KO SE ODPREJO OI.
Vsnul sem zadnji sen v mrzlem trepetu. Vzbudil sem se na onem svetu.
Kaj sem videl, kaj sem doznal? Na kolena sem pal in jecljal:
Kako sem ubog, ubog,
kako si dober, neskonno dober, Bog!
Jos. Lovreni,
ORANE POJO:
tiri orane zlatorumene, sonovabljive, pesem pojo mi:
Zunaj sije pomlad,
mlad, mlad, mlad;
zunaj veerni mir, nemir, nemir,
Pesem brez konca.
nemir.
ENOLINO IVLJENJE.
(Staroegiptovska slika.)
Vrsta gre za vrsto: Vsi moje so eden, vsi koraki eden, vsi gibljaji eden, vsi obrazi eden.
Samo valpet, ki gre za njimi s tekim biem v roki, se od njih razlikuje.
Ivan Sadar.
UMEI KOLJKI.
Sumi, epee, poje tiho, zdaj moneje poemo vzvieno vesoljnega morja; zdaj rahlo: to je plesk valov ob brene meje, zdaj burno: to je hrum razpenjenih voda.
Sumea koljka morska, dua si pojoa: iz venosti morja te je priklical Bog; v ljubezni neno-tiha, v srdu burno-vroa, tvoj spev je vene pesmi le odmev ubog,
Iz nje umi, zveni in vanjo se izliva,
in v njej v zagrobnem molku spev zamrl bo tvoj,
Zamrl ? Utihnil ? Ne! Le pesem venoiva
bo vplela glas njegov v akord prekrasni svoj.
Milan Kuret.
<@ 253 <
34
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si