povsem razumljivo in fiziološko. Zadnja leta je vsekakor opaziti pozitiven trend, saj se je pri
odpiranju novih obratov lani obrnilo na nas okrog 80 delodajalcev. Drugače pa je med delavci. Zaradi vse večje informacije so postali bolj občutljivi tako za zaščito zdravja kot za splošne probleme okolja. To zanimanje skušamo izkoristiti tako, da širimo čimveč informacij, kar je z drugimi besedami zdravstvena vzgoja, ena od najbolj učinkovitih oblik preprečevanja bolezni. Ni pa vse tako rožnato. Množičnih profesionalnih obolenj je res manj, zelo pozorni pa moramo biti pri ugotavljanju škodljivih posledic, ki jih imajo nove tehnološke naprave. Težko nam je tudi nadzorovati razmere v gradbenem sektorju, kjer je trenutno še največ nesreč. Dogaja se, da so ta dela v zakupu, da so delavci zaposleni »na črno« ali da prihajajo iz drugih krajev, tako da nimamo nikakršne evidence o gradbiščih. Če bi imeli več osebja, bi seveda tudi na tem področju bili bolj uspešni.«
Osrednja težava je torej tudi za to službo pomanjkanje osebja. Po deželnih standardih naj bi zaposlovala kar trideset oseb, toda vse kaže, da bo ta številka ostala fantazija. V novem izvajalnem načrtu za tržaško KZE, ki ga je Dežela pred kratkim odobrila, je namreč predvidenih le sedem novih izvedencev, toda vprašanje je, koliko od teh bodo dodelili medicini dela, pa čeprav je njena dejavnost temeljnega pomena: dovolj je vedeti, da je v zadnjih šestih mesecih pregledala 160 šol na Tržaškem in ugotovila, da v njih ni nevarnih vplivov azbesta, (nf)
Od sobote gorelo pod Vejno in Obeliskom, včeraj pa med Drašco in Ključem
Obronki kraške planote v ognjenem objemu
Še preden je gasilcem, gozdnim čuvajem in prostovoljcem uspelo pogasiti plamene, ki so od sobote pustošili podrastje in borovce med Vejno in Obeliskom, je včeraj zagorelo na področju med Drašco in Ključem. Manjši požari so se včeraj pojavili tudi pri Padričah, Praprotu, na Opčinah in nad Furlansko cesto, vendar gasilci so jim kar "mimogrede" bili kos. Veliko zahtevne} e pa je bilo krotiti plamene, ki so zajeli širok pas presušenih obronkov kraške planote.
Požar pod Napoleonsko cesto je nastal v soboto zvečer, zadnja gorišča pa so gozdni čuvaji in gasilci zadruge Santa Barbara bonificirali še včeraj pozno popoldne. Po izjavah ravnatelja Gozdnega nadzorništva Roberta Ba-rocchija, katerega smo včeraj popoldne po srečnem naključju srečali, ko je nadziral notranje gozdne poti na planoti med Vejno in Obeliskom, je požar zajel okrog sto hektarjev gozda. Ognjena fronta se je vila poldrugi ki-
lometer, široka pa je bila tudi 500 metrov. Nad plamene se je v raznih izmenah spravilo več kot sto gasilcev, gozdnih čuvajev in prostovoljcev, v nedeljo pa so priskočili na pomoč tudi vojaki in karabinjerji, ki so imeli nalogo, da po težko dostopnem terenu razvijejo dvesto metrov dolge platnene brizgalke. Plameni in oblaki izredno gostega dima so se v soboto ponoči približali hišam v Ulici Moro nad Furlansko cesto in spravili v preplah stanovalce. Delo, gasilcev je močno oviral veter, ki je razplamtel plamene in valil oblake dima proti mestu. Zaradi lažje zastrupitve z ogljikovim monoksidom je 28-letni prostovoljec Mauri-zio Vidoli moral na zdravljenje v bolnišnico, dvema prostovoljcema pa so nudili prvo pomoč. V nedeljo so se gasilski akciji pridružili še dva helikopterja in letalo civilne zaščite iz Ligurije.
Po Barocchijevih ocenah so helikopterji posebno koristni v primeru, da
ogenj zajame drevesne krošnje, kar pa se je v požaru med Vejno in Obeliskom zgodilo le na redkih točkah. »Na kraškem terenu se dogaja,« nam je povedal Barocchi, »da tli žerjavica pod kamni in v rovih. Ta gorišča pa je treba pogasiti z ročno brizgalko ali z ustreznimi pripomočki. Predvsem je pomembno, da so robovi požara dobro prepojeni z vodo.« Ker je ogenj ostal pri tleh, je po Barocchijevi prvi oceni ekološka škoda omejena, saj so ognjeni zublji uničili le travo in grmičevje. O vzrokih požara je Barocchi mnenja, da sta možni le dve alternativi: ali ga je podtaknil piroman ali pa ga je povzročila malomarnost (beri ogorek cigarete).
Podobne razloge so gasilci navedli tudi za nastanek požara, ki se je včeraj popoldne razvil med Drašco in Ključem, kjer je zajel okrog štiri tisoč metrov grmičevja in gmajne. Nadenj so se spravili gasilci iz Trsta in Opčin, gozdni čuvaji, prostovoljci in vojaški helikopter. Tudi v tem primeru je veter močno razpihal ognjeno fronto in nevarno je bilo, da se plameni razširijo preko Trbiške ceste na Gabrov hrib ali da zajamejo park Globojner. K sreči pa so reševalci pravočasno preprečili to nevarnost. Trbiška cesta in cesta, ki vodi od kamnoloma Faccanpni proti Ključu, sta bili zaprti od 15. pa skoraj do 18. ure. Vozila, ki so prihajala z avtoceste, so pri Sesljanu preusmerjali na Obalno cesto, na openskem križišču pa na bližnje pokrajinske ceste, kar je v prometu seveda povzročilo precej zastojev.
V zvezi s tem požarom se je pozno popoldne izvedelo, da je pri kamnolomu Faccanoni policija prijela nekega sumljivega mladeniča. Vest so na kvesturi potrdili, vendar v isti sapi zagotovili, da fant ni odgovoren za požar in da so ga že izpustili, (nf)
Na naših posnetkih (foto Križmančič in Magajna): požar pod Drašco (levo), vojaški helikopter gasi plamene pri Vejni (zgoraj desno), spodaj pa gasilci na
Trbiški cesti.
Prva ženska - šofer mestnih avtobusov
i
Marina Hvastja je od včeraj prva ženska za volanom avtobusov mestnega prevoznega podjetja ACT. Novopečena voznica (na sliki) je stara 27 let in je mati dveh otrok. Svojo novo službo je začela na avtobusu št. 18. Na Borznem trgu jo je pričakala množica fotografov in radovednežev in tudi predsednik podjetja ACT De Gavardo, ki ji je izrekel dobrodošlico na novem delovnem mestu.
Kaže, da ni zanetil požara v Gerinovem uradu
Capriati obsojen na dva meseca zapora
Pretor Piervalerio Reinotti je včeraj sodil po hitrem postopku 24-letnemu Sergiu Capriatiju z Rovt 44, ki je moral' pred sodnika zaradi poskusa tatvine in prepovedane posesti noža. Sodišče ga je priznalo za krivega in ga obsodilo na dva meseca zapora, 500 tisoč lir denarne kazni in na plačilo sodnih stroškov brez vpisa v kazenski list. Capriati, ki je preživel soboto in nedeljo v celici na kvesturi, se je po procesu lahko takoj vrnil domov. Javni tožilec Fabia Bossi je zahtevala najnižjo možno kazen. Obtoženca je branil odvetnik Forziati.
Fant se je v soboto navsezgodaj po zidarskem odru spazil v cerkev sv. Antona in pri tem poškodoval kakih šest lestencev. Nune, ki so slišale sumljiv ropot, so prestrašene poklicale agente. Ti so mu po razgibanem zasledovanju po cerkveni strehi končno nataknili lisice. Capriati svojega početja ni znal pojasniti sodniku.
Po vsej verjetnosti ta dogodek sploh ne bi zbudil tolikšnega zanimanja, če ne bi bil mladenič osumljen, da je najprej podtaknil požar v uradu odvetnika Gerina in se nato splazil na streho cerkve, da bi se skril. Capriati je namreč zaposlen kot delavec pri tvrdki, ki je pred kratkim postavila zidarski oder prav pred omenje-
nim uradom. Kasneje pa se je izkazalo, da je fant verjetno nedolžen. Vse bolj verjetna postaja možnost, da je požar namenoma podtaknil sovražnik odvetnika Gerbina ali njegovih kolegov. Namestnik državnega pravdnika Drigani je odredil kemijsko ekspertizo, da bi ugotovil, ali si je požigalec "pomagal" s kako vnetljivo snovjo.
Preložen proces proti Urdichu
Kazensko sodišče s predsednikom Brencljem in stranskima sodnikoma Dainottijem in Sarace-novo je včeraj preložilo proces proti 46-letnemu Sergiju Urdichu iz Mavhinj 20, ki je bil obtožen požigalstva. Javni tožilec De Nicolo je namreč zahteval, naj obtoženca pregleda psihiater. Proces se bo nadaljeval in verjetno tudi končal 27. februarja. Na včerajšnji razpravi je obtoženec vztrajal, naj ga obsodijo na dosmrtno ječo. »Če me izpustite, bom koga ubil,« je grozil.
Agenti so Urdicha aretirali pretekli torek, ko je ravno podtaknil gozdni požar v Vižovljah. Preden pa se je lotil požiga, je agentom povedal, kaj namerava storiti. Skoda, da mu niso verjeli...
Usoden jima je bil plin
Mlada zakonca pokopljejo v Messini
Zaplenili so mu skoraj kilogram hašiša
Mladi razpečevalec za zapahi
Izsledki analiz, ki jih je sodni zdravnik Altamura opravil včeraj dopoldne na truplih 25-letnih zakoncev, so potrdili sume preiskovalcev: finančni stražnik Giuseppe Interdonato in njegova žena Angela Pandolfino iz Messine sta umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom. Izvedenci sodne policije so ugotovili, da plinski grelec za vodo v kopalnici ni pravilno deloval. Bil je precej rabljen, poleg tega pa kopalnica ni imela okna in se je zato zelo hitro napolnila s strupenim metanom.
Namestnik državnega pravdnika Drigani je včeraj dal dovoljenje za pokop nesrečnih zakoncev. V dopoldanskih urah so v Ulico Tasso 3, kjer sta stanovala, prispeli s Sicilije tudi razžaloščeni starši fanta in dekleta. Pokojnika bodo pokopali v njunem rojstnem mestu, kamor ju bo mrliški voz odpeljal danes dopoldne.
Interdonato in Pandolfinova sta umrla v nedeljo popoldne v kopalni kadi. Trupli je odkrila sestrična Giovanna Galletta, ko je ob 17. uri opazila, da zakonca še nista kosila. Potrkala je na vrata kopalnice in ker se ni nihče oglasil, je odprla vrata. Vanjo je puhnila neznosna vročina in močan vonj po plinu, zakonca pa nista več kazala znakov življenja.
e
informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1989
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1989.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Roberto Zogani
Tržaški finančni stražniki so v petek nataknili lisice 20-letnemu Robertu Zoganiju iz Ulice Ponzanino 1 in ga pod obtožbo razpečevanja mamil odpeljali v koronejski zapor. Na njegovem domu so zaplenili skoraj kilogram hašiša. Z njim so se ujeli v past še trije mladi Tržačani, ki so jih preiskovalci prijavili sodnim oblastem.
Preiskave so se začele pred približno mesecem dni. Finančni stražniki so namreč v tem času poostrili nadzor predvsem pred šolami, kjer razpečevalci mamil kaj radi čakajo na svoje žrtve. Zoganija so po naključju opazili
na Trgu Oberdan. Izdalo ga je njegovo vedenje, saj fant ni bil prav nič drugačen od drugih študentov. Preiskovalci so mu začeli slediti kot senca, dokler se niso prepričali o njegovi krivdi. V petek so potrkali na vrata njegovega stanovanja in ko je mladenič nič hudega sluteč odprl vrata, so mu pokazali zaporni nalog in ga odvedli v Coroneo. Nato so izvedli natančno hišno preiskavo in našli 863 gramov hašiša zelo dobre kakovosti.
Zogani ni bil redno zaposlen in se je verjetno preživljal z razpečevanjem. Kaže, da je to protizakonito dejavnost opravljal že nekaj mesecev. Z njegovo aretacijo pa se preiskave še niso zaključile. Finančni stražniki so prišli na sled tudi trem Zoganijevim znancem, ki so mu menda »pomagali pri delu«. V njihovih stanovanjih so našli okrog 40 gramov hašiša in zaplenili 770 tisoč lir, vsotot, ki so jo po vsej verjetnosti zaslužili z razpečevanjem. Ker gre za manjše količine mamila, mladeničev niso aretirali, pač pa so jih le prijavili.
Zaporni nalog proti Zoganiju je izdal namestnik državnega pravdnika Roberto Staffa, ki je tudi izdal dovoljenje za hišne preiskave v stanovanjih vseh osumljencev. Finančni stražniki so ugotovili, da je mladi Tržačan nabavljal hašiš nekje v severnem predelu Italije, kamor je večkrat potoval. Po vsej verjetnosti se torej preiskava ne bo zaključila v našem mestu.
Zelena luč za odlagališče pri Križu
Včeraj je začelo formalno obratovati novo odlagališče za gradbene odpadke v zapuščenem kamnolomu v Križu, sicer na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Zeleno luč za odlagališče so prižgali tržaški in de-vinsko-nabrežinski upravitelji, ki so v dopoldanskih urah na županstvu v Nabrežini podpisali posebno konvencijo. Odlagališče, ki ga bo neposredno upravljala tržaška Občina, bo odprto vsak dan med 8. in 16. uro. Za varnost prometa bodo na križišču pred nekdanjo gostilno »pri Nacjo-tu« skrbeli mestni redarji.
Sto let novinarskega kolega Nordia
Mario Nordio, dekan tržaških novinarjev, je včeraj slavil svojo stoletnico. Ob tej priložnosti so mu novinarji italijanskega lista Piccolo, pri katerem je Nordio začel svojo kariero, izročili reprodukcijo prve strani časopisa z dne 30. januarja 1889, dan ko se je Nordio rodil. Vsedržavna novinarska zbornica je poslala slavljencu spominsko plaketo, stoletnico pa so skupno z njim počastili tudi predstavniki vodstva deželnega sindikata.
Mario Nordio je začel sodelovati z italijanskim krajevnim listom leta 1909, nato pa je kot posebni dopisnik poročal za časopis iz Ubije, z Balkana in s lornt prve svetovne vojne. Aos-tanski grof ga je odlikoval s posebnim priznanjem za njegov pogum.
Ob novinarstvu se je Nordio ukvarjal z glasbo in je napisal librette za številne opere.
■ Tržaška finančna intendanca opozarja, da danes zapade rok za poravnavo televizijske naročnine. Kdor tega ne bo storil, tvega, da bo moral plačati dodatek, ki je predviden po zakonu, poleg tega pa še povišek davka na dodano vrednost IVA na osnovi zakonskega odloka štev. 550 z dne 30. decembra 1988.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Miroslav Stopar
Pogreb bo jutri, 1. februarja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoča nečakinja Savina z družino
Trst, 31. januarja 1989
Visok jubilej pri Sv. Ivanu
Šestdeset let skupnega življenja Ivanke in Matije Hrovatina
Zlatih porok je zadnje čase veliko, saj petdeset let skupnega življenja danes, ob daljši povprečni življenjski dobi ni tako redek primer. Manj je diamantnih porok, ko srečna zakonca preživita skupaj kar 60 let in je vsako nadaljnje leto skupnega življenja že velik dar. Tako visoko obletnico sta v preteklih dneh pri Sv. Ivanu slavila Ivanka in Matija Hrovatin. v Zgodilo se je 27. januarja 1929, v Šmarjah pri Kopru, kjer ju je poročil takratni slovenski župnik Cerar. Jubilanta po rodu nista Svetoivančana, vendar ju imajo Svetoivančani za svoja, saj živita tu, pri hčerkah Elviri in Milki, ki sta se sem poročili, že dolgo let. Oba sta se namreč rodila v
zavednih slovenskih družinah v Šmarjah, obiskovala slovensko šolo ter zelo mlada začela delati.
Za časa fašizma je bil Matija preganjan zaradi svoje slovenske narodnosti. Kot nešteto vaščanov je tudi on odšel v partizane in se priključil Gubčevi brigadi. Po osvoboditvi se je srečno vrnil domov in se takoj oprijel dela pri obnovi vasi in svoje hiše, ki so mu jo fašisti zažgali. Vključil se je tudi v prosvetno delo. Obnovil in vodil je tako prosvetni kot cerkveni pevski zbor doma in v Pomjanu. Ko se je preselil k Sv. Ivanu, se je takoj vključil v pevski zbor Marij Kogoj, kjer je še danes aktiven in živahen pevec.
Tudi žena Ivanka je veliko delala v svojem življenju, še kot otrok je nosila prodajat v Trst mleko in zelenjavo in dolgo let prala perilo tržaški gospodi. Ko je mož odšel v partizane, je Ivanka skrbela za družino ter pomagala vaščanom in delala za partizane.
Čestitkam otrok, vnukov ter vseh sorodnikov in prijateljev, posebno pa članov svetoivanskega pevskega zbora, se pridružujemo tudi mi in jima voščimo še mnogo zdravja in sreče!
(mm)
gledališča
razna obvestila
VERDI
Danes, 31. t. m., ob 20. uri (red B) bo na sporedu ponovitev baletne predstave LA MAGIA Dl NINO ROTA. Koreograf Gino Landi. Ponovitve bodo 2., 4., 8., 9., 10., 11. in 12. februarja.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Od 1. do 3. februarja predstave za šole: Podreccove lutke v predstavi VARI-
etA.
V soboto, 4. februarja, ob 21. uri recital IVANA FOSSATIJA pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine. Popusti za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev A. Shafferjevega dela DVOBOJ. Režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Renato De Carmine in Gi-ancarlo zanetti.
Pustno zabavo priredi KD Rovte-Ko-lonkovec - Ul. M. Sernio 27 - v soboto, 4. februarja, ob 19.00: posebna večerja, glasba in veliko pustnega veselja. Za naročila klicati do petka na št. 827528 v opoldanskih ali večernih urah. Zaželene so pustne šeme.
SKD Barkovlje obvešča, da bo ZAČETEK PLESNEGA TEČAJA IN TEČAJA MNEMOTEHNIKE po pustu.
ŠD Sokol in SKD I. Gruden sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 9. februarja, ob 19.30 v 1. sklicanju in ob 20.00 v 2. sklicanju v društvenih prostorih v Nabrežini. Dnevni red: poročila, diskusija o poročilih, volitve, razno.
KD Slovan - Padriče prireja ciklus predavanj z diapozitivi na temo NEGA IN GOJENJE SOBNIH RASTLIN. Predavateljica VVilma Colja. Prvo predavanje bo v petek, 10. februarja, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Prijave na tel. št. 226286 ali 226752. Vabljeni!
koncerti
kino
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 6. februarja, ob 20.30bo v gledališču Rossetti koncert ZBORA MADIGAL iz Bukarešte.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 31. januarja, ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29.
ŠD Mladina prireja v nedeljo, 5. februarja, v Domu A. Sirk v Križu od 15. do 19. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Poskrbljeno za igrice in nagradno žrebanje. Vabljeni!
Nabrežinska godba bo ob PUSTU obiskala naslednje vasi: v nedeljo, 5. 2.,: Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 6. 2., in v torek, 7. 2.: Sesljan, Vižovlje, Trnov-co in Nabrežino, da bomo skupaj praznovali kralja Pusta.
ŠD Polet prireja v torek, 7. februarja, tradicionalni PUSTNI PLES v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igral bo ansambel MISEL iz Nove Gorice. Rezervacije miz pri odbornikih Poleta na kotalkališču in v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
KD F. Venturini priredi PUSTOVANJE v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju v torek, 7. februarja: od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od 20. do 1. ure pustni ples z ansamblom Taims.
KD F. Prešeren prireja v gledališču F. Prešeren v Boljuncu tradicionalno PUSTOVANJE: v četrtek, 2. 2., od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Karamela; v petek, 3. 2„ od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Henček; v soboto, 4. 2., od 21.00 do 4.00 ples z ansamblom Happy Day; v nedeljo, 5. 2., od 14.30 do 18.00 tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Pomlad; v ponedeljek, 6. 2., od 20.30 do 0.30 ples z Veselimi godci; v torek, 7. 2., od 21.00 do 4.00 ples z ansamblom Pomlad. Poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo.
ARISTON - 16.00, 22.00 Tucker, r. Francis Ford Coppola, i. Jeff Bridges.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 L-orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack VVallace.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Homeboy, porn., □□
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Riprendi-la fino in fondo, □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II matri-monio di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Wiliow, pust., ZDA; r. R. Howard; i. V. Kilrher, J. Whalley.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilli e 11 vaga-bondo, ris., ZDA 1955, 75', prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.10 Intenzioni bestiali,
porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Tere-sa, kom., It. 1987, r. Dino Risi; i. Serena Grandi, Luca Barbareschi.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Donne sulTorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
LUMIERE FICE - 18.20, 22.00 Balle spa-ziali, r. Mel Brooks; i. John Candy, Mel Brooks.
ALCIONE - 15.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, It. 1988, r. Ermanno Olmi, i. Rutger Hauer, Anthony Quay-le, S. Dumas.
RADIO - 15.30, 21.30 Moana la bella di giorno, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Tam, kjer je z nami večkrat zapela, je v nedeljo pri oltarju Guida vzela.
MARTINI in GUIDU vso srečo želita
MePZ M. Pertot in SKD Barkovlje
M Celoletna Mesečna
Uliti M* SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar
Igrajo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Tone Gogala, Branko Šturbej, Adrijan Rustja, Livij Bogateč, Lidija Kozlovič, Silvij Kobal, Miranda Ca-harija, Stanislava Bonisegna, Irena Zubalič, Alda Sosič, Alojz Milič, Stojan Colja, Miroslav Košuta, Drago Gorup in Dušan Jazbec.
jutri, 1. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 2. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED E - mladinski v četrtek
razstave
Pustni odbor SAŽGO
priredi v Športno-kulturnem centru v Zgoniku nepozabni
PUSTmŽUR
v soboto, 4. 2.: ples z ansamblom L. Furlana. Otvorila ga bosta kralj in kraljica Kraškega pusta; v nedeljo, 5. 2.: ples z ansamblom Štirje kovači; v ponedeljek, 6. 2.: predstavitev nove kasete in prosta zabava z ansamblom Agropop;
v torek, 7. 2.: od večera do jutra ples z ansamblom Happy day ter igra Pokaži kaj imaš, Sexy-session show in nagrajevanje najgrše maske.
1. nagrada: potovanje za 2 osebi v deželo sonca in morja.
[alcrija
Vljudno Vas vabimo v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri
na otvoritev razstave
Matjaža Hmeljaka
kompjuterska grafika in video
včeraj - danes
šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan obvešča, da potekajo vpisi v 1. razred osnovne šole "O. Zupančič" redno do 15. februarja.
Poverjeniki bralnih značk didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol na Tržaškem so naprošeni, da do 8. februarja 1989 pisno sporočijo vrsto in število bralnih značk učiteljici Dragi Lupine -šola F. Bevk na Opčinah. Poznejša naročila ne pridejo v poštev.
čestitke
Privekala je LARA. Dobrodošla! Borisu in Marti čestitajo Švicarji.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu MIROSLAVU GRGIČU ob rojstnem dnevu in mu želi še na mnoga leta.
Miranu in Goranu se je pridružila sestrica Lara. Srečni družinici iskrene čestitke, mali Lari pa želimo vso srečo v življenju, Barbara, Danijel in Marti-
Družina Simoneta se je povečala še za enega člana:
privekala je mala
LARA
Pogumnemu Borisu iskreno čestitajo
delovni kolegi iz Ul. Cicerone
Ob rojstvu male
LARE
čestitata vodstvo KZ INAC in Kmečka zveza Borisu in Marti Simoneti, novorojenki pa želita v življenju obilo sreče in zdravja.
Marto in Borisa je osrečilo rojstvo hčerke
LARE
Iskrene čestitke izrekata
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 4. februarja, odprli razstavo tržaškega slikarja Maurizia CHIOZZE. Razstava bo trajala do 16. februarja.
V	galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - bo do 5. februarja na ogled razstava MARIA PALLIJA.
V	tržaški občinski galeriji razstavlja svoja dela do 2. februarja slikar Giampa-olo AMSTICI.
V	studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 razstavlja do 3. februarja 1989 slikar MAU-RO CASELLI.
V	galeriji Torbandena bo do 6. februarja razstavljal svoja dela slikar Fulvio GIANNINI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja svoja dela do 10. februarja slikarka Gian-na MARINI.
mali oglasi
Danes, TOREK, 31. januarja 1989
DIVNA
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 2.22 in zatone ob 11.03.
Jutri, SREDA, 1. februarja 1989
BUDMIL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.53 najvišja 28 cm, ob 10.57 najnižja -19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,7 stopinje, zračni tlak 1039,8 mb raste, veter 10 km severovzhodni, vlaga 34-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Giulia Ciriello.
UMRLI SO: 75-letni Omero Benci, 90-letna Angela Bensa, 80-letni Mirko Bar-bon, 83-letna Maria Medwescek, 83-letna Elda Amadi, 80-letna Elisabetta Sodoma-co, 76-letna Antonia Digiotti, 55-letni Virgilio Pojani, 75-letna Luigia Carraret-to, 73-letna Elisabetta Vodeb, 90-letna Giuseppina Schmidt, 80-letna Lucia Mil-lo, 74-letni Carlo kVurzing-er, 74-letni Giordano Fava, 67-letna Giovanna Benci, 77-letna Domenica Zaccai.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. januarja, do sobote,
4. februarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, L argo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (MILJE)
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (TEL. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Ul. Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LUPINC je v Praprotu odprl osmico. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ivan Ušaj v Nabrežini na št. 8,
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
PRODAM seat fura, letnik 1984, v odličnem stanju, za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 577531 in ne 577537 ob urah kosila.
PRODAM optični in navaden mause za kompjuterje PC, oba z originalnim programom za risanje in navodili. Tel. 213410 - Stojan.
PRODAMO akacijeva drva, cela ali seža-gana. Pri večjem naročilu, najmanj 70 stotov, tudi metrska, suha in sklana. Tel. 0481/884161 ob večernih urah.
PRODAM mladiče pritlikavega pudlja, pekineza, schnauzerja in škotskega ovčarja, cepljeni, rodovniški, cena 250.000 lir. Tel. 0481/882317.
PRODAMO kombi ford transit, dizel, v dobrem stanju in po zelo ugodni ceni. Možnost dogovora. Tel. 220284 ali 213518.
Al 12 ABARTH v dobrem stanju prodam. Tel. 0481/83497 ob uri kosila.
PROFESSIONAL ŠPORT v Trstu - Ul. Udine 45/9 - tel. 418315 nadaljuje z razprodajo športne opreme s popusti do 50%.
STANOVANJE v strogem centru Ljubljane, 101 kv. m, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Za informacije telefonirati na št. 003861/224635 popoldne.
PRODAM 2 para plesnih čevljev št. 41 in 43 ter hlače za ples. Tel. 228390.
PRODAM motor cagiva electra 125 (prevoženih 1.000 km), letnik '87, po ugodni ceni. Tel. 0481/87711.
PRODAM motor kawasaki GPX, letnik april '87, črne barve, prevoženih 15.000 km, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 816270.
PROFESORICA nudi privatne lekcije angleščine, nemščine in italijanščine. Tel. 211178.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine in nemščine za nižje in višje srednje šole. Tel. 229234 od 13. do 15. ure.
VINOGRAD v predmestju Goriče dajem v najem. Tel. 0481/22306 v večernih urah.
URADNICO s poznanjem računalnika takoj zaposlimo. Tel. 226228 od 18. do 19. ure.
DRUŽINA išče hišo, 150 kv. m, z vrtom ali zazidljivo zemljišče pri Sv. Ivanu, Podlonjerju, Katinari in Kjadinu. Kličite na št. 040/828859.
ZSŠDI razpisuje delovno mesto organizacijskega tajnika. Zahtevani pogoji: višješolska izobrazba, večletna praksa na področju telesne kulture, popolno obvladanje slovenščine in italijanščine, organizacijske sposobnosti, pripravljenost na raztegljivost delovnega urnika tudi na večerne ure. Kandidati morajo nasloviti svoje prošnje najkasneje do 18. februarja 1989 na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst, "razpis organizacijski tajnik".
SLOVENSKA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA razpisuje natečaj za dve mesti uradnikov v administraciji. Potrebna diploma višje srednje šole, prošnje poslati najkasneje do 10. februarja na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Uradnik".
IŠČEM vajenca za elektromehansko delavnico. Ponudbe pošljite na naslov: Elettrauto Rudi, Mihaelova ulica 117, Štandrež - Gorica, tel. 21915.
odbor in balinarski odsek ŠK Kras
............	125.000 lir
.................. 16.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 125.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1989. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 192.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
od 9. do 13. ure
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m Zl i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
POTOVALNI URAD AURORA
vabi na naslednja potovanja:
od 20. do 27. marca PALMA DE MALLORCA, cena 520.000 lir;
od 20. do 27. marca RODOS, cena od 665.000 lir dalje;
od 20. do 31. marca BANGKOK in PATTAVA, cena 1.390.000 lir.
Informacije in rezervacije pri Aurori v Ul. Milano 20, tel. 60261.
				
| menjalnica			30. 1. 1989	
	FIXING BANKOVCI		FiXING :	BANKOVCI
TUJE VALUTE	:	 MILAN	TRST	TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Ameriški dolar .		 1366,50 1352.—	Japonski jen 		10,522	10,—
Nemška marka .		 731,450 728,50	Švicarski frank		859,790	856,—
Francoski frank		 215,100 213.—	Avstrijski šiling		103,923	103,300
Holandski florint ... 647,890 645.—		Norveška krona		202,650	199.—
Belgijski frank		 34,927	34,500	Švedska krona		215,390	212,—
Funt šterling ..		 2399,700 2370.—	Portugalski eskudo .	8,925	8,400
Irski šterling ..		 1956,150 1940 —	Španska peseta 		11,808	11,200
Danska krona .		 188,340 186,—	Avstralski dolar		1196,100 1140,—	
Grška drahma .		 8,823	8,300	Jugoslov. dinar 		— ,	0,18
Kanadski dolar		 1154,500 1120,—	ECU		1526,850	
				
				im
Quando si ama spet na sporedu
Solze za boljšo prebavo
Užaljeno
dostojanstvo
»Lahko me oddaljiš od Sanrema, ne moreš pa me zbrisati s strani zadnje izdaje Who's Who International, ki me omenja med redkimi svetovno znanimi predstavniki italijanskega glasbenega dogajanja.« V takem ogorčenem, polemičnem in globoko užaljenem tonu se zaključuje dolg telegram, ki ga je Rita Pavone te dni poslala Adrianu Aragozzi-niju, organizatorju letošnjega sanremske-ga festivala.
Vse se je začelo v trenutku, ko je pevka zvedela, da so njeno prijavo za letošnji festival zavrgli že na »prvi pogled«. Pravzaprav je po mnenju Pavonejeve glavni krivec prav Aragozzini, ki baje ni niti povohal predlaganega gradiva (med drugim kaseto s pesmijo za tekmovanje).
»Tvoje ravnanje žali moje umetniško dostojanstvo, zato uradno odstopam od sanremskega festivala, ki se očitno niti letos ni vsebinsko spremenil od ostalih,« zviška zaključuje Rita.
■ Danes ob 18. url bodo iz studia Radia Opčine oddajali ponovitev reportaže s 4. tradicionalnega pustovanja Ne-diških dolin in Vzhodnih Alp, ki je bilo v nedeljo v Podbonescu.
RIM — Od včeraj ljubitelji tako imenovanih soap oper lahko dan za dnem v opoldanskih urah potočijo solzo ganjenosti zaradi ljubezenskih zapletov družine Alden in mladih prebivalcev ameriškega provincialnega mesteca Corinto. Z včerajšnjim dnem so namreč na drugem sporedu RAI začeli s ponovitvami ene najuspešnejših televizijskih nanizank »Ouando si ama« (Čas ljubezni), s prihodnjim ponedeljkom, ko se bodo TV gledalci spet vživeli v atmosfero nanizanke in miselno obnovili celoten splet dogajanj, pa bodo startali z novimi epizodami.
Skupno z nanizanko Capitol, ki so jo sredi prejšnjega leta nepričakovano prekinili zaradi sporov med ameriško producentsko družbo in piscem oddaj, je bila soap opera Ouando si ama najbolj priljubljena med italijanskimi gledalci, saj je bilo okoli 14. ure, ko je bila nanizanka na sporedu, približno 5 milijonov ljudi priklenjenih pred ekrane. In najbrž se bo pojav ponovil tudi tokrat, ko bo vse do poletja nani-
zanka pospeševala prebavo italijanskih TV gledalcev.
Temeljni element zapletov in razpletov bo tudi v novi seriji Ljubezen, prav tista z veliko začetnico, ki odločilno vpliva na celotno dogajanje v Corintu. Morda bo to posledica posebnega zraka ali okolja, vendar, če naj verjamemo avtorjem nanizanke, ljudje v Corintu - ali vsaj protagonisti soap opere - brez močnih čustev sploh ne živijo. Gonilno kolo dogajanj sta ljubezen ali sovraštvo, torej dva ekstrema istega čustva, v ozadju pa je vselej tudi spalnica, kjer čustvo, v taki ali drugačni pojavni obliki, vzbrsti.
Protagonisti nove serije bodo ostali isti. Tako bodo spet v ospredju Ann Alden Forbes, Cabot Alden, Jack, Lor-na, Isabelle, oče Jim. In isti bodo ostali tudi igralci, ki so upodobili italijanski publiki tako priljubljene like. Producentka nanizanke pa je Agnes Ni-xon, ki je veteran televizijskih nanizank in je z nekaterimi dosegla vidna priznanja.
Skratka solza ganjenosti za boljšo prebavo je do poletja zagotovljena.
Na grmado s to knjigo!
Pogosto si domišljamo, da živimo v dobi največje svobode, pa se le zgodi, da nas kak dogodek prepriča o nasprotnem. Pisatelj indijskega porekla Salman Rushdie, recimo, ni pričakoval, da bo njegova zadnja knjiga končala na grmado, kar se je prav v preteklih dneh zgodilo v angleškdm mestecu Bradford v Vorkshiru.
Salman Rushdie je diplomiral v Cambridgeu, zaslovel pa je pred nekaj leti s knjigama Sinovi polnoči in Sramota. (Obe sta izšli tudi v Italiji pri založbi Garzanti.) Lani je izšla še njegova tretja uspešnica The Satanic Verses, doslej samo v angleščini, ki se je naglo povzpela na lestvicah najbolj prodanih knjig s 40.000 prodanimi izvodi. O svojem delu je avtor povedal, da je to predvsem metafora o preseljevanju iz ene kulture v drugo, iz Indije v Anglijo, ko obe deželi spadata v »stari svet«. Knjiga naj bi bila torej avtobiografska, saj se je avtor preselil iz Indije v Anglijo, kjer je sprejel angleško kulturo in način življenja. Ko se je lotil nekaterih tabujev je Salman Rushdie vedel, da marsikomu ne bo všeč, še zdaleč pa ni predvidel takega ravnanja z njegovim delom.
»Satanski verzi« naj bi bili tisti, ki jih je Mohamed - kot pripoveduje legenda - izpustil iz korana, češ da jih je navdihnil sam satan, ko se je prikazal kot lažni angel Gabrijel. Knjiga sicer prinaša zgodbo indijskega filmskega igralca in angleškega televizijskega zvezdnika, ki izgineta, ko zaradi terorističnega atentata eksplodira jumbo na progi Delhi-London, in se morda utelesita drugje.
Knjigo so že lani septembra, torej takoj po izidu, prepovedali v Pakistanu, Saudski Arabiji in v Indiji. V Angliji živi skoraj dva milijona muslimanov, v Bradfordu pa je skupnost kar precej številna. Zaradi doslednega spoštovanja angleških zakonov in navezanosti na družino so jih Angleži celo bolj cenili od drugih priseljencev. Predstavnike bradfordskih muslimanov pa je knjiga razburila, češ da žali njihovo vero in samega preroka. Razumljivo je, da so voditelji skupnosti prepovedali nakup in branje knjige, manj razumljivo in opravičljivo je, da je skupina muslimanov zbrala knjige pred mestnim županstvom in jih na grmadi zažgala.
Po dogodku so se nekateri zamislili, lastniki bradforskih knjigarn pa so previdno spravili knjigo s polic in predvsem iz izložb.
Koncert za umobolne iz Agrigenta
Modugno bo spet zapel
Domenico Modugno (na sliki) se vrača k svoji stari ljubezni: po dolgoletnem molku bo namreč spet nastopil pred občinstvom. Koncert bo namenjen bolnikom umobolnice iz Agrigenta, ki jo je Modugno pred božičem obiskal z novinarjem Espressa in senatorjem PR Corleonejem. Obisk je sprožil vrsto obravnav in polemik o nevzdržnem stanju te zdravstvene strukture. Pevčev nastop bo predvidoma v drugi polovici februarja, zelo verjetno pa ga bo podprl tednik Espresso.

	
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1_____________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20 Variete: Biberon
22.50	Dnevnik
23.00	Nočni rock: Paolo Con-te in skupina Liftiba
23.30	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
[	% RAI 2_______________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Margherita della notte (dram., Fr. 1956, r. C. Autant-Lara, i. Yves Montand)
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj ruščine (1. lekcija)
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualno: Spaziolibero
17.25	Filmske novosti
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik in šport
20.30	Film: Cera una volta in America (dram., It. 1983, r. Sergio Leone, i. Robert De Niro, James Woods)
22.30	Dnevnik
22.35	Film: Cera una volta in America (2. del)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.30 International DOC Club
^ RAI 3	|
11.15	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
12.00	Inf. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. odd.: Otroštvo v očeh priletnih, 15.00 Zgodovina olivnega olja
15.30	Popoldne z opero: Netopir (Johann Strauss)
16.30	Šport: hokej, Viareggio-Novara
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta
21.30	Dnevnik - večerne vesti
21.40	Variete: Complimenti
per la trasmissione
22.10	Nan.: Max Headroom
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nave dell'-arcobaleno
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
8.20 Video strani
8.30	Počitniški spored: Bis-kvitki, 9.00 Periskop -Arhiv iz Slovenije, 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta,
11.25	Safari v mestu
11.50	Risanka
11.55. Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Risani film: Gulliverje-va potovanja (ZDA)
18.00	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Zdrobovi skutini žličniki, 18.10 Drama Izlet (J. Kislinger)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno in Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Ciklon Tracy (6. del)
20.55	Dinar
21.45	Glasbena oddaja: Mali koncert - nastopa pianist Boris Gorišek
21.50	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Jazz Faire (iz Zagreba)
22.45	Video strani
piP) TV Koper ~____________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.10	Košarka NBA (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
VIDEM — KPI o Evropski gospodarski skupnosti TRST — Ob odprtju akademskega leta
PERCOTO (Videm) — Podelili nagrade Nonino TRST — Prva ženska za volanom tržaškega mestnega avtobusa
PODBONESEC — 4. srečanje tipičnih mask Benečije
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	EP v košarki
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	SP v golfu (povzetki)
fr RTV Ljubljana 2
18.45	Ropot (pon.)
19.30	Dnevnik
20.05	Dok. oddaja: Mladina
20.40	Zlata kaseta
22.45	Zabavni torek
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije; 15.00 Roman: Moje pustolovščine (1. del); 15.16 Glasba, novice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovensko pismo, pisna pričevanja slovenskih umetnikov v izboru Vladimira Jurca - Slavko Grum: Pisma Josipini (pripoveduje Tone Gogala).
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Znanje za jutri; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Sepetov ansambel; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
CANALE 5_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - Le ribellio-ni, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale (vodi Marta Flavi)
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria - L’albero gene-alogico, 16.30 VVebster -Cera una volta il West
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
20.30	Nanizanke: Dallas, 21.30 Dynasty, 22.30 Due come noi - Sete di potere
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Baretta -Vendetta oltre la morte,
2.00	Mannix - La piccola cliente
RETE 4
8.00	Nan.: Lou Grant, 8.50 Switch, 9.40 Adam 12
10.10	Film: Finisce sempre cosi (kom., It. 1959, r. En-rico Šusini, i. Vittorio De Sica)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.30	Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il do-mani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York New York - Il potere della corruzione
19.00	Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Il cec-chino
20.30	Film: Ultima notte a VVarlock (vestern, ZDA 1959, r, Edward Dmy-tryk, i. Henry Fonda, An-thony Ouinn)
22.55	Dokumentarna oddaja: Big Bang
23.40	Film: La rabbia giovane (dram., ZDA 1973, r. Ter-rence Malick, i. Sissy Spaček, Martin Sheen)
1.30	Nanizanka: Vegas - L’as-sassino del gatto nero
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L’uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	TV film: Don Tonino
22.25	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Megasalvishovv
23.05	Film: La maledizione di
Damien (srh., ZDA 1978, r. Don Taylor)
1.15	Rubrika: Premiere
1.25	Nanizanka: Samurai
ODEON______________
7.30	Nan.: Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
16.30	Sugar (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Scherzo del desti-no in agguato... (kom., It. 1983, r. Lina Wertmuller, i. Ugo Tognazzi)
22.30	Film: Splendori e mise-rie di madame Royale (kom., It. 1970)
0.30 Nanizanki: Un salto nel buio, 1.00 Mary Hartman
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nad.: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC Nevvs
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. oddaja: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: L'assedio di Sidney Street (dram., VB 1960)
17.40	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokumentarec o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC Nevvs
20.30	Film: Lassiter (pust.,
ZDA 1984, r. Roger Young, i. Tom Selleck)
22.00	Aktualno: Galileo
23.00	Aktualno: TMC nocoj
23.15	Rubrika o motorjih
TELEFRIULI_____________
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Dokum. o rastlinah
13.30	Nan.: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Aeropor-to internazionale
18.00	Nad.: La dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Paper Moon
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: I racconti del maresciallo
22.30	Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na Radiu Koper, Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 O avtomobilizmu; 16.00 Kriminalka; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show busi-ness; 17.33 Filmska glasba; 18.00 Bub-bling; 18.33 Prijatelj D J; 19.00 Zimzeleni;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Na sinočnjem srečanju s pokrajinsko upravo
Biasuttijevi recepti za Goriško
Predsednik Dežele Adriano Biasutti se je včeraj sestal z goriško pokrajinsko upravo in prisluhnil njenim željam ter potrebam glede deželnih posegov v goriški pokrajini. Predsednik Pokrajine Crisci mu je nanizal celo vrsto vprašanj, ki zadevajo uresničevanje decentralizacije in konkretno izvajanje novih pristojnosti Pokrajine ter potrebe na specifičnih področjih, od gospodarskega do prometnih zvez, zdravstva, okolja in drugega. Biasutti, ki ga je spremljal deželni odbornik za zdravstvo Brancati, je dal vrsto odkritih, čeprav za goriške upravitelje ne vedno zadovoljivih odgovorov. Poglejmo shematično katere.
Gospodarske dejavnosti. Načrt centra za tekstilno industrijo v Gorici nima velikih perspektiv, pač pa je Dežela pripravljena podpreti morebitne konkretne programe podjetnikov. Tudi center za informatiko, ki naj bi ga IRI uresničila pri nas kot nadomestilo za privatizacijo tovarn Safog in OMG, bo najbrž treba odpisati, krivdo za to, pa je dejal Biasutti, nosijo tukajšnje ustanove kot Goriška hranilnica in Trgovinska zbornica, ki so izbrale drugačne rešitve namesto deželnega podjetja za informatiko. Ugod-nješi je bil odgovor na zahtevo obrtnikov, da bi, tako kot za industrijce, bile tudi zanje združljive olajšave iz Goriškega sklada in deželnih zakonov: to vprašanje bodo proučili in skušali rešiti. Kar zadeva trgovino bo Dežela pripravila načrt za veliko distribucijo, ki bo dokaj omejevalen in bo upošteval skrbi malih trgovcev. Nadaljevali bodo s posegi za tržiško pristanišče, ki je deželnega pomena, za kmetijstvo in agriturizem. Kar zadeva turizem, ni prostora za nove marine v naši pokrajini razen tega,
kar je že predvideno v Gradežu. Biasutti je tudi izrekel mnenje, da bi bilo treba ukiniti turistične ustanove, razen gradeške, in njihove prisotjnosti poveriti Pokrajini.
Prometne zveze. Za avtocesto Gorica-Razdrto je Biasutti posredoval pri Andreottiju, naj bi med obiskom v Beogradu proučili možnost črpanja preostalih potrebnih sredstev iz sporazuma o kooperaciji med državama. Avtocesto Vileš-Vrtojba in ureditev ceste skozi Dol naj bi finansirali z osimskimi sredstvi. Treba bo poskrbeti tudi za cesto proti Vidmu, pohiteti z obvoznico v Gorici, kar zadeva zveze z letališčem pa jih bodo uresničili s sredstvi za svetovno nogometno prvenstvo. Neuresničljiva je liberalizacija avtocestnega odseka Vileš-Moščenice.
Zdravstvo. Dežela pripravlja nov zdravstveni načrt, ki nujno predpostavlja nova klestenja, saj so sedanji izdatki za zdravstvo nevzdržni. Optimalna rešitev bi bila ohranitev ene same bolnišnice za celo pokrajino. Biasutti je pozval pokrajinsko upravo naj prevzame sicer nehvaležno vlogo posrednika med Gorico in Tržičem za rešitev v tem smislu.
Okolje. Biasutti je z zadovoljstvom vzel na znanje, da naj bi Pokrajina do 20. septembra pripravila načrt za uničevanje odpadkov v enem samem objektu. Lokacija naj bi po njegovem bila v eni od industrijskih con, nujno pa je treba uresničiti sistem ločenega nabiranja in predelave odpadkov. Namignil je tudi na možnost privatizacije službe za uničevanje odpadkov.
Danes v Sovodnjah pogreb župnika Marjana Komjanca
V Sovodnjah, kjer je služboval od leta 1972, bodo danes popoldne pokopali župnika Marjana Komjanca^ Pokojnik, ki je bil po rodu iz Štever-jana, se je rodil v begunstvu, v Dobovi pri Vidmu ob Savi, 2. januarja 1917. Bil je šesti od osmih otrok v kmečki družini.
Marjan Komjanc je bil gojenec Aloj-zijevišča v Gorici. V Gorici je obiskoval gimnazijo in stopil v semenišče. V
Od jutri spremembe v organizaciji splošnih služb KZE
Precejšnje spremembe v organizaciji splošnih služb KZE stopajo v veljavo jutri, 1. februarja. Gre za preureditev uradov in služb, za uvedbo takoi-menovanih zdravstvenih okrajev, o čemer je sicer govor že lep čas.
Tako se bodo občani Gorice, Sovodenj in Števerjana ter Moša posluževali uradov KZE v Ulici Della Bona 2.
V	krminski zdravstveni okraj sodijo po novem občine Krmin, Koprivno, Dolenje, Mariano, Medea, Moraro in Šlovrenc. Uradi KZE so v nekdanji bolnišnici.
V	uradih v Gradišču bodo razne formalnosti urejali občani Gradišča, Fare Romansa, Zagraja in Vileša. Uradi so v Ulici Galilei.
V	Gradežu (bivši sedež 1NAM) bodo formalnosti urejali le občani Gradeža.
Okraj v Tržiču je pristojen za občane Tržiča in Štarancana. Uradi so v novi bolnišnici v San Polo.
Okraj Ronke je pristojen za občane Doberdoba, Fogliana, Škocjana ob Soči, Šempetra ob Soči in Turjaka.
Na omenjene urade se morajo občani obračati za vse formalnosti v zvezi z izbiro zdravnika, zdravstveno oskrbo, povračilom stroškov za zdravljenje, oprostitvijo plačevanja samoprispevka itd.
Omenjena preureditev bi morala stopiti v veljavo že z novim letom, a so potem rok odgodili za mesec dni. Škoda, da so pri KZE ob tem pozabili na ustrezno informiranje občanov, ugotavlja sindikat FISOS/CISL, ki je včeraj glede novosti izdal daljše obvestilo.
Razstava Oskarja Kogoja na goriškem gradu
Sodobni dizajn z antično »dušo«
Odprtje razstave je privabilo množico obiskovalcev
(foto Marinčič)
Prijetna zmes starodavnega in modernega je v soboto sprejela na gradu številne obiskovalce ob odprtju razstave "Nature designa' mirenskega oblikovalca Oskarja Kogoja. Strmo pot do vhoda v grad so kot nekoč razsvetljevale bakle, na notranjem grajskem dvorišču pa so se ob glasbi
svetlikali laserski svetlobni efekti. Dihotomija antičnega in najsodobnejšega se je ponavljala tudi v grajskih dvoranah, kjer so na ogled stare skrinje, od sobote pa tudi moderni predmeti slovenskega umetniškega oblikovalca.
Ta povezava starega z modernim
ima nek globlji pomen, kot je v svoji briljantni predstavitvi poudaril prof. Giuseppe Mazzariol, ravnatelj departmaja za zgodovino in kritiko umetnosti na Univerzi v Benetkah. Kogoja je namreč označil kot pesnika, ki spoznava znake preteklosti in jih oblikuje za prihodnost. Oblike, ki jih daje svojim izdelkom so oblike narave, v njih posreduje sporočila, ki nam skozi oblike in energijo narave prihajajo iz daljne preteklosti. Naravo, je še dejal Mazzariol, lahko pojmujemo predvsem kot naravno okolje, pa tudi kot človekovo naravo: najpristnejši elementi obeh se odsevata v Kogojevih modernih izdelkih. Precejšen prostor je na razstavi odmerjen lokom, ki spominjajo na nekdanje dragocene violine. Kritik je pri tem poudaril še eno Kogojevo značilnost: njegovo delo ni nikakor pogojeno od industrije in zahtev serijske proizvodnje, gre za povsem svobodno - in zato v pravem pomenu besede umetniško - iskanje oblik in sporočil skozi predmete.
Ob odprtju je pozdravil tudi župan Scarano, ki je dejal, da je goriška Občina ponosna, da gosti na gradu velikega sodobnega umetnika, ki je znal uveljaviti v svetu skupno goriško kulturo z ene in druge strani meje.
Kogojeva razstava bo odprta do meseca marca vsak dan (razen ponedeljka) od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30. Z istim urnikom je na gradu na ogled tudi razstava dragocenih skrinj.
Požar v tovarni Zulli in na posestvu v Bračanu
Prometna nesreča pri Foglianu Dve osebi ranjeni, avto uničen
duhovnika ga je posvetil nadškof Margotti 8. septembra 1940, prvo mesto kaplana pa je dobil v Črničah.
Po vojni je več let opravljal službo notarja pri goriškem cerkvenem sodišču in razne obveznosti v nadškofijskih uradih, istočasno pa skrbel za dušno-pastirsko delo v raznih krajih. Od leta 1960 je poučeval veruk na raznih osnovnih šolah in tudi na srednjih slovenskih in italijanskih šolah v Gorici. Za uporabo na srednjih in strokovnih šolah je spisal tudi tri veroučne knjige s skupnim naslovom Moje življenje.
Pokojnik sodi med tiste duhovnike na Goriškem, ki so si dosledno prizadevali za izvedbo reform II. vatikanskega koncila. Bil je stalno na tekočem o dogajanjih drugod po državi in po svetu, zlasti pa ga je zanimalo, kako rešujejo vprašanja v jezikovno mešanih škofijah, kakor je goriška. Obogaten s takimi izkušnjami je začel zlasti v začetku nelahek boj za priznanje enakopravnosti slovenščine v vseh škofovih uradih in v skupnem bogoslužju.
Leta 1978 je bil izvoljen za dekana slovenskega duhovniškega področja v goriški nadškofiji in prav v tem svoj-stvu skrbel za stalno povezavo med zamejskimi verniki in škofijami v matični domovini.
Leta 1972 je bil imenovan za župnika v Sovodnjah, še prej pa je upravljal župnijo Gabrje - Vrh.
Bil je v pravem pomenu besede koncilski človek, človek dialoga z vsemi, tudi z drugače mislečimi. S takim prepričanjem je bilo prepojeno njegovo delovanje v kraju, ki si ga je v oporoki izbral za kraj večnega počitka. Sovodnje in Sovodenjce je jemal kot skupnost in kot član te skupnosti je bil zmeraj in povsod prisoten, pa naj je šlo za prireditev v Kulturnem domu, pomembnejšo športno manifestacijo ali samo navaden poletni praznik.
V takem spominu ga bo ohranila so-vodenjska skupnost, ki ga bo pospremila na zadnji poti danes ob 15. uri. Pokojnikovo truplo bodo izpostavili v sovodenjski cerkvi že ob 9. uri, pogrebni obred bo opravil goriški nadškof Bommarco ob somaševanju slovenskih in italijanskih duhovnikov.
(VK)
razna obvestila
Sovodenj ska občinska uprava sporoča, da danes zapade rok za predložitev prošenj za začasno zaposlitev uradnika 6. stopnje z znanjem slovenščine.
Družba se zbere jutri, l.februarja 1989 ob 20. uri pri Dani.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »L'orso«.
VERDI 17.30-22.00 »Willow«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Adolescenti in calore«. Prep. mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Nastop zbora 'Got-tardo Tomat’ iz Spilimberga.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Chi ha incas-trato Roger Rabbit?«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Dekle iz kitajske četrti«.
Goriški gasilci so v noči od sobote na nedeljo imeli nemalo dela, saj so morali gasiti kar dva zahtevna požara. Najprej so pohiteli v tovarno Zulli pri Sovodnjah, kjer so ognjeni zublji zajeli skladišče. Požar je popolnoma uničil približno 300 stotov lesnih odrezkov. Gasilci so prihiteli na kraj požara s tremi vozili, zaposleni pa so bili skoraj do jutra. Vzroki požara še niso povsem raziskani, zdi pa se, da gre za samovžig. Gmotna škoda je precejšnja, saj je ogenj močno načel ostrešje skladišča, kjer so bili shranjeni odrezki. Obsežnejši požar je v tovarni Zulli izbruhnil pred dobrim mesecem.
Prav tako v noči od sobote na nedeljo je druga skupina gasilcev morala v Bračan, kjer je gorelo skladišče kme-
ZiG> ZSŠDI
KOTALKARSKA REVIJA OB PUSTU
Kulturni dom Gorica, petek, 3. februarja, ob 20.30.
Sodeluje KŠD Vipava Peč.
tijskega podjetja Celso Masotti. Požar je popolnoma uničil 130 kvadratnih metrov strešne površine in nekaj kmetijskih strojev, ki so jih hranili v skladišču. Goriški gasilci so se v Bračan odpravili z dvema voziloma in so požar pogasili v dobrih dveh urah.
Izredno suho vreme povečuje nevarnost gozdnih požarov in travišč. Priporoča se skrajno previdno ravnanje.
Prvorojenček
GREGOR
je prijokal v družino Marte in Lorisa Nanuta. Mamici in očku toplo čestitajo, Gregorju pa želijo zdravja in sreče v življenju prijatelji iz OK Val in SKD Naš prapor.
Dva meseca se bo zdravil na ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice 21-letni Tržičan Riccardo Dot-to, Ul. SanVElia. Mladenič se je ponesrečil v noči na nedeljo na državni cesti med Foglianom in Redipuglio. D Otto je po ugotovitvah obhodnice karabinjerjev iz Gradišča, vozil v smeri proti Redipuglii, ko je v še nepojasnjenih okoliščinah izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom in z vso silo treščil, v drog električne razsvetljave na desni strani cestišča. Zdravniško osebje goriške bolnišnice mu je ugotovilo močan udarec v obraz in številne zlome obraznih kosti.
Več sreče je imel Dottov sopotnik 22-letni Tržičan Gianluca Toninato, ki si je iz vinil le gleženj na levi nogi in bo ozdravel v petnajstih dneh.
V nesreči je nastala velika gmotna škoda, saj je bilo vozilo povsem uničeno.
Upepeljevalnik -danes razprava na Občini v Sovodnjah
Drevi ob 20. uri se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. Na seji bodo razpravljali tudi o problematiki v zvezi z upepeljevalnikom v industrijski coni. O tem vprašanju bodo razpravljali že na začetku seje.
Objava podatkov analize, ki jo je izdelal Raziskovalni Institut Evropske gospodarske skupnosti iz Ispre, je kakor znano povzročila val polemik in tudi politično krizo v Gorici.
Ta kriza, kakor je slišati, se še ni povsem polegla. Prav sinoči so o širši problematiki in posebej o upepelj e-valniku razpravljali tajniki petih strank koalicije.
Zaščita okolja in zdravstva je bilo eno od glavnih vprašanj tudi na sinočnjem srečanju med predsednikom deželne vlade Biasuttijem in predsednikom Pokrajine Criscijem, v Gorici, o čemer sicer poročamo na drugem mestu.
Nasploh pa se vprašanju varstva okolja in zaščite zdravja občanov v zadnjih dneh posveča veliko pozornosti. Tako je bil včeraj sestanek med predstavniki deželnega, pokrajinskega in občinskega vodstva SSk v Sovodnjah. Deželni svetovalec SSk Brezigar, ki je pred dnevi vložil, tako kakor predstavniki drugih strank, na Deželi interpelacijo, je izrazil upanje, da bo deželni odbornik Angeli odgovoril že na jutrišnji seji.

J SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar
Igrajo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Tone Gogala, Branko Šturbej, Adrijan Rusija, Livij Bogateč, Lidija Kozlovič, Silvij Kobal, Miranda Caharija, Stanislava Bonisegna, Irena Zubalič, Alda Sosič, Alojz Milič, Stojan Colja, Miroslav Košuta, Drago Gorup in Dušan Jazbec.
Danes, 31. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v Gorici.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlPorso bianco (Tavasani) Korzo Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna pri Jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 8.45 Marjan Komjanc iz splošne bolnišnice v cerkev v Sovodnjah (pogreb bo ob 15. uri), ob 10. uri Evzebija Korošec vd. Spessot iz splošne bolnišnice na pokopališče na Vrhu, ob 11. uri Lucia De Gironcoli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12. uri Laura Percon por. Gorianz na glavnem pokopališču.
Sporočamo, da je preminila naša
Evzebija Korošec vd. Spessot
Pokopali jo bomo danes, 31. t. m., na Vrhu. Pogrebni sprevod bo ob 10. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici. Verski obred bo v župni cerkvi na Vrhu ob 10.30.
SVOJCI
Vrh, 31. januarja 1989
KD Sovodnje se klanja spominu župnika Marjana Komjanca in izreka svojcem iskreno sožalje.
Urejanje namakalnega omrežja v spodnji Vipavski dolini
Na pobudo Studia Exit
Predstavili knjigo K. Passuth o evropski slikarski avantgardi
Vkopavanje cevi pri Biljah
(foto Čubej)
Kmetijski kombinat Vipava in nekatere druge organizacije uspešno izvajajo drugi del programa za povečanje in posodobitev kmetijske pridelave v Vipavski dolini. Prvi del programa je obsegal ureditev in združevanje zemljišč ter njihovo melioracijo, sedaj pa se pripravljajo na začetek namakanja površin v spodnjem delu doline. Gre zlasti za zemljišča na območju Bilj, Mirna in Orehovelj.
V vodnem zbiralniku Vogršček, iz katerega bodo namakali zemljišča, se je doslej akumuliralo okoli 2 milijona 500 tisoč kubičnih metrov vode, slednja pa kljub sušnemu obdobju še nadalje doteka v pričakovanih količinah oziroma obsegu. Ko bo zbiralnik poln, bo v njem okoli 7 milijonov 500 tisoč kubičnih metrov vode. Tedaj bo omogočal namakanje skupaj približno tri tisoč hektarov polj v spodnji Vipavski dolini.
Glede na količino vode bi bilo namakanje že sedaj mogoče, toda v Vipavski dolini še ni zgrajeno omrežje cevi in drugih naprav oziroma pripomočkov. To delo bo opravljeno čez nekaj mesecev, nato pa bodo lahko začeli namakati sadovnjake in druge nasade "Kmetijskega kombinata Vipava na skupni površini okoli 200 hektarov.
S postopno zgraditvijo namakalnega sistema bodo v Vipavski dolini preprečili škodljive učinke suše, ki se na tem območju ponavlja skoraj vsako leto. Lani je na primer suša v Vipavski dolini uničila skoraj celoten pridelek povrtnin in drugih kultur, močno pa je prizadela tudi vinogradništvo. Škoda zaradi suše je znašala več sto milijonov dinarjev, nadomestila, ki so jih prejeli zasebni kmetovalci in Kmetijski kombinat Vipava pa so bila neprimerno manjša oziroma skoraj le simbolična.
Marjan Drobež
V petek so v Attemsovi palači v Gorici predstavili knjigo Krisztine Passuth ' Les Avant-Gardes de l Europe centrale ", ki je pred nekaj meseci izšla v Parizu. Večer je priredil Studio Exit v sodelovanju s pokrajinsko upravo in pokrajinskimi muzeji. Knjigo je predstavil likovni kritik iz Ljubljane Brane Kovič, pred njim pa je o pomembnosti te knjižne izdaje spregovorila ravnateljica pokrajinskega muzeja Maria Massau Dan.
Kritik Brane Kovič je sicer skromnemu številu poslušalcev skušal prikazati knjigo, ki na zanimiv način poroča o umetniških avantgardnih smereh v srednjeevropskem prostoru v letih od 1907 do 1927. Avtorica knjige namreč obravnava kubizem, futurizem, dadaizem, konstruktivizem, predvsem na območju današnjih vzhodnoevropskih držav, od Poljske, preko Češkoslovaške in Madžarske do Jugoslavije. Kar se tiče naših krajev je Passsuthova precejšnjo pozornost odmerila ustanovitelju goriškega futurističnega gibanja Sofroniu Pocariniju in Avgustu Černigoju, ki je bil aktiven član v naj-pomembenjših avantgardnih gibanjih.
Nato so prikazali zanimiv videotape Aljoše Žerjala o življenju in_ umetniškem ustvarjanju Avgusta Černigoja. Videotape je občinstvu predstavil kar avtor sam, ki je med drugim poudaril
veliko ustvarjalno moč, ki je odlikovala Černigoja.
V petek, 3. februarja, se bo_ zaključila razstava, ki je posvečena Černigoju in ki je na ogled v galeriji Exit vsak dan od 17. do 20. ure. Ob tej priložnosti prireja Studio Exit še eno srečanje, ki bo v petek ob 18. uri, prav tako v prostorih Attemsove palače.
A. Černigoj 1924
0 prispevkih za pouk glasbe naj sklepa najprej komisija
Predsednica stalne pokrajinske komisije za kulturne dejavnosti Aleksandra Devetak (KPI) je Predsedniku Pokrajine Gianfrancu Črisciju naslovila ismo. V njem se sklicuje na
daljše p vrsto ob vila v glasbenih pokrajine. Gre za
iskov, ki jih je komisija opra-ih šolah v raznih krajih šole, ki so vložile prošnjo za denarni prispevek v smislu dež. zakonov št. 13 in 59. Devetakova ugotavlja, da je glasbena dejavnost zelo bogata in razvejana, kar je v zelo ostrem nasprotju z omejenimi finančnimi sredstvi iz javnih skladov.
Pokrajinska svetovalka Devetakova v pismu vabi predsednika Pokrajine, da čimprej odstrani zapreke, ki ovirajo sklic komisije za kulturne dejavnosti in da še o porazdelitvi finančnih prispevkov razpravlja najprej v okviru
komisije. Seja komisije je bila napovedana že za 20. januar, vendar je bila, kakor izhaja iz pisma, odgodena za nedoločen čas.
"Menim, da ni prav, da se odločitve o porazdelitvi prispevkov sprejmejo v pokrajinskem odboru že predhodno, ne da bi se upoštevali predlogi pristojne svetovalske komisije", zaključuje Devetakova.
Svetovalka Devetakova je v pokrajinskem svetu vložila tudi interpelacijo - podpisala sta jo tudi svetovalca Cipolloni in Puntin - s katero vprašuje za razloge, zakaj še ni bila sestavljena ocenjevalna komisija za javni natečaj za mesto uradnika 6. stopnje z znanjem slovenščine. Rok za predložitev prošenj je potekel 27. februarja lani.
Koncertna sezona v Novi Gorici Velik delež glasbenikov iz Italije
Programe abonmajskih in tudi izve-nabonmajskih koncertov Kulturnega doma v Novi Gorici v tej sezoni kar dobro (kakovostno in kvantitativno) zapolnjujejo zvoki glasbenikov iz Italije. Že uvod v sezono 88/89 je pripadal pianistki iz sosednje dežele, Stefani! Mormone iz Milana (skupaj z grškim violinistom Leonidasom Kavako-som), tovrstno ponudbo so nato nadaljevali člani Pihalnega tria iz Trsta (Giorgio Marcossi, flavta, Lino Urdan, klarinet in Vojko Cesar, fagot) in konec decembra še instrumentalna komorna skupina I Cameristi Lombardi iz Brescie z dirigentom Mariom Con-terjem (koncert je bil kot zamenjava napovedanega nastopa Komornega or-
kestra iz Trsta). Tej glasbeni druščini se je 23. januarja na prvem koncertu za zeleni glasbeni abonma v novem letu pridružil še en umetnik iz Italije, kitarist Pier Luigi Corona iz Rima. Njegovi igri je primorsko občinstvo lahko že prisluhnilo pred meseci, ko je gostoval kot solist Tržaškega komornega orkestra na dvorcu Zemono. Pod taktirko Valterja Atanassija je bil takrat njegov nastop stvar ponesrečene izbire soigralcev, saj si je Corona s tem koncertom pridobil več negativnih kot pozitivnih ocen. Z recitalom v Novi Gorici pa je ta ponesrečeni dogodek vendarle osvetlil oz. nam potrdil domneve o zgrešenosti tedanjega
1. FEBRUAR 89
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
S CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Petletne obveznice imajo enake finančne karakteristike, kot obveznice, ki so bile izdane 1. januarja in jih občani lahko podpišejo proti gotovini.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,25% bruto, zapade 1. 8. 1989.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 3. februarja
Emisijska cena
99,10%
Rok
5 let
Efektivni letni donos
bruto
neto
13,15%	11,47%

glasbenega projekta. Corona, ki je študiral pri znanih pedagogih v Sieni in že med svojim študijem prejel pomembna priznanja za svoje solistično koncertiranje in se lahko pohvali s številnimi nagradami in koncertiranjem v različnih evropskih glasbenih centrih, je za nastop v Novi Gorici izbral niz skladb za klasično kitaro iz obdobja od neoromantike do sodobnosti, med njimi tudi tista najbolj reprezentativna dela za ta instrument. Izročilo Latinske Amerike je odjeknilo v zvokih skladbe "Sonatina meridional mehiškega skladatelja Manuela Maria Ponceja, ritmični polet se je nato nadaljeval v kompoziciji Partita for guitar" Angleža S. Dodsona, se že kmalu umiril v bolj italijansko spevnih taktih "Sonate" (Omaggio a Boc-cherini) Maria Castelnuova-Tedesca. Drugi del koncerta je bil izrazito v znamenju sodobnih del za klasično kitaro: Benjamin Britten je iskanje notranjega miru prenesel v notni zapis skladbe "Nocturnal, op. 70", za codo večera pa je (logično) poskrbel španski skladatelj Federico Moreno Torro-ba, ki je s svojo radoživostjo španske tradicije zagotovo prebudil vsakogar, ki je morebiti ob prejšnjih skladbah nekoliko "odmeditiral" iz koncertne dvorane. Pier Luigi Corona je namreč glasbenik, ki te ob prvih udarcih na kitaro prebudi, te pritegne, vendar s to začetno energijo ne vzdrži do konca. V svojem neizmernem hotenju po animiranju občinstva je vse preveč okoren, četudi si veliko prizadeva, da tako s programom kot z igro vzbudi pozornost. Njegove interpretacije pa kljub vsemu ostajajo na ravni zahtev glasbenih tekmovanj in očitno ga prav ta tekmovalni duh spremlja tudi na koncertih, ko bi se vendarle moral osvoboditi in se prepustiti notranjim vzgibom ter tako omogočiti prosto pot mnogopovednosti glasbe oz. vsakega posameznega glasbenega dela. Corona pa - kot bi nekdo neprestano stal nad njim - odbrenka skladbe, se v hitrejših stavkih vendarle dovolj dobro zdrami, a kmalu zatem ponovno preda vplivu "tistega nad njim". Že večja pozornost dinamiki bi ga verjetno rešila pred poslušalčevim občutkom monotonosti, še bolj kot to, pa najbrž posluh notranjemu Jazu. Tako pa me je koncert virtuoza iz Rima ob koncu večera spomnil na letošnjo zimo: suha, presuha je, da bi se je še kar naprej veselili...
Dodajmo, da je Kulturni dom v Novi Gorici sinoči priredil še eno glasbeno srečanje s pianistom iz Italije. Riccardo Zadra iz Bolzana, 28-letni glasbenik, ki je prejel številna priznanja in nagrade na pianističnih tekmovanjih, se je predstavil najprej v Kulturnem domu v Novi Gorici, nato pa še v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
Tatjana Gregorič
prispevki
Namesto cvetja na grob Branka Jurna daruje ženski odsek društva Jezero 100 tisoč lir za obnovo spomenika na Poljanah.
Mario Devetak je za Gospodarsko zadrugo Vrh prispeval 50 tisoč lir.
Ob prvi obletnici smrti Dragice Koršič vdove Carini daruje sestra Milena iz Pevme 50 tisoč lir za lokostrelski odsek ŠKD Naš prapor.
Zakon že sredi februarja?
Reforma moda ICE
Poslanska zbornica bo menda že sredi februarja odobrila zakonski osnutek o reformi državnega zavoda za zunanjo trgovino ICE. Osnutek je te dni vzela v pretres pristojna poslanska komisija in kaže, da zastopniki vseh političnih sil soglašajo z nujo po njegovi čimprejšnji uzakonitvi, tako tudi komunisti; ti so predlagali vrsto popravkov, ki sicer na tej ravni niso bili sprejeti, a za katere se je vlada obvezala, da jih bo upoštevala ob sestavi novega statuta ICE brž po dokončnem sprejetju reformnega zakona. Poročevalec Alessandro Duce (KD) je razložil, da bo zakon še zmerom mogoče zboljšati, da pa ga je treba čimprej sprejeti, ker se v vidiku leta 1993 pač mudi. Osnutek je označil kot povsem odgovarjajoč mednarodnemu tržnemu izzivu, saj naj bi omogočil zavodu ICE delo na menedžerski podlagi in s tem njegovo večjo učinkovitost ter zato tudi večjo konkurenčnost italijanske izvozne strategije. Da bi preprečili zapletljaje zaradi možnosti različnih tolmačenj zakona, je bil ustanovljen tudi poseben delovni odbor.
Zakon bo izrecno upošteval tudi kmetijski oz. agroži-vilski sektor, ki veliko prispeva k trgovinskemu primanjkljaju in kjer bo potrebno začeti precej strožje nadzorovati kakovost izvozu namenjenega blaga.
Ob nedavnem obisku ministra za industrijo Mieczyslawa Wilczeka
Poljska želi bolj sodelovati z Italijo
Poljski minister za industrijo Mieczyslaw VVilczek je zadovoljen z nedavnim obiskom v Italiji, kjer se je mudil prejšnji teden za to, da bi obrazložil ministrom in gospodarstvenikom, kakšne možnosti nudi Poljska tujim podjetnikom, kar zadeva ustanavljanje mešanih družb in tuja vlaganja. Otipljivih rezultatov seveda še ni, pač pa so ravno zdaj v teku dvostranska pogajanja za trgovinsko in tehnično sodelovanje na 13 področjih — zlasti glede orodnih strojev in strojev ter opreme za kemijsko, farmacevtsko in tekstilno industrijo — v vrednosti 400 milijonov dolarjev. Varšava pri tem računa na izdatno italijansko posojilo. Vodstvu družbe FIAT pa je Wilczek predlagal ustanovitev mešane družbe, katere dejavnost bi zajela tako avtomobile kot ločene dele, obenem pa je z njim proučil možnost, da bi na Poljskem odprli tovarno malih avtomobilov.
VVilczek je skratka postavil temelje za učvrstitev in raztegnitev trgovinskega in siceršnjega gospodarskega sodelovanja z Italijo, ki je bistvenega pomena za poljsko gospodarstvo v
krizi. Sicer so se lani jeseni pokazali znaki izboljšanja, posebno še v zunanji trgovini. Konec novembra 1988 je bil poljski izvoz za 10,7% večji kot v ustreznem času 1987, predvsem pa je bolj narasel, kot je bilo predvideno v letnem gospodarskem planu ( + 4,6-4,9%). Hkrati se je uvoz vzpel za 17,9% proti napovedi o porastu za 6%. Jesen je torej v pozitivnem nekako postavila v laž varšavsko vlado in prilila svežega kisika sistemu, ki hlasta po devizah in ki je v krizi tako glede notranje porabe kot glede življenjske ravni.
Poljsko predstavništvo zavoda ICE navaja, da odpade 40% poljskega izvoza na vzhodne države in 60% na zahodne, medtem ko znašata zadevna deleža pri uvozu 42% in 52%. Poljaki izvažajo pretežno metalurške proizvode (v 11 mesecih lani +50% nasproti obdobju januar-november 1987), kemikalije ( + 28%) in kmetijske pridelke ( + 21%), uvažajo pa prvenstveno spet metalurške izdelke ( + 36%), proizvode mehanske industrije ( + 26%) in tekstil, oblačila tet obutev ( + 27%).
Bankitalia uvedla sistem SINFONIA
Emisijski zavod Banca d'Italia je uvedel nov informacijski sistem na področju skupnih investicijskih skladov, ki ga je poimenoval SINFONIA — Sistema lniormativo Fondi Italia-ni Autorizzati. Družbe, ki upravljajo te sklade, bodo morale odslej pošiljati vse ustrezne podatke — mesečni pregled o premoženjski sestavi skladov, šestmesečni oziroma letni poslovni obračun družbe in stanje vsakega posameznega sklada — na magnetskem traku in ne več na posebej v ta namen pripravljenih papirnatih obrazcih.
Roki: do 15. avgusta in 15. februarja — šestmesečno računsko stanje; do 15. dneva meseca po občnem zboru delničarjev — letni obračun,- do 15. dneva vsakega meseca — podatke o investicijskih skladih (sestava portfelja, stanje sklada in dnevna vrednost kvot).
Feldstein: Deficit ZDA mogoče skrčiti s potlačenjem dolarja
Ameriški dolar se je včeraj spet okrepil: medbančne kotacije v New Yorku so bile sledeče: 1.364,50 lire, 1,8662-67 marke, 1,7580-87 funta št., 6,3445-75 fr. franka, 1,5865-70 švic. franka, 2,1066-73 hol. guldna in 129,60-65 jena. Lira se je malce oslabila nasproti francoskemu franku, a učvrstila nasproti nizozemskemu guldnu. Ekonomist Martin Feldstein meni, da bo možno zmanjšati ameriški trgovinski deficit le, če bo dolar v 2-3 letih padel na raven 100 jenov in 1,4 marke; drugače primanjkljaj ne bo zdrknil pod 100 milijard dolarjev in bo kvečjemu še rasel. Dolar bi se moral razvrednotiti za 15% nasproti evropskim valutam in še za več nasproti jenu in marki ter valutam držav, kjer je inflacija manjša od ameriške. Deficit bi bilo mogoče sicer skrčiti tudi z večjo produktivnostjo ali s protekcionizmom oz. recesijo...
Casio Computer prodira v Evropo
Japonski elektronski kolos Casio Computer namerava odpreti v Evropi (verjetno v Španiji) lastno tovarno kompjuterjev. Zdaj ima na evropskih tleh (Anglija, ZRN in Holandska) samo trgovska zastopstva (a tovarne samo v Južni Koreji in na Formozi), ker pa se boji, da bi ji leto 1993 zaprlo zahodnoevropska tržišča, hoče elektronske računalnike izdelovati prav v samem središču novih dogajanj. Casio Computer namenja 60% proizvodnje izvozu, polovico tega pa gre ravno v zahodnoevropske države. Oktobra bo tokijska družba odprla tovarno (elektronskih glasbil) tudi v ZDA.




Prostovoljni prispevki tik pred upokojitvijo
VPRAŠANJE. Rad bi dobil nasvet v zvezi z mojim pokojninskim položajem, ki je kar čez noč postal negotov. Star sem 53 let in sem bil vsega skupaj zaposlen 33 let kot kvalificiran delavec pri raznih tvrdkah vse do konca decembra, ko me je gospodar odpustil zaradi stečaja. Do upokojitve mi manjkata še dve leti prispevkov, vendar je pri mojih letih in z mojo kvalifikacijo težko najti primerno zaposlitev. Kaj mi svetujete, da naredim? Se mi splača, da sam plačam manjkajoče prispevke?«
ODGOVOR. Nenadna prekinitev rednega delovnega razmerja v vašem primeru res odpira več problemov. Za predčasno starostno upokojitev bi morali pridobiti še 2 leti zavarovalnih prispevkov, da bi vaša skupna pokojninska doba znašala 35 let. V poštev pridejo vse vrste prispevkov (efektivni, prostovoljni in simbolični), z izjemo bolovanja in brezposelnosti. Ker je
dandanes težko najti novo enakovredno službo, vam odsvetujem zasilno zaposlitev z neustrezno plačo. Pri izračunavanju pokojninske osnove so namreč merodajni prejemki zadnjih 5 let s postopnim ovrednotenjem. Če bi bila v zadnjem dveletju plača nižja od dosedanjih prejemkov, bi to pač negativno vplivalo na izračun povprečja v zadnjih 5 letih, kar bi vam seveda ohromilo pokojnino. Kot sami pravite, je tudi možno plačevati prostovoljne prispevke, vendar morate pri tem biti oprezni. Poglavitnega pomena je to, ali vam je INPS že izdal dovoljenje ali pa ne. Plačilni razred (teh je kar 47) INPS določi na osnovi povprečja prejemkov v zadnjih 3 letih. Najnižji tedenski prispevek je leta 1988 (za letos niso še objavili ovrednotenih zneskov) znašal 30.843 lir, najvišji pa skoro 200.000 lir. Če ste npr. dobili avtorizacijo pred 20 leti, je bilo tedanje povprečje prejemkov gotovo znatno nižje od današnjega, zato bi morebitno doplačevanje da-
nes bilo za vas škodljivo, ker bi se precej znižala pokojninska osnova. Vsakemu zavarovancu namreč INPS izda pooblastilo in določi razred le enkrat, tako da se plačilni razred z leti ne spreminja, čeprav je povprečje prejemkov precej višje. Ce pa tega niste še storili, vam svetujem, da takoj (avtorizacija velja do prve sobote po vložitvi zahtevka) vložite na INPS prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov; tako boste zvedeli za strošek, zlasti pa za osnovo prejemkov, ki vam bo izračunana. Obstajala bo sicer majhna razlika v primeri s plačo, ki bi jo imeli ob redni zaposlitvi, a to vam ne bo pretirano znižalo pokojninske osnove. Prostovoljnih prispevkov pa nikakor niste dolžni plačati po izstavitvi dovoljenja (prav zato nosijo naziv "prostovoljni"); to boste storili le, če bo to upravičevala pokojninska računica, drugače pa boste morali za upokojitev počakati do 60. leta, seveda če ne bodo med tem še povišali upokojitvene starosti.

€ : :
Jr ■
	26.1.	30.1.
URADNE KOTACIJE		
Generali		43700	43550
Lloyd 		18500	18100
Lloyd risp		9950	9200
RAS 		43000	42500
RAS risp		18200	18100
Sai 		21100	20500
Sai risp		8800	8450
Montedison 		2088	2092
Montedison risp		1214	1203
Pirelli 		3155	3140
Pirelli risp		3120	3130
Pirelli risp. nc 		1780	1790
Snia 		2889	2820
Snia risp		2840	2840
Snia risp. nc		1450	1445
Rinascente		5100	5050
Rinascente priv		3200	3170
Rinascente risp		3130	3100
Premuda 		1740	1750
Premuda risp		1400	1350
SIP 		2835	2750
SIP risp		2450	2390
Bastogi		326	320
Comau 		2700	2650
- - _
FtZASKA BORZA
mm
1
J® »	| HHbHiiib	lil1	lllllllllllll
	30.1.	spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA -	KMETIJSTVO	
Alivar 		9200	—0,64
Buitoni 		—	—
Eridania 		5750	—1,03
Perugina		—	
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO		
Alleanza Ass		. ..	38820	—0,74
Alleanza Ass. risp. por.	. . .	37500	—0,66
Assitalia		. . .	16301	—0,60
Ausonia 		2275	—
Latina Ass. ord		. . .	17750	—1,00
Generali Ass		. . .	43000	—0,85
Italia Ass		. .. 11810	—
Abeille 		. . . 105000	—1,50
La Fondiaria spa		. . .	75500	—0,67
La Previdente 		. . .	25490	+ 1,58
Lloyd Adriatico 		. . . 18100	—0,54
RAS fraz		. . .	42500	—1,16
RAS risp. port		. . .	18050	-0,71
Toro ord		. . .	22250	—0,22
Unipol priv		. . .	17700	—1,39
Banca Comm. Italiana .	3620	—0,54
Banco di Roma 			8390	+ 0,65
Credito Italiano 		1770	—0,56
Interbanca ord		—			
Mediobanca		. . . 21600	+ 0,23
PAPIRNA INDUSTRIJA -	CEMENT	
Cart. Burgo ord............. 13495	+0,26
L'Espresso.................. 25800	—0,38
Mondadori .................. 23000	—2,12
Mondadori priv.............. 12600	—1,25
Poligraf. Editoriale......... 4440	—
Cementir .................... 3800	—0,52
Italcementi................ 124600	—0,95
26.1.	30.1.
Fidis 		7180	7150
Gerolimich		94	95
Gerolimich risp		92	89
SME 		3910	3820
Štet		3551	3560
Štet W 10 		—	—
Štet W 9 		—	—
Štet risp		3100	2920
Tripcovich 		7350	7000
Tripcovich risp. nc		3100	3050
Alt. Immobiliari 		4125	4150
FIAT 		9855	9800
FIAT priv		6096	6090
FIAT risp		6130	6100
Gilardini		13000	13000
Gilardini risp		10000	9950
Dalmine 		320	330
Marzotto		6600	6560
Marzotto risp		6690	6450
Marzotto risp. nc		5020	5200
NEURADNO TRŽIŠČE		
I. C. C. U.......
SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. . .
655
900
10800
J1	Ml	LANSKA BO	RZA:	VREDNOTNICE S ST	ALNIM DONOSOM	P
30.1 spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI______________
BTP april 1989 12%.......... 100.30	+0,20
BTP junij 1990 9,15% ____________ —	—
BTP maj 1990 10,5%......... 100,20	—0,05
BTP marec 1989 12,5% . . .	100,10	—
BTP januar 1990 ................. —	—
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_________________
CCT ECU 1982/89 13% . . .	103,20	—0,05
CCT ECU 1982/89 14% . . .	100,05	+0,05
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	104,80	+0,43
CCT ECU 1984/91 11,25% .	105,70	—
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	106,40	—0,42
CCT ECU 1985/93 9% _________ 104,40	+2,86
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	103,50	+0,39
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	99,95	—0,15
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	103,20	—0,10
CCT april 1992 10%........... 96,30	—
CCT julij 1992 IND............... —	—
CCT januar 1991 IND.......	99,80	+0,05
CCT julij 1993 IND .......... 95,35	+0,05

MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
30.1. spr. %
30.1. spr. %
Unicem................ 24550 —2,38
Unicem risp.  ........ 11150	—
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 		3095	—0,32
Fidenza Vetrar 1000 		7826	—0,01
Italgas 		2227	—0,80
Mira Lanza		46300	+ 0,32
Montedison 1000 		2097	—0,42
Montefibre 		1551	+ 0,06
Pirelli 		3132	—1,47
Pirelli risp		3125	—1,41
Recordati ord		10200	—1,92
Saffa		8740	—1,24
Siossigeno		34750	—0,71
Snia BPD 		2806	—1,95
Snia Fibre 		1449	—
Snia Tecnopolimeri		5980	—0,82
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		4860	—1,11
Silos Genova		—	—
Standa 		22255	+ 1,11
Standa risp. port		8301	+ 0,01
Alitalia cat. A		2195	+ 0,68
Alitalia priv		1380	+ 1,47
Italcable		11450	—0,08
SIP 		2751	+ 0,03
SIP risp. port		2405	+ 0,62
Sirti		9499	—1,19
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti
Tecnomasio.......
Bastogi..........
5650 —0,52 2110 —3,21 330,00	+1,30
Bonifiche Siele ............. 33800
Bonifiche Siele risp......... 12810
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	6000
CIR risp...................... 5825
Cofide........................ 5900
Comau Finanziaria ............ 2650
Editoriale SpA ............... 2680
Euromobiliare ................ 6350
Ferruzzi Agric................ 1991
Fidis ........................ 7000
Fimpar ....................... 1503
Finarte ...................... 3780
Fiscambi Holding.............. 6760
Fiscambi risp................. 1940
Fornara ...................... 2528
Gaic ........................ 31200
Gemina........................ 1786
Gemina risp................... 1728
Gerolimich................... 95,00
Gerolimich risp. port......	88,50
IFI priv..................... 19500
IFIL fraz..................... 4550
IFIL risp. port. fraz......... 2480
Iniziativa Meta.................. —
Iniziativa Meta risp............. —
Italmobiliare............... 150100
Pirelli & C................... 7270
Riva Finanziaria ............ 10000
Sabaudia Finanziaria ....	—
Sabaudia risp. nc ................ —
Saes.......................... 1990
SME .......................... 3852
SMI Metalli................... 1355
SMI Metalli risp.............. 1229
SOGEFI........................ 4180
Štet.......................... 3516
Štet risp. port............... 2941
+ 0,32 + 2,48 —0,82 —0,76 + 1,72 —1,11 + 1,13 + 1,55 —0,40 —0,14 + 0,53 + 1,61 —2,73 —0,46 —1,82 + 1,00 + 0,28 + 1,70
—3,27
—0,66
—0,76
—0,60
—0,59
—0,88
—1,96
—0,99
—0,46
—0,08 —0,47 —0,64 + 1,06
	30.1.	spr. %		30.1.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	99,90	—	CCT ECU febr. 1994 		100,00	—
CCT februar 1991 IND . . . .	99,60	—0,10	CCT ECU maj 1994 		93,85	—0,05
CCT februar 1997 		93,70	—0,11	CCT EFIM avg. 1988 IND .	—	—
CCT.junij 1993 CV IND . . . .	95,35	+ 0,05	CCT ENI avg. 1988 IND . .	—	—
CCT marec 1991 IND		99,55	+ 0,05	CCT februar 1991 IND ...	101,60	—
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,30	+ 0,10	CCT februar 1992 IND ...	99,50	—0,25
CCT sept. 1993 CV IND . . .	95,35	—	CCT februar 1992 9,8% . .	100,00	—
CCT avgust 1992 		97,60	—0,10	CCT februar 1995 IND ...	97,75			
CCT avgust 1993 		95,35	—	CCT februar 1996 		95,60	+ 0,10
CCT 1983/93 TR 2,5% 		87,70	+ 0,46	CCT februar 1997 IND ...	93,90	—0,05
CCT avgust 1988/93 IND . . CCT avgust 1990 IND		99,75	+ 0,05	CCT jan. 1990 BA 12,5% .	102,10	1
CCT avgust 1991 IND		100,10	—	CCT jan. 1990 BB 12,5% .	101,75	—0,25
CCT avgust 1995 IND		94,40	—0,16	CCT jan. 90 USL 12,5% . .	101,85	—0,05
CCT avgust 1996 		93,80	—	CCT januar 1991 IND		101,55	—
CCT april 1991 IND 		100,45	—0,10	CCT januar 1992 IND		100,00	—0,05
CCT april 1992 		98,35	—	CCT januar 1992 11% ...	100,40	+ 0,05
CCT april 1995 IND 		93,30	—0,16	CCT januar 1993 IND		97,10	—0,05
CCT april 1996 		93,95	+ 0,05	CCT januar 1996 CV IND .	95,50	—0,05
CCT december 1990 IND . .	101,40	—0,10	CCT januar 1997 IND		94,15	—
CCT december 1991 IND . .	99,80	—	CCT januar 1995 IND ... .	93,50	—0,11
CCT december 1995 IND . .	95,50	—0,05	CCT januar 1996 IND ... .	93,95	+ 0,05
CCT december 1996 IND . .	95,00	—0,16	CCT INAM jan. 89 12,5% .	—	—

H	Z lil
IH! Bil«	j
30.1. spr. %
Tripcovich 		6970	—3,46
Tripcovich risp. nc		3020	—2,74
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4120	-1,31
Calcestruzzi		12257	+ 2,12
Cogefar 		5245	—0,75
Del Favero		4710	—1,97
Grassetto SpA 		13100	—0,75
IMM Metanopoli		1091	—0,27
Risanamento Napoli . . .	22300	+ 0,22
Vianini 		3380	+ 0,89
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3060	—0,97
Danieli & C		8090	—0,46
Data Consyst		10370	+ 0,66
Fiar SpA		19300	—
Fiat		9775	—0,50
Fiat priv		6080	—0,16
Fiat risp		6058	—0,80
Franco Toši 		20200	—0,98
Gilardini		12720	—0,62
Magneti Marelli		2930	—0,84
Merloni		3480	—0,08
Necchi ord		3090	+ 0,32
Olivetti ord		9575	—0,15
Olivetti priv		5500	—0,01
Pininfarina		9750	+ 0,82
Rodriguez SpA		10000	—1,47
Safilo 		6970	—0,42
Safilo risp		7200	—1,90
Saipem		2650	+ 1,48
Saipem risp		2520	—5,79
Teknecomp 		1224	—2,31
CCT jul. 88,EM 83 IND________	—
CCT julij 1990 IND ............. 99,55
CCT julij 1991 IND ............ 100,15
CCT julij 1995 IND ............. 94,50
CCT julij 1996 ................. 94,00
CCT maj 1991 IND............... 100,55
CCT maj 1992 ................... 96,80
CCT maj 1995 IND................ 93,35
CCT maj 1996 ................... 93,83
CCT maj 1997 IND.............	93,15
CCT marec 1991 IND...........	100,50
—0,10 + 0,10
—0,16 + 0,15 + 0,10 —0,05
—0,11
+ 0,05
—0,11 + 0,05 + 0,05 —0,20
CCT nov. 1991 IND....... 100,10	—
CCT marec 1995 IND . .
CCT marec 1996 ....
CCT marec 1997 IND . . CCT nov. 1990 IND ... . CCT nov. 90 EM 83 IND
97.10
94.10 93,55 99,80
101,25
CCT nov. 1992 IND . . . .
CCT nov. 1995 IND ... .
CCT nov. 1996 IND ... .
CCT oktober 1993 IND .
CCT okt. 88 EM 83 IND CCT oktober 1990 IND .
CCT oktober 1991 IND .
CCT oktober 1995 IND .
CCT oktober 1996 IND .
CCT sep. 88 EM 83	IND
CCT sep. 1990 IND	...	.
CCT sep. 1991 IND........... 100,10
CCT sep. 1995 IND............ 94,30
CCT sep. 1996 IND............ 93,90
97,60
94.65
93.65
99,60
100,00
94,35
93,45
+ 0,10
-0,11
—0,05
—0,05
—0,05
CTS marec 1994 IND.......	73,30
CTS april 1994 IND ..... 72,65
ED SCOL 1975/90 9% ....	99,50
ED SCOL 1976/91 9% ....	100,00
ED SCOL 1977/92 10% . . .	102,00
REDIMIBILE 1980 12% . . .	102,20
RENDITA — 35 5% ......... 73,50
99,60	—
—0,05
+ 0,83
—0,29
Nadaljevanje Cankarjevega ciklusa na odru SSG
Lepa Vida
Režiserka Meta Hočevarjeva je poetično dramo Ivana Cankarja postavila v točno določen zemljepisni prostor. Motiv hrepenenja kot eno izmed gibal človekovega življenja daje smisel celotni eksistenci, čeprav se ta udejanja na rezilu utopije in realnosti
MARIJ ČUK
•jr^rama hrepenenja in simboliz-M 8 m a, slovesna velika maša slovenske besede, roža ču-dotvorna, pot in večnost, hrepenenje kot zemeljsko udejanjanje in ne kot meta kategorija, Kaj vse je spodbudila Cankarjeva Lepa Vida v glavah literarnih zgodovinarjev in režiserjev! Koliko zaprtih in odprtih prostorov, pomislekov, težav, sreče in obupa! Najbrž prav toliko, kolikor v avtorju samem, ki je Lepo Vido pisal v neverjetnih mukah in z njo končal svoj dramski ciklus. V Lepi Vidi je Ivan Cankar z neverjetno poetično silo sintetiziral motiv hrepenenja, ki se v njegovem opusu vseskozi pojavlja, pa naj gre za Kurenta ali Hišo Marije Pomočnice, za avtobiografsko novelo Moje Življenje ali pesniški ciklus Helena. Še več, v drami iz leta 1911 (prvič uprizorjeni 27. januarja 1912) je Cankar ob sintezi celo še razširil ta motiv, ga položil na dlan, kjer se razpleta in zapleta pajčevina najrazličnejših križišč in vzporednic, kjer vsaka oseba nosi v sebi svojo vizijo hrepenenja, za kar ni potrebno dramsko dogajanje, velja in zadošča le emocija posameznikov, ki preko simbolov in videnj šivajo lirične motive z baladnim pišem. Zato bi si upali trditi, da Lepa Vida ni »klasična« drama, ampak splet sunkovitih in obenem nežnih liričnih izbruhov, ki napolnjujejo prostor skozi introspekcijo »junakov«, manj z dejanjem, ki ga tako rekoč ni. Dejanje je že samo hrepenenje, napor ubežati zaprtemu prostoru in sivini, cilj hrepenenja pa ni paradiž, ampak pot k temu odrešujočemu edenu, ki se le redko konkretizira, morebiti le v smrti in tišini. Skratka, hrpenenje je cesta, ki pelje ven in vsak zakoraka po njej sam, sam s seboj, čeprav z isto vizijo, kakršno ima skupnost in čeprav se potem ožarčen vrne na izhodišče življenja. Prav zaradi te svetlobe je bilo potovanje vredno, kajti beg iz zaprtosti in uklenjenosti je vedno sončen, čeprav te ob vračanju čaka deziluzija, izvotlenost, praznina.
Dovolj čudno je, da je imela Lepa Vida ob samem nastanku še najmanj težav od vseh Cankarjevih dram in da je bila v zelo hitrem času uprizorjena. Kajti strinjamo se lahko, da je to najtežje uprizor-ljiv Cankarjev tekst, če gledamo
Ker je bil Marij Čuk odsoten prav v tednu, ko je imelo SSG kar dve premieri, bo skušal dolg, ki je doslej narastel, čimprej poravnati. Ta dolg pa terja zapis o Brochovi monodrami Povest služkinje Zer-line, ki sta jo oblikovala režiser Žarko Petan in igralka Bogdana Bratuževa. Obljubo bomo izpolnili ob prvi priložnosti (ponovitvi) v prihodnjih dneh.
nanj s stališča »klasične« dramske strukture. Po drugi strani pa nosi Lepa Vida v svojih nedrjih toliko elementov, da je lahko presunljiv in emocionalno poln dogodek tako s stališča slovenskega narodnega mita kot gledališke uprizoritve, ki dopušča vsakršne poglede na eno izmed življenjskih človekovih gibal — hrepenenje.
Meta Hočevarjeva, režiserka tržaške postavitve Lepe Vide (gledali smo eno izmed ponovitev po premieri, ki je bila v petek), je skušala ob pomoči dramaturga Igorja Lampreta postaviti Cankarjevo umetnino v naš zemljepisni prostor, prenesti hrepenenje v to našo skupnost, poudariti različnosti, s katerimi naj bi se vsakodnevno soočali, skratka, tematizirati ta družbeni trenutek s simboli, nasprotnostjo med utopijo in resničnostjo, odhajanjem in vračanjem. To je delala z bolj ali manj posrečenim razumevanjem tega prostora, vendar tudi to je ena izmed možnosti interpretacije Cankarjeve drame, ki se v upodobitvi SSG začenja na pustno soboto in konča na pepelnično sredo — življenja, hrepenenja, dezilu-zije? Če gledamo skozi to optiko, je potem režiserkina zamisel logična in uprizoritev trdno izpeljana, po-
temtakem tudi njena izbira, da dogajanje iztrga iz zaprtega prostora sirotišnice, zavetišča, bolnišnice, skratka, ljubljanske cukrarne in ga prenese v odprt, širok, v črnino in meglice odet univerzum, ne posiljuje temeljne misli. Na tem odprtem prizorišču je karneval življenja, ljudje so zakriti z maskami, vendar gledajo vase in čeprav zaznamovani iščejo individualno pot v večnost ali vesolje: slepi Poljanec (Vladimir Jurc) išče in najde ta smisel v sebi, zapiti Mrva (Tone Gogala) v svojem obupu in dezilu-ziji, na meji med življenjem in smrtjo, saj mu na vratu vseskozi binglja vrv, Damjan (Adrijan Rustja) v svojih popotovanjih in vračanjih v Ameriko. Vsi se odpravljajo na pot, vsi bežijo in iščejo in se vračajo, kot se vrača njihov ideal Vida (Maja Blagovič), ki daleč proč od zaprtega prostora ni našla svojega hrepenenjskega paradiža, njena moč in smisel sta hoja po poti hrepenenja in ne končna postaja. Edini, ki to pot spozna, je Dioniz (Branko Šturbej), edini, ki ima neomajno vero in zato edini Vidin izbranec. Na to pot je za trenutek zašel tudi Dolinar (Livij Bogateč), ki pa ga »pragmatika« Milena (Lidija Kozlovič) in zdravnik (Silvij Kobal) kmalu »ozdravita«, tako da je bila
ta hrepenenjska vizija le avantura, bile so le sanje, v katerih iščejo blodniki, a ne drugi. Ta različnost Dolinarja, Milene in zdravnika je pri Cankarju očitno in nedvoumno poudarjena, Hočevarjeva pa jo je še potencirala z vložki v italijanščini in s tem najbrž skušala doseči še dodatno ponazoritev »različnosti«, v kateri ima tudi jezikovna
struktura svoj odtujevalen ali pa na določeni točki zbliževalen pomen, kot se pač vzame. Morebiti bo kdo rekel, da je bila to genialna in močna, izjemno učinkovita poteza, nam se je pa zdel odvečen in celo moteč element, ki ni dokazal prav ničesar, kot niti zdravnikovo poigravanje z žogo.
Blodniki, hrepenevci se odprva-ljajo na pot, Vida se vrača in v kovčku ima obleko španske kraljice. Ta prizor v drugem dejanju je brez dvoma sugestiven in očarljiv, s precizno igro luči, meglic in senc, Poljanec, Mrva in Damjan se iščejo in iščejo, našel pa je le Dioniz. Ali torej pomeni, da se pot hrepenenja zaključi v smrtnem objemu med Vido in slepcem? Ali je smrt cilj? Nikakor. Cilj je vendarle hrepenenje in zaradi hrepenenja je vredno živeti, čeprav je realni konec dramatično bel in prazen.
Lepa Vida v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča odpira torej nove možnosti gledanja na to Cankarjevo dramo, obenem pa je zasidrala v nas ščepec dvoma in vprašanje, če je taka preinterpreta-cija, ki je nemalokrat razpršena in večkrat brez izrazitejšega emocionalnega naboja, pravšnja. Kaže namreč, da je šlo bolj za odslikavanje nekega konkretnega momenta in manj za introspektivno poglabljanje. Oboje se je srečevalo v sintezi le epizodno, tako da je bil povedni naboj tu in tam okrnjen. Kljub temu pa se je izrazno-izpovedna črta vila logično in brez zastojev, čeprav je poudarjala bolj detajle kot celoto, v katero pa so bili vpeti kostumi Marije Vidau in odlična scenografija (tudi delo režiserke). Sodelovali so še Miranda Caharija, Stanislava Bonisegna, Irena Zuba-lič, Alda Sosič, Alojz Milič, Stojan Colja, Miroslav Košuta, Drago Gorup in Dušan Jazbec, glasbo je prispeval Aldo Kumar, lektor je bil Jože Faganel.
Duhovit in dramatičen Dvoboj Angleža Anthonyja Shafferja
Dvoboj Antonyja Shafferja je ena izmed najbolj znanih in uspešnih komedij angleškega teatra sedemdesetih let. Avtor je prejel zanjo prestižno nagrado Tony, delo je dalj časa vabilo na tisoče ljudi v londonska in newyorška gledališča. Od sobote je Dvoboj na ogled v tržaškem gledališču Cristallo v postavitvi gledališke skupine La PRO.SA in režiji Gianfranca De Bosia.
Dvoboj je tipična briljantna komedija z dokajšnjo dozo primesi kriminalke. Shaffer je na tem področju (kriminalke) doma, saj je bil vrsto let scenograf Alfreda Hitchcocka. Protagonista Dvoboja sta uveljavljen pisec kriminalk, ki je posvetil vse življenje ustvarjanju in razkrivanju vsakovrstnih iger, in frizer italijanskega porekla, ki mu je speljal ženo. Srečata se, da bi med obema prišlo do razjasnitve, pisec kriminalk pa izkoristi priložnost, da se s tekmecem na svoj način poigra.
V drugem delu avtor povsem sprevrže razmerje med protagonistoma: žrtev postane rabelj in obratno. Prav v tem delu pridejo do vidnega izraza in eksplodirajo nekateri elementi, ki jih je Shaffer humorno nakazal v prvem delu: rasistični odnos angleškega pisatelja do »italijanskega frizerja«, osamljenost, v katero je sla po nenehnem igranju pahnila Angleža, konflikt med starejšim, življenjsko propadajočim protagonistom in mladim, agilnim predstavnikom nižjega razreda, ki pa je tako ustvarjalen, da pisca »premaga« kar na njegovem področju — v igri.
Renato De Carmine in Giancarlo Zanetti (na sliki z leve) sta zelo učinkovito zaigrala angleškega pisatelja kriminalk oziroma italijanskega frizerja. Vsa predstava je slonela na njunih ramenih, »breme« pa sta znala uspešno prenesti od enega duhovitega utrinka do drugega, od prvega dramatičnega zapleta do končnega presenetljivega razpleta.
Knjiga Jožeta Pučnika izšla pri Založbi Obzorja
Prelomen slovenski družbeni trenutek
Knjiga Jožeta Pučnika Kultura, družba in tehnologija,
ki je izšla v zbirki Znamenja št. 95 Založbe Obzorja iz Maribora, analizira sodoben ustroj družbe in njenega notranjega organiziranja ter delovanja, kritično obravnava najrazličnejše prijeme in pristope ter se slednjič izčrpno dotika trenutnih dogodkov v Sloveniji, njihovih značilnosti, upanja in nevarnosti. Osnovna teza uvodnega dela, ki je pisan v jeziku sistema in njegovih izpeljav, zaradi česar gre za razmeroma težko branje, je v ideji, da je kultura vse, družba pa le del kulture. Očitno ima pri tem avtor pod besedo "kultura" v mislih vsezajemajočo življenjsko in bivanjsko resničnost človeka v skupnosti, pod besedo "družba" pa trenutno realizacijo omenjene celovitosti, pri čemer seveda svari pred "popolnostjo vsakršne družbe, toliko bolj ker se pač vsakršna vladajoča družba razglaša za najboljšo med možnimi. Človek je dandanes še vedno žrtev — kot pravi Jože Pučnik — naivnega optimizma naravoslovja iz 19. stoletja, ki je duhovni oče današnjega potrošništva, saj prepričano verjame, da lahko dosežemo vsakršno stvar, če imamo zanjo le denar in tehnologijo, pa že smelo organiziramo proizvodnjo, užitke in uživanje proizvodov. Tudi je človek žrtev družboslovnega optimizma 20. stoletja, ki se krha šele sedaj, ko smo spoznali, da ni mogoče proizvajati družbe in njenih institucij po načrtu kot hladilnike.
V tem smislu je današnja družba tisti monstrum, ki si prizadeva regulirati vse. V bistvu družba nikoli ne opravlja tistega, kar zatrjuje, ne izhaja iz posameznika, zato kar praviloma tepta človečanske pravice, ne izhaja iz narave, zato smo se znašli v ekološki katastrofi, pač pa zajema in usodno oblikuje črednost ali socialnost posameznika. Ima dostop do ozkega izseka človekovega življenja, kar je izven tega izseka, razglaša za problem, sicer pa je vedno zaslužna za uspehe in ni odgovorna za neuspehe. Bistven premik na bolje je opravil razsvetljenski program iz 18. stoletja, predvsem zato, ker je pričel upoštevati človeka, posameznika, ter posledično ustoličil trojno pristojnost družbe, ki se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Tukaj je zasnova vsakršne civilne družbe, ki dandanes postavlja za mero vsega osebo, zatorej meri institucije z vatlom osebe in ne narobe. Značilnost civilne družbe je, da ne vidi v institucijah nič svetega, zato je treba institucije spreminjati in spremeniti tako, da bodo funkcionirale z ozirom na posameznika -institucije so pač družbena tehnološka nuja, nič drugega.
Jože Pučnik je radikalno kritičen do dosedanjega družbenega principa v Sloveniji, zanj je to leninistični koncept,
ki v stilu totalitarnih ideologij odpravlja trojno pristojnost razdeljeno na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, ter je po tej razlagi obupno daleč od civilne družbe, kjer prihaja do neprimerno ustreznejšega upoštevanja osebe in zategadelj tudi do neprimerno večje (gospodarske) učinkovitosti. Trenutna ekonomska kriza je izraz krize enopartijskega sistema in dilema je zelo dramatična in ostra: leninizem ali modernizacija, monopolizem ali civilna družba. Leninizem vedno rojeva kult osebnosti, ki je a priori destruktiven za družbo v celoti; nasprotuje vsakršni spontani iniciativi in ustvarjalnosti; je nezaupljiv do ljudi in jim zatorej omejuje življenjski prostor; in končno je izjemno obotavljiv v spreminjanju stvari, leta minejo, da reagira na tisto, na kar bi že zdavnaj moral reagirati. Slovenski trenutek je po Pučniku klic po demokratizaciji, večji življenjskosti sistema, klic po ustvarjalni in učinkoviti civilni družbi, h kateri stremijo napredni impulzi sveta. Toda podobno, kot to velja za Gorbačova, velja tudi za Slovenijo: trenutni liberalizem je teh-nološko-družbeno povsem abstrakten, z njim civilne družbe in bistvenega koraka naprej ne bo mogoče doseči. Sedanje vzpodbude se morajo konkretizirati sicer bo lahko čez noč prišlo do še večjega totalitarizma. Civilna družba se lahko konkretizira le v pluralizmu, vzporedno pa tudi v narodno-državni suverenosti. Pri tem avtor navaja nekaj idej, ki bi utegnile integrirati večje segmente slovenskega naroda v resnično interesne vzpodbude in novo socialistično družbeno dinamiko: 1. je to še vedno leninizem, v katerega verjame precejšen del aparata; 2. socialni demokratizem Cankarjevega tipa oziroma skandinavskih dežel; 3. krščanski socializem kljub vsem predzgodbam in 4. socialno-ekološki program. Zanimivo je, da se trenutno kažejo v Sloveniji povezovanja na ravni mladine, inteligence, kmečkih ljudi in nemara še koga, da pa seveda vsi ti pojavi begajo institucije in posameznike. Dosedanja in dolgoletna politična shema jih ni predvidevala in uzavestila, zatorej vidi v novih pojavih le možnost meščanske, ne pa socialistične družbe -kar je seveda absurd. Naj bo tako ali drugače, pričujoča knjiga jasno govori o dejstvu, da se mora človeštvo odločno pomikati v smeri vse ustreznejših družb - in pa da se bo morala slovenska pomlad tudi institucionalno konkretizirati, prevzeti oblike novih družbenih dejstev, sicer nima realnega upanja v srečen iztek prelomnih, pomembnih dogod-
kov	JANEZ POVŠE
Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah
Zmagoslavje Furusetha v slalomu
Ženski kombinacijski slalom
Schneiderjeva nepremagljiva Odličen start Jugoslovank
VAIL (Colorado) — Včerajšnji drugi dan svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah (v nedeljo so kombinacijski slalom vozila dekleta, o čemer poročamo posebej) je veliko zmagoslavje prinesel mlademu norveškemu tekmovalcu Furusethu, ki je osvojil kombinacijski slalom in s tem prvo veliko zmago v mednarodni konkurenci. Furuseth, ki je nase že opozoril v dosedanjih tekmah za svetovni pokal, si je uspeh zagotovil z odlično drugo vožnjo, potem ko je bil po prvi šele šesti (vodil je veteran Frommelt pred Japoncem Okabejem, Girardelli-jem, Maderjem in Nilssonom). Razlike so bile minimalne in tako se je Furuseth prebil na vrh, veliki favorit za zmago v kombinaciji, Girardelli, pa je obdržal tretje mesto, medtem ko se je na drugo prebil Nillson.
Odlično uvrstitev je dosegel Grega Benedik, ki je pristal na 8. mestu in je od jugoslovanskih predstavnikov tudi edini končal tekmovanje (Čižman in Žan sta padla že v prvem spustu, Robič pa v drugem). Benedik je bil v drugi preizkušnji samo za stotinko sekunde slabši od Furusetha, vendar je imel precejšen zaostanek iz prve, tako da se više ni mogel prebiti.
Od Italijanov sta tekmo končala Po-lig (13. mesto) in Mair (34.), medtem ko sta Pramotton in Runggaldier padla že v prvi vožnji, kot se je zgodilo tudi nekaterim zvenečim imenom (Bit-tner, Strolz).
Tekmovanja se bodo nadaljevala v četrtek z ženskim smukom, veljavnim za kombinacijo, moški pa bodo na vrsti v petek. Ženske so že včeraj vadile smuk, najboljši čas pa je dosegla Švicarka Figinijeva pred rojakinjo Bour-nissenovo in Kanadčanko Caseyevo. Huje se je pškodovala Švicarka Gaf-nerjeva (zlom piščali in preteg sprednje križne vezi), nakar so preizkušnje prekinili.
Vrstni red moškega slaloma
1. Furuseth (Nor.) 1'36"89; 2. Nilsson (Šve.) 1'36'"90; 3. Girardelli (Luks.)' 1'37'"65; 4. Okabe (Jap.) 1'37"66; 5. Frommelt (Liecht.) 1'37"83; 6. Accola (Švi.) 1’37"85; 7. Tritscher (Av.) 1'37"91; 8. Benedik (Jug.) 1'37"94; 9. Mader (Av.) 1'38'"14; 10._ Schmidt (Fr.) 1'38"20; 11. Zurbriggen (Švi.) 1'38"47; 12. Orms-by (ZDA) 138"63; 13. Polig (It.) 1"39"92; 14. Staub (Švi.) 1'40"T5; 15. Jurko (ČSSR) 1'41"63.
VAIL — Svetovno smučarsko prvenstvo se je v nedeljo začelo z ženskim kombinacijskim slalomom, ki ga je po pričakovanju dobila Švicarka Vreni Schneider, pred Američanko Tamaro McKinney in Jugoslovanko Matejo Svet. Kot že večkrat letos v tekmah za svetovni pokal je na drugi progi nadoknadila znaten zaostanek iz prvega spusta, v katerem je bila najhitrejša McKinneyjeva pred Svetovo.
Slalom je bil kratek, a dokaj zahteven, tako da jo je skupila večina specialistk za smuk. Tekmovanja niso med drugimi dokončale Kanadčanka Percy, Nemka Gerg in Švicarka Walli-ser. Od smukačic sta tako na cilj prispeli le Avstrijki Kronenberg (peta) in Wachter (šesta), ki pa imata precejšen zaostanek. Na dobro sedmo mesto se je uvrstila Katjuša Pušnik, medtem ko je Šarčeva izpadla na prvi progi, potem ko je zabeležila odličen vmesni čgs.
Kako se bo izteklo na četrtkovem kombinacijskem smuku, je seveda zahtevno vparašnje. Favorit je morda McKinneyeva, ki je kombinacijsko zlato osvojila že leta 1985 v Bormiu in redlani v Crans Montani. Mateja vet ima realne možnosti za osvojitev najmanj brona, ker je smuk baje res dokaj nezahteven.
Praviloma veljajo zaostanki v smuku več kot v slalomu, toda glede na to, da je bila nedeljska preizkušnja zelo kratka, bodo točke FIS obračunavali nekoliko drugače, zato jih bo težko nadoknaditi s točkami v smuku.
VRSTNI RED
KOMBINACIJSKEGA SLALOMA
1. Schneider (Švi.) 1:18.58, 2. McKin-ney (ZDA) po O "12; 3. Svet (Jug.) 0"96; 4. Andersson (Šve.) 2"08; 5. Kronberger (Av.) 2 "36; 6. Wachter (Av.) 3 "35; 7. Pušnik (Jug.) 3 "54; 8. Oertli (Švi.) 3 "92; 9. McKendry (Kan.) 3"96; 10. Maier (Av.) 4"15.
Tombo, ki ga dobra volja kaj redko zapusti, tudi v ZDA že poznajo pod vzdevkom »la bomba«. Na sliki (AP) je skupaj z rojakom Pramottonom, ki mu včerajšnja prva tekma ni prinesla zadoščenja
V15. kolu prve italijanske nogometne lige
Prijetna »novost«: Inter ni zmagal
BERGAMO — V 15. kolu prve italijanske nogometne lige je prišlo do nekaterih neobičajnih izidov. Inter ni zmagal, še več, prejel je celo en gol (skupno jih je v 15 tekmah dobil le pet, kar je pravi rekord). Milan ni mogel doma premagati Piše, čeprav je imel mnogo priložnosti, med katerimi tudi enajstmetrovko z Virdisom, ki pa mu jo je vratar Grudina obranil, a Sampdoria je v Veroni le izenačila. Napoli je gladko premagal Ascoli, v vrstah katerega je nastopil Giordano, ki je med tednom celo sprožil žolčno polemiko z vodstvom ekipe iz Neaplja. Torino ni več zadnji na lestvici: s težavo je doma premagal Como, sedaj pa se še vedno nahaja v kritičnih vodah. Juventus pa je v Rimu proti La-ziu le izenačil ter dokazal, da nikakor ne more niti sanjati o naslovu.
V B ligi le domači remi Udineseja
VIDEM — Čeprav je v nedeljo Udi-nese le remiziral doma proti sicer
močni Reggini, je njegov trener So-netti vseeno zadovoljen. Prav dobro se namreč zaveda, da je v tako dolgem prvenstvu, kot je italijanske B liga, važna vsaka osvojena točka. De Vitis je celo zgrešil enajstmetrovko. Zmagovita pot Genoe pa ne pozna zastojev. Doma je premagala Cosenzo ter ohranila štiri točke prednosti pred drugouvrščenim Barijem, ki je doma, potem ko je že zgubljal, gladko odpravil Ancono.
Pro Gorizia se spet ni izkazala
GORICA — Po vrsti burnih dogodkov, ki so v zadnjih dneh pogojevali »življenje in delo« vodilne goriške nogometne ekipe, se vrsta predsednika Pozza nikakor ni »stresla«. Le tako si lahko razlagamo bledi remi, ki ga je dosegla Pro Gorizia doma proti sicer solidni ekipi Caerana. Že res, da je napredovanje, zaradi premoči ekipe Cit-tadelle, že zdavnaj izgubljeno, vendar
so zadnje predstave Pro Gorizie dokaj blede in vredne kritike.
Košarkarska A-1 liga: poraz Philipsa
TURIN — Milanski Philips je presenetljivo izgubil v Turinu ter tako dokazal, da nikakor ni nepremagljiv. Na vrhu lestvice pa ga je dohitel Enic-hem in Livorna, ki je doma odpravil Paini. Drugih presenetljivih izidov ni bilo, saj je prvenstvo zelo izenačeno, prav zato pa zanimivo. Nivo pa je žal nekoliko nizek.
Domača zmaga San Benedetta
GORICA — Goriški San Benedetto je doma gladko premagal zadnjeuvr-ščenega Caripeja, ki ni bil Aleksinasu in tovarišem enakovreden tekmec. Goričani so vsekakor v formi, tokrat pa so se med drugimi izkazali Ardessi, Hordges, Vitez in izredni Aleksinah, ki je med drugim dosegel 30 točk. Videmski Fantoni je tesno izgubil v »brlogu« prvouvrščene Stande.
B-1 liga: Stefanel izgubil
VARESE — Vsak poraz tržaškega Stefanela je pravzaprav presenečenje. Svoj tretji prvenstveni spodrsljaj je doživel na parketu treteuvrščenega Rangerja iz Vareseja. Tekma je bila zelo trda, zmagala pa je večja odločnost domačinov.
Predvidena zmaga Lendla
MELBOURNE — Ivan Lendl je prvič v svoji karieri osvojil odprti mednarodni teniški turnir Avstralije. V finalu je gladko pregazil rojaka Mecirja s trojnim 6:2. Tekma je bila brez »zgodovine«, saj se je Mecir skušal upirati, a mu to ni uspelo.
Neustavljivi Bokloev prehitel Italijana Ceccona
CHAMONIX — Šved Bokloev je tačas v smučarskih skokih res neustavljiv. Na tekmovanju v Chamonixu je gladko premagal Italijana Ceccona ter Heumanna (ZRN). Najboljši Jugoslovan je bil Matjaž Debelak, ki je osvojil 17. mesto.
ned	el*	»ki izidi		
Italijanska A liga
IZIDI 15. KOLA
Atalanta - Inter 1:1, Cesena - Lecce 3:2, Fiorentina - Roma 2:2, Lazio - Juventus 0:0, Milan - Piša 0:0, Napoli -Ascoli 4:1, Pescara - Bologna 3:1, Torino - Como 2:1, Verona - Sampdoria 1:1.
LESTVICA
Inter 26, Napoli 23, Sampdoria in Atalanta 20, Juventus 18, Milan 17, Fiorentina in Roma 16, Lazio 13, Pescara, Verona, Cesena, Piša in Como 12, Torino 11, Ascoli, Bologna in Lecce 10.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Milan, Bologna - Fiorentina, Como - Cesena, Inter - Torino, Juventus - Pescara, Lecce - Atalanta, Piša - Napoli, Roma - Verona, Sampdoria - Lazio.
Italijanska B liga
IZIDI 20. KOLA
Bari - Ancona 3:1, Brescia - Piacenza 2:0, Catanzaro - Licata 0:0, Cremonese
-	Barletta 2:0, Empoli - Monza 1:0, Ge-noa - Cosenza 1:0, Messina - Parma 1:0, Sambenedettese - Padova 1:1, Ta-ranto - Avellino 0:0, Udinese - Reggi-na 0:0.
LESTVICA
Genoa 31, Bari 27, Udinese 25, Cremonese 24, Avellino 22, Messina, Empoli in Reggina 21, Catanzaro, Padova in Cosenza 20, Parma in Ancona 19, Brescia 18, Licata, Barletta, Piacenza in Taranto 16, Monza 15, Sambenedet-
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Sambenedettese, Avellino
-	Udinese, Barletta - Taranto, Cosenza
-	Brescia, Licata - Empoli, Monza -Cremonese, Padova - Catanzaro, Parma - Bari, Piacenza - Messina, Reggina - Genoa.
Italijanska meddeželna liga
PRO GORIZIA - CAERANO 1:1 (0:0)
STRELCA: V 51. min Marchetti, v 59. min. Della Valentina.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Calvani, Stacul, Marassi, Candoni, Gon (v 58. min. Macera), Cottrle, Della Valentina, Romano, Trevisan.
CAERANO: Borghetto, Zanetti, Pisani, Da Ros, Spollon, Bergamin, Tore-san (v 46. min. Sartori), Brunetta (v 85. min. Dal Nevo), Capuzzo, Semenzato, Marchetti.
IZIDI 20. KOLA
Miranese - Conegliano 1:1, Monte-belluna - Bassano 3:0, Opitergina - San Dona 1:0, Pievigina - Gemeaz 1:0, Pro Gorizia - Caerano 1:1, Sacilese - Pasia-nese 1:0, Tombolo - Mira 1:0, Union-clodia - Monfalcone 0:0, V. Venelo -Cittadella 2:1.
LESTVICA
Cittadella 28, Montebelluna 24, Tombolo 23, Pro Gorizia in Caerano 22, Opitergina, Conegliano in Bassano 21, Monfalcone in Pievigina 20, Mira, Unionclodia in San Dona 19, V. Venelo in Gemeaz 18, Sacilese 17, Pasiane-se 16, Miranese 8.
PRIHODNJE KOLO
Caerano - V. Venelo, Cittadella -Pro Gorizia, Conegliano - Sacilese, Gemeaz - Bassano, Mira - Pievigina, Monfalcone - Tombolo, Pasianese -Opitergina, San Dona - Montebelluna, Unionclodia - Miranese.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 17. KOLA
Alno - Scavolini 72:82, Arimo - Be-netton 69:71, Divarese - Allibert 102:83, Enichem - Paini 105:94, Hitachi - Pho-nola 93:91, Ipifim - Philips 100:90, Riu-nite - Knorr 81:89, Snaidero - Vismara 97:94.
LESTVICA
Philips in Enichem 24, Benetton, Knorr, Snaidero in Scavolini 22, Allibert, Divarese in Vismara 18, Paini in Arimo 16, Ipifim in Hitachi 12, Riunite ir. Phonola 10, Alno 6.
PRIHODNJE KOLO
Benetton - Allibert, Enichem - Hitachi, Knorr - Alno, Paini - Arimo, Philips - Divarese, Phonola - Ipifim, Scavolini - Snaidero, Vismara - Riunite.
italijanska A-2 liga
SAN BENEDETTO - CARIPE 93:77
(36:34)
SAN BENEDETTO: Gnecchi 6, Ardessi 14, Aleksinas 30, Vitez 12, Hordges 16, Esposito 13, Zaban. Marega 2, Salvador!.
CARIPE: Capisciotti 9, Iardella 19, Cecchini 11, White 14, Gaddy 21, Mar-litti, D'Alberto 3, Paolini, Santilli, Di Fabio.
IZIDI 17. KOLA
Braga - Sangiorgese 75:88, Glaxo -Filodoro 99:79, Irge - Sharp 100:88, Jol-lycolombani - Kleenex 72:74, Neutro-roberts - Annabella 80:83, San Benedetto - Caripe 93:77, Standa - Fantoni 105:90, Teorema - Marr 100:83.
LESTVICA
Standa 26, Braga in Irge 22, Neutro-roberts 20, Filodoro, Marr, Glaxo, San Benedetto in Jollycolombani 18, Annabella in Kleenex 16, Sharp in Fantoni 14, Teorema in Sangiorgese 12, Caripe 8.
PRIHODNJE KOLO
Annabella - Irge, Caripe - Standa, Fantoni - Marr, Filodoro - Neutroro-berts, Jollycolombani - Braga, Klee-nex - San Benedetto, Sangiorgese -Glaxo, Sharp - Teorema.
Italijanska B-1 liga
RANGER VARESE - STEFANEL 91:84
RANGER: Biganzoli, Zanzi 6, Hotte-yan 8, Gualco 6, Sciacca 5, Brignoli 20, Chiatti 9, Pagani 17, Della Fiori 20, Coerezza.
STEFANEL: Procaccini 3, Pilutti 8, Bonino 6, Bianchi 26, Colmani 2, Lokar 7, Cantarello 8, Zarotti 5, Maguolo 18, Sartori 1.
IZIDI 18. KOLA
Benati - Delizia 80:81, Full - Conad 71:79, Inalca - Racine 80:82, Electrolux - Sebastiani 91:81, Ragusa - Numera 72:91, Docksteps - Coop 64:80, Mar -Faciba 80:87, Ranger - Stefanel 91:84.
LESTVICA
Stefanel 30, Ranger 26, Conad in Numera 24, Racine in Coop 20, Mar in Benati 18, Inalca, Sebastiani, Full in Delizia 16, Virtus In Docksteps 14, Electrolux 12, Faciba 2.
PRIHODNJE KOLO
Conad - Benati, Numera - Full, Sebastiani - Inalca, Stefanel - Docksteps, Faciba - Electrolux, Delizia - Virtus, Coop - Mar, Racine - Ranger.
Veznega igralca Inter]a Lothara Matthaeusa (na tleh) so igralci Atalante zaustavljali predvsem s prekrški	(Telefoto AP)
1.	—	1.	Oueila Gd	2
2.	Potin d'Amour	1
2.	—	1.	Frak del Lario	1
2.	Gargano Bell	X
3.	—	1.	Eco d'Alma	1
2.	Guardiacaccia	X
4.	—	1.	Fimbadar	2
2.	Ebleira	1
5.	—	1.	French Bean	2
2.	Gisky	1
6.	—	1.	Betelgeuse	X
2.	Diani Beach	X
KVOTE
Atalanta - Inter	X
Cesena - Lecce	1
Fiorentina - Roma	X
Verona - Sampdoria	X
Lazio - Juventus	X
Milan - Piša	X
Napoli - Ascoli	1
Pescara - Bologna	1
Torino - Como	1
Genoa - Cosenza	1
Messina - Parma	1
Sambenedettese - Padova	X
Taranto - Avellino	X
12 (13 dobitnikov)	49.830.000	lir
11 (344 dobitnikov)	1.850.000	lir
10 (4.058 dobitnikov)	154.000	lir
KVOTE
13 (5.559 dobitnikov)	2.668.000 lir
12 (231.882 dobitnikov) 63.300 lir
Prihodnji stolpec Totocalcia (5. 2.): Ascoli - Milan, Bologna - Fiorentina, Como - Cesena, Inter - Torino, Juventus - Pescara, Lecce - Atalanta, Piša -Napoli, Roma - Verona, Sampdoria - Lazio, Barletta - Taranto, Reggina -Genoa, Tempio - Olbia, Jesi - Gubbio.
V18. kolu košarkarske B-2 lige proti Petrarci
Pri Jadranu premalo motiviranosti
JADRAN - PETRARCA	85:87 (40:48)
JADRAN: Starc 13 (3:4), Persi, Čuk 11 (1:1), Manzano 9 (2:2), Corsi, Sosič (0:2), Gobbo 4, Rauber 18 (2:2), Ban 17 (2:2), Daneu 13 (3:3).
PETRARCA: Gregorič, Corpacci, Zanon 7, Prosperi 18 (7:8), Pietrobon, Magri-ni 5 (0:2), Bonetto 23 (8:9), Pači 13 (1:1), Antonucci 20 (3:6), Costantini.
SODNIKA: Carli iz Cervie in Lotti iz Reggio Emilie; PM: Jadran 13:16, Petrar-ca 20:27; ON: Jadran 25, Petrarca 21; 3 TOČKE: Manzano 1, Ban 1, Zanon 1, Magrini 1, Bonetto 1, Pači 2; PON: Rauber (37), Daneu (39); GLEDALCEV: 1.100.
gem polčasu dosegel šele v 10. minuti. Kljub vsem težavam je Jadran v 33. minuti končno izenačil pri 71:71 (tedaj se je »prebudilo« tudi občinstvo in začelo bodriti naše, ki pa bi njegovo pomoč potrebovali že veliko prej) in v 36. min. tudi povedel (77:75). Tekma je bila vse do poslednjih sekund izenačena, pri gostih pa se je poznala umirjena roka veterana Zanona, a tudi Antonucci, Bonetto in še zlasti Prosperi so mu solidno asistirali. Jadran je na koncu sicer še imel možnost, da dohiti Petrarco: zaostajal je le za točki in imel žogo v posesti. Dve napaki pa sta pokopali še zadnje upanje. Vendar krivcev teh napak ne gre obsojati, to ni bil razlog za poraz. Kot smo dejali, je ta dozorel že veliko prej.
(D. Bizjak)
Na sliki (foto Mario Magajna): lov na odbito žogo na nedeljski tekmi proti Petrarci.
M. Friso: Ključ uspeha je bil napad
TRST — Kaj sedaj? Po tem drugem zaporednem porazu je cilj, uvrstitev v play off, še za korak dlje. To pa ni edina skrb. Še večja morda postaja sama Jadra-nova igra, v kateri je od tekme do tekme le preveč nihanja. Samo pred tednom dni, proti Faenzi, ni manjkalo zagrizenosti in požrtvovalnosti, tokrat pa ni bilo opaziti tiste motiviranosti (mimogrede omenimo, da so Čuku drugo osebno napako dosodili šele v 39. minuti), brez katere tudi ne more biti rezultatov. Proti enakovrednemu nasprotniku, ki ima za vsako vlogo primernega igralca, ki zaradi svoje izkušenosti niti za trenutek ne izgubi glave, pa le treba pokazati kaj več od rutinskega znanja. To pa je lahko le velika volja. V prvem polčasu je Jadranu ravno to manjkalo in če dodamo vrsto zapravljenih žog, prenagljenih in netočnih metov na koš, slabo zapiranje prostora pod košem, je razumljivo, da je poraz v bistvu dozorel že v prvem delu tekme. V nadaljevanju je Jadran sicer popravil svojo igro, a kljub temu se porazu ni izognil.
Jadran je v prvem polčasu vseskozi zaostajal za nasprotnikom. Igra obeh ekip se sicer dosti ni razlikovala. Tudi Petrarca namreč ni blestela, bila pa je bolj urejena in verjetno je v tem bil ključ njenega vodstva. Pri Jadranu pa se je vsekakor poznalo, da Banu nikakor ni šlo od rok.
Začetek drugega polčasa je obetal preobrat. Starc je zelo odločno začel, pridružil se mu je Daneu in ko je v 24. minuti zaradi 4. osebne napake trener Petrarce poklical na klop Antonuccija, je zgleda-lo, da se je našim le odprlo. Zmanjšali so zaostanek na same štiri točke, žal pa je takoj zatem Manzano brez potrebe metal za tri, pa še izgubljena žoga in spet je bilo treba začeti znova in nadoknaditi 7 točk. Koliko truda je bilo treba, pove podatek, da je Ban svoj prvi koš v dru-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI - 2 TOČKI: Starc 5:13,'čuk 5:10, Manzano 2:5, Gobbo 2:3, Rauber 8:11, Ban 6:10, Daneu 5:7; 3 TOČKE: Starc 0:3, Manzano 1:3, Ban 1:5; SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 2, 0; Manzano 2, 0; Sosič 2, 1; Gobbo 0, 1; Rauber 4, 1; Ban 6, 2; Daneu 2; IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 1, 2; Čuk 0, 2; Manzano 0, 1; Sosič 1, 1; Gobbo 1, 0; Ban 6, 1; Daneu 1, 1; ASISTENCE: Starc 2, Gobbo 1, Ban 1; BLOKADE: Rauber 1.
Igralci in vodstvo Petrarce razumljivo niso skrivali zadovoljstva, vendar brez vsakega pretiravanja, umirjeno, kot je bila umirjena njihova igra, ki jim je prinesla zasluženo zmago. »Ključ našega uspeha je bil napad,« je menil pomočnik glavnega trenerja, Massimo Friso (glavni trener Fabio Fabiano je raje kar njemu prepustil besedo). »V napadu je bila naša igra uravnovešena, pri vseh naših petih igralcih, tako pri metu z razdalje kot pri prodorih. Seveda se je poznala izkušenost Zanona, bodisi v obrambi in še zlasti v napadu, saj ustaviti Starca niso mačje solze.«
Bana pa ste dobro držali...
»Ban nas je skrbel, a tudi vsi ostali. Vendar smo Bana le ustavili, po potrebi smo spreminjali obrambo, branili smo consko in mož moža, kar se je obneslo.«
Letos je bil vaš cilj napredovanje, znašli pa ste se na spodnjem delu lestvice. Kako to?
»Startali smo s ciljem, da napredujemo v B-l ligo. Očitno pa je bilo preu-ranjeno. Nakupi so eno, igrišče nekaj
drugega. Prvenstvo je težje, kot smo mislili. Zamenjali smo precej igralcev, treba nekaj časa, da se ujamejo. In tako smo se znašli med tistimi, ki se borijo pred nazadovanjem. Tudi sedaj nismo še rešeni, še se bomo morali boriti in si ne moremo privoščiti spodrsljajev. Zato je zmaga proti Jadranu, eni najmočnejših ekip, zelo pomemb-na.«
Peter Brumen: Petrarca je igrala, mi smo gledali
Jadranov trener Brumen je bil zelo kritičen in tudi samokritičen: »Igrala je Petrarca, Jadran je stal, opazoval, hotel na fin način igrati, a proti takemu nasprotniku tako ne gre. To ni bil Jadran. Tekmo smo izgubili že v prvem polčasu, ne na koncu, zaradi kakšnih malenkosti ali ene same napake. Ni bilo prave zagrizenosti ne v napadu ne v obrambi, proti takemu nasprotniku se nismo znali pravilno motivirati. Pa še kako velik razlog smo za to imeli: pri Petrarci doma smo zgubili, morali bi se ji bili oddolžiti.«
»V drugem polčasu, ko smo bili že v godlji, smo to poskušali, nekaj nam je uspelo, a še zmeraj premalo, da bi lahko prišli do zmage proti rutiniranim igralcem kot so Zanon, Antonucci, Prospero... Krivi smo vsi, tudi jaz, ker nisem zahteval drugačnega ritma. »Sedaj aremo na dve zaporedni gostovanji. Če se bomo vrnili s 4 točkami, se bomo čez dva tedna pogovarjali o možnostih, ki jih imamo za uvrstitev v play off. Taki kot smo sedaj ne sodimo visoko.«
Edi Kraus: zaslužen poraz
Predsednik Jadrana Edi Kras je tudi menil, da je nasprotnik zasluženo zmagal: »Predvajal je boljšo, učinkovitejšo igro, ne glede na izenačeno končnico tekme. Krivdo za poraz nosimo sami, ker smo Petrarci pustili, da predvaja svojo igro, svoj ritem. Tekma je bila izgubljena že v prvem polčasu in ne na koncu. Zaenkrat kakšnih novosti ni, Jadran kljub zadnjima porazoma nadaljuje z delovanjem kot doslej in upamo, da bodo rezultati boljši.« (db)
V	srečanjih promocijskega prvenstva
Važna zmaga Brežanov Domovcem usoden konec
Na Tržaškem
LIBERTAS - BREG ADRIATHERM	78:79 (39:40)
BREG ADRIATHERM: Kovačič 6 (0:2), Canciani 8 (2:7), Piščanc 4, R. Žerjal 2 (0:1), Bandi, Slavec 19 (7:9), Barini 17 (3:3), B. Žerjal 9 (3:7), Furlan 14 (2:2).
TRI TOČKE: Kovačič 2.
PET OSEBNIH NAPAK: Furlan v 35. min., Piščanc v 40. min.
V	nedeljski zaostali tekmi prvega dela so Brežani osvojili prepotrebni točki, kljub temu da so bili zelo okrnjeni.
Oba tekmeca sta igrala precej slabo. Brežanom v začetku ni šlo, kar so domačini izkoristili in v 12. minuti dosegli največjo prednost (31:21) in to prednost tudi obdržali do 16. minute, ko so naši bolj zbrano nadaljevali in nadoknadili zamujeno. V drugem polčasu so plavi ponovno zaigrali nemotivirano, tako da je Libertas vodil do 14 sekund pred koncem, ko je Barini z dvema prostima metoma najprej izenačil in nato še povedel.
Tržačani nato niso izkoristili posesti žoge, tako da je zmaga šla našemu zastopniku.
Od posameznikov bi omenili poleg Barinija še dober nastop Slavca v napadu.
Po tem uspehu je Breg Adriatherm na lestvici dohitel Cicibono. Kar se tiče ostalih zaostalih tekem, je treba v prvi vrsti omeniti presenetljiv poraz Scoglietta v srečanju z Li-bertasom.
(L. Koren)
Na Goriškem
CORRIDONI - DOM GOMETAL SIMEK	70:65 (33:41)
DOM: Košuta 10, Kocjančič 8, Battello 4, Semolič 10, Ri-nelli, Ambrosi, Podberšič 9, Dornik 24.
PON: Kocjančič (25), Košuta (39), Battello in Dornik (40).
ON: Dom G ometal Simek 27, Corridoni 18.
3 TOČKE: Semolič 2, Dornik 1.
Domovci so v Redipuglii proti drugouvrščenemu Corri-doniju zapravili ugodno priložnost, da bi nepričakovano osvojili novi par prvenstvenih točk.
V 15. minuti prvega polčasa so belo-rdeči vodili že s petnajstimi točkami prednosti (17:32), v nadaljevanju srečanja pa so nekoliko popustili. Domačini so to znali primerno izkoristiti, saj so zaostanek manjšali iz minute v minuto.
Domovci so vodili vse do 37. minute, nakar so igralci Corridonija prešli v vodstvo. Dve minuti pred zaključkom srečanja pa je bil izid spet izenačen (64:64), odhod z igrišča Košute, Battella in Dornika pa je zapečatil končni izid v korist domačinov.
Kljub porazu so tokrat Dornikovi varovanci igrali dobro, med vsemi pa je nedvomno izstopal Dornik. S tem porazom so naši žal prav na dnu lestvice, saj je zadnjeuvrščeni Libertas v nedeljo prvič proslaviti zmago.
Na vrhu lestvice ni prišlo do vidnih sprememb, saj sta Ardita in Alba zmagali brez večjih težav, (af)
V moški D ligi na gostovanju v Roncadah
Časten poraz Bora Radenska
RONCADE - BOR RADENSKA 100:95 (55:43)
BOR RADENSKA: Gulič 17 (14:17), Korošec 35 (6:6), Paulina 10 (2:4), Klobas 6, Laudano 12, Pregare 11, Garbin 2, Cupin, Bajc, M. Pertot 2 (0:1).
SODNIKA: Angeli in Gentile (oba Gorica);
TRI TOČKE: Gulič 1, Korošec 5, Laudano 2.
PON: Laudano izključen v 22. min.
OSEBNE NAPAKE: Roncade 31, Bor Radenska 29.
Drugouvrščeni Roncade je bil za borovce pretrd oreh, še posebej je bila očitna premoč (zlasti pa večja izkušenost) gostiteljev pod košema, kjer so bili naši včasih brez moči, toda borovci so vseeno z dvignjeno glavo zapustili igrišče.
Srečanje je bilo izenačeno do 10. minute prvega polčasa. Tedaj je Roncade z delnim izidom 15:6 vzpostavil prednost, ki jo je nato ohranil vse do 38. minute, dejansko pa do konca, saj ni bila zmaga gostiteljev nikoli v dvomu.
V prvem delu srečanja sta se med gostitelji dobesedno razigrala Corro in Baiocco, saj sta skupaj dosegla kar 40 točk.
V	22. minuti je sodnik zaradi ugovarjanja izključil Laudana, ki so mu popustili živci, potem ko je bil v dvobojih pod košema stalna tarča nasprotnikovih... komolcev. Odtlej so bili borovci pod košema še bolj šibki, a so vseeno reagirali in stalno držali korak z močnimi tekmeci. Se zlasti je blestel Korošec, ki je bil v napadu izredno natančen, sploh pa so borovci z igro v napadu več kot zadovoljili, v obrambi pa se je poznala odsotnost nekaterih visokih igralcev (Guicciardi-ja in Smotlaka, ta bo menda v kratkem začel s treningi po večmesečni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov) in pa Bruna Kneippa. Številne koše je tako Roncade dosegel po odbitku z obroča.
V	tem zadnjem kolu prvega dela je od ekip, ki se borijo pred izpadom iz lige, zmagal Ormelle, ki je dobil neposredni dvoboj z ekipo Miane. Nekoliko presenetljiv je tudi poraz Arteja doma z ekipo Ponte di Piave. Le malo je tudi manjkalo, da bi peterka Autosandre ugnala drugouvrščeni Molgiano.
Borovce čaka zdaj serija štirih zaporednih nastopov v Trstu in upati je, da se bodo dokočno oddaljili od dna lestvice. (Š. Pegan)
Po 3. kolu Trofeje Jadran v minibasketu
Kontovel in Don Bosco še nepremagana
V	3. kolu Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1979, 1977 in mlajše, ki je bilo v nedeljo na "Prvem maju" v Trstu, so zmagali favoriti.
V	prvem srečanju na sporedu borovci niso imeli težav proti Brežanom, ki so večinoma začetniki. Glede na prve nastope pa so Bregovi igralci pokazali dokajšen napredek.
Ob odlični igri Angela Spadonija so Kontovelci zanesljivo premagali moštvo SGT, ki je, resnici na ljubo, nastopilo s pomlajeno postavo. Kontovelci so z dobro obrambo zmedli nasprotnika in s hitrimi protinapadi tudi polnili koš SGT.
V	zadnjem srečanju na sporedu med Don Boscom in Poletom že sam izid pove vse. Premoč Don Bosca je bila namreč več kot očitna.
Po tretjem kolu sta oba favorita tega turnirja, Don Bosco in Kontovel, še nepremagana. Prihodnje, 4. kolo, pa bo konec februarja v Nabrežini.
IZIDI 3. KOLA
BOR - BREG	92:28
BOR: Jagodic 2, Colja 6, Jogan 10, Kovač 6, Turk 7, Uršič 12, Oberdan 4, Marcon 14, Požar 11, Štokelj 10, Bonamore 10.
BREG: S. Kocjančič, Krmec, R. Kocjančič 10, Stefančič 4, Božič, Žerjal, Žiberna, Lista 2, Gigante 6, Slavec 6, Cova, Mura.
SODNIK: Pertot.
KONTOVEL - SGT	91:51
KONTOVEL: Rizzante 5, Spadoni 20, Danieli, Fo-raus, B. Starc 12, Škerk 18, Colja 8, Spacal 6, Drasič, Agostini, Ferfila 2, Rustja 10, M. Starc 5, Štoka 5.
SGT: Burni 26, Di Lena 9, Momianti 1, Colonna 2, Tinelli, Piussi 2, Zavagno 8, Cossutta 1, D'Arienzo 2.
SODNIKA: Marcone in Šik.
DON BOSCO - POLET	122:20
DON BOSCO: Smilovich 12, Padoan 6, Paoli 12, Orlando, Ceglian 9, Bartoli 12, Siega 4, Ceper 16, Furigo 28, Pesaresi 16, Pizzioli 7.
POLET: Sosič, Milič, Vaupetič 2, Genardi, Petaros 2, Franco 4, Corbatti, Taučer 12, Grilanc, Germani, I. Lakovič, E. Lakovič.
SODNIK: Pertot.
LESTVICA PO 3. KOLU: Don Bosco in Kontovel 6, Bor 4, Polet 2, Breg, SGT in Sokol 0.
Omenimo še, da bo v nedeljo, 5. 2., v šolski telovadnici na Proseku 2. kolo turnirja Igre pod košema z naslednjim sporedom: 10.00: Kontovel - Sokol; 11.30: Bor - Polet.
Minibasket - Turnir Obersnel
SGT - POLET	33:35
POLET: Rebecchi, Malalan, Brundula, Lakovič 11, Milič 2, Corbatti 4, Taučer, Fonda, Petaros 14, Sosič 2, Grilanc 2.
Najmlajši Poletovi košarkarji so vendarle dočakali svojo prvo zmago na turnirju Obersnel za igralce letnika 1979 in mlajše. Poletovci so jo izbojevali kar v gosteh, in to proti moštvu Ginnastice Triestine, ki po tradiciji ima zelo razvejan minibasket.
Zmaga naših, čeprav tesna, je bila povsem zaslužena. Za prvi osvojeni točki pa bi pohvalili vso ekipo za požrtvovalnost in borbenost. (A. Granier)
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 18. KOLA
Virtus Pd - Asola	82:85
Dueville - Castel S.P.	84:77
Oderzo - Faenza	77:72
Castelfranco - Imola	79:55
Malaguti - Montebelluna	74:77
JADRAN - Petrarca	85:87
Čampi Bis - Ravenna	90:95
Stefanel - San Dona	60:66
LESTVICA
Malaguti
Ravenna
Virtus Pd
Oderzo
Faenza
Imola
Castel S.P.
JADRAN
Montebelluna
Dueville
Petrarca
Čampi Bis
Asola
Castelfranco San Dona Stefanel
18 14 4 1642:1512 28 18 12 6 1632:1458 24 18 12 6 1505:1438 24 18 12 6 1428:1385 24 18 11 7 1461:1403 22 18 11 7 1583:1609 22 18 11 7 1439:1474 22 18 10 8 1685:1533 20 18 8 10 1560:1561 16 18 8 10 1364:1545 16 18 7 11 1575:1533 14 17 7 10 1516:1532 14
17	7 10 1496:1543 14
18	6 12 1302:1301 12 18 5 13 1329:1467 10 18 2 16 1384:1587 4
PRIHODNJE KOLO Faenza - Čampi Bis, Imola - Dueville, Castelfranco - JADRAN (sobota, 4. 2.), San Dona - Montebelluna, Castel S.P. - Oderzo, Ravenna - Malaguti, Asola - Stefanel, Petrarca - Virtus Pd.
JADRANOVI STRELCI Ban 368, Čuk 235, Gobbo 193, Starc 191, Daneu 189, Rauber 177, Manža-no 144, Sosič 72, Persi 13, Corsi 3, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 13. KOLA
Latisana - Inter 1904	82:71
Arniči PN - POM Tržič	82:76
Roncade - BOR RADENSKA 100:95 Tecnoluce - Soteco	75:77
Ormelle - Miane	86:76
Arte GO - Ponte Piave	80:81
Autosandra - Mogliano	86:88
Arniči PN	LESTVICA 13 12 1 1156:1019 24	
Roncade	13 10	3 1115:988 20
Soteco	13 10	3 1066:1016 20
Mogliano	13 10	3 1116:1008 20
Arte GO	13 7	6 1028:1047 14
Tecnoluce	13 6	7 1038:957 12
Latisana	13 6	7 1040:1013 12
Ponte Piave	13 6	7 1076:1095 12
Ormelle	13 5	8 954:1034 10
BOR RADEN. 13 4		9 1068:1073 8
Autosandra	13 4	9 1006:1070 8
POM Tržič	13 4	9 1068:1036 8
Miane TV	13 4	9 991:1085 8
Inter 1904	13 3 10 975:1070 6	
PRIHODNJE KOLO (4. in 5. 2.) Latisana - BOR RADENSKA; Miane -Arniči PN; POM Tržič - Soteco; Roncade - Inter 1904; Tecnoluce - Ponte Piave; Arte GO - Mogliano; Autosandra - Ormelle.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem
ZAOSTALA SREČANJA
Ferroviario -	■Scoglietto			81:79
Libertas - BREG ADRIAT.				78:79
BREG ADR.	■ Intermuggia			71:86
Barcolana - CUS				72:64
	LESTVICA			
CGI	11 10		1	962:863 20
Scoglietto	11	9	2	863:764 18
KONTOVEL ES 11		8	3	920:916 16
Intermuggia	11	7	4	933:886 14
Barcolana	11	6	5	932:909 12
Alabarda	11	5	6	923:880 10
Motonavale	11	5	6	720:743 10
Ferroviario	11	5	6	885:912 10
Libertas	11	4	7	897:965 8
CICIBONA	11	4	7	889:923 8
BREG ADR.	11	3	8	808:843 6
CUS	11	1 10		800:925 2
PRIHODNJE KOLO (4. in 5. 2.) CGI - BREG ADRIATHERM; Inter-muggia - Ferroviario; Alabarda - CI-CIBONA; Libertas - Motonavale; Barcolana - KONTOVEL ES; CUS -Scoglietto.
Na Goriškem
IZIDI 9. KOLA	
Alba - Staranzano	80:74
Grado - Ardita	73:80
Edera - Libertas	72:88
Corridoni - Dom G. Simek	70:65
Petrolifera - Ist. Manzoni	76:65
Senators - Ronchi	n.o.
LESTVICA
Ardita	9	8	1
Alba	9	7	2
Corridoni	9	7	2
Petrolifera	8	6	2
Ist. Manzoni	9	6	3
Staranzano	8	4	4
Senators	8	4	4
Edera	9	3	6
Ronchi	8	3	5
Grado	9	2	7
Libertas	9	1	8
Dom G. Simek	9	1	8
766:694 16 770:655 14 688:650 14 629:580 12 647:644 12 605:593 8 573:618 8 663:675 6 639:662 6 673:735 4 683:738 2 669:736 2
PRIHODNJE KOLO (4. IN 5. 2. 1989
Alba - Corridoni, Ardita - Petrolife-ra, Edera - Grado, Dom Gometal Simek - Libertas (4. 2. ob 20. uri v Kulturnem domu), Staranzano - Ronchi, Ist. Manzoni - Senators.
V zelo pomembni tekmi za obstanek v ligi
01ympia izpolnila nalogo
01ympia - Volley Badia	3:1
V deželnih ligah
Spet ugodno
Sokol Indules Saške Pertot nezadržno na poti do napredovanja
Za slovenske šesterke, ki se v deželnih ligah potegujejo za napredovanje, je bilo sobotno kolo znova dokaj uspešno. Bor Cunja Avtoprevoz, Sloga Koimpex in Sokol Indu-les so po pričakovanjih zmagali (zlahka, kot lahko razberemo iz komentarjev, pravzaprav le borovci), pomembneje pa je, da mnogi potencialni tekmeci ne zdržijo njihovega res silovitega ritma.
V	najbolj ugodnem položaju so kolo pred koncem prvega dela četr-toligašice Sokola Indules, ki imajo, če pogledamo število porazov, dejansko že štiri točke prednosti nad tretjeuvrščeno trojico, če pa upoštevamo še ugoden količnik v nizih, znaša dejanska prednost šest točk. V povratnem delu bodo sokolovke gostovale v Vidmu pri CUS in pa v Huminu, gostile pa bodo Tarcento in Rivignano, glede na kakovost tekmecev pa si lahko pravzaprav napredovanje zdaj zapravijo le same.
Tudi borovci so precej izboljšali svoj položaj. Delijo drugo mesto in imajo prav tako štiri točke naskoka pred četrtouvrščeno. Zelo pomembno bo za Iesujeve fante v soboto, ko bodo gostovali pri vodilni ekipi Natisoma. Če bi jim uspelo zmagati, se bo v povratnem delu za napredovanje bil boj le med tremi ekipami, v višjo ligo pa, kot znano, pojdeta dve.
Sloga Koimpex neovirano ohranja drugo mesto, medtem ko se na tretjem mestu iz tedna v teden vrstijo druge šesterke, kar pomeni, da prav nobena ne izstopa. Tudi za slogašice torej velja, da je predvsem od njih samih odvisno, kako se bo izteklo prvenstvo.
V	ospredju pozornosti so ta teden naposled tudi Kontovelke. Po dobri igri v derbiju v Nabrežini, po katerem pa so ostale praznih rok, so tokrat dosegle zanje zlata vredni točki proti Brežankam, zdaj pa jih čaka srečanje z Virtusom. Z zmago bi se lahko skoraj dokončno otresle poslednjih skrbi v zvezi z obstankom v ligi.
(11:15, 15:6, 15:3, 15:8)
OLYMPIA: A., D. in S. Terpin, Pete-jan, Sfiligoj, I. in M. Špacapan, Bello, I. in Š. Cotič, Dornik, Marassi.
POTEK SETOV: 1. (3:7, 7:7, 8:12, 9:14, 11:15); 2. (3:3, 5:5, 10:5, 15:6); 3. (2:2, 8:2, 10:3, 15:3); 4. (4:0, 6:1, 12:3, 12:7, 15:8).
V zelo pomembnem srečanju proti neposrednemu tekmecu za obstanek je v soboto zvečer 01ympia slavila prepotrebno zmago in vnovčila novi par točk. Z drugo zmago na domačem igrišču v letošnjem prvenstvu so olympijci hkrati na najboljši način začeli povratni del, v katerem bo morala slovenska šesterica igrati bolj zagrizeno in odločno, da bo dosegla zastavljeni cilj, tj. obstanek v ligi.
Jakopičevi varovanci so se zavedali pomembnosti sobotnega srečanja, zato so začeli zelo zadržano in nervozno. Opaziti je bilo več enostavnih napak, še posebno pomanjkljiv pa je bil servis. Nasprotniki, ki so doslej slavili samo dve zmagi, pa so z zelo enostavno igro in brez večjih atraktivnih potez pospravili prvi set.
Tudi v začetku drugega niza se ni stanje na igrišču spremenilo. Pri rezultatu 5:5 pa smo bili priča neverjetnemu preobratu in srečanja je bilo kaj kmalu konec. Domačini so končno
(10:15, 15:9, 10:15, 15:6, 16:14)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, D'-Ambrogio, Foraus, Grbec, Vidali, Sancin, Fučka, Visentin, Vitez.
Borovke so na gostovanju v Červi-njanu spet zamudile zelo lepo priložnost za zmago na igrišču ene od boljših šesterk v ligi. Šestič so igrale »tie-break« in četrtič potegnile krajši konec, od izgubljenih končnic pa je bila ta med tistimi, ki jih plave nikakor ne bi smele predati. Gostiteljice so namreč v odločilnem nizu precej močno popustile na servisu, ki je bilo eno njihovih glavnih orožij med samo tekmo. To bi moralo praviloma močno favorizirati Borov napad (tako je bilo med zmagovitima petima setoma v Tržiču in Villi Vicentini), a žal so plave prav v fazi zaključevanja napadov zgrešile mnogo več kot ponavadi in tako, kljub začetnemu vodstvu s 6:3 in končnemu s 14:13, dobesedno podarile niz in zmago nasprotnicam.
Treba je vsekakor poudariti, da plave v Červinjanu nikakor niso igrale slabo. Na drugi strani mreže je stal zelo dober in mnogo bolj izkušen nasprotnik, ki je pokazal zelo soliden sprejem servisa in izredno dinamično obrambo in je verjetno poleg vodilne
prebredli začetno krizo in zaigrali bolj zagrizeno, tako da so spravili nasprotnika na kolena. Dobro je začel delovati napad, tudi blok je večkrat zaustavil sicer ne preveč prepričane napade gostov, ki so pasivno gledali preporod slovenske šesterke. 01ympijci so nizali točko za točko, brez težav osvojili dva seta, v četrtem pa so odločno povedli na 12:3. Zmedeni gostje niso pokazali nobepe reakcije in se lahko zahvalijo samo popuščanju koncentracije domačih odbojkarjev, da jim je proti koncu tekme uspelo delno omiliti poraz.
Kljub prepričljivi in gladki zmagi, pa ni bila predstava Jakopičevih varovancev tokrat najboljša. Vseeno pa si slovenski odbojkarji zaslužijo pohvalo, saj so po slabem začetku pokazali dobro reakcijo in so si priborili izredno pomembno zmago, kar je bilo navsezadnje še najbolj važno.
S tem uspehom so Goričani na skupnem vrstnem redu hkrati dohiteli Bassano in Vi vil, ki sta v tem kolu izgubila. Še posebej presenetljv je poraz Bassana, ki je zdaj v dokajšnji krizi. Zaradi znatno boljšega količnika v nizih se je 01ympia povzpela celo na sedmo mesto.
V prihodnjem kolu 01ympia ne bo igrala, čez štirinajst dni pa bo gostila prav Bassano in lahko torej še izboljša svoj položaj. (MAL)
dovjice Dolo in Feltre najboljša šester-ka, s katero so se borovke doslej pomerile.
Tekma v Červinjanu je bila zanimiva in dokaj kakovostna. Naše igralke tokrat niso delale naivnih in grobih napak, ki so označevale nekatere njihove prejšnje nastope, žal pa sta jim bila v drugem in četrtem nizu na začetku usodna dva »odmora« (7:0 prvič, drugič pa 8:1), ko jim ni šlo prav nič od rok in brez katerih bi lahko morda srečanje končale v svojo korist že prej, saj so bile dokaj razpoložene.
Igra plavih je bila tokrat vsekakor spodbudna, vse igralke so dobro opravile svojo nalogo, igrale so požrtvovalno, a še so vidni sledovi negotovosti in nezaupanja v lastne sposobnosti, kar se nato maščuje v ključnih trenutkih tekme, ko prevladujeta večja izkušenost in homogenost nasprotnic.
Zdaj čaka plave domač nastop proti Albatrosu, s katerim so v prvi tekmi izgubile prav tako s tesnim 3:2. Ekipa iz Trevisa je letos še nepremagana, saj je dobila zadnje štiri tekme, vendar pa jo lahko borovke premagajo, če bodo igrale vsaj približno tako ali le malo bolje kot to soboto.
V ostalih srečanjih 12. kola ni prišlo do presenečenj.
Moška C-1 liga
Izidi 12. kola
01ympia Volley Badia 3:1 (12:15, 15:12, 15:6, 18:8), San Giustina - Bassano 3:1 (14:16 16:14, 15:10, 15:5), Cessalto -Nova Gens 3:2 (15:10, 15:11, 12:15, 15:9, 16:14), Anchor Fix - Ferroalluminio TS 0:3 (11:15, 4:15, 5:15), CUS TS - Povolet-to 1:3 (15:8, 14:16, 10:15, 10:15). (Petrarca PD ni igrala).
LESTVICA
Ferroal. TS	11	10	1	30:13	20
Povoletto	11	9	2	31:11	18
CUS Trst	11	9	2	30:13	18
Cessalto	11	6	5	23:19	12
Nova Gens	11	5	6	22:21	10
Petrarca PD	10	4	6	17:21	8
01ympia GO	11	4	7	18:27	8
Bassano	11	4	7	15:26	8
Vivil	11	4	7	13:23	8
Š. Giustina	11	3	8	17:27	6
Volley Badia	11	2	9	14:29	4
Prihodnje kolo (4. 2.)
Ferroalluminio TS - San Guistina, Bassano - Cessalto, Badia - CUS TS, Povoletto - Petrarca PD, Nova Gens -Anchor Fix (počiva Glympia).
_________Ženska C-1 liga__________
izidi 12. kola
AUSA Pav Cervignano - Bor Elpro 3:2 (10:15, 15:9, 10:15, 15:6, 16:14), Albatros TV - Latisana 3:0 (15:3, 15:11, 15:8), Fiume Venelo - Laprevidente Feltre 0:3 (16:17, 8:15, 12:15), Pav Green - Fratte 3:2 (15:7, 10:15, 15:4, 12:15, 15:10), Dolo - Fincantieri 3:1 (7:15, 15:8, 15:6, 15:12), OMA - Vivil 3:2 (15:9, 4:15, 7:15, 15:7, 15:13).
LESTVICA
Dolo	12	12	0	36:13	24
Laprevidente	12	11	1	35:10	22
AUSA Pav	12	7	5	28:19	14
Pav Videm	12	7	5	28:22	14
Albatros TV	12	7	5	24:22	14
Foče Colori	12	7	5	22:23	14
OMA Mobili TS	12	6	6	21:25	12
Bor Elpro	12	4	8	22:28	8
Fincantieri	12	4	8	20:29	8
Fiume Venelo	12	4	8	18:28	8
Vivil	12	3	9	20:29	6
Fratte	12	0	12	10:36	0
Prihodnje kolo (4. 2.)
Bor Elpro - Albatros, Fincantieri -Fiume Venelo, Foče Colori - Pav, Laprevidente - OMA TS, Vivil - Dolo, Fratta - Ausa.
Na težkem gostovanju v Červinjanu
Bor Elpro zamudil priložnost
Ausa Pav - Bor Elpro	3:2
Borovci (zlahka) in slogašice (težje) že desetič do zmage Ozračje napetosti ni iztirilo sokolovk, derbi Kontovelkam
MOŠKA C-2 LIGA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ -
FRIULANA G AS PORDENONE 3:0
(15:5, 15:13, 15:8)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Stančič, Budin, Romano in Paolo Pernarčič, Starc, Štrajn.
S to zmago ohranjajo naši fantje drugo mesto na lestvici in se pripravljajo na sobotno tekmo proti vodečemu PAV Natisoma. Tudi tokrat so naši pokazali učinkovit napad. Ta teden so se nasprotniki upirali z dobro obrambo v polju, tako da so lahko igrali dokaj učinkovit protinapad. Bilo pa je premalo, da bi lahko ugnali Borove odbojkarje, saj so naši zdaj spet v dobri formi in volje do zmage ne manjka. Težave so morda edinole še s sprejemom servisa, ki ni vedno najbolj natančen.
To je bila že deseta zmaga plavih v tem prvenstvu, kar je zelo spodbudno, če upoštevamo vse težave, ki jih ima Borova ekipa v zvezi s številom igralcev. (M. Marega)
MEBLO IMSA -
PAV REMANZACCO	0:3
(11:15, 16:17, 4:15)
MEBLO IMSA: Lavrenčič, A. in M. Feri, Lutman, Prinčič, Superga, Tomšič, Zavadlav, Koršič, Petejan, Buzzh nelli.
Proti odbojkarjem iz Remanzacca so Brožičevi varovanci odigrali letošnjo najslabšo tekmo in povsem zasluženo zapustili poraženi igrišče. Domača še-' sterka je začela srečanje zelo zadržano in nervozno. Igra je bila raztrgana, med samimi igralci pa ni bilo prave povezanosti in uigranosti, tako da so gostje osvojili prvi set.
V nadaljevanju so slovenski odbojkarji le reagirali in bili že na pragu delne zmage. Pri rezultatu 14:13 pa se
je nekaj zataknilo, tudi sreča je pokazala hrbet in nasprotniki so povedli z 2:0. Na razliko izgubljen drugi set je povsem potrl naše fante, ki so se povsem popustili. Tretji set je bil namreč samo gola formalnost, upati je samo, da predstavlja soboten spodrsljaj le negativno epizodo, in da bodo že v prihodnjem kolu naši fantje reagirali in prikazali boljšo odbojko, (zip)
ŽENSKA C-2 LIGA
SLOGA KOIMPEX -FONTANAFREDDA	3:1
(14:16, 16:14, 15:8, 16:14)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnov-šček, Fabrizi, Grgič, Križmančič, Lupine, Maruccelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar.
Sobotna tekma je bila za Slogo Ko-impex veliko težja, kot je bilo pričakovati. Fontanafredda, ki zaseda mesto na sredini lestvice, je vse prej kot povprečna ekipa, in je našo presenetila z zelo dobrim blokom, močnim napadom in učinkovito obrambo. To je tudi nekoliko spravilo iz tira domačinke, ki so zaigrale zelo živčno, in jim torej ni uspelo, da bi predvajale svojo običajno igro. Sloga Koimpex se je morala tako pošteno potruditi, preden je vknjižila deseto prvenstveno zmago, kot jasno pričajo tudi izidi posameznih setov. Domačinke so bile v očitni premoči le v tretjem nizu, ostali pa so bili izenačeni vse do konca. Zmaga je za slogašice seveda sila pomembna, saj jim omogoča, da so še naprej same na drugem mestu na lestvici. (Inka)
LIBERTAS MARTIGNACCO -AGOREST	3:0
(15:8, 15:9, 15:10)
AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Ro-ner, Luvisutti, Marassi, Černič, Primožič, Cotič, Klemše, Scoziero.
Agorest nadaljuje s spremenljivimi nastopi v letošnjem prvenstvu. Tokrat so Leottove varovanke gladko izgubile v Martignaccu proti šesterki, ki je pred sobotnim srečanjem imela dve točki manj od združene ekipe. S prikazano igro pa so domačinke povsem presenetile in dokazale, da si ne zaslužijo tako nizkega mesta na lestvici. Naše igralke niso pokazale tiste zagrizenosti, s katero so samo pred enim tednom pregazile Prato, ki zaseda višja mesta na lestvici. Za delno opravičilo za slab nastop pa bi kazalo samo omeniti res veliko telovadnico, v kateri se niso naša dekleta dobro znašla.
MOŠKA D LIGA
SOČA SOBEMA - PRATA	0:3
(14:16, 7:15, 8:15)
SOČA SOBEMA: Pahor, Bagon, Sirk, I. in M. Cotič, Batistič, Černič, Muscau, Kovic.
Sočani so v soboto odigrali letošnjo najboljšo tekmo v prvenstvu. Vodilni ekipi iz Prate so se slovenski odbojkarji povsem enakovredno upirali, v prvem setu so celo vodili 14:13 in zapravili kar 8 žog, da bi bi si priigrali delno zmago. Tekma je bila v tem delu izredno dopadljiva, zagrizenost domačinov pa ni zadostovala, saj so v ključnih trenutkih izkušenejši nasprotniki prevladali. Tudi v nadaljevanju je bilo srečanje zelo odprto, čeprav je sočanom zmanjkala tista zagrizenost, s katero bi lahko spravili v težave prvouvrščeno ekipo na lestvici. Predstava slovenskih odbojkarjev je bila tokrat na višini, upati je, da bodo s tako igro nadaljevali tudi v prihodnjih nastopih. (Peter Černič)
ŽENSKA D LIGA
DANONE RIVIGNANO -
SOKOL INDULES	1:3
(12:15, 15:13, 5:15, 14:16)
SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Tanja in Lara Masten, Škerk, Žbogar, Kralj, Stoper, Visintin, Brumat, Pertot.
Sokolovke so dosegle eno odločilnih zmag v boju za napredovanje. Na gostovanju v Pocenii jim namreč ni bilo lahko. Gostiteljice so igrale zelo dobro, saj bi jim lahko le zmaga še omogočala kako upanje. Skrajno nešportno in protislovensko obnašanje gledalcev, ki so ustvarili ozračje izjemne napetosti, (tarča napadov je bila tudi slovenska sodnica Knezova, ki je ohranila mirno kri in zelo dobro do konca opravila svojo nalogo) je še pogojevalo igro sokolovk, ki pa niso nasedle provokacijam in so z veliko požrtvovalnostjo prišle do dragocenih točk. Vse igralke so dobro opravile svojo nalogo, še posebej pa sta se tokrat izkazali Lara Masten in Irena Radetič.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
BREG AGRAR	3:1
(16:14, 15:8, 12:15, 15:9)
KONTOVEL EL. SHOP: Conestabo, Hrovatin, Černjava, Janežič, Legiša, Umek, Prašelj.
BREG AGRAR: Debenjak, Kocjančič, Canziani, E. in T. Žerjal, Taučer, Pertot.
Kljub temu da sta obe ekipi nastopili zelo okrnjeni, je bil derbi dopadljiv in privalačen, napak je bilo malo, zmaga pa je zasluženo pripadla gostiteljicam, ki so igrale zbrano in odločno, še posebej v zadnjem nizu, v katerem so izvedle nekaj res lepih akcij. Točki sta za Kontovelke prepotrebni, saj jim omogočata, da so za sabo pustile neposredna tekmeca v boju za obstanek. (M. Janežič)
__________Moška C-2 liga___________
Izidi 12. kola
Bor Cunja Avtoprevoz - Friulana G as 3:0, Meblo Imsa - Pav Imme Reman-zacco 0:3, Libertas Turjak - Volley Bali Videm 2:3, Virtus Fontanafredda - DLF Trst 1:3, ASFRJ Čedad - Fincantieri Tržič 3:0, Cima Truciolari Sacile - Pav Natisoma 1:3, Futura Torriana Gradišče -Legovini Šport 3:1.
	LESTVICA				
PAV Natisonia	12	11	1	33:10	22
ASFRJ Čedad	12	10	2	32:7	20
Bor Cunja Av.	12	10	2	31:12	20
Cima Truciol.	12	8	4	26:17	16
Fincantieri	12	8	4	25:17	16
VB Videm	12	8	4	26:21	16
DLF Trst	12	6	6	23:26	12
Libertas Tur.	12	5	7	24:28	10
Legovini Sp.	12	4	8	20:26	8
Meblo Imsa	12	4	8	17:28	8
Remanzacco	12	4	8	19:26	8
Friulana Gas	12	3	9	17:29	6
Torriana	12	3	9	16:30	6
Fontanafredda	12	0	12	4:36	0
Prihodnje kolo (4.2.)
Friulana Gas Pordenone - Meblo Imsa, Pav Natisoma - Bor Cunja Avtoprevoz, Pav Imme Remanzacco - Legovini Šport Trst, Cima Truciolari Sacile - Fincantieri Tržič, DLF Trst - ASFRJ Čedad, Volley Bali Videm - Virtus Fontanafredda, Libertas Turjak - Futura Torriana Gradišče.
_________Ženska C-2 liga____________
Izidi 12. kola
Sloga Koimpex - Virtus Fontanafredda 3:1, Libertas Martignacco - Agorest Gorica 3:0, Kennedy - Villacher Bier Tržič 3:0, Otlica Tomasini - Pav Natisonia 3:0, Juniors Casarsa - Torriana Gradišče 3:0, Prata - Ginnastica Spilimberghese 3:1, Celinia Maniago - Pieris 3:0.
LESTVICA					
Otlica Tomas.	12	12	0	36:10	22
Sloga Koimpex	12	10	2	32:14	20
Kennedy	12	9	3	31:13	18
Prata	12	9	3	30:14	18
Villacher	12	8	4	26:16	16
Juniors	12	7	5	24:22	14
Martignacco	12	5	7	26:22	10
Agorest GO	12	5	7	20:23	10
Fontanafjred.	12	5	7	22:28	10
Celinia	12	5	7	19:26	10
Torriana	12	5	7	16:23	10
Pav Natisonia	12	3	9	14:32	6
Pieris	12	1	11	5:34	,2
Ginn. Spilim.	12	0	12	12:36	0
Prihodnje kolo (4. in 5. 2.)
Pav Natisonia - Sloga Koimpex, Agorest Gorica - Celinia Maniago, Torriana Gradišče - Ginnastica Spilimberghese, Virtus Fontanafredda - Juniors Casarsa, Villacher Bier- Otlica Tomasini, Pieris - Kennedy, Libertas Martignacco -Prata.
___________Moška D liga_____________
Izidi 12. kola
Soča Sobema - Prata 0:3, CG San Ser-gio Trst - Friuli 0:3, Nuova Pallavolo Trst - Majanese 3:0, Pallavolo Trst - Carmona Ruote 3:0, Acli Ronchi - Pallavolo Lucini-co 0:3, Intrepida - Volley Club Trst 3:1, Bo Frost Fiume Venelo - Libertas Mat-rignacco 1:3.
LESTVICA					
Prata	12	11	1	33:8	22
NP Trst	12	10	2	33:9	20
Intrepida	12	10	2	34:11	20
Friuli	12	9	3	30:14	18
Martignacco	12	9	3	29:17	18
Pall. Trst	12	8	4	27:19	16
Lucinico	12	6	6	25:25	12
Voli. C. Trst	12	6	6	21:22	12
San Sergio	12	6	6	23:28	12
Majanese	12	3	9	16:32	6
Fiume Venelo	12	3	9	14:29	6
Acli Ronchi	12	1	11	11:33	2
Carmona Ruote	12	1	11	11:34	2
Soča Sobema	12	1	11	8:34	2
Prihodnje kolo (4. 2.)
Volley Club - Soča Sobema, Prata -Libertas Turjak, Pallavolo Lucinico - Intrepida, Carmona Ruote - Acli Ronchi, Majanese - Pallavolo Trst, Friuli - Nuova Pallavolo Trst, CG San Sergio Trst - Bo Frost Fiume Venelo.
__________Ženska D liga____________
Izidi 12. kola
Kontovel Electronic Shop - Breg Ag-rar 3:1, Danone Rivignano - Sokol Indules 1:3, Banca Popolare Tarcento - Virtus Trst 3:2, Fincantieri Tržič - Al Fungo 1:3, Promovolley Pordenon - Lavoratore Fie-ra Martignacco 3:1. (Gammalengo Cec-chini in CUS iz Vidma nista igrala).
LESTVICA
CUS Videm	10	10	0	30:3	20
Sokol Indules	10	9	1	28:9	18
Al Fungo	11	8	3	27:12	16
Tarcento	10	7	3	23:17	14
Rivignano	10	6	4	20:15	12
Promovolley	10	6	4	20:15	12
Martignacco	10	4	6	16:19	8
Breg Agrar	10	4	6	17:24	8
Gammalegno	11	4	7	17:26	8
Kontovel ES	10	2	8	12:25	4
Fincantieri	10	1	9	8:27	2
Virtus Trst	10	0	10	4:30	0
Prihodnje kolo (4. 2.)
Breg Agrar - Danone Rivignano, Sokol Indules - Fincantieri Tržič, Virtus Trst - Kontovel Electronic Shop, CUS Videm - Lavoratore Fiera Martignacco, Banca Popolare Tarcento - Promovolley. (Počivata Gammalegno Cecchini in Al Fungo iz Humina).
V1. amaterski nogometni ligi
V E skupini 2. amaterske lige
rezultati
iiil	::::::::::::::	
	::::::::::::::	

Pomemben uspeh Primorja
Okrnjena Vesna navdušila
PRIMORJE - SPAL	1:0 (0:0)
STRELEC: V 50' Collaviti (avtogol)
PRIMORJE: Negrini, Roiaz, Cavalli, Umek, Barbieri, Pipan, Livan, Zurini, Sullini (v 77' Antoni), Crevatin, Saraullo.
Prosečani so osvojili verjetno najbolj važno tekmo prvenstva. Sedaj imajo štiri točke več od Portualeja, Spala in Cervig-nana, kar 13 jih loči od zadnjeuvrščene-ga Lignana, poleg tega pa morajo odigrati še zaostalo srečanje s San Canzia-nom.
Proti Spalu iz Cordovada se ni začelo najbolje, saj je že po 15 minutah sodnik zaradi ugovarjanja izključil Roiaza. Prosečani so prvi polčas odigrali proti vetru, ki je precej pogojeval tekmo, a gostom niso dovolili enega samega nevarnega strela na vrata. V drugem polčasu so kmalu povedli in imeli še nekaj dobrih priložnosti, proti koncu pa so tudi gostje nekajkrat nevarno streljali proti Negrini-ju.
Prvo nevarno akcijo je izvedel Crevatin, ki je preigral dva branilca, njegov
strel pa je vratar odbil. Nekaj minut zatem je Saraullo po podaji Zurinija spretno udaril žogo, ki pa je končala vratarju v roke. Ekipa iz Cordovada, ki burje ni vajena, je veliko grešila. Edini resnejši poskus je bil močan prosti strel Valenti-nuzzija.
Primorje je povedlo že po prvih minutah drugega polčasa. Na kot Crevatina je vezni igralec Collaviti posegel pred Sul-linijem in nesrečno zatresel lastno mrežo. Podvojil bi lahko Zurini, ki je zelo lepo preigral nekaj nasprotnikov, se prebil v kazenski prostor, a je streljal za las čez prečko. Po nekaj prostih strelih in manj važnih akcijah pa so Prosečani nekoliko popustili, saj se je zaradi igralca manj vezna vrsta tudi utrudila. Velja omeniti dva dobra posega Negrinija ter soliden nastop Umka in Saraulla, ki je že itak več tekem zelo nevaren v napadu. Sullini, ki je v 1. polčasu igral kar dobro pa postopoma se vrača na nivo, ki smo ga bili vajeni v 1. delu prvenstva. (Š. M.)
CGS - VESNA	1:1 (0:1)
VESNA: Savarin, Niko Sedmak, Ridol-fo, Podgornik, Rados, Pichierri, Babič (v 80' Denis Švab), Robert Candotti, Diego Sedmak, Naldi, Paolo Švab.
STRELCA: Naldi v 10', Sambaldi v 68'
Kriška Vesna je v nedeljo kljub okrnjeni postavi remizirala, čeprav bi s prikazano igro zaslužila kaj več. Trener Pe-tagna pa se je pred tekmo znašel kar brez štirih ključnih igralcev. Moral jih je nadomestiti s sicer obetavnimi, a neizkušenimi mladinci, ki pa so svojo vlogo res izvrstno opravili.
Igra se je v prvem polčasu odvijala enosmerno, saj so Križani stalno napadali in izpeljali celo vrsto nevarnih akcij. Že v uvodnem delu srečanja je po odlični podaji Diega Sedmaka v sredino do gola prišel zviti Naldi. Kriška enajsterica je z napadalno igro povsem zamorila nasprotnika. Edinstveno priložnost je v 28' zapravil Paolo Švab, daleč najboljši mož na igrišču, ki je za las streljal mimo vratnice. CGS je v tem delu srečanja bil v
podrejenem položaju, saj nikakor ni mogel zaustavljati Vesninih protinapadov. Igra je bila na trenutke dopadljiva in tudi učinkovita, saj so si akcije sledile kot na tekočem traku. Naldi je v takih akcijah večkrat spravil v šah nasprotnikovo obrambo, do zaključnega strela pa ni prišel. Žoga ni hotela v mrežo niti po Candottijevem strelu, ko se je močno dobila od prečke. Nasprotniki so si v drugem polčasu opomogli, tako da se je igra odvijala pretežno na sredini. V 72. minuti so kriško obrambo spravili v zagato in po zmedi v kazenskem prostoru remizirali. Proti koncu je trener Vesne zamenjal Babiča in tako dal možnost tretjemu mladincu Švabu Denisu, da se uveljavi. Škoda, da je Vesna tokrat zapravila dragoceno točko, saj je imela celo vrsto priložnosti, ki pa jih ni znala izkoristiti. Kljub temu je s prikazano igro in ob tolikšni odsotnosti standardnih igralcev navdušila in s tem jasno potrdila, da spada v sam vrh na razpredelnici. (M. S.)
V skupini F 2. amaterske lige
Juventina vse više
V D skupini 2. amaterske lige
Kras polagoma le premaguje krizo
JUVENTINA - MEDEUZZA	1:0 (1:0)
STRELEC: Trevisan v 7. min. (11-metrovka)
JUVENTINA: M. Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Kerpan, Kaus, Del Negro (v 46' Furlan), R. Molinari, Tabaj, Cingerli Tesolin (v 60' Paziente).
Juventina je dosegla drugo prvenstveno zmago pred domačim občinstvom, zaradi ugodnih izidov na drugih srečanjih pa se je povzpela celo na tretje mesto na skupni lestvici.
Domačini so pričeli v odličnem slogu. Ostro so pritisnili na nasprotnikova vrata in že v prvih petih minutah so zapravili lepi priložnosti za zadetek. Svojo premoč so štandrežci kronali v 7. minuti, ko je branilec Medeuzze zagrešil prekršek v svojem kazenskem prostoru, tako da je sodnik dosodil naj strožjo kazen, ki jo je uspešno izvedel Trevisan. V nadaljevanju so Orionovi varovanci še napadali, Tesolin in Del Negro pa sta si neverjetno zapravila možnost, da bi že v prvem delu zapečatila rezultat.
V drugem polčasu so gostje skušali izenačiti in so se zato premaknili proti Molinarijevim vratom. Njihovi napadi pa so bili dokaj jalovi, saj so ogrožali štandreškega vratarja samo s prostimi streli, ki jih je mojstrsko izvedel bivši prvoligaš Bordon. Odprta igra gostov je omogočala Juventini, da je s hitrimi protinapadi večkrat spravila v težave njihovo obrambo. Nepazljivost napadalcev in nekoliko prevelika sproščenost pri izvajanju protinapadov pa sta razlog, da se ni rezultat več spremenil, čeprav bi si štandrežci zaslužili še izdatnejšo zmago.
KRAS - VARMO	0:0
KRAS: Messina, Fabris, Vidali, Purič, Škabar, Marcosini, Granata, Guidetti, Fonda, Redivo, Parma.
Zgleda, da Krasova enajsterica polagoma premešča krizo, v katero je zašla v začetku prejšnjega meseca. V nedeljo je izbojevala že tretji zaporedni pozitivni rezultat, tudi tokrat proti ekipi s samega vrha lestvice. V nedeljo je pred domačim občinstvom prisilila na delitev točk celo prvou-vrščeni Varmo, ki razpolaga z odlično postavo, saj je v Repnu nudil res prvovrstno igro.
Proti takemu nasprotniku predstavlja osvojena točka že izreden uspeh, ki bo Giovanninijevim varovancem brez dvoma vlil dodatnega zagona pred prihodnjima odločilnima srečanjema, ko bodo krasovci imeli za nasprotnika ekipi s spodnjega dela lestvice.
V prekrasnem sončnem vremenu (igralcem obeh ekip je večkrat prekrižala račune le močna burja) smo prvo resnejšo priložnost za zadetek zabeležili v 30. min., in to na strani domačinov: z desne strani je Fabris žogo odlično podal pred
vrata, kjer pa je Fonda ni uspel odbiti v mrežo, čeprav je bil le meter pred belo črto. Večji del srečanja so imeli pobudo v rokah gostje, vendar so se jim krasovci zoperstavljali trdno odločeni, da poceni ne predajo svoje kože.
Slika v drugem polčasu pa se ni spremenila. Nasprotno, Varmo je predvsem med 20. in 25. min. navalil na Krasova vrata in v tem delu srečanja je žoga je redkokdaj šla čez sredino igrišča. V 23. minuti so imeli črno-beli izredno priložnost, da bi prešli v vodstvo, a Messina je nekako ublažil močan strel napadalca in ko se je žoga že kotalila proti praznim vratom, jo je Je kak centimeter pred belo črto odbil kapetan Škabar.
Nekaj podobnega se je pripetilo 4 minute pred koncem tekme, ko se je izkušeni D'Anna lepo otresel Puriča, ki ga je skozi vse srečanje res dobro nadzoroval, a je bil pri strelu na Krasova vrata za las netočen. Tudi zadnje minute so se za igralce in navijače iztekale izredno počasi in vsi so stalno zrli na štoparico, pravo odrešenje za vse pa je bil trikrat sodnikov žvižg, ki je označil konec srečanja. (Z. S.)
V derbiju 3. amaterske lige (skupina L) na Padričah
Remi ni povsem zadovoljil ne Gaje ne Primorca
SKUPINA I
AUDAX S.A. - SOVODNJE 2:1 (1:0)
STRELEC za Sovodnje: Acconcia v 60' (11-metrovka) _
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak, Braini, Marson, Mrak, Acconcia, M. Fajt, Peric (v 46' min A. Fajt), Bicciato, Čevdek (v 80' Gulin).
Sovodenjce je le malo ločilo od točke, saj so Goričani dosegli zmagoviti zadetek tik pred koncem tekme. Sicer pa so imeli domačini veliko več od igre, še posebno v prvem polčasu, ko so Sovodenj ci igrali zelo slabo in zmedeno. Na njihovo srečo pa je žoga le enkrat končala v mreži dobrega vratarja Gergoleta.
V drugem polčasu so Spangherjevi varovanci igrali bolj zavzeto in vzpostavili ravnotežje. V 60. minuti so celo izenačili z enajstmetrovko, ki jo je sodnik morda prestrogo dosodil gostom. Malo zatem sta ekipi ostali v desetih, vendar si Aleš Fajt nikakor ni zaslužil izključitve. Audax je v teh trenutkih povsem popustil, Sovodenjci pa tega niso znali primerno izkoristiti. V 75. minuti je moral predčasno v slačilnico zaradi drugega opomina še Marko Fajt. Gostje te priložnosti niso zamudili in so zagospodarili na igrišču. Sovodenjci so se zaprli v obrambo, ki pa ni zdržala do konca srečanja. Dve minuti pred iztekom tekme je namreč domači napadalec drugič zatresel Gergoletovo mrežo. (E. Čurlič)
SKUPINA L
GAJA - PRIMOREC	1:1 (0:0)
GAJA: Zemanek, W. Kalc, Alfieri, Šuc (v 80' Dalla Giacoma), Ballarin, Neppi, Vengust, Starc, Girardi, Borto-lotti, Aversa.
PRIMOREC: Leone, M. Kralj, Castro, Ferluga, Florean, Coppola, Mule, Carli, Ferfoglia (v 65' Igor Milkovič), Bacchia, Husu.
STRELCA: Husu v 70', Girardi v 71'
Dvajseti jubilejni derbi med Gajo in Primorcem se je zaključil s salomonsko delitvijo točk. Tekmo je pogojeval močan veter, zato od nje ni bilo veliko pričakovati. V tem sta nas obe ekipi, ki zasedata gornji del lestvice in ki sta doslej predvajali dopadljivo igro, povsem razočarali. Prisostvovali smo
obvestila
JACHT CLUB ČUPA -
JADRALNI CLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva v petek, 3. febru-arja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
tako dokaj raztrgani, nepovezani igri, čemur je v veliki meri botroval sodnik s čudnimi odločitvami. Vse akcije še zdaleč niso bile plod premišljene taktike. Ovire so bile zdaj eden zdaj drugi igralec ali pa občasni spodrsljaji obeh obramb. Tako je že v prvem polčasu imel Primorec dve edinstveni priložnosti za zadetek, seveda po grobih napakah Gajine obrambe.
Tekma se je razživela sredi drugega polčasa. Sprva je spravila na noge Pri-morčeve navijače, ko je prisebni Husu prelisičil svojega branilca in z lepim strelom premagal to pot popolnoma nekrivega Zemaneka. Zaprepaščena Gajina vrsta je odločno krenila v napad, izsilila kot, iz katerega je Girardi dosegel izenačenje in to v eni sami pičli minuti. Igra se je zopet umirila, zagospodaril je močan veter, vsaka kontrola žoge je bila problematična. Temu se je pridružila še dokaj razumljiva živčnost in izključitev Gajinega igralca Ballarina. V splošnem ni bila tokrat igra blesteča, čeprav je morda remi za obe ekipi še kar sprejemljiv, pa vendar ne eni ne drugi niso bili s tem rezultatom povsem zadovoljni.
Skupina I
IZIDI 16. KOLA
A.S. Anna - SOVODNJE	2:1
Aiello - Brazzanese	1:0
Fossalon - Poggio	1:0
Medea - Moraro	1:3
S. Lorenzo - Pro Farra	0:2
Sagrado - Torre Tap.	1:4
Visco - Azzurra	0:1
LESTVICA
LESTVICA
Pro Farra	16	12	2	2	30:10 26
Moraro	16	10	5	1	39: 9 25
Torre Tap.	16	10	4	2	32:11 24
A. S. Anna	16	10	4	2	34:14 24
Poggio	16	10	3	3	30:14 23
S. Lorenzo	16	7	5	4	21:14 19
Medea	16	7	4	5	18:15 18
Fossalon	16	6	5	5	23:19 17
Aiello	16	3	5	8	12:17 11
SOVODNJE	16	3	5	8	16:23 11
Azzurra	16	3	3 10		9:25 9
Visco	16	2	3 11		8:32 7
Sagrado	16	2	2 12		12:39 6
Brazzanese	16	1	2 13		13:55 4
PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Azzurra - Sagrado, Brazzanese - A. S. Anna, Moraro - Aiello, Poggio -Visco, Pro Farra - Medea, SOVODNJE - Fossalon, Torre Tap. - S. Lorenzo.
Trebenska ekipa je po nedeljskem zavrtljaju še vedno začasno v vodstvu, Gaja pa še ni povsem izgubila možnosti za napredovanje. Ob koncu pa še skromno mnenje prisotnih gledalcev: to še zdaleč ni bil niti senca medsebojnih, ne tako dalj njih spopadov teh dveh moštev. Kaj je temu vzrok?
(A. R.)
INSONZO - BREG	1:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Giressi v 83'
BREG: Petronio, Pavletič, D'Agosti-no, Tul, Pečar, Giuressi, Germani, La Calamita (Prašelj), Celin (Sancin), Albertini, Slavec. Palčič, Jez, Corbatti.
Kljub slabi igri so Brežani le odnesli tečko s težkega gostovanja pri Isonzu. Domačini so imeli stalno terensko pomoč in so večkrat ogrozili Bregovo obrambo, a zadetek so dosegli le v drugem plolčasu. Brežani so nato zaradi izključtve Albertinija morali igrati v desetih, a so vseeno izenačili prav par minut pred koncem: Slavec je z desne strani lepo podal v sredino kazenskega prostora in Giuressi je z glavo premagal nasprotnikovega vratarja. Pred koncem tekme je trener Primi
Skupina L
IZIDI 15. KOLA
GAJA - PRIMOREC	1:1
Isonzo - BREG	1:1
J. Aurisina - ZARJA	0:1
MLADOST - Hermada	1:2
Romana - Aurisina	0:1
SanVAndrea - Begliano	1:1
Počitek: Vermegliano
LESTVICA
PRIMOREC	15	7	6	2	26:11 20
ZARJA	14	7	5	2	16:9 19
Aurisina	15	8	3	4	19:12 19
Begliano	15	6	6	3	13:13 18
Isonzo	15	6	5	4	17:15 17
GAJA	14	4	8	2	10:8 16
Vermegliano	14	4	6	4	10:9 14
SanVAndrea	15	4	6	5	16:17 14
MLADOST	15	5	3	7	16:22 13
J. Aurisina	14	3	6	5	10:12 12
BREG	14	4	3	7	13:16 11
Hermada	14	2	4	8	6:21 8
Romana	14	1	5	8	10:17 7
PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Begliano - MLADOST, BREG - Romana, Hermada - GAJA, PRIMOREC - Isonzo, Vermegliano - J. Aurisina, ZARJA - SanVAndrea, počiva Aurisina.
poslal na igrišče mladega Sancina, ki je tako opravil krstni nastop v prvi Bregovi ekipi. (E. B.)
MLADOST - HERMADA 1:2 (0:2)
STRELEC za Mladost: Devetak v 68' (11-metrovka)
MLADOST: Zanier, Zavadlav (G. Ferfolja), Regolin, Devetak, L. Frando-lič, D. Frandolič, Sambo (Gergolet), Lavrenčič, K. Ferfolja, Argentin, Kobal.
Doberdobcem se tudi tokrat sreča ni nasmehnila, saj so gostje povedli že v 4. minuti. Domačini so sicer hitro reagirali, Kobal in Lavrenčič pa sta za las zamudila zadetek. Zaradi nesporazuma med vratarjem in Devetakom pa je v 15. minuti gostujoča enajsterica nepričakovano podvojila. Do konca prvega dela so Barbanovi varovanci stalno napadali, a ves trud je bil zaman.
Kraševci so uspeli sparviti žogo v nasprotnikovo mrežo šele z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Karlom Ferfoljo. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Devetak in tako zmanjšal zaostanek. Kraševci so prav do konca napadali v upanju, da izenačijo, strel K. Ferfolje pa je zadel drog. (Igor Lakovič)
JUNIOR AURISINA - ZARJA 0:1
(0:0)
ZARJA: Ferdi, Antonič, Grgič, Gregorič, Samec, Jerman, Zagaria, Robert Kalc (v 62' Fonda), Zeugna (v 73' Mar-jan Kalc), Auber, Piščanc, 12 Racman, 15 Žagar.
STRELEC: Piščanc v 65'
Zarja je v gosteh dosegla zelo pomembno zmago. Bazovci so tokrat sicer odigrali eno slabših tekem v tem prvenstvu, tako da so bili navijači ob koncu zelo razočarani. Krivdo za to nosi v precejšnji meri nedisciplina v igri nekaterih Zarjinih nogometašev, ki se vse preveč spuščajo v dolgotrajna preigravnja, kar gre na škodo hitrosti.
Lahko tudi rečemo, da je bil nedeljski nasprotnik Bazovcev eden slabših v letošnjem prvenstvu, tako da bi mu morala Žarja nasuti vsaj še par golov. Tekma se je začela ob očitni premoči Bazovcev, ki so izpeljali nekaj lepih akcij. Toda napadalci so tokrat naleteli na izredno slab dan, saj jim ni uspelo tudi ob praznih vratih zatresti mreže. Tako so bili gledalci priča neverjetnemu številu zgrešenih golov. V drugem polčasu so zarjani igrali nekoliko bolj trezno, toda ponovno so si zapravili celo vrsto ugodnih priložnosti. Se sreča, da je Piščanc v 65. minuti z udarcem z glavo zatresel mrežo nasprotnika. V nadaljevanju je Aurisina poskušala izenačiti, toda obramba Zarje je bila tokrat vedno na mestu. (Big)
3. AMATERSKA LIGA
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 17. KOLA
Tamai - Azzanese	2:1
Portuale - Sangiorgina	1:1
Gradese - Costalunga	1:0
San Canzian - Ronchi	0:2
Cervignano - Torviscosa	0:0
PRIMORJE - Spal	1:0
Palmanova - Lignano	2:0
Codroipo - Porcia	0:2
Palmanova	LESTVICA 17 11	4			2	20:8 26
Gradese	17	10	4	3	30:16 24
Tamai	17	9	6	2	21:9 24
Codroipo	17	9	5	3	19:10 23
Sangiorgina	17	7	7	3	22:15 21
Torviscosa	17	7	4	6	21:21 18
San Canzian	16	7	3	6	19:18 17
Ronchi	17	6	5	6	17:14 17
Costalunga	17	7	2	8	21:14 16
PRIMORJE	16	6	4	6	19:22 16
Azzanese	17	4	7	6	19:19 15
Porcia	17	6	2	9	16:22 14
Spal	17	5	2	10	13:27 12
Cervignano	17	3	6	8	18:24 12
Portuale	17	3	6	8	13:18 12
Lignano	17	1	1	15	6:25 3
PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Lignano - San Canzian, Spal - Codroipo, Costalunga - PRIMORJE, Azzanese - Gradese, Sangiorgina - Tamai, Torviscosa - Portuale, Ronchi -Pro Cervignano, Porcia - Palmanova.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 17. KOLA
Gonars - Zaule	2:0
San Marco - Latisana	0:1
KRAS - Varmo	0:0
Bertiolo - Indipendente	0:0
Morsano - Olimpia	1:2
Pocenia - Rivignano	1:1
Mortegliano - Flambro	2:1
Maranese - Castionese	0:0
LESTVICA
LESTVICA
Varmo	17	10	3	4	22:13 23
Gonars	17	9	5	3	29:14 23
Maranese	16	6	8	2	15:8 20
San Marco	17	8	4	5	16:12 20
Rivignano	17	6	7	4	25:18 19
Castionese	17	5	9	3	23:19 19
Mortegliano	17	7	5	5	23:20 19
Olimpia	17	8	3	6	22:24 19
Flambro	17	4	9	4	14:12 17
Indipendente	17	5	7	5	18:18 17
Pocenia	17	4	7	6	22:27 15
Latisana	16	3	9	4	13:14 15
Zaule	17	6	2	9	12:21 14
KRAS	17	3	8	6	16:19 14
Bertiolo	17	2	8	7	12:19 12
Morsano	17	1	2	14	8:31 4
PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Flambro - Bertiolo, Rivignano - Maranese, Varmo - Pocenia, Zaule -KRAS, Latisana - Gonars, Olimpia -San Marco, Indipendente - Morsano, Castionese - Mortegliano.
Skupina E
IZIDI 17. KOLA
Aguileia - Santamaria	3:2
Architrave - San Vito	1:0
Ruda - Fincantieri	4:0
Turriaco - Opicina	4:2
Muggesana - Pieris	1:0
Fiumicello - Paviese	3:0
Porpetto - Staranzano	2:1
C.G.S. - VESNA	1:1
LESTVICA
Ruda	17	11	5	1	25:7 27
Fiumicello	17	8	7	2	29:13 23
VESNA	16	8	6	2	17:9 22
Santamaria	17	8	5	4	22:17 21
Muggesana	17	7	6	4	24:18 20
Porpetto	17	6	6	5	27:15 18
Paviese	16	6	5	5	18:18 17
Pieris	17	6	6	5	14:15 17
Staranzano	17	4	8	5	20:21 16
C.G.S.	17	3	10	4	18:21 16
Aguileia	17	5	6	6	20:26 16
Turriaco	17	3	7	7	17:23 13
Architrave	17	2	9	6	17:26 13
Fincantieri	17	3	6	8	10:29 12
Opicina	17	4	2	11	12:25 10
San Vito	17	1	7	9	13:21 9
PRIHODNJE KOLO (5. 2.) Staranzano - Turriaco, Paviese -C.G.S., Fincantieri - Pro Fiumicello, Santamaria - Ruda, San Vito - Aguileia, Pieris - Architrave, Opicina -Muggesana, VESNA - Porpetto.
Skupina F
IZIDI 17. KOLA
Natisone - Mariano	0:0
S. Nazario - Mossa	1:0
Fogliano - S. Luigi	2:1
Pro Romans - Capriva	1:0
Piedimonte - Villesse	1:0
Čampi Elisi - Giarizzole	0:1
Villanova - E. Adriat.	0:0
JUVENTINA - Medeuzza	1:0
LESTVICA
S. Nazario	17	9	7	1	21: 9 25
Fogliano	17	7	7	3	18:15 21
Capriva	17	5	9	3	14:11 19
Natisone	17	6	7	4	14:11 19
JUVENTINA	17	6	7	4	15:11 19
Piedimonte	17	5	8	3	11: 9 18
Mariano	17	5	7	5	12:12 17
Villanova	17	5	7	5	18:18 17
E. Adriat.	17	6	4	6	12:10 16
Pro Romans	17	6	4	7	17:19 16
Mossa	17	4	8	5	10:10 16
Giarizzole	17	4	7	6	10:18 15
S. Luigi	17	4	6	7	19:20 14
Medeuzza	17	3	8	6	21:25 14
Čampi Elisi	17	3	6	8	14:23 12
Villesse	17	4	4	9	15:19 12
PRIHODNJE KOLO (5. 2.)
E. Adriat. - Pro Romans, Giarizzole -JUVENTINA, S. Luigi - Čampi Elisi, Mariano - Fogliano, Mossa - Natisone, Villesse - S. Nazario, Capriva -Piedimonte, Medeuzza - Villanova.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 AUIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
31. januarja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nove naloge za katoliške laike in vloga ženske v Cerkvi
Papežev poziv proti propadanju verskih čustev in brezbrižnosti
RIM — Papežev dokument o vlogi katoliških laikov v družbi so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je vodil kardinal Eduardo Francisco Pironio. Dokument je doslej najdaljše sporočilo papeža Janeza Pavla II., saj obsega kar 187 strani s petimi poglavji, uvodom in zaključnim pozivom.
Veliko zanimanje je vzbudil tisti del dokumenta, ki se nanaša na vlogo ženske v Cerkvi. Janez Pavel II. namreč naznanja, da se odpirajo širši okviri ženskega poslanstva, ki naj bi tudi ženskam omogočili pomembnejšo vlogo pri opravljanjanju verskih obredov. Ženske sicer ne bodo smele maševati, pač pa bodo lahko brale poglavja iz evangelija in kako drugače stregle obredniku, kar se sicer že dogaja v nekaterih tujih državah. Papež pa ponovno vabi ženske k večjemu zanimanju za študij in poučevanje teologije in njenih ved.
Osrednji del dokumenta se nanaša na uresničevanje nagnjenj in poslanstva katoliških laikov povsod po svetu. Papež opozarja, da doživlja katoliška vera neke vrste inflacijo, ki slabo vpliva na nadaljnji razvoj Cerkve. »V premnogih deželah, kjer je bila katoliška vera nekdaj osrednje življenjsko vodilo, se širita brezbrižnost in atei-
zem,« ugotavlja Janez Pavel II., ki se očitno nanaša predvsem na Evropo, kjer sta predvsem tehnološki napredek in potrošništvo opravila svoje negativno delo. Dalje povzema, da popolna brezbrižnost do verskih problemov ni nič manj obsojanja vredna kot popoln in priznan ateizem. Poleg verske inflacije pa je mogoče zaslediti tudi oddaljevanje od političnih dejavnosti v pravem pomenu besede. Papež večkrat omenja špekulacije in korupcije, ki brez dvoma mečejo slabo luč na svet politike. Po njegovem mnenju je napočil trenutek, ko bo moral Vatikan priznati nekatera nova politična gibanja. K temu argumentu se večkrat vrača in poudarja, da se zlasti katoliški laiki ne smejo odreči politični dejavnosti, vendar morajo pri tem ohraniti svojo »drugačnost«. Mnenje, da predstavlja politika moralno nevarnost, še zdaleč ne opravičuje skepse in absentiz-ma kristjanov v javnem udejstvovanju.
Dokument vsebuje še številne druge teme, ki so papežu Janezu Pavlu II. pri srcu, kot na primer človekove pravice, konfliktualnost med narodi in političnimi bloki, neizpodbitna pravica do življenja, verska svoboda in drugo.
Na sliki (telefoto AP): kardinal Eduardo Francisco Pironio med tiskovno konferenco
Smrtna kazen za urednika oddaje o ženski
TEHERAN — Duhovni in siceršnji iranski vodja ajatulah Homeini se je grdo razhudil zaradi neke radijske oddaje, ki je obravnavala žensko tematiko. V svoji jezi je prišel tako daleč, da je za urednika oddaje zahteval... smrtno kazen, če se bo izkazalo, da je nekatere ugotovitve izrekel namenoma in jim ni botrovalo le naključje.
Homeini je direktorju radijske postaje poslal protestno pismo, v katerem med drugim piše, da je »v soboto zjutraj poslal v eter sramotno oddajo o simbolu islamske ženske«. Sramota naj bi se tako prenesla na ves islamski živelj in to v tolikšni meri, da si Homeini ne upa ponoviti niti naslova oddaje. Tiskovna agencija Irna poroča le, da je bila oddaja posvečena obletnici rojstva Fatime, sestre islamskega preroka Mohameda. Poleg zgodovinskih podatkov je urednik oddaje, čigar glava je sedaj na resnem prepihu, objavil tudi nekaj intervjujev »z ženskami o ženskah«, zaradi katerih je ajatolah dobil napad histerije.
Na Aljaski temperature pod -50 Oblasti že proglasile preplah
ANCHORAGE (ALJASKA) — Aljasko je zajel izreden val hladnega polarnega zraka, tako da je živosrebrni stolpec v zadnjih urah padel tudi pod -50 stopinj Celzija, kar ne pomnijo že desetletja. Ker nizke temperature spremlja močan veter, ki presega 50 kilometrov na uro, so nevšečnosti še hujše. Nihče si ne upa ugasniti avtomobilskih motorjev, ker je pri takih temperaturah vžig nemogoč. Na mednarodnem letališču v Anchorageu so zmrznili ventili, skozi katere se pretaka gorivo za letala. Oblasti so že proglasile izredno stanje, saj obstaja nevarnost, da bo zmrznil celo mazut v cisternah, ki služijo za centralna ogrevanja in za proizvodnjo električne energije.
Posredno je val slabega vremena povzročil prve žrtve. Pri Fairbanksu je med pristajanjem prišlo do letalske nesreče vojnega transporterja C-130, tako da je osem kanadskih vojakov izgubilo življenje. Pri otoku Kodiak pa zaradi brodoloma ribiške ladje pogrešajo 6 oseb.
Karabinjer Chieppa priznal sobotni rop
VERCELLI — Državni pravdnik Luciano Scalia je včeraj v zaporu v Vercelliju zaslišal karabinjerja Alessandra Chieppo in tapetnika ter bivšega gojenca tržaške policijske šole Geralda Mocciola, ki sta skupaj z drugim karabinjerjem Mauriziom Incaudom (ta je kmalu po ropu storil samomor) sodelovala v sobotnem roparskem napadu na poštni kombi in pri katerem je bil ubit karabinjer Salavtore Vinci.
Oba roparja naj bi priznala sodelovanje pri ropu, preiskovalci pa so tudi prepričani, da v napad poleg trojice ni bil vmešan nihče drug. Za zdaj še ni jasno, kako si je trojica nabavila orožje. Pri napadu so namreč poleg obeh službenih revolverjev uporabili Se polavtomatsko lovsko puško, puško s skrajšano cevjo in dve pištoli. Trojica naj bi načrt za rop pripravila do najmanjše podrobnosti v stanovanju obeh karabinjerjev v kraju Varalio Sesia, preiskovalci pa sedaj raziskujejo, če je roparska trojica že kdaj prej izvedla podoben roparski napad kot v soboto.
Chieppa je bil v soboto prost, dovoljenje za izhod iz kasarne pa je dobil pod pretvezo, da mu v bolnišnici v Turinu umira oče. Ugotovili so, da je oče res v eni izmed turinskih bolnišnic. Ko so ga prijeli, je Alessandro Chieppa svojemu komandatu dejal, da sam ne ve, zakai ie to storil. Med karabinjerje je Chieppa vstopil takoj po končani diplomi na znanstvenem liceju v Turinu, kjer tudi živi njegova družina.
Drugi ropar Geraldo Mocciola je vstopil v policijo septembra 1982, toda že decembra istega leta so ga izključili iz policijske šole v Trstu, ker naj bi bil po oceni predpostavljenih asocialen, napadalen, nagnjen pa naj bi bil k agresivnosti in nasilnosti.
Vse glasnejši protesti zaradi »znanstvenega« ubijanja kitov
Proti japonskemu znanstvenemu programu lova na kite na področju Antarktike sta svoj glas povzdignili Avstralija in Velika Britanija. Britanci so napovedali, da bodo Japonsko prijavili na zasedanju mednarodne komisije o lovu na kite, saj Japonci v »znanstvene« namene letno ubijejo najmanj 300 kitov. Za povsem konkreten protest pa so se odločili aktivisti Greenpeacea, ki so se v soboto s svojim gumijastim motornim čolnom hrabro postavili pred japonsko kitolovko Kyo M aru No, da bi ji tako preprečili morebitni ulov (Telefoto AP)
Južnoafriški režim skuša še povečati gospodarsko odvisnost svojih sosedov
LUANDA — Angolsko politično vodstvo je odločno zavrnilo katerikoli možnost, da bi njeno ozemlje lahko služilo kot tranzitna cona za energijo, ki jo Južnoafriška republika namerava kupovati v Zairu. To bo seveda izvedljivo le, če bodo v Zairu dogradili ogromno hidrocentralo na reki Kongo.
V	Luandi so tako zanikali vesti iz Johannesburga, po katerih so že sklenili sporazum v tem smislu med južnoafriško in zairsko vlado. Predstavnik angolske vlade je ocenil, da gre očitno za poskus vlade iz Pretorie, da vzpostavi ekonomske odnose s sosednjimi državami, ne da bi pred tem izpolnila osnovnega pogoja - ukinitev apartheida, političnega sistema rasne segregacije. V primeru če bi bili v tem uspešni, bi Južnoafričani pravzaprav ulovili dve muhi na en mah, saj bi istočasno tudi okrnili enotnost držav tako imenovane prve bojne črte.
V	Južni Afriki so potrdili, da je državna družba za distribucijo električne energije stopila v stik z zairsko vlado za kupovanje električne energije. Še neznana količina toka bi morala dospeti preko Angole v Namibijo, kjer naj bi jo vključili v južnoafriški energetski sistem. V Angoli pa menijo, da bi z izgradnjo tokovoda kršili dogovor Organizacije afriške enotnosti o ekonomskem embargu nad Južno Afriko. Za to obliko bojkota so se afriške države odločile pred 13 leti, da bi povečale pritisk na južnoafriško vlado za uki-
nitev apartheida, ki diskriminira 25 milijonov tamkajšnjih črncev v korist petih milijonov belcev.
Predstavnik vlade iz Luande ni želel komentirati razlogov, zaradi katerih je Zaire pripravljen na tovrstni aranžman s Pretorio in je ocenil, da »oblasti v Kinšasi lahko odločajo v okviru svojih suverenih pristojnosti, predvsem pa v korist nacionalnih interesov«. Vlada iz Kinšase zaenkrat ni komentirala vesti iz Johannesburga, v Zairu pa se je vsekakor mudila visoka gospodarska delegacija iz Južne Afrike.	............
S tem ambicioznim načrtom bi radi v Južni Afriki rešili težave, s katerimi se država sooča na energetskem področju. Istočasno so v Johannesbrugu povedali, da ima pobuda poleg gospodarskih tudi politične cilje, saj bi s tem radi ustvarili »medsebojno odvisnost, kot temelj za izboljšanje razumevanja med afriškimi državami. Z investiranjem v tujini bi radi južnoafriški politiki »osvobodili« premog, tamkajšnji ključni gospodarski proizvod, ki bi ga radi še naprej izvažali. V Južni Afriki se sicer premog uporablja poleg v termoelektrarnah še za pridobivanje bencina. Tako delno omejijo posledice petrolejskega embarga, v katerim se država v vse hujši obliki sooča v zadnjih desetih letih.
V sosednjih državah se načrt povezuje z zadnjim sestankom med južnoafriškim predsednikom Botho in zairskim kolegom Mubutujem, na katerem so prižgali zeleno luč za izboljšanje ekonomskih odnosov med Pretorio in Kinšaso.
Požar uničil cerkev v Perugii
»Dojenje« med letom
PERUGIA — V hudem požaru, ki je izbruhnil včeraj približno ob 7. uri, je skoraj povsem zgorela notranjost Jezusove cerkve (zgrajena leta 1572) v Perugii. Ogenj je popolnoma uničil osrednjo ladjo, v notranjost cerkve pa je zgrmelo tudi ostrešje. Skupna škoda presega 3 milijarde lir.
Točnega vzroka požara še niso odkrili, po vsej verjetnosti pa je požar povzročil kratek stik na električnem omrežju. Občinski svet v Perugii je včeraj že sprejel prve ukrepe, da se zaščitijo spomeniki v cerkvi, župan Baglioni pa bo odpotoval v Rim, da se na ministrstvu za kulturne dobrine dogovori za pomoč pri obnovi cerkve.
j#**?
Pilot nekega korejskega letala je pred dnevi posnel dva sovjetska TU-16, ki sta se med letom oskrbovala z gorivom	(Telefoto Ar J