* . j VU60Vl.fi, is. appjua im | SfcVH**-?#.«r C£M - v, a iuAk/rv ČESTITAMO ZA I. MAJ! m I feljo ■c - S R|K 1 jHj » vi OBILO USPEHOV PRI NADALJNJI GRADNJI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! L lektorju Lavrini ju | V 68. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni za vedno zapustil nas lektor, Franjo Lavrini. Miza ob oknu, okrog nje in na njej kupi knjig, papirja in stari remington, kot mi v redakciji, ne bomo več dočakali, da bi se vrnil med nas. Vsak dan, skozi petnajst let Zasavskega tednika, je tovariš Lavrini skrbel za lepo in pra- vilno slovensko besedo. Znanje, ki si ga je tako prizadevno nabiral leta in leta, je koristno prenašat na nas in naš tednik. Vsak dan, ko je prišel v redakcijo, si je prižgal cigareto in vstavil v svoj stari dobri remington, na katerega nihče iz redakcije ni znal pisati, tako izrabljen je bil, nov papir. Dopise je bilo potrebno popraviti in prepisati. Le kdaj pa kdaj je enakomerno ropotanje stroja utihnilo, tedaj je naš lektor segel po zamaščenem pravopisu. Njega delovni dan se je nemalokrat zavlekel pozno v noč. Vsex dopise, ki so ležali pred njim na mizi, je vsak dan do kraja prečistil in prepisal. Sredi tega neumornega dela je nenadoma zbolel, pa vendar je še precej časa hodil k nam v redakcijo, da je opravil vsakdanje Jelo. Ko je odhajal na zdravljenje, smo upali in želeli vsi, da bi se vrnil. Naše upanje je pretresla žalostna vest, da našega lektorja ne bo več v redakcijo, za njegovo delovno mizo, k njegovemu delu. Našega dragega in spoštovanega lektorja bomo vsi, ki smo z njim delali, obranili v lepem in trajnem spominu. Izšla je spet nova številka Zasavca. Tokrat brez njegovih popravkov. ZdJcjdfAč TEDNIK Ustanovljen decembra 1*47 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Uti ja, Trbovlje. Za-|orje ob Savi — Glavni urednik Slane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK - Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In oprava Trbovlje, Trg revolucije 11/M, tele ton 80-1*1 — Račun pri NB Trbovlje tee-13-tOS-l — Pota mezita številka 20 din — Naročnina (r dostavnlno): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, iiolletna 360 din, celoletna 720 dbi — Poštnina plačana v gotovini - Lisi tiska CP »GORENJSKI TISK«, Kranj -Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo Kako bomo praznovali 1. maj Podobno kot vsa leta doslej bodo tudi letos delovni ljudje iz vseh štirih zasavskih občin proslavili letošnji mednarodni delavski praznik — 1. maj. Praznovanje sovpada letos z razgibanostjo v vsem našem življenju pred bližnjimi volitvami članov novih skupščin in po sprejetju novih ustav. V vseh štirih zasavskih občinah so posebni odbori že izdelali podrobnejše programe praznovanja. To bo zajelo krajevne organizacije SZDL, aktive ZMS, delovne kolektive, šole, društva in druge organizacije. V HRASTNIKU bodo pripravili proslavi v stanovanjskih skupnostih Hrastnik I in Hrastnik II, ki jih bosta pripravili DPD. Svoboda I in DPD Svoboda II. Na večer pred 1. majem bo slavnostna akademija, pred tem pa bodo slovesnosti po kolektivih. Na predvečer bodo zagoreli po vseh okoliških hribih kresovi, ki jih bodo zakurili hrast-niški mladinci. 1. in 2. maja bodo pripravili številne izlete. Iz Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov bodo odšli na Gore nad Hrastnikom, rudarji in člani ostalih delovnih kolektivov pa na Kal. Z otvoritvijo nove poštne zgradbe — ta bo v soboto, 27. aprila — bodo začeli na področju občine LITIJA s svečanim praznovanjem praznika — 1. maja. Osrednja proslava bo na večer pred praznikom, združena z zborovanjem, ki bo na prostoru pred poslopjem Narodne banke in PTT. Najprej bo promenadni koncert litijske godbe na pihala, med zborovanjem pa bodo izvajali kulturni program pevci, godbeniki in mladinski pevski zbor. Po zborovanju pa bodo pripravili ognjemet. Na sam praznik zjutraj bo budnica, potem pa bodo Lilijani pohiteli v okolico. Prvomajske proslave bodo pripravili na področju litijske občine tudi v vseh šolah, po nekaterih krajevnih organizacijah SZDL in po delovnih kolektivih. /* Tudi v TRBOVLJAH bodo letos lepo proslavili mednarodni delavski praznik — I. maj. Na predvečer bo v gledališki dvorani Delavskega doma gledališka predstava. Po delovnih kolektivih bodo slavnostna zasedanja delavskih svetov, sindikalna športna tekmovanja. Na večer pred praznikom bodo zagoreli kresovi. Aktivi ZMS bodo pripravili izlete članov v okviru Počitniške zveze, v sodelovanju 2 občinsko zvezo za telesno vzgojo pa športna tekmovanja. V Trbovljah bodo mimo tega poskrbeli, da bodo za praznik kar najlepše uredili mesto. Podobno kot v ostalih treh zasavskih občinah bodo tudi v ZAGORJU OB SAVI pripravili vrsto prireditev za 1. maj. Na večer pred praznikom bodo zagoreli številni kresovi, ob 21. uri pa bodo pripravili ognjemet. Pred Delavskim domom bodo pred tem pripravili koncert godbe na pihala, v veliki dvorani Delavskega doma pa slavnostno akademijo. Po ognjemetu bo v vseh prostorih Delavskega doma zabava. Na sam praznik bo godba na pihala odigrala v Zagorju In okolici budnico, AMD Zagorje ob Savi pa bo pripravile propagandno vožnjo. 2. maja bodo Zagorjani odšli na tradicionalne izlete na planoto Pleša pod Zasavsko goro ir na Zeleno trato. Podobno kot prejšnja leta bodo tudi leto« postavili v Zagorju številne mlaje. Priprave na bližnje volitve po ^občani«3 gospodarskih organizacijah (ko) TRBOVLJE - Bližnje Na ich posvetovanjih je volitve so močno razgibale bilo zlasti podčrtano, da bodo delo v sindikalnih podružni- morali delovni ljudje posvečati na področju komune. V tl ti vso pozornost izbiri kan-želji, da bi bile bližnje v o- didalov in kriterijem za izbili Ive čim bolje pripravljene ro, nadalje udeležbi na zbo-in izvedene je imel ObSS rih ler samim razpravam. Trbovlje že vrsto skupnih sej Podčrtano je bilo, da je po-s predsedniki sindikalnih po- trebno na zborih temeljito družnic. Na sestankih so raz- spregovoriti tudi o tekoči go-pravljaJi o pripravah na v o- spodarski problematiki. Htve in nalogah sindikalnih V času od 15. pa do 25. apri-podružnic v predvolilni ak- la bodo sestanki in posvet o-ciji. ' vanja s širšimi političnimi I I I I OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM! Pričujoča številka »Zasavskega tednika« (18-19) je dvojna In je izšla v povečanem obsegu na 24. straneh. Naslednja številka našega tednika bo izšla v četrtek, 9. maja. Uredništvo in uprava Mimo tega bo zadnji dan razstave, 27. t. m. tudi javno nagradno tekmovanje o poznavanju poklicev in komunalnega gospodarstva. Jutri zaseda skupščina KSSZ Zasavja TRBOVLJE - Jutri ec bo eešla na III. zasedanje skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Zasavja, ki bo obravnavala poročilo o poslovanju OZSZ Ljubljana za 1. 1962, sMepa-čilo o poslovanju organov socialnega zavarovanja v Zasavju, zaključni račun OZSZ ljubijana za leto 1962, sklepala bo o Izvolitvi svetov pri podružnicah v Hrastniku in Zagorju ter o nekaterih drugih vprašanjih. ČESTITKE /.A 1. MAJ Vsem rudarjem z Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik čestitamo za 1. maj — praznik dela in jim želimo še mnogo delovnih uspehov, sreče in osebnega zadovoljstva — mornarji Matija Lavrič, Alojz Greben, Frane Mohorič. Jože Miklavčič, Ivan Jelen, Ivan Klavžar, Adolf Vahlar, Stanko Remec in Alojz Vidmar iz V. p. 4343-8 Pulj. RAZSTAVA O POKLICIH (ko) TRBOVLJE — V nedeljo dopoldne je odprl Zavod za zaposlovanje delavcev v Trbovljah v avH Delavskega doma razstavo o poklicih. Na njej so razstavljena dela učencev osemletk I. Cankarja, A. Hohkrauta, T. Čeč in Iz šole na Čečah. aktivi po posameznih volilnih enotah. Na teh posvetovanjih bo zlasti dan pouda-litve ter kriterijem izbire rek pripravam na same vo-kandidatov, govora bo pa tudi o načinu samih volitev. Ustanovitev sklada borcev NOV Trbovlje (ko) TRBOVLJE - Na pobudo predsedstva ObO ZU NOV Trbovlje je bil na sobotni seji ObLO sprejet odlok o ustanovitvi sklada borcev NOV Trbovlje. Namen sklada je, da zaslužnim borcem, ki nimajo potrebnih kvalifikacij in so zaslužni člani ZB NOV da določeno potrebno denarno priznavalnino, nadalje da pomaga borcem pri zdravljenju in skrbi in pomaga otrokom bivših borcev NOV iid. Poklicna gasilska četa (ko) Trbovlje — Na pred-, log sveta za notranje zadeve so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje imenovali lt-član-ski gradbeni odbor za gradnjo gasilskega doma poklicnega gasilskega zavoda za Zasavje, Sestanek mladih članov ZK (ma) LITIJA - Občinski komite ZIC v Litiji je pripravil pred dnevi razgovor z mladimi člani ZK, na katerem so razpravljali o pripravah na Bližnje volitve in o nalogah članov ZK ter o vlogi mladih članov ZK v organizaciji- Zveze mladine. Razen običajne tematike prinaša »Občantokrat tudi vrsto prispevkov' posvečeni!) pripravam na bližnje volit-- ve. Uvodnik Ob novi ustavi je izpod peresa dr. Joža Vilfana." Sledijo članki o izgradnji materialne baze 1958 do 1962, o temeljih za razvoj družbenih služb in o rasti našega samoupravljanja. R. Bradaškja, S. .Pratnemer, J. Humar, T. Gošnik, N. Grom in M. Lipovšek pišejo v obliki intervjujev o razpravah na bližnjih zborih volivcev in kandidiranju glede na specifično problematiko posameznih komun. V posebnem sestavku so obrazloženi novi republiški zakoni. Dr. Dušan Savnik je sestavil obsežen in natančen pregled zakonov LRS, ki jili je bila sprejela Ljudska skupščina četrtega sklica, Stanko Mihelčič pa z istega vidika in za isto časovno obdobje obravnava zakone FLRJ (z nadaljevanjem v 30. in 31. št. »Občana«.) V tej številki ee zaključuje za ,niva razpraVa Borisa Mi koša Krajevne skupnosti v statutih. Sledijo članki: S. Kobe, Določanje oblik in obsega zdravstvenih storitev, S. Plut, Naloge zdravstvenih centrov, Janez Jcrovšek, Problem strukture kadrov in drugi sestavki. Ker bo 29. št. »Občana« (prav tako pa 30. in 31.) zaradi specifične predvolilne in pravne tematike gotovo zanimiva tudi za širši krog političnih, pravnih in drugih delavcev, ki sicer niso naročniki lista, sporočamo, da lahko posamezne številke vsakdo pismeno naroči v upravi »Občana«, Ljubljana, Cankarjeva 5. Posamcjtni izvod stanc 200 din, celoletna naročnina pa 5.000 din-. V teku so zbori Predlagali smo volivcev in delavcev kandidate Pred bližnjimi volitvami Brno v zadnjih dneh prešli v zaključno fazo — po vseh štirih zasavskih občinah so začeli z zbori volivcev in zbori delavcev, s katerimi bodo zaključili ob koncu aprila. Udeležba na prvih zborih volivčev in zborih delavcev je bila nadvse zadovoljiva, volivci pa so na zborih temeljito razpravljali o dosedanjem delu občinskih ljudskih odborov in sploh o družbenoekonomskem in družbeno-po-litičnem razvoju v zadnjih letih, Ugotovljeno je bilo, da je bilo zadnje obdobje v vseh štirih zasavskih občinah izredno plodno, kar dokazujejo številni uspehi, ki eo bili doseženi tako na gospodarskem kot tudi na vseh drugih področjih. Pred tem so bili prejšnji teden v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku sestanki političnih aktivov pri občinskih odborih SZDL. V LITIJI so npr. na sestanku političnega aktiva pri ObO SZDL govorili o nadaljnjih pripravah na zbore volivcev in zbore delavcev, o predlaganju kandidatov za občinsko skupščino, govorili so o vsebinskih pripravah na zbore volivcev ter osvojili predloge za kandidate za člane nove republiške in zvezne skupščine. Pred zbori volivcev in zbori delavcev so se še enkrat sestali politični aktivi Predvolilni razglas SZDL Jugoslavije ter za novo republiško in zvezno skupščino. Tudi v ZAGORJU OB SAVI so na sestanku političnega aktiva pri ObO SZDL razpravljali o predlogih za kandidate za člane nove republiške in zvezne skupščine, zraven tega pa še o nekaterih podrobnostih v zvezi z zbori volivcev in zbori delavcev. Prejšnji teden so se sestali tudi člani ZK in razpravljali o nalogah v zvezi z bližnjimi zbori in volitvami. V TRBOVLJAH se je sestal širši politični aktiv pri občinskem odboru SZDL, ki je razpravljal o kandidatih za bližnje volitve. Prejšnji teden so bili spet sestanki političnih aktivov po volilnih enotah, na katerih so govorili o pripravah na zbore, o kandidatih ter o sklicu zborov. Občinski komite ZK pa je pripravil sestanek s sekretarji osnovnih organizacij ZK, na katerem so tudi raz- ; DELOVNI LJUDJE — GRADITELJI SOCIALIZMA! V družbenem In gospodarskem razvoju smo zadevali na težave in lastne slabosti. Težave smo odstranjevali, slabosti pa premagovali. Nanje sta vedno odločno opozarjala Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in tovariš Tito. Tudi v bodoče bomo morali odkrito govoriti o njih In odločno odklanjati vse slabosti in težave, ki nastajajo na poti našega razvoja. Da bi iz temeljev zatrli vse tisto, kar zavira naš socialistični razvoj In še hitreje uresničevali cilje, napisane na zastavah naše revolucije, so potrebni zavestni napori vsakega posameznika, slehernega organa delavskega in družbenega samoupravljanja in vseh organiziranih družbenih sil. Hitreje bomo napredovali, če bomo odločneje razvijali samoupravljanje kot največjo pridobitev delovnega človeka in se vztrajno borili zoper vse antisoclalistične pojave, zlasti proti birokratizmu, malomeščanski brezbrižnosti, lokaliz-mu in drugim oblikam sebičnega pozabljanja na interese delovnega človeka in skupnosti. V tem boju sta program Zveze komunistov in nova ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije močno orožje v rokah slehernega državljana, njegovih organov lil organizacij. DELOVNI KOLEKTIVI! Dosledna uporaba načela delitve dohodka po delu bo okrepila delo kot osnovno merilo človekove vrednosti, kot temelj odnosov v delovnih organizacijah. S tem bomo najbolje odstranjevali nesocialistične pojave in spodbujali vse sile k povečevanju proizvodnje in delovne storilnosti. Boj za stabilnost gospodarskih gibanj, povečanje proizvodnje in produktivnosti, uspešnejše poslovanje, obvladovanje sodobne organizacije in tehnologije, vse to omogoča hitrejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov, povečanje življenjskega standarda in zaposlenosti, splošen 'materialni in kulturni napredek. Hitrejše razvijanje sodobne proizvodnje v kmetijstvu, krepitev v socialističnem gospodarstvu in sodelovanje individualnih proizvajalcev z družbenim gospodarstvom je edin* pot k nadaljnjemu povečanju proizvodnje, k socialistični preobrazbi kmetijstva in k boljšemu življenju delovnih ljudi na vasi. Uspešnejše zadovoljevanje potreb delovnih ljudi na torišču zdravstvene in socialne zaščite, prosvete in kulture, bolj racionalno trošenje tem potrebam namenjenih sredstev ter odločnejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov je velika naloga delovnih ljudi in organov samoupravljanja v vseh družbenih službah. Koledar volitev: 24. maj • Volitve v zbor delovnih skupnosti 26. maj O Volitve v občinski zbor • Volitve v kmetijsko skupino zbora delovnih skupnosti 3. junij 9 Odborniki občinske skupščine volijo okrajno skupščino in zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine ir. junij 9 Volitve poslancev v republiški in zvezni zbor V petek smo začeli tudi v Zasavju z zbori volivcev. Prvi je bil 19. aprila zvečer v Kresnicah. Z zbori volivcev smo nadaljevali v soboto in nedeljo (tedaj jih je bilo največ) ter ta teden, ko so se jim pridružili še zbori delavcev v delovnih organizacijah. Na zborih volivcev občani iz vseh štirih zasavskih občin nadaljujejo oz. začenjajo z razpravami o osnutkih novih občinskih statutov, razpravljajo o gospodarskem in družbenem napredku, doseženem v zadnjih petih letih, zraven tega pa govorijo še o kriterijih za kandidate za nove skupščine, hkrati pa potrjujejo predloge za kandidate za člane novih skupščin. Na zborih volivcev in zborih delavcev so v vseh štirih zasavskih občinah predlagali za kandidate za člane novih skupščin tele tovariše in tovarišice: 9 za 26. volilno enoto za Zvezno skupščino (ki jo sestavljajo občine Ljubljana — Bežigrad, Ljubljana Moste — Polje, Domžale, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik) so bili predlagani naslednji kandidati: ZA ZVEZNI ZBOR — SILVO HRAST, sekretar IS SRS za industrijo in obrt, ZA GOSPODARSKI ZBOR — ZORKA PERŠIČ, direktor Mladinske knjige Ljubljana, ZA SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR — SAŠA dr. LUZAR, zdravnik na Interni kliniki v Ljubljani, ZA KULTURNO-PROSVETNI ZBOR — BOŽIDAR DEBENJAK, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ZA ORGANIZACIJSKO-POLITIČNI ZBOR — DANICA JURKOVIČ, ekonomist na Zavodu SRS za 'produktivnost. S za volitve v republiški zbor: — v 43. volilni enoti — Hrastnik — JOŽE GREBEN, predsednik občinskega sindikalnega sveta Hrastnik, v 53. volilni enoti — Litija — STANE VOLK, predsednik občinskega odbora SZDL Litija, — v 80. volilni enoti — Trbovlje — JOŽE LAZNIK, tajnik občinskega sindikalnega sveta Trbovlje in — v 84. volilni enoti Zagorje ob Savi — MIRKO DRAKSLER, sekretar Rudniškega komiteja ZK. 9 za volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine SRS: — v 32. volilni enoti — Litija: za gospodarski zbor — JUSTA KOS, delavka v Predilnici Litija, za soclalno-zdravstveni zbor — LEA RAPL, referent za - kadre, v Predilnici Lilija, za kullurno-prosvetni zbor — BRANKO BABIC, predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, za organlzacijsko-političnl zbor — JOŽE DERNOVŠEK, sekretar občinskega komiteja ZK Litija; — v 45. volilni enoti Trbovlje — Hrastnik: za gospodarski zbor — LEOPOLD REBERNIK, elektrotehnik, • za socialno-zdravstvcnl zbor — JOŽE KORITNIK, upravnik Bolnice Trbovlje, za kultumo-prosvetnl zbor — STOJAN BATIČ, akademski kipar, za organizacijsko-polltlčnl zbor — MARJANA ŽLINDRA, stcklobrusilka — v 48. volilni enoti — Zagorje ob Savi: NARODI JUGOSLAVIJE! Zgodovina nas Je naučila, da samo enotni in pobrateni lahko kljubujemo vsem težavam In uresničujemo svoje cilje v boju za lepšo prihodnost. S krepitvijo socialističnih družbenih odnosov in čedalje večjo vlogo delovnega človeka v določanju poti našega razvoja se bo krepila osnova brat-»tva In enotnosti vseh narodov Jugoslavije. Zavestne družbene sile morajo nenehoma krepiti solidarnost vseh delovnih ljudi, poglabljati zavest o enotnosti posameznih In skupnih Interesov, razvijati kar največjo odgovornost vseh In vsakogar za skladen socialistični razvoj. pravljali o nalogah pred bližnjimi volitvami. Tudi v HRASTNIKU je prejšnji teden politični aktiv pri ObO SZDL razpravljal o kandidatih za republiško in zvezno skupščin:, ter o zadnjih pripravah na zbore delavcev in zbore volivcev, ki Jih bodo opravili v Hrastniku v dneh od 20. do 28. aprila. za gospodarski zbor — STANE ZUPANČIČ, komercialni direktor Rudnika rjavega premoga Zagorje, — za soclalno-zdravstveni zbor — MINKA KOVAČ- socialna delavka na občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi, za kulturno-prosvetnl zbor — MAGDA MALOVRH, upraviteljica na osnovni šoli Zagorje ob Savi, za organlzacijsko-političnl zbor — BRANKO inž. HOČEVAR, sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje ob Savi. Na zadnjih zborih volivcev in zborih delavčev pa so v vseh štirih zasavskih občinah predlagali tudi kandidate za člane novih občinskih skupščin. Petletni gospodarski razvoj trboveljske komune April in mai sta meseca, ko dosedanji odborniki ObLO podajajo obračun nost proizvodnje v Elektrar-svojega dela. Ali je bilo njihovo delo plodno ali ne, bodo ugotovili volilci. £ SSJLtaisd? Takoj na začetim velja omeniti, da je petletna doba, gledana skozi prizmo JMBt proi2Vodnje tudi v uspehov ati pa neuspehov, dokaj različno obdobje. Priznati pa tudi velja, manjših industrijskih organi- da se je gospodarstvo v trboveljski komuni v letih od 1958 do 1963 razvijalo zacijah: Mehaniki za 109,9 ______ __ uspešno. V gospodarstvi se je povečal vrednostni obseg proizvodnje vsako ^t°^a’x™trn“' ^fhišt^fm jam’ da-. čepTav ta PanoS' leto povprečno za 10,5 odstotkov. 162 odstotkov. Torej, v teh panogah si bili doseženi zadovoljivi go spodarski uspehi. V kater panogi so pa tj uspehi slab Si? — V kmetijstvu. Poudar pohištva za 2 odstotka vs< V zvezi z osnovnimi maClnostmi gospodarsKega m aruzoenega razvoja Tu b_ pa ^ ^ trboveljske komune v letih od 19d8 do 1963 111 perspektivah nadaljnjega pred našimi proizvajal- storiti krepke korake naprej gospodarskega razvoja smo obiskali podpredsednika ObLO Trbovlje tovariša ti odgovorne naloge, saj bo- Ustanovili smo živinoreje^ Ada NAGLAVA in ga zaprosili za več odgovorov. do morali še povečati proiz- otirat Ostenek, ki je že lazi vodnjo, zniževati materialne dosegel nadvse zadovoljivi Ali nam lahko opišete rodnega dohodka. Tako je la. Tako bodo letos proizvod- stroške in s smotrno upora- rezultate. Opažamo pa, da J osnovne značilnosti gospo- znašal v letu 1953 narodni h okrog 175.000 ton kvalitet- bo investicij uvajati v proiz- kmetijstvu primanjkuje de danskega in družbenega raz- dohod-.k na prebivalca 225.732 nega cementa v vrednosti 2 vodnjo sodobno mehanizacijo, lovne tile, ki večinoma odha-voja trboveljske komune v din, v letošnjem letu pa bo minulih petih letih? že 413.480 din. To pomeni, da — Medtem ko je znašala v se je v tem obdobju povečal Iciu 1958 vrednost vse proiz- narodni dohodek za 83 od- vOdlije in storitev v industri- .stoikov. Ugotoviti' pa 'tudi ji, kmetijstvu, gozdar.slvu. moram, da je narodni doho-gradbeništvu, prometu, trgu- dek rr stel hitreje kot pa ce-vini. gostinstvu in obrti sku- iotna vrednost proizvodnje? V paj 10 milijard 1618 milijonov letu 1953 je bilo zaposleno din, bo po družbenem planu 5.370 ljudi, sdaj jih je pa vrednost eelotne proizvodnje zaposlenih približno 6.100. in storitev letos že 17 mili- Torej se je zaposlenost po-jard 769 milijonov din, kar večala za približno 12 odstot-je pa v primerjavi -z letom kov. Omenil bi še rad, da je 1958 za 63 odstotkov več. tudi zadovoljiv vsakoleten Največji porast vrednosti porast produktivnosti, saj proizvodnje je zaslediti v znaša letno okoli 8 odstotkov, gradbeništvu, m sicer za 276,3 „ odstotka, nadalje v industriji Kakšne so možnosti raz-za 55,3 odstotka, trgovini za '"»J* posameznih gospodar- 160.5 odstotka in v obrti za skih panog? 95 odstotkov, iz tega sledi, da — Osnovna panoga našega sc je močneje razvijala indu- gospodarstva jc vsekakor in-ettrija. gradbeništvo, trgovina dustrija, ki je v minulem ob-in proizvodna obrt. V te pa- dobju dosegla nadvse zado-noge so se tudi v glavnem voljive rezultate. Tukaj se vlagala tinančna sredstva, to- bom malo zadržal pri posa-rej investicije. Tako ni pre- meznih delovnih kolektivih, ostalo veliko sredstev za in- STT je v letu 1958 proizved-vcsliranje v ostale panoge — la izdelkov v vrednosti 2 mili ,n -ijstvo, gozdarstvo, pro- lijardi 222 milijonov din, že Novo naselje cenenih stanovanj gradijo v Trbovljah na Keršičevem hribu met, gostinstvo in ostale de- letos pa naj bi po planu pro- javnosti. Razvoj ostalih im- izvedla za' 4 milijarde 300 mi- milijardi 200 milijonov din. Prav tako bodo morali tu- ja v industrijo. Precejšen nog jc pa naloga za naslcd- lijonov din, torej skoraj 100 To jc pa za skoraj 700 mili- di skrbeti za večjo storilnost, problem je tudi hribovitost n ja leta. odstotkov več. Z uspešno re- jonov din več kot leta 1958. k8jU lc ukQ bQ 1aM>-n ve_ tal. Vse to pa pomeni, da je Pri podatkih o porastu pro- konstrukcijo zastarelih obra- Za približno 100 milijonov ' treba čim prej uresničiti ra- izvodnje pa moram vsekakor tov naše Cementarne, se je din manj sc je pa v istem <-at standard delovnih ljudi, jonizaeijo kmetijskih površin ter začeti načrtno urejevati kmetijstvo. Po potreb! sc bodo določene površine pogozdile oziroma zasadile e sadnim drevjem ali pa uporabljale za nadaljnji uspešni razvoj živinoreje. Menim pa, da je potrebno tako kot pri kmetijstvu načrtno delati tudi pri vzgoji in izkoriščanju gozdnih površin. Prosim, ali bi mi lahku povedali, kako je z razvojem obrij in kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja? — Proizvodna obrt se je dokaj uspešno razvijala, za uslužnoetno obrt pa lahko rečem, da nazaduje. Nekatera proizvodna obrtna podjetja so v tem času (od 1938 do 1963) prerasla v industrijo, nekatera ostala pa — kot npr. Metalija, TIKA, Zlatarstvo- in Tapetništvo — se uspešno -razvijajo. Ugotavljamo, da bo potrebno v bodoče <«brtno-u*Luž-noslnim kolektivom nuditi večjo pomoč, da bi sc lahko uspešno razvijali in da bi laliko zaposlili še dodatno žensko delovno silo. Prav tako pa s e kažejo potrebe po (Nadaljevanje "na 5. strani) omeniti tudi narasščanje na- proizvodnja občutilo poveča- obdobju povečala tudi vred- to jc pa želja nas vseh. ■E* . TRBOVLJE — Delavski tlom, ponos Trboveljčanov ji iwWS mn 'SHH! TRBOVLJE — tam, kjer so nekoč stale družinske hišice, Je v zadnjih petih letih zraslo novo trboveljsko naselje — Kešetovo, na levi je sodobno igrišče ŠD »Rudar« s tribuno (Nadaljevanje 6 4. strani) hitrejšem razvijanju * usluž-nos trnih servisov pri krajevnih skupnostih. Ob tej priložnosti bi želel podčrtati, da moramo ob primerjavah vseh panog našega gospodarstva in ugotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja zlasti pri razpravah » sestavi perspektivnega plana razvoja gospodarstva strohneti za tem, da odpravimo, in to čim prej, vse tiste pomanjkljivosti, ki so doslej bodisi objektivno ali pa subjektivno ovirale skladnejši razvoj našega gospodarstva na vseh področjih. Znano je, da je eden največjih komunalnih problemov: pomanjkanje stano- vanj. Kako je s stanovanjsko gradnjo in koliko stanovanj jc bilo zgrajenih v minulih petih letih? — Razumljivo je, da je razvoj družbenega standarda v neposredni odvisnosti od doseženih gospodarskih uspehov. Ugotovili pa moram, da ustvarjena sredstva, čeprav smo dosegli zadovoljive gospodarske uspehe, ne zadoščajo za kritje vseh potreb. Kajti del ustvarjenih sredstev ostane v samih gospodarskih organizacijah, del pa so nameni preko proračuna in skladov za kritje stroškov negospodarske dejavnosti in za razvoj družbenega standarda. Res je, da je stanovanjski problem dokaj pereč. V minulih petih letih smo zgradili približno 500 stanovanj in to v naseljih Kešetovo, Kovinarsko naselje, Keršičevo in Trg revolucije. V naslednjih letih bomo letno zgradili 110 do 120 novih stanovanj. Tu bi rad nadovezal še investiranje ostale negospodarske dejavnosti. Tako smo porabili za osnovno dejavnost šol, ki Jih obiskuje sedaj okoli 3.500 otrok nad 600 milijonov din. V zdravstvo smo investirali približno 200 milijonov din, letos pa potrebujemo še nad 150 milijonov din za dograditev otroškega oddelka bolnice. V telesno-vzgojno in kulturno dejavnost smo pa vložili v minulem petletnem obdobju nad 100 milijonov din. . Prav tako smo precejšnja sredstva investirali v dograditev številnih komunalnih objektov. Tako so bile urejene naslednje ceste: glavna, cesta skozi Trbovlje in ceste po raznih naseljih itd. Mimo tega so se pa izvajala tudi obsežna regulacijska dela na potoku ter ostala kanalizacijska in razsvetljevalna dela po "posameznih naseljih. In še zadnje vprašanje: kakšne so perspektive razvoja gospodarstva v naslednjih letih? — Velike možnosti imamo v nadaljnjem razvoju gospodarstva, tu menim industrijo. Tako bo Elektrarna zgradila v naslednjih letih novo elektrarno. tako da se bo kar za dvakrat povečala proizvodnja električne energije, kar bo za naše gospodarstvo odločenega pomena, saj bomo lahko tu porabili celotne količine slabših vrst premoga. Delovni kolektiv Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik bo pričel z rekonstrukcijo separacije, kar bo izbolišalo kvaliteto premoga. z izkopavanjem slabših vrst premoga sc bo pa povečala proizvodnja. Strojna tovarna razoolaga z najsodobnejšimi obdelovalnimi stroji, in če bo lahko v večji meri plasirala svoje proizvode .na zunanjem trgu, lahko poveča vrednost proizvodnie na 7 milijard dinarjev. Z nadaljnjo razširitvi lo proizvodnje bo mogoče v Cementarni proizvesti letno okoli 300 000 ton kvalitetregn cementa. Tromesečna realizacija Pregled tromesečne realizacije industrijske proizvodnje v trboveljski komuni kaže, da so bile v industriji dosežene planske naloge z 90,7 odstotka. V primerjavi s februarjem je pa Indeks večji za 2 odstotka, kar kaže na prizadevanja kolektivov, da bi v čim večji meri izpolnjevali planska predvidevanja. Skupna vrednost industrijske proizvodnje Je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta večja za 251,122.000 din, oziroma za 9 odstotkov. Največji porast proizvodnje je zaslediti v naslednjih gospodarskih organizacijah: Tovarni pohištva za 40,3% ali 21,585.000 din, v Mehaniki za 21,7% ali 23,365.000 din in v Elektrarni za 12,9*/« ali 58,472 Že letos bomo začeli graditi novo tovarno polprevodnikov v Gabrskem. Tu se bo lahko zaposlilo približno 450 tena. Sama tovarna, katero letni bruto produkt bo letno 7 milijard, bo pa pripomogla k nadaljnjemu razvoju gospodarstva In družbenega standarda v komuni. Pri vsem tem »a moramo stremeti za medsebojnim sodelovanjem In združevanjem sredstev, kar nam bo zagotovilo Izpolnitev ln •resnlčltev gospodarskih nalog. Janko SAVSEK Letošnji družbeni Investicijski sklad Na zadnji seji so odbornike obeh zborov ObLO Trbovlje seznanili s stanjem družbenega investicijskega sklada v letošnjem letu. V poročilu je bilo podčrtano, da se bo v njem zbralo letos predvidoma 92,013.600 din, od tega za obratna sredstva 63 milijonov 952.000 dinarjev in za osnovna sredstva 28 milijonov 61.000 dinarjev. Izkoriščeno pa je že 28,061.000 dinarjev sredstev. Omenjena sredstva so bila angažirana na podlagi sklepov ObLO v letu 1961 in delno lani. Poleg teh investicijskih naložb je pa sprejel ObLO tudi nekatere druge investicije, ki še niso krite. Tu gre za sredstva v višini 23 milijonov 992.000 dinarjev. Najprej je bilo predvideno, da sc bodo ta sredstva krila iz proračuna, kasneje Jc bilo pa rešeno to vprašanje tako. da sc zgoraj omenjana sredstva krijejo |z denozitov pri KB za dobo štirih let. Glede na to, da bo po predvidevanjih v naslednjih letih znašal družbeni investiciiski sklad okoli 80 do 90 milijonov dinarjev, sam sklad ne bo prizadet, če bo šlo približno 6 mili ionov za kritje depozitov Omeniti velja, da jc bi! družbeni Investicijski sklad močno prizadet leta 1961. ko so z anullramiem oav*s'nlh sredstev zgubili nad 72 "milijonov dinarjev, ki so bila že razdeljena tisoč din. Delovni kolektiv Elektrarne je v minulih treh mesecih proizvedel 76.219 KWh, v istem obdobju lanskega leta pa nekaj nad 73.637 KVVh. V minulem tromesečju je pa izdelal obrat Tovarne zidakov 1,235.000 kosov opeke in blokov za pregrade in so izpolnili trome-sečni plan z 32,3 odstotka. Rudarji Rudnika rjavega premoga na obratih Trbovlje, so v minulih treh mesecih nakopali 143.400 ton premoga, kar je 4,3% nad planom oziroma je indeks v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta 96,7. V minulem obdobju so nastopile na rudniku težave zaradi močnih dotokov vode. Prav tako so imeli tudi težave pri začetnih odkopavanjih na nekaterih odkopnlh poljih. Kljub vsemu temu je delovni kolektiv rudnika z nedeljskim delom nadomestil Izpade. Mimo tega je delovni kolektiv Rudnika izvozil v minulem tromesečnem obdobju 5.644 tpn premogu v skupni vrednosti nad 35 milijonov din. Indeks doseženega plana v Cementarni jc 47%. Podčrtati velja, da Jc proizvodnja v mesecu marcu potekala zadovoljivo. Flan so dosegli z manjšim izpadom, ker niso zadovoljive zmogljivosti mlina in ker primankuje vagonov. Zaradi otežkočene dobave vagonov ne morejo zadovoljiti vsega povpraševanja in doseči predvidene realizacije. Delovni kolektiv STT je dosegel v prvem tromesečju 968% realizacijo industrijske proizvodnje in je opaziti manjša odstopanja od predvidevanj. Zgoraj navedeni podatki kažejo, da ni problem" v proizvodnji, temveč v prodaji gotovih Izdelkov. ek Letos 120 novih staiiovanj Direktor občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Trbovljah Hinko Kamnikar, je na zadnji seji seznanil odbornike obeh zborov ObLO z načrtom dohodkov in izdatkov sklada za letos. 2e uvodoma je podčrtal, da program letošnje stanovanjske izgradnje ni vsklajen s petletnim planom stanovanjske gradnje, ker so nekatere gradnje prenesene v na« slednje leto. Do 20 decembra 1963 bo dograjeno 120 novih stanovanj na Kešctovem in' trije bloki na Keršičcvi cesti. 20. junija 1064 ozronM 1965 bo pa dograjenih šc 142 stanovanj v stolpičih na Keršičev! in Partizanski cesti ter 65 stanovanjska stolpnica na Kešetovem (do junija 1P65). Tako se bo v letošnjem letu investiralo za stanovanjsko gradnjo in delno za naslednje leto 370,500.000 din. Glede no gradnjo 20 stanovanj za potrebo tovarne polprevodnikov se bo pa celc-tcn predviden znesek zmanjšal za 40 milijonov. Rudnik rjavega premoga Trbovlje -Hrastnik pa jc dobil posojilo 64 milijonov din za gradnje stanovanj na območju obeh komun. V poročilu je bilo tudi navedeno, da sc je letos povečal priliv sredstev - iz negospodarstva za 3 odstotke, zmanjšan jc pa pritok ;z dv a amortizacije stanovanjski! hiš na 12 milijonov dinarjev. Tako je planirano skupaj za letošnje leto izvirnega priliva 243,000.000 dinarjev, o*šile dohodke v znesku 124 milijonov dinarjev pa predstavlja lastna udeležba :n predplačila na stanovanj-ko pravico v višin; 16 milijonov dinarjev. Za posojila privatnim graditeljem je predvideno 10 m -liJonov dinarjev, mimo posojil odobren h že v lanskem letu. Dopisujte v Zasavski tednik Nov dan nad dolino Jutro. rDmladni dan, ki se je počasi raztegnil čez vso dolino. Dan podoben dnevu. Iz starih »bajt« in navih blokov za Savo, na Logu in drugje, so posamič in v skupinah stopali stanovalci. Najprej steklarji, zatem Karničarji in rudarji. Nekje sredi poti ali v kopalnicah, pa tudi globoko pod Zemljo, pri razžarjeni steklem masi, so si izmenjali pozdrav s skupino, ki je končala nočni' »šiht«. Zatem so zgrabili za delo, vsakdo po svojih močeh. KRIST ANOOLSKE PERSPEKTIVE V dolino pa je pomladno sonce pošiljalo prvo toploto. Solarji so že sedli v učilnice, pogledi so jim uhajali ven skozi okno, gospodinje so se vračale iz opravkov v dolini, življenje je teklo po ustaljenem tiru, do opoldne, pa spet v popoldne in večer. Rudar Jaka, ki že nekaj let mirno uživa pokojnino, se je ta dan kot včeraj, danes in jutri, odpravil na svoj sprehod. Povzpne se v hrib in gleda svojo ljubljeno dolino. Rodil se je v njej, delal pod zemljo, skrbel za pet otrok, zdaj pa v miru hodi sem in tja, poseda na obronkih doline in gleda njeno rast. — Vse je novo, preurejeno, kdo bi menil, da se bo to vse tako spremenilo. Tlakovana cesta skozi našo ozko dolino, nova steklarna, kemična tovarna, stanovanjski bloki, pa ne takšni, kot so naše kolonije. Moj sin stanuje v enem izmed njih. Hrastniško dolino izpred petih letih resda težko spoznaš. Ni več zaprašene in v deževnih dneh blatne ceste, sivih obokov steklarne in kemične. Vse to je preteklost. Dandanes je podoba te doline čisto drugačna, takšna, kot jo vidi vsak dan rudar Jaka, steklar Jože, kemičar France in vsi tisti, ki dan za dnem živijo s to dolino, ki so ji pomagali s svojimi rokami, da je drugačna in lepša, kot je bila nekoč, dd bo še lepša jutri, ko bo spet nov dan nad do-, lino. delovna uspeha, ki sta pomladila tega stoletnika in mu dala novih moči za novih sto let. % Svoje stoto leto bo v jeseni praznovalo hrastniško šolstvo. Resda dolga pot, ko se je zapisalo v kroniko te doline, o prvi šoli. Od tistega časa pa do danes, pa je hrastniško šolstvo naredilo temeljit korak naprej. Zanimivo bo v jeseni, ko bodo šolarji in šolniki pripravili razstavo v čast stoletnika, pobrskati po tej dolgi poti. Tu ni novih izdelkov, ki bi jih bilo v nedogled. Tu so in so bili fantje in dekleta, ki se in so se naučili prvih črk, in stavkov, računanja in branja ter osla-, lih umetnosti učenja, skozi sto dolgih let. s Še enega stoletnika ni za prezreti. Tudi on ni objekt, ni tovarna, pa vendar živi že sto in deset let z vedno no-' vimi in svežimi močmi. To so hrastniški godbeniki, ki letos praznujejo sto deset letnico obstoja svoje godbe, ki popoldneve in popoldneve presedijo v svojem domu v Zgornjem Hrastniku, pazljivo sledijo notam in taktirki svojega dirigenta. Tl stoletniki,1 ki jim je le nekaj čez dvajset, pa trideset, štirideset let, so vedno prizadevni, dru^ gače ne bi nikdar doživeli sto let. Hrastniški stoletniki so nekaj svojevrstnega. Imajo sto let, pa Človek čuti z njimi mladost, so stari, pa jim tega ni videti. Ljudje ne mislimo na to, kaj bi potlej delali, ko bj imeli sto let, oni pa neneh-, no razmišljajo za jutrišnji dan, kot da so se komajda rodili. SPODNJI HRASTNIK — panorama Dol pred Hrastnikom. Kako bi ga imenovali, vas ali kaj. Na njegovih obronkih kmetije, naokrog družinske hišice. Nikjer nobenega stanovanjskega bloka. Toda ta Dol spreminja svojo podobo. Ne toliko zunanjo kot notranjo. Ze pred časom kmetije niso več preživljale vseh družinskih članov. Dol-čani so bili pripravljeni za (Nadaljevanje na 7. str.) STOLETNIKI________________ Le redko mesto pri nas se lahko ponaša, da ima toliko stoletnikov. Vsakdo izmed njih pa prav malo kaže starostnih gub. Vsi jih prekrivajo z mladostno radostjo, z novo zunanjostjo, z načrti za prihodnost. In kdo so ti stoletniki. Vsak domačin vam jih brez obotavljanja našteje: — Steklarna! — Kemična! — Sola Ivana Cankarja! — Rudarska godba! Resda, čedno število stoletnikov. Hrastniški steklarji, ki že slo in več let pihajo v razžarjene peči, iz dneva v dan spreminjajo svojega stoletnika, zunaj in v tovarni. Svojo tovarno so nekako temeljiteje pričeli spreminjati pred trinajstimi leti, še načrtneje pa pred dobrimi šestimi leti. Ta prizadevanja je čutiti povsod, na vsakem koraku. ’r novih tovarniških objektih, novih pečeh, izdelkih, kvaliteti in drugod. Letos bodo hrastniški steklarji proizvedli okrog devet tisoč ton steklenih’ izdelkov, izvozili pa jih za preko 700.000 dolarjev. To pa še ni vse. Pred njimi so novi in novi načrti. Drugi stoletnik, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik je zdaj povsem spremenila svojo podobo, še zdaleč ni takšna kot je bila pred sto leti, pa tudi taka, kpt je bila pred petimi leti. Danes se ta hrastniški stoletnik lahko pohvali z novim obratom elektrolize, ki je pričel obratovati februarja 1962, obrat tripolifosfalov pa je stekel v obratovanje 29. novembra lani. Dva pomembna Središče Hrastnika (Nudalj. s 6. strani) vse. Delajo v tovarnah, podjetjih, v rudniku. Le redki Dolčani, ki so rudarili pod zemljo, so v mislih upali, da so domneve o zalogah premoga na dolski strani resnične. To njihovo upanje je dobilo potrdilo takrat, ko so v 'krištandolski dolini začeli kopati. Najprej jašek, zatem strojnica na kot; 301 z 20 metrov visokim stolpom pod zemljo, pa prebitje dolske z glavno hrastniško-trbovcljsko progo. Stekli so tudi prvi vagon-oti dolskega premoga in zdaj vsak dan tone in tone. Dolsko področje ima precej zaloge premoga Rudarjenje bo napredovalo. Danes lahko vidimo, ko zjutraj, opoldne ali zvečer, hodijo Dolčani proti Kvišlan-dvLski dolini v jamo ali iz nje. prla perspektivo Dolu. Ta Krištandolska dolina je od-Dol postaja že lep čas spet del področja, kjer se srečujemo z rudarji. MOŽNOSTI IN ŽELJE l'r*v gotove drži ugotovitev, da je Hrastnik v zadnjih letih precej pridobil. Te ugotovitve je mor videti na vsakem koraku. Pomembno je predvsem, da se je domača industrija pestavila r. t trdne noge. To ni samo v dobro tovarnam, temveč vsemu razvoju v občini. * Investicijskih vlaganj v hrastniški občini je bilo v zadnjih letih za 5 milijard 170 milijonov dinarjev, pri čemer je bil delež lastnih sredstev 2.milijardi 386 milijonov dinarjev. V prihodnosti čaka hrastni-ško občino vrst« pomembnih nalog. Zelja po rešitvi posameznih vprašanj je precej. reč kot možnosti. Zatorej bo nedvomno odločilna presoja, kaj in komu dati prednost. Zadnja konferenca občinske organizacije SZDL kot tudi razgovori v. občinskem merilu poslavljajo pomembno nalogo: poiskali možnosti za razvoj iakšne industrije, ki bo dala v večji meri možnosti za zaposlitev ženske delovne sile. To rešitev naj bi nekje doprinesel že sedemletni perspektivni plan občine. Na področju gospodarstva pomenila precejšnjo pridobitev še nadaljnji razširitvi obeh največjih lirastniških "podjetij — steklarne in , kemične tovarne. Prva bo povečala proizvodno halo. uvedla kurjenje peči z mazutom, dokončala skladišče in drugo. Investicija, ki bo presegla vrednost milijardo sto milijonov dinarjev, bo do konec leta 1963 povečala celotni dohodek tovarne na preko 3 milijarde dinarjev. V" kemični to-varnj pa menijo investirati v nadaljnjo rekonstrukcijo mi-hijardo in pol dinarjev. Razen potreb v gospodarstvu pa se čutijo tudi potrebe na področju urejanja družbenega standarda, komunalnih dejavnosti in drugje. Pomembna pridobili'v za hrasinisko dolino bo čez leta nov kulturni dom, ki bo zgrajen na I.ogu, Leto; bo zanj porabljenih preko 10 milijonov din že zbranih sredstev. V prihodnjih letih pa bo potrebno uredili še vrsto drugih vprašanj. Predvidena je izgradnja novega zdravstvenega doma in drugih objek-lov družbenega standarda, ki bodo nedvomno precej pripomogli k lepši podobi in rasti hrastniške doline. Tako se oblikujejo krogle za razsvetljavo v hrastniski steklarni um? . Na Dolu doslej še niso zgradili stanovanjskih blokov. Kljublemti pa so si posamezniki i zadnjih letih zgradili lične vrstne hišice V. zadnjem času se je spremenilo življenje tudi v krišlaudolski dolini v \ovein Dolu Samo 50 odstotkov zbranih sredstev Na občerm zboru Vodnr skupnosti Trbovrljščica. je bile poroča no, da se je zbralo v skladu ed predvidenih 251,019.116 dinarjev samo 123,974.982 din. kar predstavlja le 50% predvidenih dohodkov. Planirani dohodki niso bili v celoti doseženi zaradi tega, ker gospodarske organizacije vplačujejo vodni prispevek za leio .1962 šele v prvem tromesečju letošnjega leta, po zaključnih računih. Mimo tega p* planirani dohodki niso bili doseženi tudi zato, ker se predvideni izredni vodni prispevek za gradnjo rampe in nakladalnega prostora ni zbiral več na računu Vodne skupnosti. tako kut je bilo prvotno predvideno, in ker niso bila v celoti vrnjena vsa posojila, ki jih je odobrila Vodna skupnost raznim koristnikom po sklepu in jamstvu Obl.O Trbovlje. Po sprejetem finančnem načrtu za letošnje leto je razvidno, da bo ostal v letošnjem letu predpis vodnega prispevka na ravni iz 1.1966. ker gospodarske organizacije ne morejo vplačali tako visokega vodnega prispevka In posebej zato, ker sc ne sme višina vodnega prispevka predpisovali v N« od doseženega celotnega dohodka kot doslej, lemve*' sr vodni prispevek sporazumno plača od količine uporabljene in odpadne vode. To pride v poštev pri vseh gospodarskih organizacijah, razen pr j Termoelektrarni Trbovlje, ker se tu lahko vodni prispevek po sporazumu v občini itd. in organizira sistem izobraževanja odraslih, zagotavlja materialna sredstva za Izgradnjo potrebnega omrežja teh zavodov; skrbi za kvaliteto vodstvenega kadra Itd. (Nadaljevanje) jan Korošec se odlikuje z lepim tonom ter sigurnim nastopom. Kiarinetst Ervin Plevnik je lahko predvsem v valčku -Šopek dehteč« pokazal svoj lepi ton. Pevca sta nas prijetno presenetila. Njuni pevski barvi sc lepo ujemata. Prijetno sta sega občinske meje. Za tiste, ki pridejo na koncerte zato, da bi tam videli telovadne vaje, so pa fantje na odru premimi. Otresti se je treba amaterskega strahu pred nastopom. Ce se kvartet in kvintet s kvaliteto približujeta profesionalnim ansam- Zaključek v VPŠ (ma) LITIJA - V Litiji bodo v soboto zaključili z delom v Večerni politični šoli. Ob tej priložnosti bodo slušateljem šole razdeljene diplome o obisku Večerne politične šole. Vzorna predstava ,Vzornega soproga1 Komedija, ki so jo naštudirali Člani dramske družine v Kotredežu, vsebuje vse tisto, čemur sc ljudje radi smejimo: zakonsko neso- glasje zaradi prevelike moževe zvestobe, ki žčno neprijetno dolgočasi, poseg tretjega v zakon, govor o ločitvi, moževo tarnanje in obup, pisateljev nauk o tem, kakšen naj bo pravi- mož in očitno varanje v prvem dejanju; poskus moža, da bi postal na videz tn zaradi igre v medsebojnih odnosih nepošten kot ostali - prt tem mu v precejSnjl meri pomaga alkohol — duhovičenje ob čudni pijači in hladni večerji v drugem dejanju; vrnitev žene m ljubimca Iz opere in ponočevanja, prijateljevo iskanje žene, ki je seveda pri našem starem znancu Billyju in precej pod vtisom prekrokane noči ter ji preostane samo, da se ' zateče pod posteljo, vsestranski nesporazum in razburjenje, ponovne grožnje z ločitvijo, krivi očitki, ki letijo na Blausch, Jocka, Margarete, Mary — jutranje zarje v tretjem dejanju. Gledalci ves čas resnico poznajo, zato se zaslepljenosti nastopajočih močno smejijo, kar je značilno za tovrstne komedijo. Konec je amerikanski. Zena spozna, da jc njen mož le mož na meslu, torej mož, v katerega zvestobo lahko tudi od časa do časa podvomi, ker se pod izgovorom o nadurnem delu lahko skriva tudi ljubezenski zmenek, zabava v klubu ali turška kopel. Prepire in "prepirčke zaključi objem. Misel komedije: ljudje se nam zdijo dolgočasni in nemogoči, dokler nam ne dokažejo, da znajo tudi varati. To spoznanje je osnova za srečen zakon. Zvest, pošten in dober člqvek, ki je v prvem dejanju tako krepko osmešen, da celo občinstvo navija proti njemu, na koncu le zmaga. Ta zrna « daje komediji vso vrednost. Kotredežani so se verjetno odločili za veseloigro zaradi primerne ideje in zato, ker sc jim je zahotelo razveseliti številne ljubitelje norčavih predstav. Namen jc bil torej lep in takšen jc bil tudi uspeh. Smeha in pohvalnih komentarjev na račun nastopajočih in režiš % a ni bilo konca. Igralci Pa-.le Ra zborček, Veronika Čebela, Riko Božič, Ema Flere, Branka Učakar, Peter Božič, Franc Goneli in Srečko Učakar so podali svoje like vlogi primerno. . nekateri zelo primerno. Režiser Herman Miklič je poskrbel, da jc prišla situacijska in besedna komika do polne veljave, pa tudi scenska rešitev je bila zelo dobra. Torej vzorna predstava Awery Repwoedovega -Vzornega soproga«. Nande RAZBORSEK Dva koncerta Zagorski dixilend ansambel jc 9. aprila dvakrat nastopil v Postojni. Zahtevni postojnski publiki so odigrali nekaj del iz klasične Jazz glasbe, nekaj aktualnih popevk, ki jih je pel Stefan Foder, in tri domače viže. Zaradi slabe reklame dvorana ni bila polno zasedena, prisotni pa so bili nad izvajalci navdušeni. N. R ŠPORTNI TEDNIK SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Sobota : Rudar 6:0 MURSKA SOBOTA — Pred približno 800 gledalci sta se minulo nedeljo pomerila na murskosoboškem igrišču Rudar -in domača Sobota. Sodnik Legat iz Maribora je pripeljal na igrišče naslednji enajstorici: Sobota: Vrdjuka, Sečko, Zver, Novak, Balažič, Puška-rič, Drvarič, Pucko, Sarotar, Maučec, Tkalčec. Rudar: Bantan, Pristav, Žveglič, Breznikar, Knavs, Sori, Bučar, Halilagič, Bo-stič, Žibret, Opresnik. Začetna nervoza na obeh straneh se je kmalu polegla in s smotrno igro so prvi začeli domačini. Medtem ko je domača napadalna petor-ka kaj kmalu uredila svojo vrsto, so skušali gostje s taktično igro zadrževati razpoložene domačine. Kljub rahli terenski premoči niso znali domačim izkoristili ugodnih priložnosti za dosego gola. Vsi močni streli in prodori v kazenski prostor gostov so bili plen izredno razpoložljivega vratarja gostov — Bantana, ki jc požel obilo aplavza. Domači napadalci so imeli že v 15. min. izredno priložnost, ko je iz neposredne bližine streljal z glavo Maučec v.zgornji levi kot. In ko so že vsi videli žogo v mreži, je Bantan z izrednim skokom rešil svoja vrata. Tudi napadalci Rudarja so kaj kmalu uredili svoje vrste in začeli s hitrimi protinapadi ogrožati vrata Vrdju-ke. Le-la je moral nekajkrat vložiti vse sile, da- jc lovil nevarne strele trboveljskih napadalcev. Podčrtali'pa velja, da so imeli v prvem deiu igre domači napadalci več od igre in več priložnosti za dosego gola, toda odličen vratar Bantan jim je prekriža! vse račune. V drugem delu igre se je razvila ostra borba, domačini so pa nenehno ogrožali vrata Rudarja in streljali iz vseh položajev. Z močnimi in nevarnimi streli sta se odlikovala zlasti Maučec in Pu-škarič. Napadalci Rudarja so v tem delu igre ustvarili nekaj več ugodnih priložnosti za dosego gola, kot pa v prvem delu igre, žal pa so zaradi netočnih strelov in sigurnega vratarja ostali praznili rok. Najlepšo priložnost je imel v 58. minuti Halila-gič, ki jc zgrešil vrata s kakih petih metrov. Do konca srečanja so skušali zlasti domačini preiti v vodstvo in si zagotoviti obe točki. Dobra obramba gostov in pa odličen vratar Bantan so pa zagotovili Rudarju eno točko. Mladinci : Sobota : Rudar 2:1 LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVE7.A Svoboda (Duplica) : : Rudar (H) 0:0 (a) DUPLICA - Pred približno 100-gledaIci je hrast- niški Rudar v zelo težki tekmi odvzel točko domači Svo-bodi. , Igra jc bila ves čas zelo ostra, predvsem po zaslugi domačih igralcev, ki so želeli na v .sak način premagati Rudarja. Tako domačini niti niso pazili ali udarjajo po žogi ali nogah Rudarjevih igralcev. Že v 10. minuti bi moral zaradi grobega prekrška zapustiti igro Petan. Z grobo igro so domačini nadaljevali tudi v drugem delu srečanja. Sodnik Zorko iz Ljubljane jc dobro opravil zadano nalogo, vendar je bil v danih trenutkih vse premalo odločen. — Obe strani sta imeli nekaj priložnosti za dosego gola, toda oba vratarja sta odlično branila. Svoboda (Kisovec) : : Proletarec 2:1 (1:1) KISOVEC — V derby srečanju jc v nedeljo domača Svoboda iz Kisovca premagala moštvo Proletarca iz Zagorja. Bratstvo : Mengeš 4:0 (2:0) MLADINCI Svoboda (Duplica) : : Rudar 7:0 Svoboda (K) : Proletarec 2 :0 Bratstvo : Mengeš 5:2 REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA — VZHODNA SKUPINA Rudar : Brežice 26:9 (12:5) (ek) TRBOVLJE — Približno 300 gledalcev jc v nedeljo opazovalo igro dveh različnih moštev. Medtem ko so domačini igrali Evah no in nadvse domiselno in učinkovito, so se gostje iz Brežic popolnoma izgubili. Rudar: Kem, Pavlič, Dolanc 1, Ačkun 10, Škrinjar 7, Dornik 3, Bašič, Klančišar. Bcrdnik, Jekoš in Jelen vsi po 1. Brežice: Novak. Sel-nc 1. Florjančič, Kneževič 3, Vidmar 3, Molan 1, Toplišck 1, Avsec. Že prve minute igre so pokazale, da bodo morali gostje vložiti vse sile, če ne že-, lijo zapustiti igrišča s katastrofalnim rezultatom. V prtom delu igre jim je nekako uspelo, da so zadrževati razigrane domačine ter s protinapadi zmanjševali razliko v golih. V drugem delu igre se pa niso mogli več upirali domačinom, ki so jih povsem potisnili v obrambo. Domačini so igrali zelo hitro in taktično, tako da jih gostje nikakor niso mogli slediti. KOŠARKA Frole ta. _c : Rudar 60:66 (23:30) (Rek) ZAGORJE — Minuli četrtek so se v prijateljski košarkarski tekmi pomerili košarkarji Proletarca in tr-bovcljskga Rudarja. V hitri in zanimivi igri so zmagali ^ 51 m ti t* 163. Giorgio se je ves razbolel s težavo pobral in se odvlekel v kot, kjer je spat Trudoma sc jr ulegel in grenko zajrk.il. In niti mu ni bilo toliko hudo, da je ob vsa lepa oblačila, ki mu jih je kupil doktor, ampak da jc izgubil v tej tuji hiši šc zadnjega prijatelja in zaščitnika - kajti zdaj je kidi mojster verjel, da je njegov vajenec lažnik in nepridiprav. Mojstra pa je imel Giorgio nabolj rad, razen Angellellc seveda. Potem se jc spomnil preteklega večera v skrivališču »Črnih bratov«. Seveda, zdaj ni kazalo drugega kol bežati, v tem peklu se#ni dalo več živeti. Se včeraj je bil pripravljen ostati pri mojstru Rossiju do konca svoje obveznosti, toda zdaj ne več. V tej hiši so mu poskusili ukrasti vse, celo čast in pošteno ime. Tiho je vstal in se splazil v An-gellctidno sobo, da bi se poslovil. 161. Natanko Ji jc povedal vso zgodbo in deklica jc jokala: »In kaj boš zdaj, ubogi Giorgio?« — »Bežal bom. Toda skrbi me, kako bo s teboj.« — »Nikar, jaz bom tako In tako kmalu umrla. Veselilo me bo, čc bom vedela, da sl vsaj ti na varnem.« Giorgio je bil žalosten, Angclletta pa ga jc tolažila: »Dala ti bom na pol nekaj mojih pomaranč in jutri bom ves svoj kruh prihranila zate.« — »Toda jaz grem že danes. Za pot sc bom pripravil kar v našem skrivališču. Vem, da bo šlo z menoj tudi nekaj tovarišev.« — »Potem ml vsaj obljubi, da mi sporočiš, čc bo beg uspel.« — »Brez skrbi, sporočili ti bodo listi, Id ostanejo šc In. Pred odhodom pa te bom šc obiskal.« — »Hvala, Giorgio, In srečno!« - »Adijo, Angellct-ta!r Francija, njegova kapati!1’*3 pa bo od 40 do 56 mil:j®n°v kilovatov. VAŠ OBVEŠČEVALEC Poceni prodam motor »Sachs« znamke Express. — Naslov v upravi lista. Kupim takoj enostanovanj-sko ali nedograjeno hišo v bližini centra Trbovelj. Plačljivo takoj. — Naslov v upravi lista. Prodam odličen električni strojček »Virtus« za pobiranje zank. — Pavla Ham, Trbovlje, Franca Fakina 7. Ugodno prodam dobro ohranjen športni otroški voziček in posteljico. — A. Kukoviča, Trbovlje, Dom in vrt 9. Namesto venca na grob pokojnega predsednika ObLO Trbovlje, tov. Martina Gosaka, so darovali Občinski ZPM Trbovlje: Cementarna Trbovlje' 50.000 din — Elektrarna Trbovlje 30.000 din — Podjetje za PTT Trbovlje 20.000 din — Splošna bolnica Trbovlje 20.000 din Občinska ZPM Trbovlje se vsem imenovanim podjetjem najlepše zahvaljuje za nakazane meške. Kino Delavski dom v Trbovljah: 25. aprila franc. VV film »GLEJ SVOJA DEJANJA DANIELA«; 26. — 29. ■ aprila ameriški VV film »STRELJANJE V DODGE CITVJU; 30. aprila do 2. maja. amer. barv. CS film »SALAMON IN KRALJICA SABE«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 27. — 29. aprila francoski barv. CS film »POSLANSTVO LEONA GAROSA«; 30. aprila do 3. maja amer. barvni VV film »GUSAR«; 3. — 6. maja ital. film »AS ASOVA«; 7. in 8. maja jug. film »JUNAK ŠPORTNIH AREN«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 27. in 28. aprila-franc, barvni film »NJENO ŽIVLJENJE«; 1. in 2. maja amer. barv. film »ZAKON PRERIJE«; 4. in 5. maja amer. barvni film »BRATJE KARAMAZOVI«. Predstave: v delavnikih ob .17. in 19.15, v nedeljah ob 15., 17. inl9.15 Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 26. aprila nemški film »NOVELA O ŠAHU«; 27. — 29. aprila jug. film »IGRE NA PODU«; 1. — 3. maja ital. barv. film »KARTAGINA V PLAMENIH«; 4. — 6. maja amer. VV film »NAJ-LJUBSI UČENEC«; 8. in 9. maja jug. film »SREČA V TORBI«. Kino Delavski dom v Zagorju: 27. — 29. aprila ital. film »ROCCO IN NJEGOVI BRATJE«; 1. in 2. maja ital. barv. cin. film »NOČ VELIKEGA NAPADA«; 4. — 6. maja ameriški barv. film »DREVO ZA OBEŠANJE«; 8. in 9. maja domači film »NOČNI IZLET«. SPLOŠNI POZIV OBVEZNIKOM — NABORNIKOM Na podlagi 61. čl. Zakona o narodni obrambi (Ur. list FLRJ, št. 30/55) pozivamo obveznike — nabornike, rojene v letu 1945, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Trbovlje, ki Iz kakršnih koli razlogov niso prejeli pozivnice za obvezni vojaški nabor v dneh od 8. 5. do 9. 5. 1963, da se enkrat v navedenih dneh ob 7. url priglasijo naborni komisiji Komande vojnega odseka Ljubljana, zaradi nabora. Komisija bo delala v sejni dvorani ObLO Trbovlje — Leninov trg št. 10. • Ta poziv velja tudi za tiste obveznike — nabornike letnikov 1936 do 1944 stalno ali začasno stanujoče na območju občine Trbovlje, ki Iz kakršnih koli razlogov niso pristopili k naboru v letu, ko Je bil nabor njihovega letnika. S seboj Je prinesti osebno Izkaznico In knjižico Predvojaške vzgoje, v kolikor je obveznik — nabornik bolan, pa tudi zdravniške Izvide, ki niso sta-rcjSl od 6 mesecev. V vsakem primeru (tudi zdravi) Pa Je prinesti Izvid protituberkuloznega dispanzerja. Obvezniki — naborniki, ki zapadejo navedenemu Pozivu se morajo po njem ravnati, v nasprotnem Primeru bodo po 339. čl. Kazenskega zakonika (Ur. Ust FLRJ, št. 30-560/59) poklicani na odgovornost. Obenem obveščamo tudi vojaške obveznike (obveznike In rez. podoficirje), katerim je zaradi raznih bolezni ali poškodb zmanjšana sposobnost službe v JLA, da pristopijo dne 8. 5. 1963 ob 7. uri k naborni komisiji, zaradi ugotovitve sposobnosti. Taksni vojni obvezniki morajo s seboj obvezno prinesti: Vojno knjižico, osebno izkaznico In zdravniške Izvide, ki pa ne smejo biti starejši od 6 mesecev. Sef odseka za NO: / Vinko Ustar 1. r. Kino Litija: 26. — 28. aprila franc. CS film »DIVJAD JE SPUŠČENA«; 30. aprila do 2. maja slov. film »NOČNI IZLET«; 3. — 5. maja angl. film »SINOVI IN LJUBIMCI«; 7. in 8. maja poljski film »MATI IVANA ANGELSKA«. Kino Šmartno: 27. in 28. aprila franc. barv. CS film »ŽENA IN NJENA IGRAČKA«; 1. in 2. maja franc. barv. CS film »NOTREDAMSKI ZVONAR«; 4. in 5. maja franc, barv. CS film »PORTUGALSKE PERICE«; 8. in 9. maja sov. barv. film »Vohun«. Ob smrti ANTONA GOLOUHA upokojenca se iskreno zahva'jujemo vsem znancem in prijateljem za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi godbi in duhovščini. Družina Seličeva Upravni odbor in kolektiv otroških ustanov v Trbovljah sc iskreno zahvaljuje za finančno pomoč Cementarni, Srednji tehniški šoli in Rudniku Trbovlje-Hrastnik. G l * * N J v£ PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rojstva: Vekoslava Zadar, Trbovlje — deklico; Herta Volaj, Hrastnik — dečka; Vida Bovčko, Hrastnik — deklico; Marija Razbuzin, Zagorje — dečka; Pavla Pungeršek, Hrastnik — deklico; Hda Kotar, Trbovlje — deklico; Marija Zupan, Trbovlje — deklico; Jožefa Jakoš, Podkum -« dečka; Marija Strmljan, Breznik - Zagorje — deklico; Marija Špeglič, Hrastnik — dečka; Julijana Vozelj, Zagorje — dečka; Pavla Močilar, Počakovo — dečka; Friderika Oplotnik, Trbovlje — deklico. Poroke: Štefan Taškar, rudar, Trbovlje in Anica Umek, gosp. pom., Trbovlje; Alojz Guna, ključ., Trbovlje in Heda Pirnat, del., Hrastnik; Adolf Rajšek, ključ., Trbovlje in Stanislava Stradar, del., Hrastnik; Silvester Kisovec, ključ., Trbovlje in Alojzija Videnšek, gosp. pom., Trbovlje. Smrti: Viktor Holešek, usl., Trbovlje — star 38 let; Ana Dolšek, roj. Medvešek, gosp., Trbovlje — stara 79 let; Marija Pust, roj. Raspotnik, kmetica, Trbovlje — stara 90 'let; Anton Golouh, upok., Trbovlje — star 87 let; Marija Klančišar, roj. Skrabar, gosp., Trbovlje — stara 81 let; Alojzija Jarc, roj. Povše ,gosp., Trbovlje — stara 69 let Franc Božič, upok., Trbovlje — star 63 let; Angela Lavrič, roj. Čop, gosp., Trbovlje — stara 62 let; Jože Drnovšek, kmet, Praproče 35 — star 82 let. HRASTNIK Rojstev ni bilo! Poroke: Otmar Gorenc, rudar, Hrastnik 315 in Frančiška Tacer, kuharica, Hrastnik 307; Valentin Kuhar, ključ., Hrastnik 309 in Frančiška Hočevar, usl., Hrastnik 176; Leopold Ci-gelnik, steklar, Hrastnik Hrastnik 18 in Valburga Urbanc, del., Hrastnik 172; Branko Bregar, radiorrieha, nik .Hrastnik 203 in Mina Dolinšek, steki., Studence 21; Milan Lapornik, steklar, Prepretno 48 in Frančiška Bratec, del., Prepretno 48; Rudolf Saviozzi, pek. pom., Hrastnik 185 in Antonija Bočko, usl., Čeče 64. Smrti: Dragič Gojgič, steki., Hrastnik 68 — star 31 let; Jože Drnovšek, kmet, Čeče 40 — star 78 let. ZAGORJE Rojstev ni bilo! Poroke: Anton Jerman, rudar iz Ravenska vasi 47 in 1 Anica Čebin, kmet., Ravenska vas 42; Jože Čebin, rudar, Ravenska vas 47 in Marija Klačišar, del.. Nasipi 1, Trbovlje; Frane Florindo, del., Šklendro-vec 20 in Marjeta Povše, kmet. iz Konjšice 2; Alojz Bberl, elek., Zagorje in Vi-Ijemina Urbanija iz Sela št. 34; Franc Jesenšek, rudar, Loke 48 in Vida Bulija, kmet., Prhovec 8. Smrti: Ignac Firm, upok.. Grajska 1 — star 78 let; Jože Pokleka, upok., Gasilska c. — star 65 let. LITIJA Rojstev ni bilo! Poroke: Anton Janežič, delavec, Šmartno 33 in Alojzija Sluga, del:, Zavrstnik 10; Edvard Bučar, avtomehanik, šmarska c. 9 in Veronika Koprivnikar, trg. pom., Litija; Božidar Izlakar, del.. Smrtno 33 in Pavia Radelj, del., Smrtno 33. Smrti: Andrej Brajnik, Po-noviška 9 — star 65 let. '»S * a Sr* ČETRTEK — 25. APRILA 9.25 Iz Bižetovih in Smetanovih oper; 10.15 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje; 12.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.05 Sprehod po starem Dunaju; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. 14; 18.10 čestitke za 1. maj; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK ■— 26. aprila 8.05 Po gozdovih in gorah; 9.25 Nekaj komorne glasbe; 10.15 Charles Gounod: Valpurgina noč iz opere Faust; 12.15 Rezika in Sonja pojeta z Vaškim kvintetom; 12.45 Zabavni orkester RTV Beograd; 13.30 Venec čestitk za 1. maj; 14D5 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Slovenske narodne za duet in mali ansambel; 17.05 Petkovo glasbeno popoldne; 18.10 Pesmi in plesi jug. narodov; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. UPRAVNI ODBOR PODJETJA »TEVE VARNOST« ZAGORJE OB SAVI obvešča vse osnovne šole In dijake 8 (osmih) razredov osnovnih šol iz področja občin: Zagorje, Litija, Trbovlje In Hrastnik, da bomo na koncu tega šolskega leta (1962/63) sprejeli večje število vajencev, ki bi se v našem podjetju skozi 3-letno učno dobo Izučili za naslednje poklice: 5 STRUGAR p) KLJUČAVNIČAR # ORODJAR e 6 ELEKTRIČAR-e GALVANIZER Za poklice strugar, električar sprejemamo ravno tako dekleta, katera bi sc hotela odločili za te poklice. Vse zainteresirane prosimo, da čim prej pošljejo na Splošni sektor podjetja svojo vlogo s kratkim življenjepisom — spričevalo boste priložili po končanem 8 (osmem) razredu osnovne šole. Pogoj: Interes za omenjene poklice in dokončana osnovna šola (8 razredov). PREKLIC N Izjavljam, da nisem plač-nik kakršnih koli dolgov moje bivše žene Neže Jazbec,sedaj Koprivc. — Drago Jaz-boe, Hrastnik 390. Podjetje »Elektro - Trbovlje«« je bilo ustanovljeno leta 1953. Pričujoča reportaža govori o snovanja tega kolektiva v vseh teh desetih letih. Stanje elektro prenosnih naprav Podjetje »Elektro - Trbovlje« deluje zdaj na področju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik na površini okrog 400 kv. kilometrov. Na tem območju je nad 15.000 odjemalcev električne energije, od tega nad 20 veleod-jemalcev. Bruto inkaso podjetja je znašal v zadnjih desetih letih nad 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. Zaposleni v podjetju so se v vsem tem času trudili, da bi tako prebivalstvo kot gospodarstvo kar najbolj preskrbeli z električno energijo. Uspelo jim je tudi, da je zdaj elektrificirano 96 odst. vseh poslopij na tem področju Zasavja in da je bilo urejeno v mestnih središčih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi skupaj 59 kilometrov živosrebrne in fluorescenčne javne cestne razsvetljave. To je omogočila notranja organizacija in specializacija. Med drugim sta bili ustanovljeni dve specialno opremljeni skupini za gradnjo in vzdrževanje visokonapetostnih prenosnih električnih naprav in za odpravo večjih napak. Osnovna naloga 5 rajonov podjetja »Elektro - Trbovlje«’ (preje jih je bilo šest) pa je vzdrževanje »električnih naprav do 10 kV in pripadajočih trafo postaj ter montaža hišnih priključkov. Specialno opremljeni skupini sta prenehali z opravljanjem te dejavnosti, istočasno pa je bila ustanovljena posebna skupina delovnih enot, ki opravlja ta dela. Ustanovljeni so bili elek-tro-servisi, in sicer v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi, v Trbovljah je bila ustanovljena še elektro-me-hanična delavnica, zraven te pa še Elektro-radio servis. V Zagorju ob Savi se je Radio center vključil v sestav podjetja »Elektro« - Trbovlje«. Omeniti pa je treba tudi ustanovitev Elektro - radio servisa v Sevnici. Investicije v 10 letih Skozi vsa leta je kolektiv »Elektro - Trbovlje« vlagal vsa razpoložljiva sredstva — RTV Trbovlje del tudi na račun osebnih dohodkov — za investicije. Z zbranimi sredstvi so zgradili razdelilno transformatorsko postajo v Trbovljah (112 milijonov din), RTF Hrastnik (64 milijonov din), RTF Zagorje (22 milijonov din), novo upravno zgradbo (37 milijonov din), daljnovod 2 krat 35 kV Termoelektrarna Trbovlje — RTF Trbovlje (32,5 milijonov dinarjev), poslovni trakt v Trbovljah (14 milijonov di-bovlje—Zagorje (49 milijonov bovlj—Zagorje (49 milijonov dinarjev), daljnovod 35 kV Rimske toplice—Creta (3 milijone din), daljnovod 20 kV Vrhovo—Radež (4,5 milijona dinarjev), daljnovod 2 krat 35 kV Trbovlje—Zagorje) (50 milijonov din), daljnovod 35 kV Termoelektrarna Trbovlje—Litija (pravzaprav gre za prestavitev, ki je veljala 6 milijonov din), poslovno-stanovanjski blok v Zagorju (56 milijonov din), nekatere druge daljnovode 10 kV (95 milijonov din), cestno razsvetljavo (45 milijonov din), prevozna sredstva (36 milijonov dinarjev), stroje in opremo (94 milijonov dinarjev), transformatorske postaje (282 milijonov din) itd. Številčen vozni park Podjetje »Elektro - Trbovlje« je imelo ob ustanovitvi 1. januarja 1953 (po odcepitvi od »Elektro - Celje«) le 2 Izrabljena tovornjaka. Za uspešno opravljanje nalog pa je bil potreben tudi dober vozni park. Zato so v podjetju kupili več vozil, tako 2 tovornjaka TAM, 2 avtomobila »Fiat-campagnola«, 1 avtomobil DKW - combi), 1 avtomobil TAM — 2000 s specialno opremo za odpravo defektov. 1 osebni avtomobil Fiat 1300, L»poltovomi avtomobil Citroen, 7 motornih koles in 26 mopedov. — Precej delavcev ima zdaj prevozna sredstva, s pomočjo katerih laže opravljajo ne-loge. V enem vozilu, preurejenem v ta namen, pa je bil letos montiran kratkovalovni radijski sprejemnik in oddajna radijska postaja. — Tako bodo lahko še skrajšali čas potreben za odpravo defektov. Kadrovskim vprašanjem in Izobraževanju posvečajo vso skrb Kolektiv podjetja »Elektro - Trbovlje« sc te od leta 1953 do zdaj povečal od 36 na 142 članov. Omeniti velja, da so v podjetju us-pcli sami vzgoiiti dve tretjini kadrov. Zdoi zaposlujejo 20 vi-sokokva'; tiči ranih delavcev, 51 kvalificiranih, 7 polkvati-ficiranih In 10 nekvallflcira- Trafo postaja Nasipi v Trbovljah nih delavcev. Zaposlujejo pa tudi 3 inženirje, 2 diplomirana ekonomista, 10 elektrotehnikov in drug potreben strokovni kader, V podjetju so pripravili več strokovnih tečajev, med drugim tudi 4 za pridobitev polkvalifikacije, ki jih je obiskovalo 38 delavcev. Pripravili pa so tudi dva seminarja za pridobitev kvalifikacije in vrsto drugih seminarjev in tečajev. V podjetju so v desetih letih zaposlovali tudi 54 vajencev. V vseh desetih letih so za štipendije namenili nad 6 milijonov dinarjev, štipendirali pa sq 12 študentov in dijakov. Poraba električne energije se je močno povečala S povečanjem prenosnega omrežja za električno energijo sc je povečala tudi poraba električne energije, predvsem še v zadnjih letih, in sicer pri velikih potrošnikih. Veleod.iemalci so 1953. leta porabili 60 milijonov KWh električne energije, lani pa žc 96 milijonov kWh električne energije. Pa tudi poraba električne energije pri ostalih odiemnlcih sc je povečala za 100 odstotkov, in sicer od 6 milijonov kWh v letu 1053 nn 12 milijonov kWh v letu 1962. Povečana poraba električne enerviie pa je bila omogočena še z vestnim vdr/e-vaniern naprav, zavestnim vlaenniem raznoložljivih sredstev v Investicije s čimer so le t"di zmants-da izguba električne energije. Več sto milijonov din za družbeni standard V podjetju »Elektro - Trbovlje« so v desetih letih zgradili 45 novih stanovanj, prav tako novo upravno poslopje v Trbovljah in več poslovnih prostorov v Radečah, Trbovljah in Zagorju. Uredili so tudi tri weckend hišice, in sicer dve v Selcah in eno na Bledu. Za družbeni standard so v podjetju namenili v vseh desetih letih več sto milijonov dinarjev. Razširjena uslužnostna dejavnost Po reorganizaciji in specializaciji, ki so jo bili os\o-jili pred dvema letoma, ,le bil ustanovljen tudi Obrat servisnih delavnic, katerega naloga je izvrševanje vseh del, ki spadajo v elektro stroko, predvsem pa clektroinstala-cijska dela, elektro in radio usluge, kovinska dela, montažna dela in drugo. Ta dejavnost se je v zadnjem času močno razvila in zaposluje že nad 40 odstotkov vseh članov kolektiva. — Lani so ustvarili že nad 120 milijonov din realizacije, ozirom* nad 3 milijone din na zaP®" slenega. Uspehi v desetletnem deh' podjetja »Elektro - Trbovlje" so pogojeni s prizadevanje!" vseh. Ob 10-letnici obstoj* čestita kolektiv »Elektro Trbovlje« vsem delovni*" ljudem, prav tako pa tud' za mednarodni delav. praznik — 1. MAJ. želeč Jim k»r največ delovnih uspehov! Deset let podjetja •ELEKTRO- TRBOVLJE PETDESET LET TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE Letos bodo v Termoelektrarni v Trbovljah slavili 50-let-nico začetka gradnje prve termoelektrarne. V 50 letih so v Trbovljah zgradili na temeljih prve termoelektrarne modernejšo, le-ta pa je postala za obstoječe potrebe in za sam razvoj premajhna. Vzporedno s 50-letnico začetka gradnje prve termoelektrarne izstopa v letošnjem letu vprašanje gradnje nove Termoelektrarne Trbovlje. Ta gradnja je brez dvoma v eeloti utemeljena, hkrati pa predstavlja veliko željo vsega kolektiva trboveljske Termoelektrarne. Nova Termoelektrarna Trbovlje II bo — ko bo dograjena — velikega pomena tudi za rudarje zasavskega premogovnega bazena, ker se bo * dograditvijo nove termoelektrarne podaljšalo kopanje Premoga v tem premogovnem bazenu. Vsi razlogi govore v prid gradnje nove termoelektrarne Trbovlje II Iz raziskav premogovnih ležišč in študija o možnostih Izkoriščanja zalog goriva v zasavskih rudnikih rjavega Premoga Trbovlje — Hrastnik in Zagorje ob Savi izhaja, da bo mogoče z minimalnimi investicijskimi vlaganji — okrog 660,000.000 din — usposobiti naprave v rudnikih, da bo hlogoče od leta 1965 naprej dobavljati za potrebe Termoelektrarn Trbovlje I in Trbovlje II letno okrog 1,090.000 ton drobnih vrst goriva s povprečno kalorično vrednostjo 2-780 kcal/kg. Z gorivom bo ttiogoče tako oskrbovati obe termoelektrarni ob postavljenem turboagregatu 100 MW 140 let, ob postavitvi turbo-agregata 150 MW pa 80 let. Novo Termoelektrarno Trbovlje II bodo gradili v bližini že obstoječe termoelektrarne in sicer 400 metrov naprej v smeri proti Hrastniku na levem bregu Save. Hkrati z ugodno lego nove Termoelektrarne Trbovlje sta izpolnjena še dva osnovna pogoja za rentabilno proizvodnjo, in to: — nova termoelektrarna bo zgrajena v središču zasavskega premogovnega bazena in bodo zato stroški prevoza minimalni, in — nova termoelektrarna bo zgrajena neposredno na savskem bregu, s čimer bo omo- gočeno hlajenje turbinskega kondenzatorja, kar bo tudi močno vplivalo na ekonomičnost proizvodnje. Rezultati ekonomskih analiz so zaradi ugotovljenih osnovnih pogojev in zaradi izkoriščanja že obstoječih transportnih naprav za premog, deponij in pomožnih objektov pri stari termoelektrarni, ki bodo služili tudi potrebam Termoelektrarne Trbovlje II, ugodni in kar najbolj utemeljujejo gradnjo nove Termoelektrarne Trbovlje II. Nekaj tehničnih pokazateljev za kotel 100 MVV Nov 100 MW kotel bodo kurili s premogovim prahom, zmogljivost kotla bo 360 t/h pare, koncesijski tlak bo 207 atmosfer, temperatura pregrete pare 535 stopinj Celzija itd. Parni turboagregat bo hlajen z vodikom, maksimalna trajna moč bo znašala 115 tisoč kW, napetost na generatorju 10.500 V, Letno bo proizvedeno na pragu termoelektrarne pri 6.300 urnepn izkoriščanju trajne moči 660 milijonov kWh električne energije. Za dosego te proizvodnje bodo porabili letno 580.000 ton goriva. Nizka investicija Predvidena investicijska vsota za gradnjo nove Termoelektrarne Trbovlje II je — ob upoštevanju ugodnost-nih momentov — nizka. Gradbeni stroški bodo znašali milijardo 230 milijonov dinarjev, stroški za nakup opreme 7.075,000.000 dinarjev, vsi ostali stroški pa 515,000.000 dinarjev, oziroma skupaj vsi stroški 9.820,000.000 dinarjev. Cena za instalirani kilovat moči bo znašala 85.000 din na kW, prodajna cena za proizvedeno kilovatno uro električne energije pa bo 3,52 dinarja. II. varianta — kotel 150 MW -Načrti za gradnjo nove Termoelektrarne Trbovlje II so izdelani v dveh variantah, za kotel 115 MW in za kotel 150 MW. Odločitev o kotlu bo izrekla kom sija za izbiro elektroenergetskih objektov. Varianta za kotel 150 MVV je predvidena ob proizvodnji drobnih vrat goriva iz zasav- skih rudnikov, ki bi jih v celoti pokurili le v večji napravi, ki bi imela instalirano nazivno moč 150.000 kW. Predvidena je »pol odkrita« naprava, zaprt je le spodnji del strojnice in kotlarne pod koto 10,00 m. Turbogenerator bo nameščen na odprti ploščadi, nad katero bo vozil koničasti žerjav. Kotel bo prekrit z lahko streho. Parni turboagregat bo imel maksimalno trajno moč 165 tisoč kW. V tem primeru bo znašala proizvodnja na pragu termoelektrarne pri 6.300 urnem izkoriščanju trajne moči letno 976,000.000 kWh. Za to proizvodnjo bodo porabili 888.000 ton goriva. Za to investicijo bi potrebovali 13.022,000.000 din, proizvodnja pa bi bila v primerjavi s kotlom 115 MW za 50 odstotkov večja. Z gradnjo nove Termoelektrarne Trbovlje II se bo uresničila delovnemu kolektivu Termoelektrarne Trbovlje dolgoletna želja, hkrati pa bo to tudi najlepše darilo za praznovanje 50-letniee začetka gradnje prve termoelektrarne, ki jo bo kolektiv slovesno praznoval v okviru letošnjega občinskega praznika Trbovelj — 1. junija. Delovni kolektiv Termoelektrarne Trbovlje z obratom Tovarna zidakov čestita vsem delovnim ljudem k doseženim uspehom In jim še D£LA _ i MAJU Maketa za novo termoelektrarno Trbovlje II # Zasavski tednik # št. 18/19 e 25. 4. 1963 # 17 'm, ZA 1. MAJ ČESTITAJO ~~ ZA I. MAJ ČESTITAJO — ZA I. MAJ ČESTITAJO _ ZA L MAJ ČESTITAJO — ZA 1 MAJ ■■■■■■ Delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik z Oddelkom za specialna rudarska dela, Rudniškim odborom sindikata rudarjev ter Rudniškim komitejem Zveze komunistov Trbovlje in Hrastnik čestita k PRAZNIKU DELA, 1. maju vsem članom kolektiva in vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije Vsem delovnim kolektivom čestita k uspešnemu izvrševanju proizvodnih nalog delovni kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja RADEČE Vsem Zasavčanom pa čestita ob prazniku dela - 1. maju Za letošnji praznik delovnih ljudi - 1. maj čestita vsem delovni kolektiv elektrolivarske industrije ELIT Trbovlje K prazniku dela, 1. maju čestita „RUDIS“ Rudarsko industrijska skupnost Trbovlje x s č 1 a n i: Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, z obratom za specialna rudarska dela, Trbovlje Strojna tovarna Trbovlje, tovarna rudarskih transportnih naprav Investicijski biro Trbovlje, podietje za rudarsko gradbeno, tehnološko in ekonomsko projektiranje Cementarna Trbovlje Elektrosignal Trbovlje, podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montažo in proizvodnjo elektroopreme in elek-in šibkega toka Geološki zavod Ljubljana Metalka Maribor, tovarna konstrukcij, strojnih naprav, poljedelskih strojev in liv arna Metalurški institut Ljubljana Proizvodnja nafte Lendava Rudarski institut Ljubljana Rudnik rjavega premoga Zagorje Rudniki svinca in topilnica Mežica Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« Trbovlie e Tovarna eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE »Varnost« Zagorje Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Industrija mašina in livnica Tuzla ter kolektiv Komerciaino-tehniči ega biroja združenja ,.RUDIS" Delovni kolektiv Strojne tovarne Trbovlje čestita vsem delovnim ljudem k prazniku -1. maju in jim želi še mnogo delovnih usrehcv Industrijsko podjetje „MESO“ Trbovlje čestita za letošnji praznik dela maj in se priporoča s kvalitetnimi izdelki ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO _ ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ r Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinski odbor ZZB NOV HRASTNIK čestitajo ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju in želijo še nadaljnih > uspehov Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« Trbovlje čestita vsem članom kolektiva in < • os alim delovnim ljudem za letošnji I. ITlaJ se pridružuje Obrtno podjetje čestitkam ostalih »Metalija« delovnih kolektivov za praznik dela Trbovlje , 1. maj Vsem delovnim ljudem trboveljske občine čestita za praznik cela - I. maj in se priporoča v svojih obratih kolektiv gostinskega podjetja Trbovlje »RUDAR« ZAVAROVALNICA TRBOVLJE čestita vsem delovnim 1'udem k doseženim uspehom in jim želi prij tno praznovanje praznik !■ MAJA Splošno tgrovsko podjetje Radeče žoli vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje praznika-1. MAJA in se priporoča ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV TRBOVLJE želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje praznika delovnih ljudi - 1. maja Delovni kolektiv »MEHANIKE« TRBOVLJE čestita vsem svojim poslovnim prijateljem k prazniku dela - 1. maju Hkrati priporočamo novo osvojene izdelke • prenapetostih odvodnik tipa ,OPON‘ Un - 660 V 50 Hz, d 1 mm • gnetljive kabelske čevlje od 0,75 do 300 mm2 s kleščami • de vetind vaj se tp olni bakelitni vtikač Slaščičarna Trbovlje čestita r sem delovnim ljudem Trbovelj za praznik dela - 1. MAJ Zm letošnji 1. m« čeetit. delovni kolektiv Tovarne pohištva Trbovlje indvetr.,e obleke, perila in, obutve »BORAC« Travnik s prodajalno Trbovlje čestita za 1. maj - prašnik dela in se priporoča Čestitkam za prvomajske praznike se pridružuje delovni kolektiv SPLOŠNE BOLNICE TRBOVLJE Vsem delovnm ljudem čestita Za Praznik dela 1. maj de’ovni k°lektiv KOMUNALNE BANKE TRBOVLJE Mestna klavnica in prekajevalnica Radeče za praznik de.e • Kmetijska zadruga Trbovlje čestita ■ članstvom za praznik dela - 1. maj Za praznik delovnih ljudi - l. maj čestju k doseženim delovnim zmagam delovni kolektiv PETA, Radeče 1 ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO _ ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ V - ' Delovni kolektiv Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi čestita vsem delovnim ljudem v Zagorju ob Savi in vsem delovnim ljudem širom po Jugoslaviji za praznik dela - 1. maj ★ , Trgovsko podjetje »Potrošnja« Zagorje ob Savi čestita za mednarodni praznik dela 1. maj Delovni kolektiv, organi samoupravljanja, sindikalna podružnica in organizacija Zveze komunistov Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom Zagorja ob Savi za 1. maj in želijo še mnogo delovnih uspehov Občinski ljudski odbor čestitajo vsem občanom in državljanom Socialistične Jugoslavije za praznik dela 1. maj Savi Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sind. svet Občinski komite ZMS Obč. odbor ZZB NOV Zagorje ob Vsem delovnim ljudem zagorske občine čestita za praznik dela 1. maj delovni kolektiv Komunalnega podjetja Zagorje ob Savi Tovarna eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE Varnost Zagorje ob Savi čestita za 1. maj Lesno industrijsko podjetje Zagorje s čestita ra 1. maj - praznik dela — Priporočamo M naše renovirane kuhinjske SVEA elemente, kakor •§ tudi kvalitetni rezan les iglavcev in listavcev Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi čestita za 1. maj in se priporoča Turistično gostinsko podjetje Medijske toplice Izlake čestita za 1. maj in se priporoča za obisk svojih obratov Medijske toplice in Obrzija Tovarna elektroporcelana - Izlake čestita svojim sodelavcem, kupcem in delovnim ljudem Socialistične Jugoslavije za delavski praznik - 1. maj ter želi mnogo delovnih uspehov Obrtno komunalno Podjetje »MeSO« Zagorje ob Savi so pridružuje čestitkam za p1*' znik dela in se priporoča za obisk poslovalnic - Gostinstvo Zagorje ob Savi Običčite naše poslovalnice, zadovoljni boste s kvaliteto in postrežbo Čestitamo za praznik dela Za 1. maj čestita kolektiv Splošnega krojaštva in pletilstva Zagorje Ob Savi obenem obvešča vse poslovne prijatelje in druge, da se bo s 1. mejem podjet e preimenovalo v Splošna oblačila »Triglav« Zagorje ob Savi Trgovsko podjetje Povrtnina Zagorje cb Savi čestita vsem za praznik delovnih ljudi - 1. maj ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA I. MAJ^, Občinski ljudski odbor Trbovlje čestita vsem občanom ob delavskem prazniku - I. maju in želi veliko delovnih uspehov Čestitkam se pridružujejo: Občinski komite ZKS - Občinski odbor SZDL - Občinski sindikalni svet - Občinski komite ZMS -Občinski odbor ZROP - Občinski odbor ZB NOV ter druge družbene in politične organizacije občine Trbovlje x IMPORT - CHEMO - EKSPORT Ljubljana, Maistrova ulica 10 » s tehnično trgovino s kemičnimi proizvodi »CHEMO«, Ljubljana Maistrova 10 čestita za 1. maj — za praznik delovnega ljudstva vsem delovnim kolektivom v Zasavju in se priporoča Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Trbovlje 2 vsemi Svobode mi in prosvetnimi društvi č estita k delavskemu prazniku - 1. maju vsem članom Vsem občanom in delovnim ljudem širom po domovini čestitajo za 1. maj - mednarodni praznik dela in jim želijo še mnogo delovnih uspehov Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinski odbor ZZB NOV LITIJA Organi samoupravljanja, sindikalna podružnica in tovarni :ki komite ZK PREDILNICE LITIJA čestitajo vsem članom kolektiva, vsem občanom in prebivalcem Zasavja za praznik - 1. MAJ ** Delovni, kolektiv pod>t a ODPAD TRBOVLJE z vsemi svojimi zbiralnicami želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje 1. maja in jim čestita k doseženim uspehom KINO SVOBODA TRBOVLJE II čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela - 1. maju in jim želi prijetno praznovanje. Ne pozabite si ogledati vele-filmc »GUSAR« Čestitkam za 1. MAJ - RRAZNIK DELA se pridružujejo tudi organi samoupravljanja in sindikalna podružnica LESNE INDUSTRIJE LITIJA Vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom čestita k izvrševanju proizvodnih nalog Delavska univerza Trbovlje in želi prijetno praznovanje praznika 1. maja Iskreno čestitamo za mednarodni delavski praznik 1. MAJ Kresniška industrija apna KRESNICE Komunalni zavod za soci-alro zavarovanje LJUBLJANA, podružnica LITIJA in Zavod za zaposlovanje delavcev LITIJA čestitata za 1. maj - praznik dela Vs*nt delovnim ljudem čestita k prazniku dela maju ter jim želi obilo nadaljnih uspehov delovni kolektiv Komunale Trbovlje Trgovsko podjetje Dol pri Hrastniku čestita za praznik dela - 1 MAJ in sc priporoča Podjetje „MESO” Hrastnik se priporača potrošnikom in jim čestita k prazniku -1. MAJ-u Splošpo trgovsko podjetje HRASTNIK čestita vsem delovnim ljudem k prazniku -1. MAJ-u in se priporoča TAPETNIŠTVO TRBOVLJE čestita vsem svtrim poslovnim partner em m delovnim ljudem k prazniku L MAJU oroča sv je kvalitetne izdelke, ki jih dobite v rod etju ali pa / oslovalnici trgovskega podjetja „1. JUNIJ" po konkurenčnih cenah Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve ŠMARTNO PRI LITIJI se pridružuje čestitkam za delavski praznik -1. MAJ Priporočamo nakup nalih renomt ranih iz Jelkov I. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO ZA 1. MAJ CES TITAJO — ZA 1. MAJ Delovni kolektiv, organi samoupravljanja, sindikalna podružnica in tovarniški komite Zveze kpmunistov STEKLARNE HRASTNIK čestita vsem odjemalcem, dobaviteljem, občanom in delovnim ljudem širom po domovini za MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK - 1. MAJ Priporočamo naše kvalitetne izdelke Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb »Tika« Trbovlje se pridružuje čestitkam za 1 . M A J Vsem obiskovalcem kino predstav čestita za praznik 1. MAJ kolektiv kina Delavski dom Trbovlje Ne pozabite si ogledati velefilma »SALAMON IN KRALJICA OD SABE« Za praznik dela 1. maj čestita kolektiv Investicijskega biroja Trbovlje podjetja za rudarsko, gradbeno, tehnološko in ekonomsko projektiranje Organi samoupravljanja, sindikalna podružnica in rudniški komite ZK Rudnika rjavega premoga Zagorje čestitajo vsem članom kolektiva, občanom in vsem delovnim ljudem za praznik dela - 1. maj Čestitkam za 1. maj se pridružuje Stanovanjska skupnost center Trbovlje Stanovanjska skupnost Trbovlja II Naročajte in kupujte glasilo SZDL zasavskih občin Zasavski tednik najcenejši slovenski tednik Letna naročnina z dostavnino samo 720 din ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO — ZA 1. MAJ ČESTITAJO _ ZA 1. MAJ ČESTITAJO_ ZA 1. MAJ — Spremeniti moram taktiko, moram jih premotiti, je govorila sama s seboj, kajti takole je v*ak trud zaman. Danes mi sploh ni bilo potreb-”o iti sem. Vsaj začasno bi morala spremeniti kraj svojih sprehodov. Imam dosti časa. Do 6nirti bom hvaležna moji dobri prijateljici Je-®*, ki mi je pomagala z denarjem. Res je, enako Pomoč bi lahko dobila tudi od Toma... Toda tudi tako je dobro. Bolje je, da ostanejo vezi ®led nama čiste in svetle kot so bile doslej. Nisem ga ljubila in ga ne ljubim zaradi njego-Vega bogastva, temveč zaradi njega samega. Globok vzdih se ji je izvil iz prsi, ko se je ^Pomnila nanj. Njegova podoba ji je živo zaorala pred očmi. Kaj le neki sedaj dela? Kako k daleč, je mislila. Če bi imela kako napravo, m bi projecirala podobe, bi se v tem trenutku Verjetno povsem drugače počutila. Čeprav ji je inšpektorjevo prijateljstvo in tudi, to si je priznala, njegova podoba, vlivala aefce nove, njej neznane moči, ji je Tomova povoha predstavljala nekaj povsem drugega. Ta ji k Pomenila ljubezen. Ljubezen, za katero je ved-tako hrepenela. Tistega večera se je Ava nerazpoložena vrnila domov. Ko je prišla domov, se je le mimogrede javila svoji prijateljici, ki je bila slavnostno ob-kčena. Tistega večera jc Jeni pričakovala ne- 10 Veliko pričakovanje kakšne »izredne« goste. Povabila je tudi njo, naj prisostvuje tej »svečanosti«, že sama je opa-**la v teni kratkem čitsa odkar je bila pri njej, da so le »svečanosti« zelo pogoste v njeni vil. upravičila se ji je, da ne more zaradi tega, ker k neznosno !>o!i glava, prisostvovati »svečanosti,. — Toda nocoj bo prišel tudi moj oče, je vtkHknila Jeni. ' — Zelo vesela bom, »okah. Takšne tudi tu pri nas, v Amč-6al j,n,a,olli mora oprostiti, da se tako razneži, ko ga vidi. Mimo tega se je pa Ava delala, kot da ne vidi tega, ker je vedela, da je Jeni velika avanturistka. Morda ji je malo zamerila tudi to, da Jcnt-ni nikoli občutila revščine In težkih skrbi, ki lahko Iz cvetoče žene naredijo orehovo lupinico. V zadnjem času je Ava vse bolj bežala od Jeni. Vračala se je domov nalašč v tistih večernih urah, ko je bila prepričana, da Jeni ne bo doma, služabnica ji je pa prinašala večerjo kar v sobo. Razmišljala le o svojih skrbeh ter o tem, ali bo lahko sploh kdaj povrnila vse tisto, kar ji je nudila Jeni. Res, da se je Jeni enkrat, ko ji je Ava to mimogrede omenila, zelo razjezila in jo prav grobo oštela, toda Avi je bilo nerodno, da mora tako in na tak način izkoriščati prijateljstvo. Včasih jc razmišljala o tem, spominjajoč sc šolskih let, kako In na kakšen način je njen oče kar naenkrat postal tako bogat. Ko so hodile v nižjo šolo in tudi prve razrede gimnazije, so bili tudi Jeni in njeni starši tako revni kot njeni. Njen oče se jc preselil v New York. kamor sta se kasneje i>reseHli tudi Jeni in njena mati. Potem se Je začela hitro »povzdigovati«. Pisala ji je nekajkrat In opisovala lepo življenje in lepo vilo, ki so jo lam imeli. Dokončala je srednjo šolo bt se prvikrat poročila. Kasneje ie to ponovila in sc ponovno ločita. Pa vseeno, Ava je bita še vedno nekako povezana z njo. V zadnjem času je začela razumevati vzrok te vezi. , « Jeni jc živela in uživala v lem, da je nekomu pripovedovala o svojem lepem in lahkem življcr nju in da bi še bolj uživala v tej hitri spremembi življenja. Počasi je to prešlo v njeno slabost. Toda, Ava sl Je morala priznati, da Jeni ni pokvarjena. Čutila je, da Jeni uživa v tem, da ji lahko pomaga, prav njej, stari prijateljici iz revnih otroških let. O vsem tem Jc veliko razmišljala. Res ji jc želela Jeni pomagati in to zlasti po materialni strani. Zaradi tega ni čutila nobenega pomanjkanja. Kajti to pomoč jc pravzaprav dajal njen oče in ne ona. Kdo ve, kako bi sc obnašala proti njej, če bi morala delati. Za Avo so bi* važni argumenti, dejanja. Ta pomoč ji je prav prišla. Kako neki bi lahko živela v New Torku, v tem dragem mestu brez njene pomoči? Razmišljala je tudi o tem, kako bi bilo brez te pomoči, ker Je \-zela tri mesece brezplačnega dopusta. Nemalo Je bila pa presenečena. ko Je naslednjega meseca dobila celo plačo. Kompanija, kjer jc delala, ji je pisala, da je ne želi Izgubiti in da ji plača ta dopust zaradi njenega Izrednega zalaganja prt dehi. (Dalle •—•^—ln|ič) 7VON PAULUS o velikem porazu PRI MINUS TRIDESETIH STOPINJAH V glavnem nacističnem glasilu »Volkisclier Bcobachter« so poveličevali »heroje Stalingrada«. Propagandni minister Goebbels jih je imenoval »vojake Nibelunga«, vsak dan so jih povzdigovali kot primer vdanosti domovini in Hitlerju. Feldmaršal Gdring, vrhovni šef letalstva, je obljubil, da bo njegovo letalstvo v vsakem primeru zagotovilo p ['oskrbovanje sta-iingrajskib junakov, da bo pripeljalo v Stalingrad najmanj 500 ton hrane in obleke, s čimer bodo obkoljene enote preskrbljene in sposobne za boj. A vse je ostalo bolj ali manj pri besedah. > Ugotovljeno je, da je bilo sestreljenih , okrog 500 nemških letal, ki so poskušala bodisi pristati ali odvreči s padali potrebščine za obkoljeno aimado. Ko je nekaterim letalom vendarle uspelo, da so pristala na odrezanem območju, je prišlo do razburljivih prizorov. Posredovati je bilo treba z orožjem, da so zadržali vse tiste, ki so hoteli navalili v redka letala in se rešiti iz pekla- Zdravi vojaki so hoteli odleteti na varno pred ranjenci. Nekatera letala so bila prenatrpana in so strmoglavila. Tako jo smrt zatekla tudi tiste, ki so bili že na poti, da še rešijo. Zaradi teh dogodkov okrog letal je bilo mnogi} ljudi ustreljenih. Von Paulus v svojih spominih o tem molči. Živo srebro v termometru je zdrknilo na 30 stopinj in več pod ničlo. Vojaki so umirali v zaledenelih strelskih jarkih ne le zato, ker so bili slabo in za tak mraz neprimerno oblečeni, ampak tudi zaradi pomanjkljive hrane. Obrok krulia so znižali najprej na 200 gramov na dan, pozneje celo na 60 gramov. Zaradi pomanjkanja so si mnogi vojaki sami končali življenje. Mnogi so bili obsojeni na smrt in ustreljeni zato, ker so boleli izkoristiti prvo priložnost in se predali sovjetski vojski. Zločini na izgubljenih polo. žajih so se množili obenem z vedno hujšim pomanjkanjem in mrazom. Ob koncu januarja je' von Paulus ukazal, naj bolnikom in ranjencem ne delijo vee kruha, ker ga primanjkuje za vojake v borbi. SEDEM VREČ PISEM Ko jc končno prišlo do neizbežne predaje, jc bilo ujetih 90.000 Nemcev. To »i bila več ošabna vojska, ki jc pred nekaj meseci vsa navdušena prispela v Stalingrad. Ujeti vojaki so bili bolj podobni prikaznim. Na poti v ujetniška taborišča jih je mnogo pomrlo od izčrpanosti, umirali pa so tudi zaradi griže in tifusa, čeprav so sovjetski zdravniki m bolničarji štorih vse, da bt rešili te ugonobljene Jjudi in zlasti preprečili epidemije. _ O vsem tem von Paulus ne pripoveduje, ampak poudarja disciplino in red, ki da mu jo je uspelo »obdržati do kraja«. Z zadnjim nemškim letalom, ki jc pristalo na enem izmed zasilnih letališč pri Stalingradu, so odpeljali v Nemčijo sedem vreč pisem, ki so jih pisali obkoljeni vojaki svojim družinam v nemških mestih in vaseh. Temu letalu z zadnjo pošto in z zadnjimi rešenimi ranjenci je uspelo, da se je prebilo skozi ogenj sovjetske protiletalske artile rije. Kljub temu pisma iz teh sedmih vreč niso prispela nikoli na naslove, ki so jih nanje napisali vojaki. Pošta je bita zaplenjena, ker »strup iz Stalingrada ni smel negativno delovati na nemške državljane in svetovno javnost.« Razen tega SO' Hitlerjevi oprode iz teh pisem razbrali, kako je pravzaprav bilo pri Stalingrada, kako so sc počutili vojaki v stalingrajskem peklu ob pričakovanju smrti ali v najboljšem primem: ujetništva. (Nadaljevanje elcdLJ } VODORAVNO: 1. am. mesto, kjer s« 1. maja 1886 padle pr ve žrtve proletariata 7. češki denar, 9. ud 10. pristanišče v Irta nu, 12. reka v juž. An gliji, 13. Slovenec, k) je ukanil avstr. ces. 14. Medn. del. zveza 19. praoče Portugalcev 20. suroveži, 21. uniji Gane, 22. Požarevafi 23. bunke na glavah iz-tep. proletarcev, 25. is 31. uredništvo, ki čestita k praznovan. 1. ma ja, 29. neznani, 30. otok v Kikladih (K=R), 34 izvršen nalog v četi (hrv.), novincev, 35 izumrli dalmatinci, 36 Našice, 37. rudarske središče v BIH, 38. vi no — nemško. NAVPIČNO: 2. življ. potrebščina 3. prebivalec am. drža ve, 4. Centralni komi te, 5. a d aeta, 6. omrt vičen ud, 7. oportunl stl, 8. naš obmejni rud nik, 11. rudar, obloge 12. središče spopada i Orjuno 1924, 13. sesta nek, 14. franc, težnja 15. otok v Novi Gvlne -ji, 16. teh. zavod, 17 film. ime Grant-a, 18 ilovica (krajše), 22 mesto, kjer je bila le ta 1889 sprejeta reso lucija o praznovanju »1. Maj«, 24. last žen« Izumrl, naroda v Arne riki, 26. velika nemški rudarska oblast (fon) 27. mesto v Mandžuriji 28. plesni na vinu, mesto v Burmi, 31. otoki otočju Samoa, 32. nem tovarna avtomobilov, 33. pravljična oseba. Za kratek čas NEVARNOST To je bilo v tistih časih, ko so bili Nemci še močni in so napadali partiftne tudi v gozdovih . . . Nekega dne je številna tolpa esesovcev in gestapovcev iznenada napadla partizansko taborišče. Vsi partizani so se srečno umaknili, samo kuhar je ostal sam pred pobesnelo esesovsko tolpo. Orožja ni imel. Kaj mu je storiti? Naglo je pograbil veliko porcijo, polno ocvirkov in 'O zalučal med Nemce, ki so prestrašeno obstali. »Aufpas-sen! Eine grosse Handgranate!* je tedaj zakričal eden izmed Nemcev, ki se je najprej znašel, in se vrgel na tla. Za njim so se vrgli na tla še ostali Nemci in tiščali glave v zemljo. Kuhar pa je opazil njihovo zmedo in paniko in jo brž popihal... HUDOMUŠNI PREDLOG Bilo je v revirjih. Kadar smo šli proti Hrastniku ali nazaj proti Zagorju, smo se zglasili pri naši zaupnici na Lisci, kjer so nas Nemci in raztrganci večkrat čakali v zasedi in spraševali po nas. • Kako je, mamica? Je bilo kaj Nemcev tule sem povprašal staro ženico;.. Čeprav sključena, je hitro dvignila glavo in na pogled resno pred-UgalaJ^eDajte no že enkrat hoditi skupaj! Ko pridejo Nemci, vprašujejo po partizanih, ko pridete pa vi, pa sprašujete po Nemcih. Kdo bi ko.-mu mogel ustreči. . .« Podmornica v žepni izdaji Miniaturna podmornica, v kateri je prostora za eno samo osebo, predstavlja glavno atrakcijo letošnje razstave rekvizitov za vodni Šport in taborjenje v zahodnem Berlinu. Podmornica, ki so jo imenovali »delfin«, je narejena iz poliestra in opremljena s stekleno kupolo. Potopi se lahko v globino 30 m in ostane tamkaj tri ure. Na površini zri rži s svojimi pogonskimi rezervami kar osem ur. Podmornica je dolga 2,20 metra ln široka 54 cm. Njena cena: približno 1,500.000 dinarjev. Morje Čeprav je tako deževno, oblačno in nič kaj preveč preddopustno razpoloženjsko vreme, sc vseeno rad spomnim na lanske počitnice ob morju. Tu in tam pa tudi sanjarim, kam bom kaj šel letos. Na morje ver-jetnp ne! Nikoli več! Pa ne zaradi tega, ker nimajo kisle vode In ker so sobe na razpolago le v glavni sezoni. O, ne, ampak zato, ker sem se lani nasankal pri eni od boljših polovic. Sonce, valovanje in šumenje morja, dobra kapljica, dokaj polna denarnica in lepa dekleta, vse to ml je ustvarjalo nekam romantično vzdušje. Bil sem na morju šele nekaj dni In vso energijo sem posvetil sončenju ln nabiranju moči od napornega enoletnega dela. Se pravi, da sem se rekreiral. Ko sem začutil, da sem se dokaj odpočil, sem začel metati poglede na levo In desno. No, priznam, da nisem občudoval le bikinije, lani so bili spet zelo v modi, temveč tudi postavice brhkih deklet. Dopadla sc ml Je ta, pa ona, ln nisem se mogel odločiti, » katero naj bi začel, no, takole malo govoriti. V lem opazovanju ln premišljevanju sem zgubil nekaj dni in že sem se bal, ds ml bo potekel dopust ln da se bom vrnil domov brez lepih, oh tako romantičnih sp<* mlnov. Kar odloči se, sem prepričeval sam sebe ln res, prepričevanje mi je pomagalo, pravzaprav Jež. Ta stvarca je zapustila kar nekaj svojih bodle v nogici neke kopalke in ob stoku (njenem) sem ji hitro priskočil na pomoč In jo rešil. Začelo se je. Zahvalno me le povabila na kosilo, pa na večerjo ln po večerji tudi na ples. Bese tla Je dala besedo In kmalu sva ugotovila, da sva še oba prosta, da naju nič ne veže ln da bi bil* lahko srečna. Od teh zaljubljenih razgovorov sva prri šla tudi na resnejše stvari. Tako sva se hodila vsak večer kopat in uživala sva ob morski romantiki. Mesec Je metal svoje čarobne žarke na morje, valovi so pa tiho bučali, kot da bi nama peli... Kolikokrat sem jo že hotel objeti, pa nisem zbral nikoli dovolj poguma. Ne, takole čez kake dva dni, ko sva se že dodobra spoznala, sem ** le odločil In Jo objel, ko Je prišla lz vode. Objel sem Jo In poljubil ter dejal: — Oh, kako sl sladka. Nasmejala se J*: — Tega pa res nisem vedela, da Je mori sim voda sladka, sc obrnila In Sla. Jože Fmlkula