AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER	[{ «

NO. 130.
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 3rd, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po naselbinah Amerike
1z Morgantown, West Virginia, poročajo rojaki, da so pre-
Kanada ponovno dviguje colnino napram izdelkom Zedinjenih držav
Ottawa, Kanada, 2. junija. Kanadski ministerski predsednik Richard Bennett je predložil
mogarji tam zaštrajkah, ker 8o: kan^dskemu parlamentu pred-W Kompamje preveč znižale log> glasom katerega se bo silno plačo. Onim, ki delajo s stro-j zvišala colnina na vse izdelke iz jem, je bi)o prikrajšanih dvaj- Zedinjenih držav> ki se importi. set centov pri toni, oni pa, ki de- laj() v Kanado. To poraeni> da laja s krampom, bodo dobivali 25 centov manj od tone. Mnogo
MNOGO DAVKOV, PA NIKJER DENARJA
naših rojakov je prizadetih.
Pravkar ustanovljeno angleško poslujoče društvo "McKin-ley," št. 733 SNPJ v Canton, Ohio, je imelo predkratkim svojo prvo veselico. Dasi je društvo še šibko, pa se je zabava izvrstno obnesla. Pomagali so tudi "Stragglers" in "Comrades" iz Clevelanda. Za ustiunovitev društva McKinley se je najbolj potrudil Mr. J. Lokar iz Clevelanda.
Poznano pevsko društvo "Bled" v Conemaugh, Pa., je imelo pred kratkim uspešen koncert in dva operetna prizora. Koncert se je sijajno obnesel, in mnogi niti v dvorano niso mogli. Rojaki so prišli do 30 milj daleč h koncertu.
Dramski klub "Nagelj" v Claridge, Pa., vprjzori 13. junija tridejansko igro "A Poor Mar-•Hed Man." Po igri je ples in zabava.
V Milwaukee, Wisconsin je preminula Mrs. Fred Pintar, soproga trgovca F. Pintarja in hči Mr. in Mrs. Jos. VidOsh, iz Lau-rium, Michigan.
Te dni je preminul v Calu-metu, Michigan, eden najstarejših tamojšnih naseljencev, Mihael Schneller, star 70 let. Doma je bil iz Belokrajine. V Ameriko je dospel leta 1881. Zapušča soprogo in štiri otroke.
Prosvetni klub S. D. D. in "Ljubljanski Vrh" v Detroitu, Michigan, sta se združila v eno društvo, ki se sedaj imenuje "Pevski zbor Slavec."
bo zopet tisoče delavcev v Ame- j riki, oziroma v Zedinjenih državah zgubilo delo, kajti Kanada bo iz drugih krajev dobivala svoje blago in potrebščine, kjer nimajo visoke colnine kot prevladuje v Zedinjenih državah. Kanada hoče vrniti Zedinjenim dr-! žavam, ker so slednje nastavile tako visok tarif na kanadske produkte. Glasom novega načrta se ne more v Kanado prodati noben ameriški avtomobil več, ki je bil že rabljen. Nadalje znaša colnina za vsak ameriški avtomobil, vreden do $1,200 trideset procentov vrednosti, in 40 procentov vrednosti znaša colnina na avtomobile, ki so vredni več kot $2,100.00. Obenem se bo zvišala colnina na ameriški premog, jeklo, usnje, sadje in zelenjavo. Ko bo ta nova kanadska colninska postava sprejeta, bodo zgubile Zdeinjene države letno $250,00^0,000 samo na omenjenem blagu, kar pomeni, da bodo ameriške tovarne zgubile za j toliko svoto naročil. In kaj to pomeni v teh že itak slabih ča-; sih, vsakdo ve. Kanadska vlada je očitno izjavila, da ne želi, da bi Amerikanci importirali avtomobile v Kanado, in hoče z visoko colnino prisiliti ameriške tovarnarje avtomobilov, da preselijo svoje delavnice v Kanado. Tako skrbi Kanada za svoje tovarnarje in delavce, dočim so ameriške tovarne prazne, za kar se imamo zahvaliti republikancem, ki so nahujskali skoro ves svet proti Ameriki s svojim visokim tarifom.
Banke ne pomagajo, davkoplačevalci štrajkajo, slab položaj v Chicagi
Chicago, 2. junija. Pripeti se, da propadejo trgovine in indu-
Najvišja sodnija Zedinjenih držav se je izjavila za svobodo časopisja
Washington, 2. junija. Najvišje sodišče Zedinjenih držav je
strije, velepodjetja, industrije,j danes oddalo razsodbo, s katero banke in druge trgovine. Kaj pa j razveljavlja postavo, ki jo je na-
Papež bo najbrž preklicali Novi čarter in manager
lateransko pogodbo in zopet postal jetnik
Rim, 2. junija. Vsak čas se pričakuje, da bo papež Pij odpoklical svojega poslanika na italijanskem dvoru, in bo na ta način prekinil diplomatične zveze s Kvirinalom. Papež je prepričan, da je laška vlada temeljito
Nagla smrt
V torek dopoldne je nagloma preminul John Plut, 6316 Orton Ct., star 54 let. Tu zapušča štiri otroke, Mary, poročeno Cook, Ano, poročeno Primožič, Jenne, Ferdinand, potem pa sestro Mrs. Bole in brata Franka. Ranjki je bil doma iz Budgejne fare pri žužemberku, kjer zapušča eno sestro. Tu je bival 31 let. Bil je član društva sv. Janeza Krst-nika šl 37 JSK'J.; Pogreb se vrši v petek zjutraj pod vodstvom Jos. žele & SinoviJ iz hiše njegove sesti-e, il55 E1. 5&th St. Prizadetim naše globoko sožalje, pokojnemu naj ibo ohrdhjeri "bUjig spomin!
Schcoley zanika
Mladi Liston Schooley, šin councilmana Schooleya, ki se nahaja v zaporih v Columbusu za-eno z očetom, in ki je zaprosil za pomiloščenje, je včeraj izjavil, da on ni izdal, da bi umorjeni Potter dobil $1,000 kot delež sleparije pri nakupu zemljišč za mesto, pač pa da je dobil dotično svoto Harmon Atwater, ki je bil svoje čase tozadevno od porotne sodni je oproščen.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je umrl po enoletni bolezni Frank Svatkovich, star 42 let, rodom Hrvat. V Ameriki je bival 24 let. Boril se je v ameriški armadi. Bil je član društva Hrvatska Sloboda, št. 235 H. B. Z. Zapušča tu ženo, v stari domovini pa tri sestre in brata. Stanoval je na 14210 Sylvia Ave. O pogrebu poročamo jutri.
Wilsona so hoteli umoriti v Parizu
Pariz, 2. junija. Major Yard-ley, ki je bil tekom svetovne vojne načelnik ameriškega urada za tajne poslanice, je pravkar izdal knjigo, v kateri trdi, da so zavezniki tekom mirovne konference skušali predsednika Wilsona zastrupiti ali ga pa ubiti, ker se ni hotel podati njih predlogom. Major Yardley je mne nj^, da je bil Wilson v Parizu v resnici zastrupljen, in da je prišel že bolehen v Washington, in je.tej bolezni tudi podlegel.
sistem vlade v Euclidu odločno poražena
Mesto Euclid bo še zanaprej obdržalo sedanji sistem vlade kot so to volivci izjavili včeraj pri posebnih volitvah in sicer z jako odločilno večino. Za upe-ljav6 manager sistema mestne vlade je bilo oddanih 1,020 gla-
Indijanka pred sodnijo radi umora pričakuje milosti od porotnikov
če bankrotira drugo največje mesto v Ameriki, znamenito mesto Chicago. Tako se vprašujejo danes vsi v mestu Chicago, bankir v velikih uradih, policist na cesti in učiteljica v šoli. Mestu Chicago preti neizogiben bankrot. Policisti, učitelji in drugi mestni uradniki že tedne in tedne niso dobili nobene plače. Nikdar v ameriški zgodovini ni imele še kako mesto bolj strašne finančne krize, kot jo ima danes mesto Chicago. In ne da bi bila to krivda sedanje mestne vlade pod vodstvom župana čermaka. To finančno krizo je podedovalo mesto Chicago od republikanske administracije, katero je vodil poraženi župan Thompson. Sedanja kriza ima dva vzroka. Prvi vzrok je znan vsaki administraciji v ameriških mestih: gospodarska depresija je znižala davke, dočim mestne uprave tro-šijo ravno toliko denarja, kot so ga pred depresijo. Drugi vzrok mestne krize v Chicagi je pa politično silno krivična razdelitev davkov. Noben učitelj, noben policist v Chicagi ni še dobil plače za mesec maj. Za mesec april
redila državna zbornica v Min-nesoti proti časopisju. Najvišja sodnija je mnenja, da je dotična postava neveljavna. Pet sodnikov najvišje sodnije je glasovalo za in štirje proti. Pred nedavnim je državna zbornica v Min-nesoti naredila postavo, ki pravi, da imajo državne sodnije pravico izdajati sodnijske prepovedi proti časopisju ali proti drugim publikacijam, če sodnije prenajdejo, da časopisi pišejo "zlobno, škandalozno in zasra-movalnc." Najvišja sodnija se je sedaj izjavila, da ta postava je prav podobna cenzuri časopisja, in da si državne sodnije lahko glasom dotične postave prilaščajo pravico cenzurirati pisavo časopisov, kar je pa glasom ameriške ustave nedovoljeno. Najvišja sodnija je mnenja, da se mora ohraniti popolna svoboda časopisja, da ne sme biti nobene cenzure, in če se kdo radi pisave tega ali onega časopisa čuti užaljen, da ima dovolj sredstev in pomočkov na razpolago, da se obrne na sodnijo in prosi odškodnine. Dolžnost najvišje sodnije je, gledati, da se nikjer in v nobenem oziru ne dovoli
prekršila lateransko pogodbo, sov, proti manager sistemu je pa
Nove cene plinu
Mestna zbornica je v ponde ljek sprejela novo postavo glede cen plina. Nova postava pravi, da naj bo cena naravnemu plinu 50c za 1,000 kubičnih čevljev do prvih dveh tisoč kubičnih čevljev, potem po 55c za nadaljnih 8,000 in 60c od 1,000 kubičnih čevljev za vporabo plina nad 10,-OOO kubičnih čevljev. Danes Clevelandčani plačujejo povprečno 60c od 1,000 kubičnih čev Ijev plina, dočim znaša nova lestvica povprečno 55c od 1,000 kubičnih čevljev. Councilmani Mi-helich, Walz, Robecek in Tri-nastic so glasovali proti novi ceni, rekoč, da je še previsoka. East Ohio Gas kompanija se bo pa pritožila na zvezno sodnijo, trdeč, da je nova cena prenizka.
Znižane cene
Cena mleku se je znižala za en cent pri kvortu v Clevelandu. Od leta 1917 ni bilo mleko že tako poceni.
ko je Mussolini zapovedal, da se morajo razpustiti vse katoliške mladinske organizacije, čujejo se celo govorice, Ida bo papež opustil samostojno državo in se bo zopet umaknil v Vatikan, kjer bo nadaljeval svojo vlado kot jetnik." Vendar se je tudi v drugih ozirih položaj spremenil. Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" je dobilo povelje, da preneha z uredniškimi članki, ki so naperjeni proti fašistom, dočim so tudi fašistovski uredniki dobili namigljaj, da nehajo z napadi na katoličane. Medtem je pa Mussolini podpisal povelje, ki narekuje vsem predstojnikom raznih provinc v Italiji, da nemudoma razpustijo vse katoliške organizacije. Papež je pozval vse v Rimu in v okolici živeče kardinale, s katerimi je imel daljše posvetovanje. Gotovo je toliko, da bo moralo priti do novih obravnav med Vatikanom in Kvirinalom. Kot se sodi so trenutno simpatije sveta na strani papeža in proti Mussoli-niju.
-—o-
Na obisk
V četrtek se poda v staro domovino Angela Mirtich, in sicer v Ribnico. Mirticheva stanuje na Kirton Ave. v West Parku, želimo ji prav srečno potovanje in tudi povratek.
Povožen
Na St. Clair Ave. in 72. cesta je bil sinoči zadet od nekega truka Tony Mechan, 1254 E. 169th St. in sicer v takozvani "safety zone." Policija je voznika zaprla.
glasovalo 2,106 volivcev, torej je bil čarter in manager sistem z ogromno večino poražen. Volitve so bile ponekod zelo burne, vendar do neredov ni nikjer prišlo. Mnogo so pripomogli Slovenci, da je ostal sedanji sistem, dočim so se za manager sistem vlade v Euclidu poganjali le ta-kezvani "odličnjaki," katerih pa mnogo lansko leto ni bilo registriranih in torej niso mogli voliti. Tudi v Garfield Heights je bil poražen manager sistem vlade s 655 napram 532 glasovom, toda v Maple Heights je pa manager sistem zmagal s 303 napram 100 glasovom.
je priskočila država Illinois na
pomoč, da je plačala zaslužke, 'cenzuriranje časopisov, ki mora-toda sedaj tudi države ne more j jo imeti v pisanju popolno svo-več plačati. Električna družba J bodo.
v Chicagi je plačala mestni via-!	--—
di davke naprej v svoti $2,000,- j
000, in s tem denarjem bo mno-! Jo raje vidi nlrtvo kot pa go mestnih uradnikov lahko pla-	ob strani moža
Jefferson, Ohio, 2. junija. Na Sčanih- Davkoplačevalci v Chica-; tukajšni sodni ji se vrši že druga i so Prepričani, da so davki kri- j Houston Z. junija, lu je bil obravnava radi umora napram 'vično razpisani, zato pa nečejo aretiran 27 letni Don Covin k! 23 letni Juliji Maude Lowther, I	svojih davkov. Zaostali ;Je bil smrtno zaljubljen v 25 let-
Indijanki, ki je obdolžena, da je davki znašajo že ogromno svoto ™ Mrs. Mane Hart Obtožen je pred enim letom umorila Mrs. I $175,000,000. Ako bi hotela via- umora prve vrste. Izjavil je, da Claro Smith, ženo moža, v kate- da davke iztirjati? bi morala J e nekaj dni Mrs. Hart bivala rega je bila sama zaljubljena, j prodati 100,000 hiš v Chicagi na'Pn njem, toda ko je sklenila, da Porotniki so izbrani. Med njimi! Javni dražbi.	vrne k mozu je Covin izjavil,
je 7 moških in 5 žensk. Zgodba ,	-°--d» ZJ^n ^ltrem
umora je sledeča: Tilby Smith, Nekaj slovenskih novic iz 1' mczu 111 '"' J° ustu'1 '
mlad voznik V Ashtabuli, se je;	Barbertona	Avto Hnvok
zaljubil v Maude Smith, indijan-	TJ.V Avto davek
sko strežnico. Oba sta naredila; Umrla je štiriletna Amelija Včeraj je senatna zbornica v načrt, da ubijeta Smithovo ženo,! Skraba. Za njo žalujejo trije Columbusu sprejela nov avtomo-kar sta tudi storila. Kmalu po- bratje in ena sestra in več so- bliski davek, m sicer po hudem tem sta bila oba prijeta, in Til- j rodnikev. Dasiravno še tako
"Pota ljubezni"
Mnogo priprostih delavcev in delavk, pa tudi naših dobrih trgovcev in profesionistov je doslej že kupilo najlepše pesniško delo Ivan Zormana, njegove najnovejše poezije: "Pota ljubezni." Brez razlike je časopisje v domovini kot v Ameriki sijajno pisalo o tej krasni zbirki pesmic ameriškega Slovenca. V našem uradu imamo še kakih 30 izvodov te knjige na razpolago. Zadostite svoji narodni dolžnosti in nabavite si to knjigo. Privabila vam Co spomine iz domovine, potolažila mogoče užaljeno srce in vas napolnila s spoštovanjem do svoje materinščine.
V domovino
Na obisk v domovino se v četrtek popoldne poda Mrs. Rose Tekavčič s hčerko Rosie in sicer obiščejo Čatež in Dvor pri žužemberku. Srečno pot!
by Smith je bil obsojen na elek- i mlada, pa je bila sirotica brez trični stol, kamor bo moral iti staršev. Mati ji je umrla, ko je 17. avgusta. Glede Miss Lowther ; bila Amelia komaj par mesecev se pavporotniki niso mogli prvič stara. Oče se pa nahaja v Lima zediniti, zato se pa sedaj vrši j State Hospital. Mala Amelia se nova obravnava. Indijanka sedi je nahajala v oskrbi Mr. in Mrs. že eno leto v ječi in tekom leta I Frank Virant. Vsem prizadetim zgubila na zdravju, j iskreno sožalje! — Zelo se je opekla Miss Angela Razel, ki obiskuje višjo -šolo v Wadsworth, Ohio. Ob priliki banketa za gra-duante je bila prideljena za pomočnico v kuhinji, ko se je raz-počil parni kotel. Angela je dobila večje opekline po rokah in po obrazu, vendar se ji že obra-
je mnogo Nervozno je kašljala včeraj na sodniji, ko so zbirali porotnike. Od slednjih ne pričakuje druze-ga kot to, da jo spoznajo krivim umora, potem pa obsodijo v dosmrtno ječo. Električnega stola je silno boji.
-o--
Smrt mladenke	na bolje. Nahaja se pod oskr-
Kot smO že včeraj poročali je bo šolskega zdravnika, želimo ji, umrla v pondeljek ob polnoči da bi čimprej okrevala Ana Ajdišek, stara šele 22 let, ki je dolgo prej bolehala. Pred štirimi meseci ji je umrl njen oče. Ranjka je bila članica društva sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., društva Bled št. 20 S; D. Z. in Dekliškega društva. Zapušča
Beg iz ječe?
Zadnjič so v novih okrajnih zaporih v Clevelandu odkrili, da so ključavnice glavnih vrat tako primitvne, da se jih lahko z noževo klino odpre. Sedaj so pa dobili mnogo prežaganih železnih palic v vratah celice, in več jetnikov je nameravalo pobegniti. Videti je, kot da nalašč gradijo zapore tako, da jetniki laglje pobegnejo. Dva nevarna ponareje-grebnega zavoda Louis Ferfolia. j valca denarja sta hotela včeraj Preostalim sorodnikom izreka- j pobegniti, da ni deputy šerif ča-mo naše iskreno sožalje, ranjki j pek še ob . pravem času odkril pa naj sveti večna luč!	prežagane železne drogove.
mater in štiri sestre, Frances, ki je redovnica v Harzey, 111., Angelo, Antonijo in Amalijo. Pogreb mladenke se vrši v petek dopoldne iz hiše žalosti na 3615 E. 80th St., pod vodstvom po-
boju. Dosedajna pristojbina za licenco avtomobilov je bila $4, $6 in $10, nova cena pa bo $7.00, $10.00, $15.03, $20.00 in $25.00. Doslej je dobivala država $9,-000,000 davka od avtomobilov, zanaprej pa bo dobivala $23,-000,000, toda ?a .tpliko se bo pa znižal davek na hiše. ,
Spremenitev prostorov
Članice podružnice št. 41 S. ž. Z. so sklenile, da imajo zanaprej seje vsak 1. četrtek v mesecu v Turkovi dvorani na 1601.1 Waterloo Rd. Pridite vse^ na sejo ta četrtek, 4. junija.
Po seji ples
članice podružnice št. 10 S. ž. Z. naznanjajo, da imajo v četrtek 4. junija važno sejo, po seji pa ples in malo prigrizka zastonj. Pridite gotovo.
Razprodaja
V John Gornik trgovini se začne jutri, 4. junija, ogromna razprodaja, o kateri podrobneje poročamo jutri.
Zangerle zbolel
Okrajni avditor Zangerle, ki se nahaja v uradu že od leta 1912, je nevarno zbolel. Zangerle je 65 let star.
Vreme
"Jutri ZVEČER ob 8. uri, 1. junija, se bo brala sv. maša za
pokojnim----"Enakopravnost."
Hcnnie suit qui mal e pense!
H
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOMS)
SLOVENIAN DAILY NVWSPAPBIt
Published dally except Sunday* and Holiday«
NAROČNINA:
fta Ameriko In Kanado na leto ....15.60 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 03.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta M.60 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto 05.60; pol leta 01.00 Za Evropo celo leto 07.00, pol leta 03.60. Posamezna Številka 3 cente.
▼aa plama, dopise in denarne pofiiljatve naslovite: Amerlika Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0030.
J AMIS DEBEVEO and LOUIS J. PIKO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1070.
83
No. 130. Wed., June 3rd, 1931.
Prošnje za podpore
Na glavni, urad Slovenske Dobrodelne Zveze prihaja zadnje mesece vedno večja kopica prošenj za podporo, za plačanje asesmenta, tako od strani posameznikov kot od strani društev. Te prošnje so posledica izvanrednih časov, v katerih se nahajamo, in kakoršnjih še nihče ne pomni, najmanj pa Slovenska Dobrodelna Zveza.
Društva Zveze so doslej že založila tisočake za ases-mente svojih članov. Pomagajo takim, ki so že dalj časa člani in na katere se zanesejo, da bodo posojeno vrnili. Kajti končno društvo tudi ne more neprestano zakladati svojih članov, ker društvo dobiva denar le od svojih članov, in če ti ne morejo plačevati, prispevati doklade in hoditi na veselice, se mora tudi društvena blagajna posušiti.
Slovenska Dobrodelna Zveza nima danes nobenega sklada, iz katerega bi prispevala za asesmente svojih članov in članic, ki so v resnični potrebi, kar je žalostno dejstvo pri vsem ogromnem premoženju, ki se nahaja v blagajni Zveze.
Tri leta nazaj, ko se ja-vršila zadnja konvencija Zveze nobenemu delegatu na misel ni prišlo, niti glavnemu odboru, da se znajo časi tako spremeniti. Zato pa zadnja konvencija tudi ničesar tozadevno odredila ni. Glavni odbor pa tudi v nobenem slučaju ne more naložiti izvanrednega asesmenta brez konvencije, niti ne more'prenašati premoženje iz enega sklada v drugega.
Tozadevno so državne postave v državi Ohio jako stroge. Nobenega dolarja se ne sme plačati iz smrtninskega sklada, razven za smrtnino. Nobenega dolarja ne morete plačati iz bolniškega sklada razven za namene kot govorijo pravila., In poleg tega so izplačila iz bolniškega sklada zadnje čase tako obilna, da prekašajo asesmente, ki so mesečno vplačani.
Edina možnost je plačati enako podporo iz upravnega sklada, do katerega država nima popolne kontrole kot nad drugimi skladi. Toda upravni sklad ni močan dovolj, da bi prenesel to ponovno breme, zlasti ne letos, ko se vrši konvencija, ki bo veljala od $7,000.00 do $8,000.00. ln v upravnem skladu je nekako $9,000.00.
Konvencija pa ima polno moč, da naredi enega zimed sledečih korakov: 1. Lahko odredi, da se vzame recimo iz bolniškega sklada'gotova svota in se vporabi za podporo člana pri plačevanju asesmentov. To bi bila začasna pomoč, toda nikako ozdravljenje razmer, v katerih se nahajamo.
2. Konvencija lahko upelje izvanreden sklad, v katerega bi se lahko plačevala gotova svota vsak mesec. Sklenilo bi se, da se iz tega sklada plačujejo asesmenti onim, ki so tega vredni in potrebni. Ali pa se sklene, da se vplačila v bolniški sklad toliko povečajo in se iz bolniškega sklada potem plačujejo tozadevni izdatki. Vse to pa sme narediti le konvencija.
Konvencija tudi lahko odredi, da gredo tozadevni sklepi nemudoma v veljavo, ne da bi čakali šele prihodnjega leta. Seveda morajo biti taki sklepi sprejeti s tričetrtinsko večino navzočih uradnikov in delegatov. Potreba je v res niči danes najhujša, in v prihodnjem letu se tozadevno lahko že kaj spremeni na bolje.
To so važne zadeve, o katerih je dobro, da sedaj premišljujemo, da ne vzamejo na konvenciji preveč časa in tako povzročijo še večje izdatke. Konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze je lahko končana v treh dneh.
DOPISI
Cleveland, O.—-Sedaj smo v mi nje podpirali. Za one, kateri sezoni piknikov, izletov itd. Ta- se udeleže, je pripravljeno vse
ko priredi samostojno podporno društvo "Doslužencev" svoj piknik v nedeljo 7. junija na prijaznih Pintarjevih farmah. Cenjeno občinstvo iz Cleveland« in okolice se prav vljudno vabi, da nas obišče ta dan. Posebno se pa apelira na- člane in članice drugih podpornih društev, da nas pridejo pogledat v obilnem številu. Društvo "Doslužencev" se je vedno odzvalo, kadar je bilo poklicano in se ni oziralo ne na eno ne na drugo strafiko. Pomniti je pa treba, da tisti, ki bodo podpirali nas, bomo tudi
tako, da se lahko zabavate prav po domače.
Sedaj se nudi rojakom prilika, v starosti od 16. do 45. leta, da pristopijo v naše društvo, ker je sedaj vstopnina prosta. Društvo "Doslužencev" je na dobri finančni podlagi in plačuje tedensko $8.00 bolniške podpore, $75 posmrtni ne in priredi časten pogreb za vsakim umrlim sobra-tom. Za" nadaljna pojasnila se lahko obrnete do vsakega člana ali pa do mene.
John J. Kikol, tajnik.
RAZMOTRIVANJE O PRAVILIH S. D. Z.
Prihodnji konvenciji bi pri- vencija se lahko izreče za taj-
poročal sledeče dodatke in popravke v Zvezinih pravilih:
Na strani 10, točka 17 bi priporočal popravek v celoti in sicer:
Glasovanje pri predlogih se vrši z dviganjem roke; pri enakem številu oddanih glasov, odloča konvenčni predsednik. Koli-
no glasovanje z listki ali poimensko glasovanje. Pri enakem številu glasov se ponovno glasuje, dokler se ne dobi vsaj en glas večine.
Po sedanjih pravilih ima konvenčni predsednik pravico tajno ali poimensko glasovati in še odločevati, kar pa ni pravil-
no in po mojem mnenju nepo-stavno. Vsak delegat, delega-tinja in uradnik je upravičen samo enkrat glasovati, nikakor pa ne dvakrat. Ker je pa konvencija najvišja instanci in kot taka lahko dovoljuje konven-čnemu predsedniku, da odločuje in to pri večkratnem glasovanju, kadar se v resnici ne more dobiti večine. Nikakor pa to ne bi smelo biti v Zvezinih pravilih, vsaj po mojem mnenju fle.
Priporočal bi spremembo na strani 37, točka 4, ki naj bi se glasila v celoti takole:
Vsako podrejeno društvo S. D. Zveze mora imeti eno redno sejo vsak mesec. Društvena redna seja je merodajna ali sklepčna, ako je navzočih osem članov (članic), vštevši društveni poslovni odbor.
Po sedanjih pravilih določa sklepčnost društvene seje letno občno zborovanje vsakega dru--štva. Po mojem mnenju bi bilo priporočljivo, da imamo direktno sklepčnost društvene seje v Zvezinih pravilih. Mnogo društev nima svojih društvenih pravil in kot taka nimajo sklepčnost odobrenih na svojih glavnih sejah. Navadno se zgodi, kadar imajo društveni predsedniki ali iu-adniki sitnosti radi kakega glasovanja, potem šele zahtevajo od članstva kako primerno sklepčnost. K tej točki bi imel še mnogo priporočati in debatirati, pa pustim članstvu S. D. Z., v nadaljno razmotri-vanje.
Priporočal bi spremembo na strani 32, točka 9 in sicer prvi stavek do pike naj se črta od tukaj in naj pripada k členu 15, "Pravice in dolžnosti krajevnih društev" in sicer kot nova točka 12. Nova popravljena točka naj bi se glasila takole:
Vsako društvo lahko računa s prošnjo za sprejem 25 centov vpisnine, izvzemši onih, ki prestopijo iz mladinskega oddelka.
Sedanja točka narekuje, da more društvo računati novo pri-stoplemu članu 25 centov vstopnine. Cemu? Ta denar ne pripada Zvezi, ampak društvu. Ce bi ta denar pripadal Zvezi, potem bi bil jaz drugega mnenja. Mislim, da vsako društvo plača svoje uradnike, vsaj nekoliko, in tako ima že vsako društvo odločeno, koliko kteri član prispeva za kritje društvenih stroškov, torej brez vpisnine.
Oglejmo si to točko bolj podrobno. Nikjer ni jasnosti, komu pripada vpisnina: ali Zvezi ali društvu, ali mogoče tistemu, ki je izpolnil prosilcu listino za novega člana. Torej je točka dovolj pomanjkljiva in nejasna. Poglejmo nekoliko novo točko. Že izpočetka je jasno, da društvo lahko sklene in lahko opusti, ako tako hoče. Ce društvo sklene ali se izreče za vpisnino, potem je to društvo sklenilo in tudi društvu pripade.
Pojdimo k točki 9. Priporočal bi, da ostane kakor je, izvzemši število let naj bi se glasilo 35, ne pa 30. Do sedaj je Zveza računala pristopnino $1.-50 vsakemu novo pristoplemu članu, ki je star nad 30 let. Vzemimo, da želi pristopiti kandidat, ki je star 31 let in se želi zavarovati za S1000 posmrt-nine in $1.00 dnevne bolniške podpore. Za to znaša asesment mesečno ,$2.31, pristopnina $1.-50, vpisnina 25 centov, društveni prispevki 15 centov, skupaj $4.21. Tukaj lahko vidimo, koliko mora kandidat, ki je star nad 30 let, plačati, predno postane član. Vzemimo očeta v slabih časih, kakor jih imamo sedaj. Bil je naš član in je moral pustiti društvo radi brezposelnosti. Mogoče ni imel toliko zaslužka, da bi svojo družino preživel, poleg tega je imel pa ■morda še dolg. Ali mu je mogoče pristopiti nazaj pod gori omenjeno vsoto? Prav gotovo ne.
Točka kot taka je bila priporočljiva pred desetimi leti, nikakor pa ne sedaj, ko ni toliko
izgleda za nove kandidate, ko naš narod ne prihaja trumoma iz stare domovine. Drugo vprašanje pa je, če je v resnici človek med 30. in 35. letom taka starina, da mu ne bi dali nekoliko olajšave pri pristopu.
Ko se ravno potegujem za staro članstvo, ne smem pozabiti tudi naše mladine. Kaj damo pravzaprav naši mladini, kakšno privlačnost ima pri nas? Ali imajo športni sklad, ali mogoče odmerjen prostor v glasilu, kakor pri drugih slovenskih jed-notah in zvezah?
Moje mnenje je, da bi morala imeti prihodnja konvencija več pozornosti glede mladine. Jaz bi priporočal, da se asesment za sklad# onemoglih zniža za 5 do 6 centov. Ce se zniža za 5 centov, priporočam 1 cent za športni sklad in 4 cente za glasilo dvakrat na mesec. Toda ne lastno glasilo, ampak kakor ga imamo do sedaj. Vsak član bi dobil dvakrat na mesec gla-
ne ve o svoji suspendaciji, ne ve o poslovanju Zveze in od takega ne moremo pričakovati nobene agitacije.
Oglejmo si druge organizacije. Vse so začele po malo, kakor bi bilo tudi za nas koristno, ako bi začeli po malem; prvič dvakrat na mesec, potem po štirikrat in šele potem bi lahko gledali po svojem lastnem glasilu. Naša mladina nima kam dopisovati, kakor pri drugih jednotah, kjer imajo na razpolago po dve strani in pri nekaterih še več. Zadnji čas je, da tudi za nje nekoliko gledamo.
Priporočal bi, da se upelje $1000 posmrtnine v mladinskem oddelku, toda ne prisiljeno. Za to posmrtnim/ bi lahko pristopil vsak nov in tudi že član mladinskega oddelka, toda stara otroška lestvica ostane. $1000 posmrtnine bi priporočal po vzorcu KSKJ.
Cenjeno članstvo društva
silo, izvzemši kjer je v druži- Ameriški Slovenci št. 21 SDZ!
ni ve članov. Eno glasilo bi zadostovalo za 4 člane, za več pa dve.
Moje mnenje je, da je prišel čas, da dobi vsak član glasilo na svoj dom. Danes povprečen član
Sklep društvene glavne seje je, da se volijo delegat je meseca junija. Zatorej ste prošeni, da se udeležite prihodnje seje 7. junija ob 9:30 dopoldne točno.
John Kozjan, tajnik.
-0-
FRANK BUCK:
NEČLOVEŠKO MUČENJE BENGALSKEGA
TIGRA
Nečloveške zabave indijskih mogotcev—Tigru so izpulili kremplje in zašili skup ustne, nato pa naščuvali nanj divje in krvoločne pse. — Igra se je izpremenila v tragedijo.	'
Še nikdar nisem videl primera človeške grozovitosti, kakršen je bil ta, ki ga bom na tem mestu opisal. Bilo je v neki državici Indije, kjer je vladal bogat maharadža a 1 i indijski potentat-. Ker je imel vsega, česar si srce poželi, se je neprestano dolgočasil. V iskanju dogodivščin in raznih razburljivo-1 sti, je prepotoval vso Evropo, zatem pa se vrnil spet v Indijo, da vidi, če mu bo mogla ta nuditi še kake vrste razburi j i-vost.
Jim Wendell, Avstralec, moj osebni prijatelj, je bil nadzornik maharadževih hlevov, v katerih je imel mogočnik plemenite konje-dirkače. Ko je prijatelj Wendell j slišal, da sem jaz v dotičnem kraju, me je povabil, naj si naslednjega <3ne ogledam "predstavo," ki jo bo priredil maharadža.
Moj prijatelj je govoril zelo skrivnostno glede te'predstave. Na vsa moja vprašanja je samo odgovarjal: "Ce želiš videti, kaj bo, pridi jutri popoldne takoj po obedu k hlevom, pa bova šla tja."
Naslednjega dne sem se res znašel na omenjenem k r a j u, spremljan po svojem indijskem služabniku Lal Bahadurju.
Na odprtem prostoru med dvema hlevskima poslopjima sem opazil kletko, v kateri je bil krasen bengalski tiger.
Tri ali štirje hlevarji so si dali opravka pri kletki, ki je bila majhna in one vrste, kakor jih imajo v modernih zooloških vrtih, V katere denejo živali, na keterih izvrše kako operacijo. Ce je treba na primer kaki divji živali izpuliti zob ali kaj sličnega, tedaj jo žapro .v tako kletko, v kateri je pre-graja na kolescih, in to pre-grajo potiskajo čimdalje bolj proti živali, da jo naposled tako stisnejo, da se žival ne more več ganiti, nakar izvrše na njej potrebno operacijo. Taka kletka je bila tudi ta, v kateri je bil zaprt tiger.
Tudi tega tigra so s premikajočo ograjo tako stisnili, da mu je bilo nemogoče premakniti se s telesom ali glavo. Videl sem, da je mogla žival za nekaj palcev premakniti svoje šape, toda udariti ni mogla ž njimi. Ko sem stal tako tam ter opazoval mogočne tigrove šape, je pristopil neki maha-radžev sluga ter pričel šape tig-
cam ograje.
Ko so bile tigrove šape dobro priVezane k ograji, se je pojavil neki drugi Indijec, držeč v roki klešče, kakršnih se poslužujejo kovači za trganje starih podkev od konjskih kopit. Novodošlee je takoj stopil h kletki in brez vsega obotavljanja je pričel s kleščami puliti tigru kremlje z nog. Tiger je od bolečine grozno rjovel in v njegovih očeh je žarela v tem hipu taka divpost in krvoločnost, da sem vedel, da bi žival svojega mučilca raztrgala na kose, če bi mogla do njega.
Jaz sem gledal to mučenje s sovraštvom v srcu do neusmiljenega in nečloveškega maha-radže, na čigar ukaz se je vse to godilo. Žival je v tem prenehala rjoveti in je samo še stokala. Medtem je pristopil h kletki neki drugi Indijec, ki je pričel izvrševati na tigru neke čudne vrste operacijo. V njegovi roki sem namreč opazil veliko iglo, približno tako, kakršno rabijo živinozdravniki pri šivanju ran konjem, in v tej igli je bila močna nit. Mož je pristopil k tigru, ki se ni mogel ganiti, in mu je začel popolnoma hladnokrvno šivati obe ustni skupaj. Tigrova glava je bila tako stisnjena, da si žival ni mogla pomagati, in še preden smo se dobro zavedli, sta bili obe njegovi ustni trdno skupaj sešiti.
Takrat sem st obrnil k svojemu prijatelju tei ga vprašal: "Kaj vendar pomeni vse to? Čemu so tigru populili kremplje ter mu zašili ustne?"
"Zdaj bodo naščuvali pse nanj," mi je odgovoril prijatelj. "To je stara zabava teh sitih ljudskih parazitov. Maharadža se bo zabaval s tem, da bo gledal, koliko časa bo vzelo psom, da bodo gotovi s tigrom. Ah, videl boš, kako bodo psi planili po njem! Na tigra bodo naščuvali šest psov."
"Toda ti vendar ne boš prisostvoval temu početju?" "Moram."
Ker sem čutil, da ne bi mogel preilesti pogleda na to neusmiljeno igro, jej nisem hotel prisostvovati, toda o njenem izidu sta mi povedala prijatelj Wendell in Bahadur, ki sta bila navzoča. Tigra so spravili v neke vrste areno, ograjen prostor, kjer so ga izpustili iz klet-ra privezovati k železnim pali- ke. V dotično areno so spusti-
li tudi šest velikih, divjih psov, ki se odlikujejo po svoji krvoločnosti in katerih se poslužujejo indijski knezi pri lovu na divje merjasce.
Pogled na tigra, čigar usta so bila podobna strašni groteski radi šivov, ki so jih držali skupaj, je bil strašen. Vsa zmedena je hodila žival v krogih naokoli, najbrže vsa začudena, kaj pomeni ta nove vrste muka.
Psi niso takoj planili na svojega sovražnika. Dasi divji in krvoločni, so imeli pred tigrom vendar velik rešpekt, zakaj — tiger, je tiger!
Toda obkroževali so ga vedno bolj in ga stiskali k steni. Ker ni tiger kazal nobenega znaka, da jih misli napasti, se je eden izmed psov opogumil, skočil bliže ter popadel tigra za stegno, nakar je naglo odskočil. Vse, kar je tiger zdaj storil, je bilo to, da je vzdignil eno svojih bolečih prednjih šap. Pes, ki ga je prvi popadel, je ponovil svoj napad, in drugi, ki so dobili zdaj pogum, so sledili njegovemu zgledu. V prihodnjem trenutku so vsi planili na svojega sovražnika, ki je bil •brez moči, ter ga pričeli, divje lajajoč, grizti.
Tiger je od jeze pobesnel. Ce mu ne bi bili populili krempljev tez zašili usten, bi v hipu raztrgal ducat takih sovražnikov, tako pa je bil brez moči. Ko je eden psov skočil nanj, ga je tiger udaril s prednjo šapo, da se je pes na mestu zvrnil na hrbet. Na tigrovem obrazu je bilo čitati strahovito bolečino, ki jo je občutil, ko je zadal udarec s svojo krvavečo šapo. Branil se je v agoniji, kako je bila tudi agonija, da mora zdaj poginiti od ugrizov teh nevrednih sovražnikov.
Pes, ki ga je tiger udaril s šapo, je skočil v naslednjem hipu pokonci ter se z divjo jezo zakadil v tigra, katerega je popadel s svojimi ostrimi zobmi za gobec ter pri tem pretrgal nekaj šivov, ki so držali skupaj tigrove ustnice, pri čemer je prišel izpod ustnic tigrov desni čekan. V naslednjem trenutku je razjarjeni tiger pobil psa na tla ter ga s svojim prostim zobom po dolgem dobesedno razparal.
Ostali psi so v grozi pobegni-'i; njihov padli tovariš jih je naučil previdnosti.
Nato pa je napočil trenutek največjega razburjenja za ma-haradžo in njegovo spremstvo, ki so stali na visoki platformi ter opazovali igro. Tiger je namreč zbral skupaj vso svojo moč, se zakadil kvišku ter preskočil visoko ograjo, katere se je na vrhu še s trebuhom do-teknii, nato pa takorekoč padel na drugi strani na tla. V tistem trenutku ga je zadela v stegno svinčenka nekega maha-radževega služabnika, toda mesto da bi ga ta svinčenka ustavila, ga je le še bolj podžgala v njegovem divjem diru. Tiger ni vedel, kam naj pobegne; hotel je na vsak način preč, samo da bi bila čimvečja razdalja med njim in njegovimi-mučilci. Maharadževi služabniki so od1-hiteli za njim ter pričeli streljati nanj, toda ga niso zadeli.
Baš pred tigrom je bila odprta pot, ki je vodila v maharad-žeV park. Po tej poti je stekel tiger v brzih, velikih skokih.
Nekoliko dalje v parku je bilo videti troje žensk, ki so imele pri sebi štiri leta starega otroka. Bile šo vzgojiteljice in otrok je bil maharadžev sinček, njihov bodoči vladar.
Otrok je bil ravno,na tigrovi poti, in ko je pridrvel tiger do njega, ga je razi j učena žival s svojo krvavo šapo pobila na tla, nato pa ga s svojim edinim zobom, ki mu je gledal iz zašitih usten, razparala. Otrok je na mestu izdihnil. V tem hipu pa so počili nadaljni streli, ki.so mučenega tigra zadeli do smrti, da se je tudi sam zgrudil poleg mrtvega otroka na zemljo.
Ko so pred nekaj dnevi ameriški vojaški zrakoplovi brneli preko države New York, se je teh zračnih pošasti neka krava tako prestrašila, da jo je udr-la po pašniku in so jo šele po par dnevih našli v nekem grmovju, molečo vse štiri od sebe. Ker je mavra tako hitro poginila, so jo raztelesili, da najdejo vzrok njene nenadne ločitve s tega sveta in so videli, da je kravi počilo srce. To je jasen dokaz, da srce hq poči samo od nesrečne ljubezni, ampak tudi od strahu, če bi ta krava ne bila krava in bi nosila hlače, bi ji merda srce iz strahu padlo v hlače, tako pa ubogemu kravjemu srcu ni kazalo drugega, da je poč'lo.
A
Dva Italijana sta dobila v New Yorku delo za omivanje oken v enem tamošnjem nebotičniku. Dobila sta potrebne cunje, gobe in posode in sta šla na delo. Namenita se, da začneta z umivanjem oken y 49. nadstropju.
"Ti boš umival zunaj, jaz pa znotraj," reče eden, predno se lotita dela.
"Kaj misliš, da sem aeroplan, ali morda golob in da imam peruti?" se brani oni ponujanega dela.
To je bila jako važna pripomba, na katero nista prej mislila in treba je bilo najti izhod, da bo za oba prav. Pa jo je prvi zopet pogruntal in reče:
"Veš kaj? Vzela bova dolgo desko in jo položila na okno, da bo en konec gledal ven, eden pa v sobo. Na onem koncu zunaj boš stal ti, znotraj pa jaz. Na ta način bo ravnotežje in bova oba tako na varnem, kot bi stala na trdih tleh."
To je bila jako pametna ideja in oba sta se strinjala ž njo. Položita torej desko na okno in eden zleze na konec deske, ki je gledal na cesto, drugi pa na ta konec v (pobi, prav kakor kadar otroci napravijo ujčkanco.
Pa se zgodi, da pridrve spodaj po ulici ognjegasci z velikim hrupom in trobentanjem in eni umivač oken, ki je stal na deski zunaj, je bil tako radoveden, da se je sklonil in pogledal, kaj za en vrag dela spodaj na ulici tak ropot. Pri tem je pa, napravil z nogo nerodno kretnjo in vrgel z deske vse cunje, ki jih je potreboval za umivanje.
"Giacomo," zakliče onemu v sobi, "vse cunje so mi padle na tla."
"Nič zato," odvrne drugi. "Bom pa skočil doli in ti jih prinesel nazaj." To rekši, skoči z deske in hiti doli po stopnicah. S tem, da je skočil z deske, je izgubila deska težo na enem koncu in oni, ki je stal na drugem koncu, telebne iz 49. nadstropja na ulico. Ko prileti oni, ki je šel cunje pobirat, na cesto po stopnicah, pa vidi |tam že svojega prijatelja, ki je prišel doli po bližnici, pa mu ves razjarjen reče:
"Kam se ti je pa tako vražje mudilo? Saj sem ti rekel, da ti bom jaz cunje prinesel nazaj."
A
Mož je šel k spovedi in je tam povedal, da je ukradel sosedu nekaj sena.
"Koliko si ga pa vzel?" vpraša spovednik.
"Dva koša! Enega sem vzel včeraj, po enega bom šel pa danes zvečer. Pa kar sedajle povem, da ne bo treba £e enkrat zato k spovedi hoditi," skesano pove grešnik.
"Zadnjič sem te pa videla, ko si objemala nekega poliemana. Kaj te ni sram?"
"Kaj me bo sram! Kaj ne veš, da je protipostavno upirati se policiji?"
prve obletnice smrti mojega neporabljenega in
iskreno ljubljenega soproga
ki je zatlsnll svoje oči dne 31. maja, 1030
Leto dni je že minilo,	Svet veselje me ne mika,
srčno ljubljeni soprog,	kar odšel si Ti od nay;
kar odšel od tu za vedno,	ta izguba je velika,
ko odvzel Te mi je Bog.	rane ne zaceli čas.
S cvetjem grob Tvoj okrasila bom v trajen Ti spomin, rože s solzami zalila mojih srčnih bolečin.
Žalujoča soproga
Louise TrMen.
Cleveland, O., 2. juilija, 1921.
Ah, čemu ti junij mesce drag odvzel si mi zaklad dneve srečne izprenienl'. v žalovanje si in JaclV
Glasilo 5. D. Z.

Slovenska Dobrodelna Zveza
The Slovenian Mutual Benefit Ass'n.
UST. 18. NOV. 1910.
v DRŽAVI OHIO
INK. 13. MARCA 1914
V DRŽAVI OHIO
Sedež v Cleveland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886.
Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave.
I.	Podpred. FRANK ČERNE, 60;S3 St. Clair Ave.
II.	Podpred. JULIJA BREZOVAR, 117» E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 02nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave.
NADZORNI ODBOR:
1)	JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave.
2)	LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave.
3)	IGNAC SMUK, 6120 Glass Ave.
POROTNI ODBOR:
1)	LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
2)	LOUIS JERK1Č, 071 E. 76th St.
3)	ALBINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave.
FINANČNI ODBOR:
1)	FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave.
2)	LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd.
3)	JOSEPH LEICAN, 3556 E. 80th St.
GLAVNI ZDRAVNIK:
♦DR. F. J. KERN, 6223 St. Clair Ave.
GLASILO ZVEZE:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave.
Vse denarne zadeve in stvari, ki sc tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbine zadeve, ki jih je reSil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
"Kaj bo, Mohorjeva? Kaj bo tako pozno? Seveda dela imaš, i dela. Ljudje pravijo, da si pridna! Zmerom si bila pridna. Bogu dopade pridno delo! Denarja bi rada! Ti bi denarja rada? Zdaj boš rabila za delavce. Sama ne moreš, in s hlapcem tudi ne? Kaj pa Mati-jec? Ali Matijec kaj pomaga?" se je gnal starček s svojimi mislimi. "Da, seveda pomaga; on je prav priden fant! Pravim, fant? Resen mož, resen mož! Koliko bi rada? Tisoč kron, en tisoč kron, zaenkrat, saj lahko j prideš še, če rabiš, ali pa Ma-tijca pošlji!"
In je iskal ključe od posojil-nične blagajne po mizi med pa pir j i in časopisi.
"Oh, te ženske! Neža!" je odprl vrata. "Kje so ključi od blagajne? Ali si ti vzela kljuke od blagajne?"
"Ali jih nimate v žepu, I stric?" je vprašala nečakinja.
"Oh, vidiš, kakšen sem, Fran-jca; v žepu jih imam. Kaj sva rekla, tisoč, kajne, tisoč sva rekla?" je vlekel glavno knjigo iz blagajne. "Kar tu le — v knji-t j žici podpiši ! Da si sprejela ti-|soč kron! Saj sem jih že dal? Tu sem ti jih dal! Da ne? O, kako vse pozabim, kako vse po-
, . » , c , . t, . , . „ .	, , , . , ,zabim. Da ti nisem dal. Ti si
spadajoča k Slovenski Dobrodelni Zvezi, volitev delegtov in de- j dila prejem tisQČ kron> kj
legatinj in sicer meseca junija ali julija. Ker je letos konvenc- nigi prejela in ki jih ge ni
no leto in se bo vršila sedma redna konvencija naše Zveze, je sem dai_ q, ti moj Bog, kakšen
dolžnost članstva, da izvolijo po pravilih določeno število zastop-jgemi>!
In se je smehljal.
VIŠARSKA POLENA
Spisal
NARTE VELIKONJA

Naznanilo in vabilo
Uradno se naznanja vsem članom društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9, SDZ, da bomo imeli na prihodnji seji dne 7. junija volitev delegatov. Zato je dolžnost vsakega člana, da pride na sejo in voli za delegate člane, kateri imajo zmožnost in se zanimajo za društvo in Zvezo.
Naznanja se tudi, da se naše društvo v nedeljo, dne 7. junija ob 10. uri dopoldne korporativno udeleži z zastavo slavnosti srebrnega jubileja č. g. Rev. B. J. Ponikvarja, to je sv. maše ob pol enajsti uri. Zbirali se bomo pred S. N. Domom na St. Clair Ave.
Pridite v velikem številu, da čim lepše proslavimo ta veliki dan v naši fari.
Sobratski pozdrav — John Levstek, predsednik, Joseph Po-nikvar, tajnik. (June 3. 5.)
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA S. D. Z.
Po predpisanih določbah Zvezinih pravil, imajo društva,
Iz urada društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ
Cenjenim članicam se tem potom naznanja, da se redna mesečna seja vrši v četrtek, 11. junija v navadnih prostorih Slovenskega Narodnega Doma. Seja bo zelo važna, ker se bo volilo zastopnico, oziroma delegatinjo za konvencijo, katera se vrši v septembru. Obenem se ji bo moralo dati tudi navodila, da bo lahko zastopala društvo v zadovoljstvo večine. Da se prepreči morebitna prerekanja glede volitev ali pa navodil, je navzočnost sleherne članice, absolutno potrebna.
Torej, še enkrat se prosi vse članice, da se gotovo udeležijo važne seje v četrtek, 11. junija.
Odbor. (June 3. 10)
ženska
išče delo za gospodinjstvo. Vprašajte na 6600 Bliss Ave. (131)
1 Stanovanje
se da v najem, tri sobe. Vprašajte na 5818 Prosse Ave.
(131)
rXXXXXXXXTTXTXXXXXXXXXXXXX?
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineer« Bide. Tel. MAIn 1195
U R E i 9 do 5 Pnndeljek, torek, četrtek od 6:30 do 8, in v eoboto od 2 — 4, 6:30 — 8 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M TTXSXXXXXTXTTTXXXTXXXXXXXJ

nikov ali zastopnic.
Apeliram na vse članstvo, da se gotovo udeleži iste seje, na kateri se bodo volili delegatje. Priporočam, da si članstvo izbere za zastopnike dobre, zmožne in nepristranske člane ali članice. Nadalje prosim cenjene uradnike in uradnice društev, da dobro prečitajo točke Zvezinih pravih, stran 8 in 9, člen 5, točka 2, 7 8, 9, 10 in 11 ter pazite na to, da se volitve izvršijo po predpisih Zvezinih pravil.
Tem potom še posebno vabim na prihodnjo sejo članstvo naslednjih društev: Društvo Dom št. 25, Bratska sloga št. 32, Državljan št. 33, Slovenska Bistrica št. 42, Sloga št. 43 in Comet št. 54. Sej omenjenih društev se udeležim tudi jaz in me bo veselilo, ako bo članstvo polnoštevilno zastopano. Pridite ob navadnem času in v navaden prostor, kjer1 društvo obdržuje svoje seje.
Z bratskim pozdravom, vam udani
John Gornik, gl. predsednik. -o--—
Seja gl. odbora S. D. Z. 26. maja 1931
HARRY F.
GUENTHER
16159 ST. CLAIR AVE. corner Holmes Ave.
Slovencem dobro poznana lekarna, kjer dobite vedno najboljša zdravila.
Imamo 30 let izkušnje!
ftwwwwwwvwwvwvvwwwvvw'
"Tako, vpisal sem," se je prepričal. "Vse v redu! Z Bogom, Franca, z Bogom, pa Matijec naj kaj pride!"
Franca je polagoma zavijala knjižico v ruto in iskala besede. Ko je že pospravila v žep in sta stopila proti vratom ter je že klical Nežo, naj posveti, se je umeknila nazaj v sobo.
"Gospod župnik, še besedo!"
"Kaj pa bo, kaj pa bo?" se je zresnil starček in odvzel zeleni ščit s čela. "Pa ne kaj hudega?"
"Gospod župnik, vi ste me krstili?" je počasi, s tresočim se glasom iskala besede.
"Sem," j a potrdil.
"Vi ste me pripravili za birmo!"
"Znala si, škof so te pohva-
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALEC LEDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St.
Pokličite: KEnmore 4381
PRIPOROČAM SE
za popravila pri hišah; stavimo nove strehe, žlebove in furneze. Napeljemo vsakovrstne ventilacije. Popravljamo vsakovrstne stvari, spadajoče v kleparsko obrt. Cene zmerne, delo jam-čerto, preračuni zastonj.
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Rd.
HEnderson 5779
Glavni predsednik John Gornik odpre sejo ob 7:30 PM Odsoten je I. podpredsednik Frank Černe, ki je bolan. Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan. Jim Jančar, član društva št. 6, predloži uradno listino za j lili," je smehljaje odgovoril, to izvanredno podporo. Društvo je prošnjo odobrilo. Sklenjeno, da hipoma se mu je spet da se mu nakaže $25.00 izvanredne podpore s pripombo, da se ves ta znesek uporabi za plačevanje asesmentov S. D. Z.
Peter Simčič, član društva št. 10 prosi za izvanredno podporo. Društvo je prošnjo odobrilo. Sklenjeno, da se mu nakaže $50.00 izvanredne podpore.
mu je spet potemnilo čelo v čudni skrbi. "In ste me oklicali!" "Ali te nisem tudi prvič obhajal?"
"Ste, gospod župnik!" se je
Ana Ajdišek, članica društva št. 20 prosi za izvanredno; tresla od razburjenja. ^
podporo. Društvo je prošnjo odobrilo. Sklenjeno, da se ji na-	"In ste me poročili."
kaže $25.00 izvanredne podpore.	"Prav rad; France je bil do-
Vzame se na znanje zahvala sobrata John Javornika, člana	ber fant."
društva št. 7, ki se zahvaljuje za izvanredno podpore.	"In ste ga pokopali," je iz-
,Sklenjeno, da preskrbi upravni odbor primerne listine za	bruhnila v krčeviti jok. Star-
člane, ki bodo.upravičeni do starostnih podpor. .	ček jo je napeto poslušal. Nič
Umrli:	več se mu ni tresla roka, na-
Joseph Lunder, c. št, 1777, član društva št. 9, umrl 22. ma-	očnike je bil snel z nosa ter jih 1931. Vzrok smrti: notranja bolezen. Zavarovan za $1000. tiščal v roki, resno je kimal in
enakih delih $500
Dediči: Angela Lunder, soproga $500, otroci v Pristopil v Zvezo 16. aprila 1916.
Mary Skerl, c. št. 151, članica društva št. 8, umrla 7. maja 1931. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $1000. Dedič John Skerl, soprog. Pristopia v Zvezo 26. decembra 1913
Pazite na svoje zdravje!
Priporočamo vam naš znameniti in edino pristni
GINGER BEER
Ni bolj zdrave in za želodec priporočljivejše pijače
Človek nikdar dovlj ne pazi na svoje zdravje. Kadar ste žejni, izpite polagoma eno steklenico' naše LIMONADE, MAL1NOVCA ali SODE — in videli boste, kako vas bo osvežila in poživila. Ni boljše pijače od teh. Poskusite!
tiščal
bral napeto vsako njeno besedo z ustnic.
"Sem!" je dejal in uprl pogled v njene oči, ki so se ji bile napolnile s solzami. "Sem,
Math Jalen, c. št. 4110, član društva št. 14, umrl 30. aprila Vse to sem."
1931. Vzrok smrti :oslabelost. Zavarovan za $1000. Dedič---(Dalje prihodnjič)--
Ana Jalen, soproga. Pristopil v Zvezo 11. marca 1923.	MALI OGLASI
Joseph Barbish, c. št. 5949, član društva št. 8, umrl 28.--------——-
aprila 1931. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi. Pristopil v Zve- Društvo Novi I)om St. 7_ ;
zo 1 oktobra 1926.	j ^ziva člane na se->° dne 7„ 3UJ}}'
Vstop na sejo prosita sobrat Kodelja in Louis Opara, taj- Ja, ob 10. uri zjutraj. Pridite nik društva št. 8. Sdbrat Kodelja se pritožuje, da ni dobil iz gotovo na to sejo, ker je rešiti ( glavnega urada čeka za bolniško podporo. Vso stvar pojasni vec važnih zadev m imeli bomo glavni tajnik Kogoj: Omenjenemu sobratu je krajevno društvo volitve za delegate. Doz-, št. 8 ustavilo nadaljno bolniško podporo, ker ga je njegov zdrav- nost vsakega člana da se ude-; nik spoznal zmožnega opravljati lahka dela. Nato je šel sobrat ezi te seje m da si izberete de-Kodeija k vrh. zdravniku, ki ga je spoznal nezmožnega za de- legata.
lo. Na podlagi izjave vrhovnega zdravnika, je krajevno društvo ___
iopet nakazalo bolniško podporo in iz glavnega urada bo sobrat	Soba
dobil tozadevni ček pri prihodnjem nakazan ju bolniških podpor. ^ oddaj prost vhod, tudi garaža. Sobrat Kodelja se s tem zadovolji.
S tem je bil dnevni red izčrpan in glavni predsednik zaključi sejo ob 9:15 P. M.
John Gornik, gl. predsednik. James Debevec, zapisnikar.
Zdravje je največji zaklad na svetu. Kadar ga izgubite, tedaj šele veste, kaj ste izgubili. Priporočamo vam, da pijete vedno počasi, in le najboljše mehke pijače in ostali boste zdravi - - - - -
Povsod in vedno zahtevajte v korist vašega zdravja samo pijače, qi jih izdeluje ------
THE
Double Eagle Bottling Co.
' • IZDELOVALCI FINIH MEHKIH P1JAO
6517 St. Clair Ave.	Tel. HEnderson 4629
JOHN POTOKAR, lastnik.
POSEBNO ZA TA TEDEN
V K0MIN0VI LEKARNI
6430 St. Clair Ave.
vogal Addison Rd. Nasproti Slov. Narodnega Doma
EDINA SLOVENSKA LEKARNA
Naša spccialilcta jc: Izpolnjevanje zdravniških receptov.
$1.25 Bolgarski čaj za. 79<; 75c Bolgarski čaj za 47$ 60c Pompeian face powder
25c Colgates zobni prašek
-......- -..................... 17<>
%funta zavoj krogle proti moljem.. .......-...............
M. Zivoder, tajnik.
URADNA POŠTNA PODRUŽNICA
6416 Carl Ave.
(131)
A. F. Svetek Co.
Stanovanje
pet sob, jako čedno, se da v na-I j etri. 6412 Carl Ave. (133)
• 478 East 152d St
KEnmore 2016 AMBULANCA
POGREBNI. ZAVOD
15222 Saranac ltd.
GLenville 5751 NA RAZPOLAGO VSAK ČAS
NAZNANILO IN ZAHVALA
S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu nad vse ljubljenemu soprogu in očetu
JOSEPH LUNDERU
ki je mirno v Gospodu zaspal, previden za zadnjo popotnico dne 22. maja v najlepši dobi 47 let. Rojen je bil na Velikih Poljanah pri Ribnici.
Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence, ob njegovi krsti: Družina J. Cimperman, družine F. in J. Drobnič, družina J. Jakomin, družina L. Jakomin, družina F. Levstik, družina J. Lušin, družina F. Martič, družine S. in L. Peterlin, S. F. Pirnat, družina F. Skuly, Glas Clevelandskih Delavcev, S. D. Z., Friends at Superior Screw and Bolt Co., and Cleveland College.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali za svete maše: Mr. in Mrs. J. Adamič, Mr. in Mrs. A. Arko, Mr. in Mrs. F. Baraga, Mr. J. Burger, Avon, O., Mr. in Mrs. J. Centa, Mr. in Mrs. J. Cimperman, Mr. in Mrs. J. Dolenc, Mr. in Mrs. F. Drobnič, Mr. in Mrs. J. Drobnič, Mr. in Mrs. L. Furlan, Mr. Luka Hočevar, Jennie Hrovatin, M. Ivanšeh', Mr. in Mrs. G. Juratovec, Mr. in Mrs. R. Kogoj, Mr. in Mrs. J. Kozely, West Park, Mr. in Mrs. L. Lautižar, Mr. in Mrs. A. Leopold, Madison, O., družina F. Levstik, Lakewood, Mr. in Mrs. A. Lunder, Bonna Avenue, Mr. in Mrs. J. Lunder, Myron Avenue, Mr. in Mrs. S. Lunder, East 61st Street, Mr. in Mrs. A. Maček, Mr. in Mrs. J. Marolt;, Mr. Anton Mila-vec, Mr. in Mrs. L. Novak, Mrs. Louisa Oven, družina S. Peterlin, Mr. in Mrs. F. Pirnat, Mr. in Mrs. J. Plut, Mr. F. Prijatel, Mr. in Mrs. L. Prijatel, Mr. F. Rigler, Mr. in Mrs. J. Rutar, družina M. Setnikar. Mr. in Mrs. M. škerbec, družina L. Srpan, Mr. in Mrs. A. Stare, Mr. in Mrs. Emil Trunk, Mr. in Mrs. A. Zajc, Mr. in Mrs. A. Zakrajšek, Mr. in Mrs. J. Zakrajšek.
Dalje se zahvalimo vsem oiiim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Joseph ,Žele and Sons za tako lep sprevod.
Ti pa, dragi soprog in oče^ kako težka bila je ločitev, to samo naša srca vedo, pa ne zbude te utiša ihteča srca, ne zbude te bliski, ne gromi, ne zbude te sumeči valovi, kjer ti le mirno.snivaš in čakaš večnega vstajenja. Na svidenje!
žalujoči ostali: Angela Lunder, soproga,Angela in Dorothy, hčeri; Victor in Joseph, sinova.
Cleveland, O., 2. junija 1931.
#
Da lahko pripravimo vse blago za razprodajo, da ga zaznamujemo in da bomo tako lahko hitreje postregli tisočem odjemalcem.
VRATA SE ODPRO V ČETRTEK ZJUTRAJ OB 8:30 Razprodaja bo trajala samo 15 dni
6217 S* CLAIR^VE

Tukaj je nekaj, česar ne smete prezreti! Take razprodaje še ni bilo v tej okolici!
i
1
|
i
i 1 i i
četrtek 4. junija in se bo nadaljevala samo 15. dni. Ne prezrite tega dneva
Deške obleke z 2 paroma hlač
Izbira v 500 deških oblekah z dvema paroma hlač, mere 3 do 20, v najnovejšem kroju, dva para kratkiii hlač, ali en par kratkih, en.par dolgih, ali dva para dolgih hlač. Cena na junijski razprodaji je od
$3.35 do $16.65
DEŠKE KNICKERS
Jako fine kakovosti, vredne cd $1.50 do $4, na junijski razprodaji
95c - $1.45 - $1.95
SLAMNIKI
Zaloga moških slamnikov, vredni $1.85 in $2.85, Sailor in Optimo
vzorcev, na ju- $1 A A lijski razprodaji -L.v/l/
Kaynee plave Shambray ' in khaki, jako fine za { poletne mesece, ju- A Qc nijska razprodaja..
DEŠKE BLUZE j SPODNJA OBLEKA
Krells, Alvo in Harvard B. V. D., athletic union suits vzorca, na junijski razprodajieiJ 2 za $1.00
SIGNAL SRAJCE
Plave in polkadot, dva posebna ovratnika, vredne $2.00, na ju- $1 1Q nijski razprodaji liit/
UNION SUITS
$1.50 in $2.00 vrednosti, junijska QQC razprodaja ............tJt7
3 za $1.00
DELOVNE SRAJCE
Spaide delovne srajce, navadno $1.00 in $1.25, na junijski 7QC razprodaji ............4 V
OVRATNICE
Vse $1.00 in $1.50 ovratnice v trgovini, na tej junijski raz- fiQc prodaji po..............Ut/ -
3 za $2.00
POTNE SRAJCE
Potne srajce za moške in dečke, pripravne za telovadbo, na ju- "yQc nijski razprodaji.... * v
DEŠKI LUMBER JACKETS
60 deških lumber jackets, vredni do $3.00, na junijski Q7C razprodaji ............«/l
MOŠKE OBLEKE I GOLF JACKETS ! J
30 moških, letnih, modernih oblek, 2 kosa, posebna	$£
cena
"2.65
SRAJCE
Moške bele, z ovratnikom srajce, navadna cena $1.25, na junij-ski razprodaji........Ut/
SRAJCE
Moške bele neckband srajce, vseh mer razven 15, vredne do $3.00, na junijski
razprodaji
DEŠKE PRALNE OBLEKE
50 deških pralnih oblek, vredne do $2.50, na junijski razprodaji
89c in 29°
Moški suede golf jackets v rujavi in sivi barvi, na junijski $( razprodaji ...
HLAČE
bloške lahke barvaste praznične hlače, za zvečer ali šport, volnene, na junijski razprodaji
$2.79 in $1.49
MOŠKE NOGAVICE
Moške lepe rayon nogavice, vredne do 35c, na junijski
razprodaji ............£1.
5 parov za $1.00
SRAJCE
Moške krasne neckband srajce, mere 14, 14Vi in 17, vredne do $5.00, na junijski /1QC razprodaji ............^tU
Moške obleke in površniki
To je nekaj posebno priporočljivega. Mi smo prisiljeni znižati našo zalogo oblek, zato pa damo to nezaslišano nizko ceno.
ZNIŽANE CENE
SOCIETY CLUB KLOBUKI
Velika izbera moških klobukov, vredni $5.00 in $7.00, se bodo prodajali po nezaslišani ceni na junijski	$0 A C
razprodaji po .... 0. X J
Zaloga moške spodnje obleke v 2 kosih
POGOJI RAZPRODAJE: SAMO ZA GOTOV DENAR
Nič naročil po telefonu. Ker smo tako strahovito znižali cene, ne moremo dati na tej razprodaji NIČESAR NA KREDIT
Kar vodimo našo trgovino, nismo še nikdar prodajali po tako nizkih cenah, kot	Naša zaloga je prevelika, zato jo bomo zmanjšali. $35,000 vredna zaloga najboljšega
| smo prisiljeni to storiti sedaj. VSA NAŠA ZALOGA splošno znanega finega blaga	sezonskega blaga se bo prodajalo po TOVARNIŠKI CENI in še celo ZA MANJ kot g
fl za moške in fante se bo morala žrtvovati, ker hočemo znižati našo zalogo za polovico.	blago nas stane. Ta velikanska razprodaj a se bo pričela	g
I
Zaloga moškega ribbed letnega spodnjega perila, iz dveh kosov, na
junijski razprodaji .....
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
L	(NadaUevanle)
Gospod Vitovski, kot izku- kožuh na ramenih liki mogočna
šen vpjak je spoznal, da se godi slabo in je ves drgetal od nestrpnosti končno pa se ni mogel dlje zdržati, izpodbodel je konja, da je žalostno zastokal in skočil k čarneckemu, ki je ves ta čas venomer, ne ve se zakaj, poganjal ljudi k reki.
"Vaša milost!" je zakričal Vitovski, "kri se zastonj preliva; tega mostu ne moremo dobiti
"Saj ga tudi nočem vzeti!" j.e odgovoril čarnecki.
"Torej kaj hoče vaša n^ilost, kaj nhj storimo?"
"K reki s prapor: t K reki ! V vrsto, gospod!"
Tu je začel čarnecki bliskati z očmi, da se je Vitovski umaknil, ne da bi rekel besedico.
krila, konj pod njim je skakal in se vzpenjal, on pa je spustil sabljo na jermenu, strgal kapo i glave in z naježenimi lasmi, s potom na čelu zakričal k svoji diviziji:
"Gospodje! Za reko se je sovražnik zastavil in se nam roga. Morje je preplaval, da pokonča našo domovino, in misli, da mi ne bomo v njeno obrambo preplavali te reke!"
Tu je zagnal čapko na zemljo, zgrabil sabljo in pokazal ž njo na narastlo reko. Navdušenje ga je zgrabilo, vstal je v stremenih in še glasneje zakričal: "Komur Bog, komur vera, komur domovina mila — za menoj !"
In stisnivši konja z ostroga-
dvajset korakov k bregu in se ustavili v dolgi vrsti vzdolž reke. Nihče izmed oficirjev, nihče izmed vojakov ni vedel, čemu delajo to. i
Naenkrat pa se je čarnecki pojavil kakor blisk pred fronto. Ogenj je imel v obrazu, blisk v očeh. Silni veter mu je dvignil
je val naokoli, mož in konj sta se skrila za hip pod vodo, a takoj sta zopet vzplavala.
"Za mojim gospodom!" je zakričal Mihalko; to je bil oni, ki se je bil odlikoval pri Rudniku.
In, planil je v vodo.
"Za menoj!" je zavpil s pre-
sunljivim glasom Volodijovski.
In potopil se je, preden je nehal kričati.
"Jezus, Marija!" je zarjul Zagloba in izpodbodel konja k skoku.
V tem je množica mož in konj planila v reko, da je v mogočnem valu preskočila breg. Za lavdanskim praporom je planil višniovecki, nato prapor gospoda Vitovskega, za njim Stap-kovskega, a za tem vsi drugi. Tako navdušenje je objelo te ljudi, da so se pehali prapori na vse pretege; kriki povelj so še mešali s kriki vojakov, reka je prestopila bregove in se spe-nila v hipu kakor mleko. Reka je začela odnašati polke, a konji, izpodbadani z ostrogami, so plavali kakor nepregledne jate delfinov, hropeč z nozdrv-mi in stokajoč. Napolnili so reko tako, da je množica konjskih in človeških glav napravila most, po katerem bi mogel s suho nogo priti na drugi breg.
Čarnecki je preplaval prvi, a še preden je stekla voda ž njega, je priplaval za njim lavdan-ski polk. Tedaj je mahnil gospod kaštelan z bulavo in zavpil na Volodijovskega:
"V skok! Bij!"
In višnioveckemu praporu, ki ga je vodil šandrovski:
'Po njih!"
In tako je puščal drugega za drugim, dokler ni odpravil vseh. Zadnjemu pa se je postavil sani na čelo, zakričal: "V božjem imenu! Srečno!" in zdirjal za drugimi.
A dva polka konjenice, stoječa v rezervi, sta videla, kaj se godi, toda polkovnikov se je lotila taka osuplost, da je že pognal lavdanski polk konje nanje preden so se utegnili spustiti z mesta, in jih napadel z vso silo. Udaril je in razpršil prvi polk kakor vihar listje, ga potisnil na drugega, zmešal drugega, v tem pa je skočil za njim Šandorovski in začelo se je strašno klanje, ki ni trajalo dolgo; po kratkem času so se zrahljale švedske vrste in neredne trope so se začele umikati h glavni armadi.
Prapori čarneckega so drvili za njimi in s strašnim krikom, sekajoč in bodeč postiljali polje •3 trupli.
Naposled je postalo jasno, čemu je ukazal Čarnecki Vanso-viču, naj napada most, dasi ni imel namena hoditi po njem. Zato se je glavna pozornost vse armade obrnila na to točko in zato ni nihče branil in imel časa braniti, da ne bi preplavali reke. Pri tem so bila skoro vsa topovska žrela, vsa fronta obrnjena od reke proti mostu, a sedaj, ko jo je tritisoč konjenikov napadlo od strani z vso silo, je bilo treba izpremeniti ves red, vzpostaviti vso fronto, da bi se vsaj kolikor toliko zavarovali pred udarcem. In res je nastal strašen obrat in zmešnjava: polki pehote, konjenice so se obračali kar najhitreje proti sovražniku, lomeč se v naglici, ovirajoč drug drugega in delajoč na lastno roko, ker n,iso vsled kri-
ka in hrupa razumeli povelj, še preden je prišlo do nekakega reda, še preden je utegnila pehota sulice z držaji zasaditi v zemljo, da bi jih nastavila sovražniku, je p a d e 1 lavdanski prapor kakor duh smrti v samo sredino; za njim drugi, tretji, četrti, peti, šesti. Sedaj šele se je začel sodnji dan! Dim iz mušket je pokril kakor oblak vso bitko, a v tem oblaku krik, nečloveški glasovi obupa, kriki zmagoslavja, žvenket železa, kakor bi bil v peklenski kovačnici, pokanje mušket; sedaj je zavi-hral praporec in izginil v dimu, sedaj zlata konica polkovne zastave, in zopet nisi videl ničesar le hrup je postajal vedno groz-nejši, kakor bi se pod reko naenkrat razklenila zemlja in kakor! bi voda padala v neskončen prepad.
V tem se je od strani dvignil nov vrišč: Vansovič je prišel čez most in napadel sovražnika od strani. Sedaj pa bitka ni trajala več dolgo.
Iz tega oblaka so se začele umikati in bežati proti gozdu ogromne trope ljudi, brez reda, splašene, brez čelad, brez orožja. Zal njim se je kmalu zadre-vil cel val ljudi v najgroznejši sili. Artiljerija, pehota, konjenica, pomešane med seboj, so bežale proti gozdu na slepo, iz groze in strahu. Nekateri vojaki so kričali do neba, neka teri so bežali molče, zaslanjajoč si glavo z rokami, drugi so pri begu odmetavali obleko, drugi zadrževali bežeče, padali sami,
se med seboj -spoprijemali, a za njimi, po njih glavah in vratovih, pa je drvel val poljskih jezdecev. Vsak hip si videl cele vrste, vzpenjajoče konje in drveče v najgostejšo človeško gručo. Truplo je padalo za truplom. Sekali so brez oddiha, brez usmiljenja, po vsej ravnini, ob bregovih reke, proti gozdu; kamorkoli si pogledal, si videl le bežeče in goneče; drugod so se ustavljali le še poedini oddelki pehote v neredu in obupu. — Bitka je prenehala, Spremenila se je v klanje.
Ves del armade, ki je bežaJ proti gozdu, je bil pobit do zadnjega moža. Vanj so dospeli le maloštevilni švadroni konjenice, za katerimi so pridrveli v go ščavo lahki prapori.
Toda v gozdu so že čakali na te ostanke kmetje, ki so slišali o bitki in se sešli iz vseh oko> liških vasi.
Najbolj grozna gonja pa je vendar trajala na varšavski cesti, po kateri so bežale glavne švedske sile. Mlajši mejni groi Adolf se je dvakrat potrudil za-sloniti umik, vendar je bil obakrat razpršen in je bil naposled sam ujet. Oddelek njegove osebne francoske pehote, obstoječ iz štirih sto mož, je položil orožje, tri tisoč izbranih mož, mušketirjev in konjikov, je zbežalo do Mniševa. Mušketirje so pobili v Mniševu, konjenico so gnali k čerskovu, dokler se ni popolnoma razpršila po gozdih, trstičju in grmovju. Tam so še-
le drugi dan poedince poiskali kmetje.
Preden je solnce zašlo, ni bilo več armade badenskega mej nega grofa Friderika.
Na prvem bojišču so ostal? samo praporščaki z golimi prapori, zakaj vsi ljudje so se zagnali za sovražnikom. In solnce je že skoro zašlo, ko so se pričeli prikazovati prvi oddelki konjenice od strani gozda in Mniševa. Vračali so se s petjem in hrupom, metaje čapke v zrak in streljaje iz samokresov. Skoraj vsi so vodili s seboj trope zvezanih ujetnikov.. Ti so šli ob konjih zrez klobukov, brez čelad, povešenih glav, raztrgani, krvavi, vsak čas spodtikajo-či se ob trupla padlih tovarišev,, Bojišče je predstavljajo strašei; pogled. Na nekaterih mestih; kjer so se najhujše udarili, so ležali kar celi kupi trupel, n^t pol sežnja visoko. Nekateri pešci so še držali z otrplimi roka-j mi sulice« S temi sulicami je bilo pokrito vse bojišče. Ponekod so bile- vsajene v zemlji, a drugod so njihovi ostanki tvorili nekak plot ali ograjo. Večina pa se je kazala očesu grozna in žalostna zmes človešk^j! trupel, pomendranih od kopit, sulic, mušket, bobnov, tromb, pasov, klobukov, kositrskih posod, ki jih je nosila pehota, rok in nog, štrlečih tako brez reda in kupov trupel, da je bilo težko uganiti, čigava so. Posebno na onih mestih, kjer se je branila pehota, so ležale cele grmade trupel.