LETO XIII., ŠTEV. 170 [ Cena 0 SLOVENSKI Direktori Budi Jani d Da — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca» — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica S. telefon B-22 do S5-2« — Uprava: Ljubljana. Čopova ni. se/IIl.. telefon «5.» In *S-2l - Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica I. telefon 38-86. za ljubljanske na. ročnike 24-63 za zunanje 3841 — Poštni predal 2» — Tek. račun NB 601-9032141 — Mesečna naročnina 140 din Bnrmanska delegacija pri maršala Tita Na poti na Urion e s*» se gosti f» ]Burme zelo zanimali za etnični apstna ttrišp finite Zavrnitev neupravičene romunske Romunija že dve leti zadržuje naše ponest ečeno, zahteva pa svoje 7 /n 7 /a Portorož, 18. julija. Ob 9. uri zvečer je na poti na Brione burmanska združena vojaška in gospodarska delegacija prispela v Portorož. Ogled Postojnske jame je bil zaradi pomanjkanja časa preložen na jutri. Po večerji v Palace hotelu je burmanske goste obiskal komandant Jugoslovanske cone STO polkovnik Stamatović ter se z njimi dlje časa pogovarjal. Ker se je šef delegacije, g. Kyaw Nyeina, zlasti zanimal za etnični sestav Jugoslovanske Maršal Tito sprejel predsedniku združene protestantske cerkve Brioni, 18 julija (Tanjug). Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejet danes ob 11. uri na Brionih g. Franklina Clarka Frya, predsednika združene ameriške protestantovske cerkve, ki je član protestantovske organizacije za svetovno pomoč in podpredsednik centralnega komiteja svetovnega sveta cerkva, ter g. dr. Paula Empia, direktorja ameriškega nacionalnega prote-stantovskega sveta. Razumevanje maršala Tita za obravnavana vprašanja, ki zanimajo pro-testantovsko cerkev v Jugoslaviji, je napravilo najgloblji vtis na gg. Frya in Empia, ki sta izjavila, da z občudovanjem spremljata borbo jugoslovanskih narodov za zgraditev svoje države. Obisk belgijskih socialistov Beograd, 18. julija. V nedeljo dopoldne bo prispela v Beograd delegacija belgijske socialistične stranke, ki bo 10 dni gost komisije za mednarodne zadeve pri CK KPJ. Delegacijo vodi predsednik socialistične stranke Belgije Max Buset. Ameriški prosvetni delavci v Beogradu Beograd, 18. julija. Skupina 17 ameriških prosvetnih delavcev pod vodstvom prof. Louisa Wassermana, profesorja filozofije na vseučilišču v San Franciscu, je prispela sinoči z letalom v Beograd iz Dubrovnika. Ameriški prosvetni delavci, ki so doslej obiskali Zagreb, Split in druga mesta, se seznanjajo s političnim, ekonomskim in socialnim življenjem jugoslovanskih narodov. Profesor Wasser-man je ob prihodu v Beograd izjavil dopisniku Tanjuga, da je med svojim dosedanjim bivanjem v Jugoslaviji dobil veliko spoštovanje do jugoslovanskih narodov in da sodi. da bodo Jugoslovani s svojo odločnostjo, s katero grade svojo državo, rešili vse probleme svojega razvoja. Sprejem pri veleposlaniku FLRJ v Zahodni Nemčiji Bonn, 18. julija. Veleposlanik FLRJ v Zahodni Nemčiji Mladen Ivekovič je priredil sprejem za dopisnike nemškega in tujega tiska v Bonnu. Na sprejemu je bilo okoli 80 najbolj znanih novinarjev v Bonnu, ki so se v razgovoru z jugoslovanskim veleposlanikom in jugoslovanskimi novinarji posebno zanimali za gospodarski in politični razvoj v Jugoslaviji, za turistična potovanja v Jugoslavijo in za možnost kulturne izmenjave med Nemčijo in Jugoslavijo. Postavljanje bluming-valjarne lepo napreduje Dne 29. novembra, na Dan republike se bo začelo poskusno obratovanje orjaške bluming-valjarne v Zenici, največjega objekta naše črne metalurgije. Tako so se v tekmovanju za počastitev VI. kongresa KPJ zavezali delavci, inženirji in tehniki, ki montirajo naprave zä novo valjarno. V tem tekmovanju so dosegli že lepe uspehe. Končali so montažo stojala valjčnega ogrodja in v glavnem tudi ostala montažna dela na tem velikanskem stroju, zdaj pa se je začela montaža zamotane električne pogonske naprave v posebni dvorani. S pomočjo te pogonske naprave bo lahko nekaj ljudi upravljalo ves proizvodni proces bluming-valjarne. Hkrati naglo napreduje gradnja težke, srednje in lahke valjarne, ki bodo v neposredni zvezi z bluming-valjamo. cone, je polkovnik Stamatović orisal zgodovino Trsta kot celoto ter opisal sedanji politični položaj. Po zdravici, ki sta jo izmenjala polkovnik Stamatović in vodja delegacije, so se nekaj pred enajsto uro burmanski gostje poslovili. Brioni, 18. julija. Danes ob 9.30. uri je burmanska delegacija prispela na Brione, kjer jo je sprejel maršal Tito. Člani burmanske gospodarske delegacije so se po svojem običaju za slovesno priliko oblekli v burmanske narodne noše. Maršal Tito je burmanske goste sprejel takoj po prihodu na otok. Sprejem pri maršalu je trajal nekaj manj kot eno uro; navzoča sta bila tudi podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj in admiral Srečko Manola. PRIMORSKA Iz Tolmina je patrulja nadaljevala pohod proti Mostu ob Soči, krenila preko Baške grape do Koritnice, v Kneža h pa se je zadržala na mestu, kjer so Nemci 1942. leta obesili 8 partizanov. Potem je nadaljevala pot mimo Grahovega po strmih grebenih in pred Koritnico spremenila smer da je ukanila zasedo. V Baški grapi je obiskala starega partizanskega borca Miho Brezo in Stefana Pocaneka, očeta 5 partizanov, od katerih so 3 padli. Tudi v drugih vaseh so borci obiskali partizanske družine in izročili darila. Tolminska patrulja je v Grahovem predala zastavo novi patrulji, ki je šla proti Ponikvam. Ob 17. je prispela v zaselek Gornje čelo, kjer je obiskala partizanske družine. Po mitingu je predala zastavo naslednji patrulji, ki je v zgodnjih jutra-nih urah odšla na pot proti Pečinam in Tribuši. Patrulja iz Nove vasi je krenila Izpred hiše, kjer je 1941. leta bil prvi sestanek simpatizerjev Osvobodilne fronte, šla proti Falčam čez vasici Sušak in Zaliče. V Kupeževem je naletela na zasedo, se prebila In predala zastavo novi patrulji, ki je v močnem nalivu šla na pohod proti Ilirski Bistrici in Premu. Tu se je pridružila glavnim patruljam, ki so na pohodu iz Kopra preko Postojne v Ljubljano. Patrulji Iz Ostrožnega Brda je v Šmarju izstrelila častno salvo ter šla v napad na Knežak. KOROŠKE PATRULJE Patrulja iz Sv. Florijana, ki jo sestavljajo sami borci 14. divizije, si je izbrala pot proti Paškem Kozjaku. Na Kozjaku se je pridružila patrulji mladina iz Savskega, ki je skupno z njo nadaljevala pot proti Ve- V hidroelektrarni Sapunčica ho začel obratovati že drugi agregat Nova hidroelektrarna Sapunčica pri Bitolju obratuje sedaj dobre tri mesece s prvim agregatom za 2000 konjskih moči in je v tem času dala področju Bitolja in Prilepa 1.13 milijona kilovatnih ur električne energije. Ko bo zgrajen daljnovod, pa bo preskrbovala tudi Resan. V kratkem bo začel obratovati tudi drugi enako velik agregat s turbino iz Litostroja in generatorjem iz tovarne »Rade Končar«. Montaža tega drugega agregata je v glavnem končana. Izdajanje delovnih knjižic na Hrvatskem 'V Zagrebu bodo začeli izdajati nove delovne knjižice že prihodnji teden. Knjižice bo dobil» kakih 20.000 delavcev v podjetjih in ustanovah, v katerih so priprave v glavnem že končane. Natisnjeno je že 100 tisoč delavskih knjižic, ki so Jih poslali ljudskim odobrom. Ker je delo zelo obsežno, ga bodo opravili postopoma. STO Vodja burmanske delegacije g. Kyaw Nyeina je v imenu svoje države predal tovarišu Maršalu darila, med njimi svileno blago, ki so ga posebej za to priliko izdelala burmanska dekleta, dva mala kipa iz slo-, nove kosti in druge lepe izdelke burmanske domače obrti. Po sprejemu so si gostje ogledali Brione. Ob 12.30 je tov. maršal Tito priredil za burmanske goste kosilo, ki je poteklo v nadvse prisrčnem razgovoru Pri kosilu so bili navzoči še podpredsednik in notranji minister vlade FLRJ Aleksander Rankovič, generalni polkovnik Koča Popovič, admiral Srečko Manola, .general Otmar Kreačič, podpredsed. vlade LRS dr. Marijan Brecelj in drugi. Po kosilu je burmanska dele- lenju. Pri obrambi Velenja jim je pomagala stranska patrulja iz St. Janža in St. lija. BELA KRAJINA Ob spomeniku v Gor. Lazah, kjer je 2. novembra 1941. padlo 13 borcev belokranjske brigade, je semiška patrulja ponesla zastavo skozi belokranjske vasi do Toplic in tu predala zastavo novi patrulji, da jo ponese proti Novemu mestu. GABRJE Včeraj zjutraj so se nad Gabrjem, znano partizansko vasico, oglasili prvi streli. Po kratki borbi je patrulja pregnala zasede, odkorakala v vas, kjer Se je zadržala z pogovoru s starimi partizanskimi mamicami. BOHINJ Patrulja Tomaža Godca )e prevzela zastavo v Češnjici in krenila na pot proti Bohinju, kjer je obiskala več partizanskih družin. Iz Bohinja je šla do Slapa Savice, se vrnila v Boh. Bistrico, kjer so jo pozdravili tovariši iz Trsta, ki se nahajajo v Bohinju na oddihu. Sprejem partizanske patrulje na Bledu Bled, 18. julija. Včeraj proti večeru je prišla skozi Bled partizanska patrulja 30 starih borcev, ki je popoldne krenila izpod Jelovice skozi vasi Selo in Ribno ter obiskala med potjo hiše, kjer so dobivali med vojno partizani zavetje. Na Bled sc prispeli okoli 7. zvečer. Tu je bil prirejen slavnostni sprejem, na katerem je bilo nad 1000 ljudi. Sprejem je bil pred Parkhotelom, kjer so stari borci izročili zastavo blejski patrulji. Prevzel jo je Jože Ulčar. Množica je vihar n pozdravlja la patruljo, godba pa je igrala partizanske pesmi. Pred odhodom je tov. Stojan Ribič izpre-govoril nekaj besed o pomenu partizanskih patrulj, nato pa sta obe patrulji odšli skupaj na blejsko pokopališče, kjer sta se poklonili padlim borcem. Blejska patrulja je nadaljevala pot preko Gorij in Zasipa v Žirovnico, kjer se je pridružila glavni patrulji. gacija odpotovala proti Ljubljani. Med potjo si bodo gosti ogledali še Postojnsko jamo. Predstavniki invalidov pri predsedniku Mihu Marinku Ob invalidskem tednu je včeraj predsednik vlade Miha Marinko sprejel predstavnike Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije Luka Zrimška, sekretarja glavnega odbora ZVVI Slovenije, Franca Taurerja, predsednika mestnega odbora in Franca Jurca, sekretarja mestnega odbora ZVVI Ljubljane ter člana tega odbora Jožeta Zupančiča. Predsednik se je z delegacijo razgovarjal nad eno uro o življenju in dejavnosti ter položaju invalidov v Sloveniji. Člani delegacije so predsedniku vlade podarili lep album s slikami o življenju in delu naših invalidov. RUSE Ruška patrulja je v hudi borbi zasedla Sv. Lovrenc na Pohorju. Po častni salvi je predala zastavo patrulji iz Lovrenca, ki nadaljuje pot preko Kopnega vrha na bojišče pohorskega bataljona. Na tem mestu je predala zastavo oplotniška patrulji, ki je Po počastitvi žrtev Pohorskega bataljona krenila proti Velikemu vrhu, Kotu, Keblju, Modricam in Tinjam. V Tinjah je predala zastavo bistriški patrulji, ki je zastavo ponesla proti Slov. Konjicam. POLJČANE V sredo so partizanske patrulje iz Pekla, Poljčan, Studenc, Laporja, Razgorja in Lu-šečke vasi krenile proti glavnemu partizanskemu centru v Celje, 18. jul. Bila je še temna noč, ko so v Petanjah člani Zveze borcev iz Konjic, Loč in Stranic, ki so sestavljali 280-članski konjiški odred, sprejeli bojno zastavo severno - štajerske smeri pohoda. Zaseda, ki je nato pred Zrečami hotela ustaviti tej patrulji pot, se je okoli 2. ure zjutraj predala. Kljub nočnim, oziroma zgodnjim jutranjim uram se je pri sprejemu in kratkem mitingu v Zrečah zbralo okoli 200 domačinov. Borci so nato položili venec na grob 20 talcev ter na grob partizanskega komandanta Borisa Vintarja. Na poti do Frankolovega so patrulje obiskale več partizanskih družin. V Stranicah so imeli borci kratek počitek, kiro ga izkoristili za pogovore z domačini. Na nadaljnji svoji poti se je konjiški odred ustavil pri grobu talcev v Frankolovem. Tu je imel komandant odreda Mirko Zupančič kratek govor, zastopniki Zveze borcev iz Dobrne, Slovenskih Konjic in Zreč pa so položili venec. Vod borcev je izstrelil častno salvo, godba tovarne kovanega orodja iz Zreč, ki je konjiški odred spremljala Beograd, 18. julija. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes obvestilo romunsko poslaništvo v Beogradu, da ne more dovoliti, da bi se romunski odpravnik poslov sestal s Internacije v obmejni coni Bolgarije Skoplje, 18. jul. (Tanjug): Iz obmejne cone proti Jugoslaviji so internirali vse družine, ki se zde bolgarskim organom »sumljive«. Oblasti oborožujejo člane partijskih organizacij v posameznih vaseh. V vasi Kosovo, okraj Custendil, so člani partijske organizacije dobili 40 pušk, 2 strojni puški in puško-mitraljez. Tako oboroženi patruljirajo člani partije ponoči po vasi in stražijo pri posameznih objektih. Stanovskem, odkoder so včeraj šle naprej proti Vitanju in Vinarju, kjer se bodo združile z glavno patruljo, ki prodira od Oplotnice proti Frankolovem in dalje. NOVO MESTO V sredo so Topličani sprejeli partizansko potruljo, ki je iz Toplic šla na pot proti Podturnu, Podhosti, Straži in Novemu mestu. Po zavzetju Straže so šli proti Vavti vasi, odkoder so v naglem pohodu nadaljevali pot v Novo mesto. Tu je siprejela zastavo novomeška patrulja, ki je nadaljevala pot proti Suhi krajini in dalje. JESENICE Partizanske brigade in odredi, ki so v preteklih dneh obiskali vse pomembne zgodovinske kraje iz časa NOB, so šli iz tromeje Peč pri Ratečah mimo spomenika talcev na Belem polju pri Krušici skozi kovinarske Jesenice. TREBNJE Trebanjska patrulja se bo dalje časa mudila v vaseh Lu-kovk, Trebeljno, Češnjice, kjer so bila stalna partizanska postajališča, in ponesla zastavo v Mokronog. LITIJA Tri južnoštajerske patrulje bodo šle v nedeljo 20. julija čez Vače, Litijo, Jamče, Zavrstnik in Pesnico proti Ljubljani. Patrulja »Lojzeta Hohkravta«, ki bo prehodila Vače, Litijo in Za- do Frankolovega, pa je zaigrala žalostinko. V Frankolovem je konjiški odred izročil bojno zastavo patrulji, v kateri so bili borci iz Frankolovega in Dobrne. Okoli 1. ure popoldne je ta patrulja naletela na odpor pred Vojnikom. Po kratkem boju so nosilci bojne zastave vkorakali v vas, kjer se je zbralo nad 500 domačinov. Ob predaji zastave je spregovoril tudi učiteh Šinigoj, pevci pa so zapeli nekaj partizanskih pesmi. Vojniča-ni so pripravili borcem izdatno malico. Preden je odšla nova patrulja na pot proti Celju, so vsi skupaj krenili pred spomenik padlim talcem, kjer je bila žalna svečanost. Celje, 18. julija. Ze pred prihodom patrulje se je na trgu pred domom Osvobodilne fronte v Celju zbralo okrog 5000 Celjanov. Ob pol 6. uri je prikorakala na trg patrulja iz Frankolova, za njo pa nad 500 borcev iz bližnje in daljne okolice, med katerimi je bilo največ delavcev iz železarne v Štorah. Meščani so nosilce bojne zastave toplo pozdravili. Borce je pozdravila tudi v imenu Zveze borcev mesta Celja Olga Vrabičeva, nato pa je ko- pobeglima romunskima pilotoma kapetanom Georgijem Jonom in poročnikom Borišem Konstantinom, ki sta pribežala 5. julija v Jugoslavijo ter zahtevala in dobila azil pri jugoslovanskih oblasteh. Jugoslovansko zunanje ministrstvo sporoča romunskemu poslaništvu, da sta romunska pilota politična begunca in da lahko sama, ako želita, stopita v zvezo z romunskim odpravnikom poslov. Glede zahteve, naj bi vrnili romunski letali, pravi naše zunanje ministrstvo, da ne more vzeti te zahteve v pretres, dokler Romunija ne bo vrnila Jugoslaviji v pravilnem stanju njenega letala »Biker YU 08156a, ki je leta 1950 izgubilo orientacijo in se spustilo na romunsko ozemlju. Naše zunanje ministrstvo Je že dvakrat zahtevalo vrnitev tega letala. Končno je romunska vlada iz- vrstnik, se bo prebila skozi zasede in prebredla Savo. Med potjo se bodo patrulje zadržavale pri partizanskih družinah, obiskali vas Ržišče, kjer je bila tehnika IV. operativne cone in Goliše, kjer je vsa družina zgorela v goreči hiši. V ponedeljek, 21. julija — bodo patrulje predale zastavo patrulji mesta Ljubljane. Pohod iz dolenjske smeri Mokronog, 18. julija. Davi ob 6. je odšla partizanska patrulja iz Žužemberka proti Dobrniču. V zasedi so jo čakali Dobrni-čani. Zužemberška patrulja je prišla čez vasi Vrhtrebnje in Trebče v vas Trebnje, kjer jo je sprejelo zelo mnogo ljudi. Trebanjske žene so patruljo pogostile s kosilom. Ob 14. so prevzeli bojno zastavo od Zu-žemberčanov Trebanjci in jo ponesli v Trebelno. Med potjo so obiskali partizanske matere v Lukovki. V Cešnjicah so obiskali grobove padlih partizanov in položili nanje vence. Obiskali so tudi prostor, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada. Iz Trebelnega je patrulja krenila v Mokronog, kjer so jo zelo slovesno sprejeli in so jo pionirji obsuli s cvetjem. Sodelovala je tudi godba SKUD iz Mokronoga. Zvečer so prevzeli zastavo člani Zveze borcev iz Mirne, St. Ruperta in Mokronoga ter jo ponesli v Mirno, kjer je bil partizanski miting. Ob 3. ponoči bo krenila ta patrulja na Čatež, Veliki Gaber in naprej proti Sv. Križu. misar partizanske patrulje za celjski okoliški okraj Jože Jošt želel borcem Celja na nadaljnji poti največ uspeha. Po predaji bojne zastave z obljubo komandanta celjskega bataljona tov. Golca, da bodo ponesli zastavo mimo zased do končnega cilja, je govoril še komisar celjskega bataljona tov. Trpin. Pred odhodom na pot proti Vranskem je ves celjski bataljon s patruljami, ki so prinesle zastavo v mesto, počastile spomin padlih talcev pri spomeniku pred Narodnim domom. Tu je tudi mestni odbor zveze borcev položil venec. Okoli pol 7. zvečer je bataljon krenil v Savinjsko dolino v dveh smereh. Pot patrulj južnoštajerske smeri Celje, 18. julija. Patrulje južnoštajerske smeri partizanskega pohoda so danes v zgodnjih jutranjih urah prodrle v Planjno, kjer so na partizanskem mitingu odkrili spominsko ploščo, nato pa je nova patrulja obiskala na poti proti Jurkloštru partizanske vasi, znane iz bojev Kozjanskega odreda. Okoli 20. ure je patrulja vkorakala v Laško, kjer so domačini pripravili lep miting. zahteve razila pripravljenost, da vrne letalo pod pogojem, da izroče jugoslovanske oblasti Romuniji pilota Vlajka Aurela, ki je dobil azil v Jugoslaviji. Jugoslovanska nota poudarja, da jugoslovanska vlada ni mogla sprejeti te zahteve, ker je v nasprotju z načeli mednarodnega prava, in zato meni, da romunska vlada vztrajno odklanja, da bi ugodila želji jugoslovanske vlade po vrnitvi omenjenega letala. Koroški otroci v Opatiji Opatija, 18. jul. V Opatijo je prišlo na tritedensko letovanje 80 slovenskih delavskih otrok iz Koroške. Pobudo za njihovo letovanje je dal svet za prosveto in kulturo LRS, organizirala pa ga je AF2 slovenske Koroške. V spremstvu otrok so tudi koroški učitelji in' vzgojitelji. Ob prihodu so imeli prireditev v pionirskem domu v Opatiji, ki so ji prisostvovali tudi pionirji iz Opatije. Otroci so nastanjeni v hrvatski osemletki. Na pobudo mestnega komiteja KP Hrvatske v Opatiji bodo otroci obiskali tovarne na Reki in priredili več prireditev. Po odhodu te skupine bo prišla druga skupina. Na Reki se mudi tudi skupina avstrijskih otrok s Koroškega. Potres na Japonskem Tokio, 18. julija (UP). Na glavnem japonskem otoku Hon-šu in bližnjih otokih je bil davi močan potres. Po do sedaj prejetih obvestilih je bilo osem ljudi ubitih, 96 pa ranjenih. Gmotna škoda še ni ugotovljena. Gradnja pomožnih objektov na avtomobilski cesti Beograd— Zagreb Na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb, zlasti na njenem odseku, ki poteka skozi Slavonijo, so te dni začeli graditi razne pomožne objekte. Nedaleč od Slavonskega Broda in Novske že grade prvi dve postaji z delavnicami za manjša popravila motornih vozil. Vzdolž ceste bodo zgradili tudi nekaj postaj za preskrbovanje vozil z gorivom. Vsaka taka postaja bo imela garažo, bife in nekaj sob ■za prenočevanje. Gradijo tudi devet hišic za cestarje in dve zgradbi za postaji ljudske milice. Vse te objekte gradi gradbeno podjetje »Bratstvo« iz Slavonskega Broda. Inozemski mladinci zadružniki na taborjenju v Jugoslaviji 20. julija bo prišlo v Jugoslavijo na taborjenje 60 mladincev zadružnikov iz Avstrije, Nemčije in Švice. Inozemski mladinci bodo v naši državi spoznali razvoj zadružnega gibanja ter naš gospodarski razvoj v splošnem. Taborjenje bo v Curugu v 'Vojvodini. Mladinci si bodo ogledali več kmetijskih zadrug in kmečkih delovnih zadrug. Mihajlo Vučkovič, profesor beograjske univerze in član < Glavne zadružne zveze FLRJ, jim bo predaval o razvoju ju-goslovansikih zadružnih organizacij. Po taborjenju v Curugu bodo inozemski mladinci zadružniki odpotovali v Zenico, Dubrovnik, Reko in Novi Vino- dol. Zavod za šolsko opremo V Zagrebu ustanavljajo zavod za šolsko opremo, ki bo proučeval učila, šolski pribor in potrebščine za učilnice, opremo, delavnice, laboratorije itd. ter vpliv šolske opreme na pouk, vzgojo in fizični razvoj učencev. V zavodu bodo izdelovali načrte in prototipe za šolsko opremo ter idejne skice za tipizirana šolska poslopja. V ta namen bodo odprli posebne delavnice in konstrukcijske urade, uredili pa bodo tudi stalno razstavo. Finančna sredstva za ustanovitev in stroške zavoda za šolsko opremo bodo krili iz zveznega proračuna ali pa bo zavod posloval kot proračunska ustanova s samostojnim finansiranjem, to se pravi, da bo imel lastne dohodke s prodajo načrtov in prototipov šolske opreme, izdajanjem strokovnih pubr likacij ter od uslug. Kot nekoč. • • Skozi zasede naprej Partizanske patrulje spremljajo na pohodih pesem in spomini proti cilju Prva republiška patrulja Osilnica, ki je krenila v nedeljo na pot s slovensko-hrvatske meje ter prehodila od Osilnice do Broda na Kolpi 22 km dolgo pot. Med njimi Je 7 bivših borcev IX. brigade, aktivisti tu mladinci, ki so bili v NOB pridni partizanski kurirji. Nad 5000 Celjanov je sprejelo partizansko patruljo Zlati jubilej sovjetske V zgodovini Varnostnega svc'a je 52 vetov, od teh pa — Sl sovjetskih obstrukcije Še k članku: „Ob prvih primerih podjetij* ki so izplačala minimalne plače** Ko je v Varnostnem svetu OZN sovjetski delegat Malik, ki je bil takrat po vrstnem redu predsednik zasedanja, izrekel svoj veto zoper predlog ZDA, naj bi Mednarodni Rdeči križ preiskal sovjetska očitanja o ameriški uporabi bakteriološkega orožja, je nizozemski delegat D. J. van Balluseck menil, da je 50. veto sovjetskega predstavnika na zasedanjih Varnostnega sveta OZN »zlati jubilej sovjetske obstrukcije«. Ta jubilej pa je bil kmalu presežen, kajti še preden je minilo teden dni, je sovjetski delegat Malik vnovič izrekel svoj veto zoper ameriško resolucijo, ki obsoja razširjanje neutemeljene propagande o uporabi bakteriološkega orožja. Vseh prizivov ali vetov sovjetske delegacije v Varnostnem svetu OZN je torej že 51 in po letih so ti protesti razdeljeni takole: leta 1946 jih je bilo 9, naslednje leto 13, 'leta 1948 sicer samo 6, zato pa jih je bilo naslednje leto 15, in to samo v enem dnevu — devet. Leta 1950 je sovjetski delegat izrekel štirikrat svoj veto, prav tolikokrat pa tudi že letos z zadnjim vred. ki presega zlasti jubilej sovjetske obstrukcije v Varnostnem svetu OZN. Pri tem je zelo značilno, da imamo v zgodovini Varnostnega sveta OZN razen 51 sovjetskih vetov samo še enega, ki ga je nekoč izrekla lrancoska delegacija. Predstavniki drugih držav se niso nikdar upirali raznim predlogom, kar pomeni, da zaupajo v organizacijo Združenih narodov, ter so tudi prepričani, da so lahko pri vsakem objektivnem preiskovanju in pri vsaki dobronamerni akciji nekaj koristnega doseže. Predstavništvo Sovjetske zveze pa je s 'svojimi veti dokazalo, da ne zaupa organizaciji Združenih narodov ter da io celo omalovažuje in izkorišča v svoje propagandistične namene. Prvi svoj veto je izrekel predstavnik ZSSR 16. februarja 1946 ter z njim preprečil že takrat nameravani odpoklic ino-, zemskih čet iz Sirije in Libanona. V istem letu je štirikrat izrekel svoj veto zoper ustanovitev posebnega odbora Varnostnega sveta za preiskovanja razmer v Španiji. Sovjetski protesti so bili prepolni močnih in največkrat pretiranih izrazov borbenosti zoper fašizem, koristili pa so vselej — fašistični Španiji, kajti boljša bi bila vsaka preiskava španskih razmer kot pa — nobena. Leta 1946 je sovjetski predstavnik vložil svoj veto tudi zoper sprejem Jordanije, Portugalske in Irske v OZN. Proti sprejemu teh držav je protestiral tudi leta 1947, prav tako pa je v tem letu s svojim vetom preprečil tudi sprejem Finske. Dvakrat je vložil svoj veto zoper nameravane preiskave razmer ob grških mejah. To je bilo v času, ko je Sovjetska zveza že izdajala in prodajala grško osvobodilno gibanje ter puščala grško demokratično armado na cedilu. Jugoslavija ni nikdar nasprotovala preiskavam Varnostnega sveta ob grških mejah. Take preiskave bi dale Jugoslaviji veliko moralno zadoščenje in prav gotovo tudi priznanje, ker je požrtvovalno skrbela za žrtve državljanske vojne v Grčiji. Leta 1948 je predstavnik Sovjetske zveze s svojim vetom preprečil ustanovitev odbora, ki bi preiskoval razmere ob preobratu v CSR. Ko so razpravljali o ustanovitvi takega odbora, je sovjetski predstavnik obširno dokazoval, da so bile vse spremembe v CSR iz- Ta:no skladišče orožja v CSR Dunaj, 18. julija (Tanjug): Iz Prage se je zvedelo, da je policija v Rofilicah pri Liberecu odkrila tajno skladišče orožja. V skritem bunkerju so našli velike količine pušk, revolverjev, strojnih pušk, streliva in ročnih granat. V Rohlicah so aretirali 23 oseb. vršene po volji ljudstva, svoj veto pa je izrekel samo zaradi tega, ker je bilo v utemeljitvi predloga rečeno, da po pravilniku v Varnostnem svetu pri razpravah o notranjih zadevah v kaki državi ne morejo odločati predstavniki tistih držav, ki so take spremembe povzročile. Konec leta 1948 je sovjetski predstavnik s svojim vetom tudi preprečil predlagane korake za rešitev krize v Berlinu. Leta 1949 so sovjetski veti preprečili sprejem Portugalske, Jordanije, Nepala, Finske, Irske in Avstrije v OZN, zoper sprejem Avstrije pa je sovjetski delegat prvič vložil svoj veto že 26. avgusta 1947. V letu 1949 je sovjetski veto preprečil ustanovo treh komisij, ki Predrag riž kot »prijateljska pomoč« New Delhi, 18. julija. V indijskem parlamentu so včeraj sporočili, da Kitajska prodaja Indiji kot »prijateljsko pomoč« riž po višji ceni kot na svetovnem tržišču. Kitajska je letos ikvozila v Indijo 100.000 ton riža. Kitajska je lani ponudila Indiji milijon ton riža, doslej pa je dobavila samo dosetino te količine, češ da je sama v težavnem položaju. Iz propagandnega biltena, ki ga izdaja kitajsko veleposlaništvo v New Delhiju, pa je razvidno, da je kmetijska proizvodnja na Kitajskem letos večja kot poprej. Pan Mun Jom, 18. jul. (UP). Po štiridnevnem presledku so se danes spet začeli tajni razgovori o premirju na Koreji. Po današnjem sestanku, ki je trajal 41 minut, ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Prihodnji sestanek bo jutri. Zaradi hudega bombardiranja na Koreji je več dni kazalo, da so vse možnosti za sklenitev premirja na Koreji močno izčrpane, zdaj pa se opira veliko upanje na uspeh pogajanj na indijsko posredovanje. To so poudarjali nekateri londonski listi, uradni predstavnik ameriške vlade pa je včeraj potrdil, da se Indija pogaja s pekinško vlado o podpisu premirja na Koreji, pri čemer pa je pristavil, da Indija ni posredovala v imenu ameriške vlade. V New Delhiju so bile sinoči uradno demantirane vesti o ustavitvi neposrednih anglo-ameri-ško-kitajskih pogajanj o sklenitvi premirja na Koreji. Indijska vlada je stem svojim demanti- Kritika zunanje politike ZDA New York, 18. julija (AFP): ^John Foster Dulles, ki ga omenjajo kot morebitnega Acheso-novega naslednika za primer republikanske zmage na novembrskih volitvah, je obtožil današnjo ameriško vlado, da se drži zunanje politike, ki žrtvuje Azijo zaradi Evrope. S tem v zvezi je izjavil, da so ameriški ministri za zunanje zadeve po vojni 19-krat potovali v Evropo, v Azijo pa niti enkrat. Dejal je, da bi bilo za Francijo koristno, če bi prišli v ZDA na oblast republikanci, ki bi dali Franciji večjo pomoč pri njenih naporih v Indokini. V nasprotju z nekaterimi vplivnimi republikanci je Dulles izjavil, da se je Evropa pripravljena braniti za primer napadalnosti in da je odločena ustvariti potrebna sredstva za obrambo. Trdil je tudi, da bi letalska bombardiranja, ki so bila v zadnjem času na Koreji, lahko pripomogla do zmage, če bi jih bila vlada predsednika Trumana ukazala prej. naj bi ugotovile stanje oborožitve, samo zaradi tega, ker je bila v predlogu za ustanovitev takih komisij izražena obveznost vseh držav, da dajo komisijam na razpolago vse potrebne podatke o svoji oborožitvi. 13. decembra 1949 je sovjetski veto preprečil tudi podaljšanje pooblastil komisije Združenih narodov za Indonezijo. Leta 1950 in letos so sovjetski veti onemogočili predlagane ukrepe za pomiritev na Koreji. V večini primerov je sovjetski delegat Malik na dolgo in široko govoril prav o tem, kar je pozneje preprečil s svojim vetom. In ko so njegovi protesti naperjeni predvsem zoper vse take akcije, konference in preiskave, ki hočejo objektivno preiskati vzroke sporov in spopadov ter tako prispevati k obrambi miru, se vriva vprašanje, zakaj se je Moskva sploh lotila take igre? Na to vprašanje pa ni težko odgovoriti, kajti Sovjetska zveza ima že nekaj let vso svojo ofenzivo prikrito z geslom boja za mir. Taka propaganda se ji zdi potrebna in izkorišča jo brez ozira na njeno stvarnost in iskrenost. Voditelji Sovjetske zveze so prišli že tako daleč, da se ne zmenijo več za sramoto svojega zlatega jubileja obstrukcije v Varnostnem svetu, ker so prepričani, da bo njihova propaganda z najrazličnejšimi miroljubnimi manifestacijami med množicami v mnogih državah vendarle zalegla. -tg. jem prvič potrdila vesti o posredovanju Indije v korejskem vprašanju. V sporočilu, ki ga je dalo indijsko zunanje ministrstvo predstavnikom tiska, je poudarjeno, da pogajanja niso prekinjena, ker se vendar še nadaljujejo, čeprav so močna bombardiranja začasno zavrla naglejši napredek pogajanj. Sedaj proučujejo nove možnosti za dosego istega cilja — sklenitev premirja, kar žele vse prizadete države. Sporočilo indijskega ministrstva naglaša, da sicer ne gre za posredovanje Indije, temveč za pomoč, ki jo nudi Indija obema strankama po srečnem Teheran. 18. julija (Reuter): Predsednik perzijske vlade doktor Mosadik je podal včeraj ostavko. Perzijski uradni krogi izjavljajo, da je Mosadik podal ostavko, ker je hotel biti hkrati predsednik vlade in minister za vojsko, da bi mogel izvesti načrt o varčevanju v vojski. Perzijska narodna skupščina je poverila mandat za sestavo nove perzijske vlade Ahmedu Sultanehu. Ta odločitev je bila sprejeta s 40 : 3 glasovom, glasovalo pa ni 28 poslancev nacionalne fronte. V Washingtonu upajo, da bo vodil Mosadikov naslednik zmernejšo politiko in da si bo prizadeval poravnati spor z Veliko Britanijo. Včerajšnji britanski tisk ne prikriva, svojega zadovoljstva spričo sprememb, ki so nastale v Perziji. Tisk obsoja Mosadi-kovo vlado, o kateri pravi, da je bila zlo za Perzijo, z zadovoljstvom pa pripominja, da je opozicija v perzijskem parlamentu in v Perziji pripomogla k padcu Mosadikove vlade. »News Chronicle« sodi, da bo novi ministrski predsednik zavzel zmernejše stališče kot Mosadik. Časnik pripominja, da ne pričakuje, da bo v kratkem dosežen sprazum o anglo-perzij-skem ■ sporu. Konservativni Komentarji k spremembi y sredozemskem poveljstvu London, 18. julija (Tanjug). Britanski časniki v svojih komentarjih izražajo zaskrbljenost zaradi slabe organizacije Atlantskega pakta. Ko piše o spremembah v sredozemskem poveljstvu admirala Carneya, piše »Manchester Guardian«, da je to »priznanje neuspeha«. Podoba je, piše časnik, da je sporazum o enotnem poveljstvu za vzhodno Sredozemlje prav tako daleč kot pred 18 meseci, ko so se razgovori začeli. Najvažnejši smoter pomorskih sil na Sredozemlju mora biti protiofenziva na morebitno sovjetsko napadalnost, zato ne smejo dovoliti, da bi prevladovalo vprašanje ugleda. Tudi »Times« piše, da države, članice Atlantskega pakta, ne smejo zamuditi nobenega sredstva, ki bi odvrnilo nesoglasje med njimi. »Daily Telegraph« meni, da niti Grčija niti Turčija ne bosta mogli planirati razporeda svojih sil, dokler ne bo ustanovljeno poveljstvo na Srednjem vzhodu. Nemška odškodnina Židom Bonn, 18. julija (UP): Zastopnik zahodnonemške vlade je izjavil, da je bilo židovskim organizacijam ponuđeno 119 milijonov dolarjev kot odškodnina za nacistične zločine in pokom čavanje Zidov. Nemčija je že ponudila Izraelu 714 milijonov dolarjev za reparacije. Zastopnik Zahodne Nemčije je dejal, da upa, da bo dosežen sporazum z mednarodno židovsko organizacijo te dni. •lomu naključju, da ima dobre stike z vsemi prizadetimi v korejskem sporu. V sporočilu je tudi rečeno, da je po vseh dosedanjih zaprekah in ovirah sedaj samo še izmenjava vojnih ujetnikov nerešeno vprašanje. Severno od Corvona je bila davi prva tankovska bitka v tem mesecu. Več tankov sovjetske izdelave je prodrlo v položaje Združenega poveljstva, bili pa so kmalu odbiti. Severnokorejske in kitajske enote so izvedle lažje napade tudi zahodno od Koreangporija, južno od Pan Mun Joma in severozahodno od Jongčona. Na vzhodnem delu korejskega bojišča ni bilo večjih akcij zaradi megle in dežja. Radio Peking je sporočil davi, da je od 12. do 16. julija kakih 490 ameriških letal v 93 poletih letelo nad mandžurskim ozemljem. »Daily Telegraph« trdi, da je bila ostavka zadnja Mosadikova karta, s katero je hotel ali vse dobiti ali pa vse izgubiti. Nekoliko optimistični pa so londonski poslovni krogi, ki sodijo, da spor za petrolej ni mogel biti rešen, dokler je bil Mosadik na oblasti. Za novega predsednika vlade Ahmeda Sul-taneha so govorili, da je naklonjen Britancem in da je pristaš nacionalizacije, vendar pa ni zadovoljen z njeno izvedbo. Toda niti ena perzijska vlada in niti vlada Sultaneha ne more odstopiti od zakona o nacionalizaciji petroleja. Zato so poučeni krogi prepričani, da bo nova vlada zaradi resne finančne krize stopila na pot koncesij. Počitnice italijanskega parlamenta Rim, 18. julija. Danes so se začele počitnice italijanskega parlamenta. Razprava o predlogu poslanca Gianninija, da bi bile volitve za novi parlament 1954. leta, je bila odložena za oktobrsko zasedanje. Po uradnih izjavah je vlada proti temu predlogu, prav tako tudi izvršilni odbor demokrščanske stranke. K članku pod gornjim naslovom s šifro »fs« v »Slo?, poročevalcu« z dne 20. junija t. L so dali člani komisije tov. inž. Povoden Viljem, Sešek Ferdo in Vrtačnik Mara svoje pripombe, ki predstavljajo v glavnem napad na poslovanje Narodne banke. K pripombam piscev ugotavlja Narodna banka naslednje: Pisci enostavno ugotavljajo, da so podjetja »Motvoz in platno« — Grosuplje, »Plamen« — Kropa in Okrajno gradbeno podjetje — Domžale prejela polne zneske za izplačilo plač po tarifnem pravilniku in da je bila vest o minimalnih plačah preuranjena ter netočna. Dejstvo pa je naslednje: obračun zasluženih plač za v članku navedena podjetja je na dan 31. maja t. 1. pokazal v družbeni evidenci podružnice NB nezadosten dohodek za izplačilo Kongres francoskih učiteljev Pariz, 18. jul. (Tanjug): Včeraj se je začel v Parizu kongres francoskih učiteljskih sindikatov. Na kongresu so tudi delegati Jugoslavije, Zahodne Nemčije, republikanske Španije, Švice, Belgije in Holandske. Jugoslovanski predstavnik Pešič je v svojem pozdravu poudaril v imenu jugoslovanskih učiteljev tradicionalno prijateljstvo, ki veže narode Jugoslavije in Francije. Centralni odbor francoskega učiteljskega sindikata zahteva v svojem sporočilu, naj vlada sprejme petletni načrt .organizacije francoskih šol, ki ga je izdelal sindikat. Sporočilo ostro graja tudi informbirojsko Generalno konfederacijo dela, ki je skušala napraviti razdor v učiteljskem sindikatu. Poljski vojaški ataše zapustil Švedsko Stockholm, 18. julija (AFP): Kakor piše stockholmski časopis »Dagen.s Nlheter«, je poljski vojaški ataše na Švedskem, podpolkovnik Kornecki, zapustil Švedsko na zahtevo švedskega ministrstva za zunanje zadeve, ki se je pred -kratkim obrnilo na poljsko veleposlaništvo v Stockholmu. Časnik meni, da je vzrok za prisilni odhod podpolkovnika Komeckega »njegovo pretirano zanimanje za vojaške naprave na Švedskem, zlasti za letališča.« Japonski dogovori Washington, 18. julija (Reuter): Japonski veleposlanik v ZDA Niči Cušima je izjavil, da se bodo v ponedeljek začeli raz govori o predvojnih japonskih dolgovih v skupnem znesku 400 milijonov dolarjev. Razgovori bodo v Londonu med zastopniki Japonske, ZDA, Vel. Britanije in Francije. Ker ima Vel. Britanija nekaj japonskih šter-linških obveznic, plačljivih v dolarjih, je veleposlanik Cušima izjavil, da pogajanja ne bodo zadela na težave, če bo Vel. Britanija privolila, da sprejme plačilo svojih terjatev v funtih polnih plač in so podružnice NB prizadeta podjetja o tem obvestile. Na posredovanje predstavnikov navedenih podjetij v Centrali je le-ta ponovno analizirala obračune in preverila začasno formulo za izračun podjetju potrebnih obratnih sredstev za materialne stroške in usluge, ki vplivajo na izračun dohodka. Pri ponovnem izračunu za 31. maj t. 1. in ob upoštevanju obveznosti podjetij do proračuna za 1. 1951, ki so jih podjetja poravnala v letošnjem letu, je bilo možno ugotoviti, da tudi upoštevanje teh elementov ni pokazalo polnega zneska zasluženih plač (konkretno je to ugotovila tudi komisija, ki je pregledala poslovanje podjetja »Plamen« v Kropi). Polile plače je banka navedenim podjetjem izplačala z ozirom na bodočo realizacijo (dolžnikov, zalog itd.) podjetij, deloma po objavi članka, čeprav je bilo določeno, da — po obstoječih predpisih — prejmejo le minimalne plače. To je banka napravila izjemoma, upoštevaje finančno situacijo teh podjetij. Merodajni faktorji so te operacije podružnic in Centrale NB naknadno odobrili. Vsebina članka kaže, da pisci niso dovolj informirani o funkciji družbene evidence v banki in o pojmu avtomatizma v novem planskem in finančnem sistemu. Banka prejema podatke za družbeno evidenco od samih komitentov — podjetij. Njena instrumenta sta tekoči račun in kredit. S tekočim računom razpolaga komitent, vsebino tekočega računa pa analizira banka v posebnem knjigovodstvu gospodarstva, ločeno za vsako podjetje. Na podlagi teh računov in višine podjetju potrebnih sredstev za materialne stroške in usluge (kredit) izračunava banka brutto produkt in netto dohodek podjetja ter vrši njegovo delitev na sklad za plače in akumulacijo ter sklade. Pri tem se banka ne meša v poslovanje podjetja, če to ni predvideno s kreditno pogodbo, oziroma če tega ne zahtevajo interesi družbe za zavarovanje podjetju zaupanih sredstev (kreditov) od strani banke. To pa iz razloga, ker bi podjetje ne bilo več samostojno, če bi ob nedoseženem zaslužka morala banka vsakokrat sproti preverjati finančno sta- Čistka v Romuniji Dunaj, 18. julija. Po odstavitvi romunskih ministrov Ane Pauker, Vasila Luce in Teohara ‘Georgescuja je bil odstavljen tudi direktor romunske državne banke Vijoli, ker je baje izdal, da se pripravlja denarna reforma, zaradi česar so delavci navalili na trgovine, da bi pokupili blago. Po Vijoliju je bil odstavljen tudi njegov namestnik Morfe in tudi drugi višji uradniki državne banke. Sedaj proučujejo »lojalnost« vseh drugih uslužbencev. Po dvodnevnem proučevanju lojalnosti je bil odstavljen tudi načelnik kadrovskega oddelka banke, ki je začel ta proučevanja. nje podjetij. Razen tega ima banka zajetih v družbeni evidenci nekaj tisoč podjetij in če pri tem upoštevamo, da se plače na akontacije izplačujejo po dvakrat mesečno, bi bil časovno tudi bežen pregled podjetij nemogoč, oziroma bi oviral redno izplačevanje plač. Iz teh razlogov se banka poslužuje pri obračunu zasluženih plač in ob načelu avtomatizma v gospodarstvu le podatkov tekočega računa podjetja in kredita. Promet na tekočem računu je odraz prizadevanja deL kolektivov, njihove dejavnosti v določenem razdobju in drugih okolnosti. Od količine in značaja prometa na tekočem računu ter pravilnega črpanja kredita zavisi tudi izračun zasluženih plač. S tem pa, da izračun zasluženih plač ne pokaže zadostnega kritja za izplačilo polnih plač, še ni rečeno, da je podjetje v finančnih težavah, temveč le, da v dotič-nem obračunskem razdobju- podjetje ni imelo dovolj realizacije na tekočem računu. In le na to dejstvo je pisec »fs« v svojem članku opozarjal podjetja. Zaslužkov delovnih kolektivov, ki še niso realizirani ozir., niso še zajeti na njihovih tekočih računih (neplačane fakture, prekomerne zaloge in podobno), banka po obstoječih predpisih ne sme in ne more upoštevati, temveč sme razde-—liti le dejansko doseženi sklad za plače, ki ga ugotovi po svojih evidencah na podlagi delitve dohodka. Banka mora opravljati to delo kot nepristranski in hladni računar, kakor je to nakazal predsednik Gospodarskega sveta FLRJ, tov. B. Kidrič. Uvodoma sm« že povedali, kako je prišlo do izplačila polnih plač navedenim podjetjem. Naj še poudarimo, da se je tako izplačilo izvršilo deloma tudi po objavi članka v časopisu. Nepravilno je torej nami-gavanje, da bi banka omejevala pravico do izplačila celotnega zaslužka del. kolektivom. V banki bi se delo znatno sprostilo, če bi smela izplačevati polne prejemke brez omejitev. Naloga družbene evidence v banki je med drugim tudi v tem, da pospeši normalno obračanje sredstev in s tem znižanje kredita podjetja na potrebno višino, da pripomore k znižanju denarnega obtoka in k čimprejšnji odpravi gotovinskega plana, da preprečuje morebitno kopičenje zalog v špekulativne namene itd.: skratka, da pripomore k čimprejšnjemu prehodu iz prejšnjega dirigiranega sistema v novi planski in finančni sistem ter k popolni gospodarski in finančni osamosvojitvi podjetij. Banka posluje po predpisih pristojnih gospodarskih upravnih organov in si prizadeva, da bi se novi finančni sistem čim hitreje uveljavil in utrdil. Pisci članka pa postavljajo, po vsem videzu sodeč, v svoji neinformiranosti hote ali nevede vprašanje obstoja družbene evidence in vprašanje funkcije družbene kontrole, ki jo vrši banka potom denarja, kot organ splošne družbene evidence. Poudarjamo, da bo uspeh družbene evidence v banki zagotovljen le ob tesnem sodelovanju in razumevanju delovnih kolektivov, gospodarskih organov in banke, pa tudi raznih revizijskih organov. Takega razumevanja banki naloženih nalog pa pri nekaterih podjetjih še ne zaznamujemo. Po vsem velikem prizadevanju je še danes nekaj podjetij, za katere ne moremo delati periodičnega obračuna, ker banka še ni prejela za njih potrebnih elementov za izračun dohodka, kljub temu, da se tudi vse sindikalne podružnice NB trudijo in razlagajo delovnim kolektivom namen in pomen družbene evidence. V zadoščenje pa je banki, da je večina podjetij razumela vlogo banke in njene naloge Narodna banka FLRJ, centrala za LR Slovenijo, Ljubljana. sterling ih. KLASIK REVIZIONIZMA Iz »Kerempuha« Iz šotorov v Pan Mun še ni glasu Največ upanja na uspeh pogajanj za premirje na Ti ore ji vzbuja posredovanje Indije Sprememba perzijske vlade V Britaniji jo po zdravi ja jo, tie vidijo pa še konca anglo-perzijskega spora Romunija v 1.1952 © Plenum je spoznal, da je tov. Ana Pauker p opirala odklonilno desno krilo Vasilija Luce ter se s tem sama oddaljila od partijske linije H cd pravilnega reševanja problemov kmetijstva ter obveznih odkupov, za katere je odgovarjala pred centralnim komitejem in vlado. To se zlasti vidi v zakasnitvi organizacije združenj za skupno obdelovanje zemlje, v zanemarjenju ustanavljanja novih zadrug, v nezadostno ostri politiki do kulakov v zadrugah in kmetijskih združenjih, kakor tudi v pomanjkanju skrbi za traktorske in strojne postaje ter za državne kmetije, v katere so našli pot številni sovražni elementi. Tov. Ana Pauker je zakrivila odklon na levo s tem. da je dovolila, da razni aktivisti niso upoštevali prostovoljnih odločitev delovnih kmetov. Možno je, d? je bila ona tista, ki je forsirala kolektivi- zacijo kot edino pot, po kateri je možno priti v socializem. Obtožba proti njej se pojavi pod naslovom levega deviaeio-nizroa in »dovoljevanja prekr-šitve načela prostovoljne odločitve delovnih kmetov«. V času, ko je kolektivizacija glavni cilj sovjetskih ekonomistov v Romuniji, si upajo potolažiti kmete s tem, da pravijo, da je minister odgovoren za nizke cene kmetijskih pridelkov, da je minister kriv za preseljevanja z dežele in za kolektivizacijo ter za razlastitve. Na drue: strani pa je morala vlada tudi odgovoriti Rusom, ki so nezadovoljni s kmetijsko proizvodnjo v Romuniji. »Njihova sovražna dejavnost,« p i.vi nadalje obtožnica proti Anf"Pauker in Luci, »je našla tudi izraz v tem, da niso izpolnili plana obveznih odkupov«. Očitajo ji tudi, da so plačevali previsoke cene za kmetijske pridelke. In vendar je dejstvo, da so cene, ki jih plačujejo kmet m za obvezni odkup, približno petkrat nižje, kot so cene istih izdelkov na svetovnem trgu. Spremembe v vladni politiki nasproti kmetij vim problemom so zelo značilne. Do leta 1949 je bil položaj nejasen. Marca 1949 pa sta centr. komite in vlada določila novo smer, osnovano na načelih, ki jih je določil Kominform po prelomu s Titom in ki so poudarjali, da je največje važnosti razlastitev kmetov kot edina pametna o-snova za kolektivizacijo. Leta 1949-50 so vedno bolj nasilno skušali vzeti kmetom zemljo. Odgovor kmetov v različnih o-krajih, zlasti v Banatu in v Moldaviji, je bil nepričakovano oster; v tem času so ponovno uvedli v Romuniji smrtno kazen. Po tem razdobju pa je bila potreba po čim večjih količinah žita (zaradi rastoče armade) vedno večja. Prisilni odkupi so postali bolj važni kot ideološke osnove proizvodnje. Septembra 1951 je cdhtralni komite Romunije sprejel sklep, v katerem Se je delno odpovedal načelu razlastitve kmetov. Ta sklep je obnovil staro rusko obliko kmečkih zvez, TOZ, v katerih ostane kmet lastnik zemlje, vendar jo obdeluje kolektivno z drugimi kmeti svoje vasi. Ta korak lahko imenujemo kompromis, kajti zgodovina TOZ kaže, da so obsojene na propad, ko je kolektivizacija uspešno izvedena. Res nenavadno je, da so Vasilija Luca in Ano Pauker obsodili levega deviacionizma, ker nista vzpodbujala te vrste kmetijskega razvoja, medtem ko ju na drugi strani dolžijo, da sta plačevala previsoke cene pridelovalcem, kar je seveda znak desnega deviacionizma. Kolektivizacija se je nadaljevala, vendar znatno počasneje. Lahko se primerja z razvojem kolhozov v Sovjetski zvezi v letih 1929-30. 18. marca 1952 je nova odločba še bolj razčistila položaj. Določili so, da morajo la- stniki in obdelovalci polj oddati svoje pridelke državi po določenih cenah. Vsi kmetje in kolhozi so vključeni, razen tistih, ki imajo manj kot pol ara zemlje. Količine za obvezni odkup so določene, vendar se lahko količina kulaka zviša za 20%, količina zadrug pa zni-zniža za 25%. Ključni stavek te odločbe je naslednji: »Od- daja proizvodov pravočasno in količinsko točno je patrio-tična dolžnost vsakega državljana!« Ta fraza ima značaj poziva narodu; še bolj važno Pa je to, da daje vladi pravico kaznovati tistega, ki zamudi rok, ali ne odda zadostne količine žita, po zakonu o sabotaži in veleizdaji. Fraza »pa-triotična dolžnost«, če jo uporabljajo v zvezi z romunskimi kmeti, pa privede v ospredje vprašanje, kako se vede ta močan družbeni razred, ki še vedno predstavlja tri četrtine celotnega prebivalstva. Ali obstoja odkrit odpor v Romuniji? Ce naj odbor pomeni organizirano borbo oboroženih skupin, potem le-tega ni, pač pa romunski kmetje sabotirajo proizvodnjo tako, da tega ne more preprečiti nobena kontrola. Oblasti tudi ne morejo koristiti poskusi, da bi razdelili kmete v tri skupine, to je, kulake, srednje in revne kmete. Najpogostejša obtožba proti Luci in Pankerjevi je ta, da nista dovolj razlikovala med temi tremi razredi ali skupinami. Iz vsega ‘tega lahko pridemo do zaključka, da je edini pravi in odločilni faktor v Romuniji danes sovjetska moč. Le-ta je dovolj močna, da prepreči kakršen koli upor proti režimu, vsaj v sedanjem mednarodnem položaju. Vendar pa ni in ne more biti dovolj močna, da bi zagotovila pravilno delovanje dežele in njenega gospodarstva. Države ne moreš prisiliti k pravilnemu delovanju. Kljub mnogim neuspehom zahtevajo od prebivalcev še nadaljnje žrtve. Režim hočejo okrepiti, ne glede na sredstva. Ta sredstva so velikanska de-lovna toborišča, s katerih je nad 150.000 ljudi, silno izkoriščanje strojev in ljudi, delavcev in kmetov, množična zapiranja in izseljeivanja, ki zavzemajo ravno sedaj še neviden obseg in še mnoge druge metode za prisilno izpolnjevanje gospodarskih zahtev. Glede romunskih komunistov drži verjetno domneva, da se sedaj zavedajo žalostne vloge, katero so igrali in jo še vedno igrajo. Vendar se bodo še nadalje borili za oblast, vse dokler se bo igra nadaljevala« Ne glede na mednarodni položaj so takšni notranji spori značilni za totalitarne stranke. Vsak, ki je študiral zgodovino zarot in čistk, ki so se dogajale konec vojne ne samo v gestapu ali v Reichswehru, temveč tudi v tako oddaljenih trdnjavah nacističnega sistema, kot so bili hrvatski ustaši, ve, da totalitarni stroj od centra pa do svoje najbolj oddaljene veje požira posameznike in skupine, ki so z njim v zvezi, dokler sploh še more delati. (Konec! Čemu taka Pripombe k nekaterim vprašanjem v «vezi z ustanavljanjem trgovinskih zbornic nagovarjal neko večje ljubljansko podjetje, naj se včlani v republiško zbornico, češ da bo imelo od tega več koristi, ker imajo oni več besede itd. Razen tega pravijo, da bi podjetje, ki je včlanjeno mimo recimo še »pristojne lokalne« zbornice v višji zbornici, lahko delalo zgago večini drugih istovrstnih podjetij na določenem področju. In Je tako utemeljujejo svoje stališče: Kako pa naj ve recimo zvezna zbornica, kaj rabi kon- stavkom, da gre v njem za kretno vzeto podjetje v Celju stališče iniciativnega odbora .. . « lhH « k: „t, d;_ za ustanovitev mestne trgovin. 311 Ljubljani, Ki sta njena ai ske zbornice našega glavnega rektna člana, oziroma republi-mesta Ljubljane. ška zbornica za neko podjetje O trgovinskih (in tudi gostin- — svojega direktnega člana' v Te dni je naše časopisje prineslo kratko vest o imenovanju članov v iniciativni odbor za ustanovitev zvezne trgo. vinske zbornice in vest, da bo v ponedeljek, 21. t. m., v Beogradu njen ustanovni občni zbor. Nekateri ljudje iz naše trgovine so mnenja, da se raz. vijajo stvari na tem področju vse prehitro in da gre razvoj v smeri, ki utegne zahtevati že v kratkem nove, bistvene spremembe. Da se izognemo takemu verjetno nujnemu popravljanju tega. kar smo v naglici sklenili, dajemo v današnjem članku pobudo za di. skusijo o teh vprašanjih, s pri- skih) zbornicah govorimo in pišemo že dolgo. Z izidom ustrezne uredbe je obveljalo načelo, da je članstvo v teh zbornicah prostovoljno. To je nedvomno demokratično in težko si je misliti, da bi kdo kaj imel proti temu. Toda do različnih stališč je prišlo v nadaljnjem razpravljanju o tem, po katerem merilu naj se volijo delegati v posamezne (mestne, okrajne ali republiške) zbornice. Osnutek statuta, ki so ga prejeli od Zveznega sveta za zakonodajo republike, mesta in okraji, predvideva 3 taka merila in sicer: po prvem naj bi zastopal vsakega člana zbornice v skupščini po 1 delegat, po drugem naj bi se število delegatov določilo po številu delavcev v podjetju, ki je član zbornice, in končno predvideva osnutek statuta za tretje merilo opravljeni blagovni promet. Po mnenju iniciativnega odbora Ljubljane je ta »širokogrudnost« merila, k naj bi se uporabljalo pri volitvah delegatov za skupščine, neutemeljena, ker bi utegnila pripeljati do precejšnjega nereda po okrajih in po republikah. Razen tega zavračajo drugo merilo — število delavcev v podjetju — in prav tako tretje. V tem vidijo namreč poskus močnih, večjih podjetij, da si ustvarijo že vnaprej v komaj ustanavljajočih se zbornica privili-giran položaj čisto po načelu: kolikor imaš, toliko veljaš. Da takšna nevarnost za priviligira-nje ob uporabi drugega ali tretjega merila res obstoja, dokazuje po njihovem mnenju že neka določba uredbe o trgovskih in gostinskih zbornicah. Po 7. členu te uredbe so namreč člani teh zbornic 1 hko tudi gospodarska podjetja. Za primer navajajo med drugim Jes,enice. Ce se, recimo, jeseniška železarna odloči za članstvo v »svoji« okrajni ali tudi le republiški zbornici, tedaj, pravijo, da bo imelo to podjetje ob uporabi števila delavcev v kolektivu ali opravljenega blagovnega prometa kot kriterija pri določanju števila delegatov v skupščino lahko več delegatov, kakor morda vsa druga res trgovska podjetja sirupa j. Kako naj bi tedaj drugi člani v danem primeru mogli uveljaviti kakšen sklep, proti kateremu bi bila recimo'železarna? T: teh in še nekaterih drugih razlogov menijo, da jamči le prvo načelo, t. j. eno podjetje — eil delegat — en glas v skupščini popolno demokratično enakopravnost vseh članov brez nevarnosti preglasovanja. Ugovori iniciativnega odbora Ljubljane pa se tikajo tudi neke določbe, ki jo je uredba pravzaprav že uzakonila. Gre za drugo določbo 7. člena, po katerem je lahko neko podjetje član republiške ali zvezne trgovinske zbornice, ne da bi bilo član zbornice mesta ali okraja, na področju katerega to podjetje posluje. Ta člen, pravijo, krije v sebi nevarnost monopolizma in omogoča nadaljnje razlikovanje med pojmi zvezni, republiški in lokalni (pri čemer je po starem mišljenju zvezni seveda boljši od republiškega Murski Soboti ali Mariboru? Iz vseh teh razlogov menijo, da bi moralo biti neko podjetje, če se je že odločilo včlaniti se v zbornico, istočasno vsaj član zbornice na svojem področju. To je v glavnem vs?, o čemer bi bilo treba po mnenju iniciativnega odbora Ljubljane razpravljati, preden se sklene (oziroma se je sklenilo) kaj dokončnega. Vendar naj omenimo le še naglico, s katero se razvijajo te stvari. 12. člen že navedene uredbe pravi n. pr., da sestavljajo skupščino republiških in zvezne zbornice predstavniki članov teh zbornic in da volijo predstavnike okrajnih, mestnih in republiških zbornic njihove skupščine. No, te skupščine v glavnem še niso bile in zato tudi' niso mogle izvoliti svojih predstavnikov. Da gre pri teh stvareh res za (morda celo) sumljivo naglico, ugotavlja tudi članek »Pred osnivačku skupštinu Savezne trgovinske komore« v 113. štev. Trgovinskega pregleda z dne 14. julija, ne da bi mogel pisec tega članka dati zanjo prepričljive razloge. Res .je sicer, da čutijo podjetja sedaj po reorganizaciji državne uprave, da jim manjka nekdo, ki bi uredil za nje marsikatero nejasno vprašanje. Vendar imamo v Beogradu Trgovsko zbornico FLRJ in 21. čl. iste že navedene uredbe pravi, da bo ta zbornica (katere likvidacijska skupščina se sestane jutri), poslovala po načelih te uredbe, dokler ne bo ustanovljena zvezna trgovinska zbornica. Cernu tedaj taka naglica? Mar zato, se vprašuje iniciativni odbor Ljubljane, da se izognemo diskusiji o rečeh, ki so dovolj važne, da bi bilo treba o njih diskutirati in to temeljito? Desetletnica krvavih julijskih dogodkov v Podbrezjn na Gorenjskem Pred dnevi se je ustavil lep inozemski avtomobil na glavni, asfaltirani cesti, od koder je krasen pogled na Podbrezje. Tujca, ki sta izstopila, sta zadržala korak ob gredi krvavo-rdečih nageljnov pri spomeni- pogumno dokazovali, da imamo prav tako pravico do življenja kot oni, čeprav smo majhni. Kljub naporom Nemci niso mogli uničiti partizanskega gibanja. Zato so besni za vsakega nemškega vojaka ali domačega Požgana vas Podbrezje ku talcev. Govorila sta v francoskem jeziku. Medtem, ko je prvi poskušal čitati kratek napis na kamnitem stebru, je drugi fotografiral spomenik. Vsedla sta se v avtomobil ter odnesla sliko s seboj. Toda, ali jima bo ta slika povedala vse in dovolj? In ali številni drugi inozemski in domači avtomobilisti, motociklisti in pešci, ki pasirajo ta kraj, vedo, da je ta kamen spomin na strašni julij pred desetimi leti, ko je na podbreških tleh umrlo mučeniške smrti 64 talcev. Ze leto dni pred temi dogodki se je Gorenjska prva na Slovenskem na poziv Komunistične partije dvignila v boj proti nemškemu okupatorju, ki se je na vsa usta trudil dokazati, da je Gorenjska že »od vekomaj« nemška. Ze prve partizanske akcije, ki jih je vodil tov. Stane Žagar, so v precejšnji meri zavezale nacistom jezike. Po vseh naravnih zakonih so se partizani edini mogli proglasiti za vojsko od bivših oblastnikov zapuščenega slovenskega naroda, ki ga je nemška okupacija vrgla v naročje smrti. Oni so bili tisti, ki so oholim tujcem izdajalca postrelili po pet Slovencev. In vendar niso zlomili odpora Gorenjcev. V začetku julija je moral priti nemški upravi za Gorenjsko na pomoč general Daluege, ki je prej na Češkem prakticiral s svojo nečloveško strahovlado. In on je bil tisti, ki je zvišal ceno za enega Nemca ali izdajalca na petdeset in več talcev. Takoj 2. julija 1942 je bilo objavljeno poostreno izjemno stanje. Vojska in policija sta imeli nalog, da streljata na vsakogar, ki bi stopil iz hiše po osmi uri zvečer do šeste ure zjutraj. Istega đn^ ob 18.30. uri pa so se spopadli partizani s policisti v Gobovcah. Takoj naslednji dan je policijska kolona na mestu spopada ustrelila pet talcev. Alojzij Pavlin je bil prvi talec domačin, ki je padel na domačih tleh, medtem ko so bili številni Podbrežani že prej ustreljeni v Begunjah. 16. julija so že spet jeknile salve v sosednjem Kovorju. Deset’ ljudi je moralo z življenjem plačati smrt nemčurskega in izdajalskega župana Lukanca. 25. julija zvečer pa so partizani na mestu, kjer stoji spomenik tal- cem, napadli vojaški nemški avtomobil, v katerem je našel smrt tudi nek višji nemški oficir. Ni bilo še eno uro po napadu, ko je pridrvela kazenska kolona. Divje je streljala v okoliške hiše, aretirala devet najbližjih mož in fantov ter jih takoj postrelila. Nemci so izropali takoj tudi okrog deset gospodarskih poslopij ter jih do tal požgali. Noč so trgali presunljivi klici otrok in že