9 l QlSSbm NO. 1SS ^IU ERie/1 HI— HO (VIE akwricak Spirit F0RCI6N IN LANtdAGG ONLY UOVCNUN MORNING NfiWIPAPGR CLEVELAND S, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 9, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE je zopet sprejela (Doile preko Trsta) BOŽJI MLINI ŠE MELJEJO., v Stari Loki prvi civini pogreb — Pisal sem že o tem, da soibrez križa. Ljudje molče in si okrog Velike noči po Gorenj-; svoje mislijo, skem partizani sistematično po-; EVHARISTIČNI KRIŽ NA dirali križe. Prav na Veliki petek je prišel na vrsto velik in lep križ v Škofji Loki pred sodnijo. Pred padcem križa je neki Ivan Hafner nadel Križanemu masko čez obraz in rekel: “Sedaj bomo pa pogrebščino pili.” In so jo pili. ičez štirinajst dni njegovo. Kot član neke zemljiške komisije, ki kmetom jemlje zemljo, je bil poslan na štajersko. Ko so merili in delili neko zemljo, je nekje počil strel in zadel Hafnerja naravnost v srce. Bil je na mestu mrtev. Bilo je ravno na dan obletnice njegove poroke, pravi obraz.” BRINOVCU nad Polhovim grad-cem so požgali domači komunisti v noči od 8. do 9. marca. Zdi se, da zagrizene komuniste kar žene neka sila, da uničujejo vse, kar je v zvezi s krščanstvom, če ni Boga, kaj se zaletavajo vanj. KRIŽ SO MORALI ODSTRANITI. — Komunistični miličniki so v gostilni “pri Kroni” v Polhovem gradcu zahtevali, da morajo odstraniti križ s stene, drugače da bodo v hiši nanj streljali. Poročevalec pravi: "Tako kaže polagoma komunizem svoj datini predlog “Slov. por.” je le poročal, da je “tragično preminil.” Res tragično. Imenovani Hafner je bil doma od sv. Duha. Družina je bila li-berana. Ob prihodu Nemcev je med prvimi šel v gozd. Doma pa je imel dobro opremljen bunker, kamor je večkrat prihajal “organizirat” svoje ‘“tovariše.” Geza DVA MILIČNIKA iz Polhovega gradca sta na Veliki petek porušila malo Marijino kapelo pri Bukovem mlinu in Marijin kip razbila. Izgleda da je satanizem komunizma zdivjal posebno na Veliki petek. TUDI IZ BOSNE POROČAJO, kako se komunisti zaletavajo zlasti v češčenje Matere božje. stapo je zvedela za njegovo Tako so v bližini Travnika poru-skrivališče in je nekoč s težavo šili podobe Marijine, ušel. Pač pa je morala radi nje- MOLITEV ZA RANJKE JIH ga vsa družina, oče, mati, sestre, RAZBURJA. — V Rovtah nad bratje v Nemčijo na delo. Po Logatcem, kjer je okrog 250 razsulu so se vrnili. Tudi on fantov in mož padlo kot žrtev ko-zmagoslavno iz hoste. Za zaslu- munističnega divjanja, je žup-ge je dobil službo nekakega ko- nik v majniku oznanil mašo za misarja za agrarno reformo, če- padle očete in brate. Pri tej naj tudi je komaj pisati znal. Zvest y posebno otroci molili. Učite- i se je civilno poročil ijica pa je c ► naročila, da Po tem predlogu bi bili znižani davki od 1. jan. 1948. Washington. — Poslanska zbornica je včeraj z 302 proti 112 glasovom sprejela predlog, I da se znižajo dohodninski davki' od 10.5% do 30% in sicer od l.j januarja 1948 naprej. Predlog je prav tak, kakršnega je predsednik Truman veti-ral 16. junija z izgovorom, da zdaj ni čas zniževati davkov. I Sprememba v tem predlogu je samo ta, da naj stopi znižanje v! vejavo 1. jan. 1948, dočim je go-j Well, krožniki že lete na glavo Od vseh strani se poroča, da so ljudje videli leteti po zraku majhne svetle točke, podobne maim krožnikom. Nihče ne ve pojemila tem pojavom, Mi smo včeraj zapisali, da nas tisti “Icrožni-ki" nič ne skrbijo, dokler nam ne bodo začeli treskati na glave. No, neki Connij Dunbar v Pittsburghu, Pa: ga je že dobil na glavo. Pa mu ni padel z vsemirja, ampak mu ga je zabrisala v glavo njegova lastna ženica Bessie. Kar se tiče tega moža je tajnost de razjasnjena, kar mu je potrdil tudi sodnik Howard, H je dovoli razporoko. Katoliški shod v Lemontu Razne drobne novice iz Clevelanda in te voril vetirani predlog, da se zni- 0-------- publikancev in 69 demokratov. Proti pa 109 demokratov, dva republikanca (Hull iz Wiscon-sina in Anderson iz Minnesote) ter laborit Marcantonio iz New Yorka. V kongresu trdijo, da bo senat v par dneh tudi sprejel ta predlog in da ga bo dobil predsednik Truman v podpis do konca tedna. Ce ga bo predsednik podpisal ali vetiral, se ne ve. V poslanski zbornici imajo zagovorniki predloga dovolj glasov, da bodo preglasovali predsednikov veto, za senatno zbornico pa to še ni gotovo. namdov, naj izolira Grčijo i prepeljali prav takrat ni bil čas pouka. Za-s Štajerskega, so imeli pri Fari m«i]» n» 8. strani) Tajnik komunistične stranke obsojen v zapor Washington. — Federalni sodnik David A. Pine je obsodil Eugene Dennisa, tajnika ameriške komunistične stranke v eno leto zapora in $1,000 globe, ker se ni pokoril ukazom kongresa. Sodnik je komunistu dovolil, da je na svobodi pod varščino $10,000, ker je Dennis izjavil, da se bo pritožil na višjo sodnijo, celo na najvišjo sodnijo Zed. držav, če bo to potrebno. ------o------ Razstrelba je ubila v Lorainu delavca Lorain, O. — Frank Bennett, star 30 let, je bil ubit v tovarni National Tube Co., ko je hotel prižgati peč. Nastala je razstrelba ,ki ga je ubila. Premog bo dražji radi višje mezde Washington. _ Ker so dobili premjogarji zvišano mezdo in ker bodo premogovne družbe plačevala 5 centov več od vsake tone premoga v dobrodelni sklad unije, se bo cena premogu zvišala. Unija misli, da se bo zvišala cena za 67 centov pri toni, premogovne družbe pa pravijo, da bo premog najmanj za $1 dražji pri toni. ------o------ V Nemčijo in Avstrijo se lahko pošlje 22 ft. Washington. — Poštni urad naznanja, da se zdaj lahko pošlje pakete beguncem v Nemčijo in Avstrijo do 22 funtov. Do-zdaj je bilo dovoljeno le 11 funtov. Poštnina za večje pakete je $3.07. je tpdi ne maramo Indianapolis. — Daniel J. Tobin, predsednik unije team-sterjev AFL je apeliral na delavske unije, naj ubogajo novo delavsko postavo. Rekel je, da tisti, ki zahtevajo generalno stavko radi te postave, so sovražniki organiziranega delavstva. “Ta postava nami ni všeč,” je rekel Tobin, “toda delavci te dežele niso revolucionarji. Kdorkoli govori o splošni stavki, je ali blazen, ali pa hoče namenoma igrati v roke komunistom. Ničesar bi po volji komunistični Rusiji1 kot zmeda v tej deželi in upor proti našim postavam. “Revolucija ameriškega delavca je v glasovnici ali potom sodnije. Tam si dobimo pravico. Zdaj pa je treba ohraniti vedro glavo in zdrave možgane,” je govoril 'izkušeni delavski vodja. mm 3P 14*3. Ljudje $o se na vso moč trudili, da bi zajeli reko Mississippi na njenem levem bregu v državi Illinois. Toda naraslo vodovje nasipi, s peskom napolnjene vreče, niso mogli ustaviti. Voda je poplavila na tisoče akrov polja, obsajenega s koruzo in pšenico. j*_______ Gromikor trdi, da je Grčija kriva nemirov na njenih mejSh New York. — Sovjetski pomožni zunanji minister Andrej Gromikov je v imenu svoje vlade zahteval od Zveze narodov,' naj izžene vse tuje vojaštvo iz Grčije ter da naj vzame vso ameriško pomoč Grčiji pod svojo oskrbo. To je bila glavna vsebina re- Zveze narodov, s čemer misli, da bi se napravilo red na Balkanu. Gromikov je tudi zahteval od koncila, naj pronajde Grčijo krivo izzivanja njenih sosed, Jugoslavije, Albanije in Bolgarije. To je direktno nasprotno, kar je poročala preiskovalna komisija tega koncila, ki je bila na licu mesta ter izjavila, da so krivi nemirov ib izgredov na grški meji: predvsem Jugosavija, v manjši meri pa Bolgarija in Albanija. NOVI GROBOVI Mary Žužek Kot smo že včeraj poročali ne bilo bolj je umrla'Mary Žužek roj. Rojc, stara 54 let. Doma je bila iz Ložkega potoka, odkoder je prišla v Cleveland pred 39 leti. Zadnjih osem let jč vodila gostilno in restavracijo na 7512 St. Clair Ave. Soprog John ji je umrl pred 9 leti. Tukaj zapušča sina Antona in Josepha, hčer Mary Champa, dva vnuka, teto Jjsephine Gorjup in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa sestro Ivano Mohar. Bila je članica društva Cleveland 126 SNPJ, sv. Janeza Krst. 37 ABZ, Carniola Hive 493, Makslbejk in podružnice 18 SŽZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Ana Braidich V Mestni bolnišnici je včeraj umrla Ana Braidich, stanujoča na 16918 Grovewood Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Oas pogreba in drugo bomo objavili jutri. Poštnina 3 cente na pisma bo ostala Washington. — Predsednik Truman je podpisal postavo, da ostane poštnina na pisma še naprej po 3 cente. Brez nove postave bi bila avtomatično znižana na 2 centa. Kljub slabemu vremenu je bil sjiod dobro obiskan od okolice strani naših Slovencev z vseh krajev Amerike.'n**«! ph nas-Kartiral Stritch je slavil stare Slovence, ki so JZCSTZ \ znali braniti svojo narodnost m svojo vero. Berlina. Dalje ima pismo pri ' . nas Jožef Klančar, piše mu Fr. V Lemontu, 111., ali kakor pravimo: na ameriških Brez- Klančar iz Trsta, jah, se je zbralo čez praznike, v petek, soboto in nedeljo1 Odhod v Colorado— mnogo naših Slovencev. Še več bi jih bilo, da ni nekaterih ^ Mrs. Mary Tomsick, 5211 oplašil dež. Iz Clevelanda se jih je pripeljalo tri polne buse, Luther Ave. in sin Clarence ter nekateri so se pripeljali pa s svojimi avti in tudi z vlakom. V petek popoldne se je vršila letna seja Lige katoliških slovenskih Amerikancev ob lepi udeležbi Slovencev od vseh strani Amerike. Sejo je odprl preč. g. M. Butala, predsednik Lige od njenega početka. Podal je najprej kratko poročilo o delu Lige in dal nato besedo tajniku, Rev. A. Mediču, ki je v daljšem poročilu razložil vse delo te ustanove. Vse delo je bilo v resnici za begunce. Tajnik je poročal podrobno, kako je Socialni odbor v Rimu razdeljeval poslane prispevke. Za tajnikom je podal poročilo blagajnik g. Josip Zalar, ki je med drugim poročal, da je Liga poslala na razne strani že $45,-900. K besedi so se dalje še oglasili: Mrs. Mary Hochevar, Mrs. Clara Bucher, Math Tekavec, Mr. Debeljak. Pozornost je vzbudil pozdrav ravnokar došlega, v Ameriki rojenega begunca P« vnuka Vem in Richard, so odpotovali za dva tedna v Colorado. Mnogo zabave jim želimo. bramti. V najtežjih časih ev- obletnica_ v °- %* * T- vati branili Evropo pred poto- , 10 , . * pom orientalskega musjliman- ' 0 etmce njegove smr' stva. ' “Vaši predniki so branili Ev- Prijazen obisk— Včeraj sta nas obiskali iz ropo in krščanstvo in za oboje „ ,, _ . * * odpeljevali otroke, da so jih po °Pravkih VClevelanu. : "-i.Hvala za obisk, vzgojil, v janičarje. Treba bi ^ obMnka_ bilo, da bi kdo tudi ameriškemu ljudstvu napisal to dobo krščanske zgodovine in vašega V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za , s , c vrfT.n lPolnega Franka Jereb v spo-trpljenja in bojev za krscan- mlti _ ° stvo. Takrat so vaši predniki j trpeli za vse krščanstvo. min prve obletnice njegove “Sedaj se zgodovina ponav- skem. guncev vsem ameriškim Slovencem za vse, kar so storili za te reveže' Rev. Gabrovšek je poudaril, naj se ne pozabi, da je veliko delo izvršila Liga zlasti s tem, da je vzbudila pozornost na bedo beguncev in tako dala vzpodbudo ameriškim rojakom, da pomagajo tudi naravnost svojim ljudem v begunstvu, pa ravno tako svojim ljudem v starem kraju. Končno se je Rev. Mirko Godina zahvalil Ligi za vse delo, ki ga je izvršila za pregnance. Poudaril je, da je imel Socialni odbor v Rimu mnogo težav, da pa je delal vedno po najboljši volji in z denarjem Lige,res veliko dobrega storil. Noben dar ne gre v izgubo. Končno je bil izvoljen dosedanji odbor in sprejete so bile resolucije za nadaljno delo. Zvečer je bila slikovita procesiji od samostana okrog jezera smrti, Poroka— V soboto 12. julija se bosta lja. Zopet trpe in žrtvujejo vporočila v cerkvi sv. Vida ob 10 boju proti novim zmotam rav- Miss Stephanie Bruder, hčerka no vaši ljudje v vaši stari do- Mr. in Mrs. Joseph Bruder iz movini. Utrjeni v veri svojih 1019 E. 74. St. in Mr. Steve ... ..ssra ss s/;;.™ — v imenu be- turo. Tudi za nas in naše živ- ’stanu. ljenje žrtvujejo. Zato so danes naše simpatije na njihovi strani. 'Zato jim moramo po svojih močeh pomagati. Danes ste se zbrali, da se tudi vi utrdite ob misli na svoje prednike in svoje sorojake v svoji veri. Ko ste tudi vi pomagali graditi katoliško zavest v tej deželi. Ko ste gradili svoje cerkve in svoje organizacije, ste bili sogra-ditelji ameriškega katoličan-stva. Zato vas na ta pomembni dan pozdravljam na tleh naše nadškofije in pozivam, da utirjeni v veri nadaljujete svoje delo.” Obisk iz N. T._ Pevski zbor fare sv. Jožefa iz Jolieta je pod spretnim' vodstvom pevovodje g. Rozmana krasno podajal petje pri sv. maši. Popoldne je bilo zborovanje kongresa društev Najsv. Imena. Predsedoval je č. g. k(anonik pa do grote. Vsak je imel pri- Oman. V imenu clevelandskih žgano svečico. Tega prizora romarji gotovo ne bodo kmalu pozabili. Bile so pete litanije in lepe slovenske nabožne pesmi so donele iz krepkih slovenskih grl daleč naokrog pozno v noč; Drugi dan, to je v soboto, so bile številne maše v samostanski cerkvi. Glavna sv. maša je bila pa v groti ob enajstih, katere se je udeležil tudi Njegova Eminenca, kardinal Samuel Stritch v polnem kardinalskem ornatu. Sv. mašo z leviti je daroval č. g. kanonik J. J. Oman, župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Slovensko pridigo je imel p. Alojzij Medic OFM, ki je razložil pomen slavnosti, ko praznujemo 1200-Ietnico pokristjanjenja Slovencev. Zatem je pa govoril kardinal Stritch, ki je rekel nekako takole: “Slovenci obhajate 1200-letni-co, odkar so vaši predniki sprejeli katoliško vero. Ko ste Bogu hvaležni za dar vere, ste lahko tudi ponosni na svoje prednike, ker so znali to svojo vero tudi društev je govoril Anton Grdina, v imenu KSKJ gl. tajnik Jože Zalar, v imenu Družbe sv. Družine Mr. Tušek in v imenu Slovenske ženske zveze Mrs. V spremstvu Mrs. Rosalie Palčič sta nas včeraj obiskali Edith Palčič in Jeannie Pastello iz Brooklyna, N. Y. Tukaj bosta nekaj časa pri sestrični Miss Mary Palčič, 6716 Bonna Ave. Proti zapadu— Prošlo soboto se je podal v Monitor, Washington, poznani Joe Mihelich iz 18115 Nottingham Rd. Tam ostane par tednov na obisku pri teti in drugih sorodnikih. želimo mu mnogo zabave in razvedrila ter srečen povratek. Iz ranih umIMi Cloverdale, Minnesota. — Dne -Z&. jun. je umrla v bolnišnici v Grand Rapidsu Minn., Rose Pre-bilich, dekliško Deslich, rojena v Chisholmu 1907 in članica SNPJ. Podlegla je težki operaciji. Pokopana v Hibbingu. Zapušča moža, sina, hčer, starše, tri brate in dve sestri, vsi na železnem okrožju. SL Louis, Mo— Dne 17. jun. je umrla za srčno hibo Agata Ban, članica SNPJ, stara 59 let Zapušča moža, štiri sinove, štiri Albina Novak. V angleščini je hčere in več drugih sorodnikov. govoril v imenu društev Najsv. Imena iz čikaške nadškofije profesor Zvetina, v imenu beguncev se je zahvalil Rev. Mirko Godina. Prečrtane in odo-hrene so bile številne resolucije. V nedeljo je bil pa Baragov dan in ob 9 imel peto sv: mašo Rev. Šircelj, tajnik Baragove zveze. Govoril je Rev. Sche-ringer, predsednik Zveze, ki je napovedal, da bo na 3. avgusta praznovanje 150-letnice Baragovega rojstva v marquettski škofiji in tedaj da seja Baragove zveze. Chicago. _ V Ciceru je umrl Frank Blažun, star 69 let, doma iz Šenčurja pri Kranju, član SNPJ. Zapušča'družino. Library, Pa. — Jakob Vjd-mar se je pri podiranju starega poslopja smrtno ponesrečil. Star je bil 69 let in član SNPJ. Tukaj zapušča ženo, sina, tri hčere in sestrično, v starem kraju pa več sorodnikov. V Barbertonu so jih odslovili 300 ___Barberton, O. — Sun Rubber bo tudi' je odslovila 300 delavcev. To pomeni 20% znižanja delovne sile. To je ob kratkem poročilo zgodovinske slovenske katoliške slavnosti v Lemontu. Vsem, ki so bili navzoči, bodo ostali ti dnevi v neizbrisnem spominu. Kadar morate ponoči preko teste, imejte na eebi vedno kak bel predmet, da vat voznik lažje opazi. naan domovina, july 9,1947 &K1 Ameiism Domovina MIMS. - MM msasmZ «17 M. — IfVll MIC-ffi-HOMI (JAMES DEBEVEC. Editor) n--------ME ciCTolmd », Ohio dally except Saturdays. Sundays tad Holidays 6 '7 8 9 10 11 11 ij 1« is t» 17 '8 '9 U U U 1) If 1) 16 17 18 19 )0 )! ! NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7JO; aa Cleveland In Kanado po poiti za eno leto $8-00' Za Ameriko pol leta 84.00; za Cleveland ln Kanado no poiti »dl leta 84J0. Za Ameriko tetrt leta 8U0; za Cleveland ln Kanado no poiti tetri leta 83.7«. Za Olveeland In oknlloo po waialrili; celo leto «J0. pol lata 8U0. tetri late HM. itevOka etana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United Statee «7JO per year; Cleveland and Canada tar mall 88JO per year. U. a 84.00 for 8 months. Cleveland and Canada t* Ball 84 JO for 8 months. U a 82 JO tor 3 months Cleveland and Canada fee mall 83.78 lor 8 months. Cleveland and suburbs by Carrier «7.00 per year. «4.00 for 8 months. 83JS0 for I months. Single copies 8 cents each. ___________ filtered as ssocnd-elaas matter January 6th 1800. at the Post Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act c< Much 8rd 1878. _____________ »83 No. 133 Wed., July 9, 1947 za komunizem, je proti njemu. Kdor ni komunist, je impe- obiska, rialist, fašist, kapitalist, reakcionarec hitlerianec, z eno be- Vsej javnosti naznanjam, da sedo sovražnik naroda in izdajalec. Zato mora iti s poti, £e ne naravnost v smrt, pa vsaj v ječo ali taborišče. Komunizem je vera sovraštva. O tem ni dvoma. O tem ne bo dvomil, kdor je le malo proučil komunistične teorije in kdor vsaj malo ve, kaj se godi po deželah, kjer se je komunizem polastil krmila. Komunistična teorija tako kot komunistična praksa jasno dokazujeta, da je komunizem kriva vera sovraštva. Dvoje sledi Jz tega spoznanja za nas katoličane. Prvo kar sledi, je, da je resnična sprava med komunizmom in katoliško vero nemogoča. Kajti komunizem oznanja sovraštvo vsakega komunista do vsakega nekomunista, krščanstvo pa nalaga dolžnost ljubezni vsakogar do vsakogar, ki se imenuje človek. Zato noben dober katoličan ne more biti dober komunist. Drugo, kar sledi, pa je, da od komunizma ne smemo nikoli upati pravega miru. Komunizem oznanja boj. Zato ne more dati miru. Ne more dati pravega miru posameznemu narodu in prav tako ne more dati pravega mednarodnega miru vsemu svetu. Edini mir, ki ga komunizem more prinesti, je mir vse^ mogočne diktature in neomejenega nasilja. To pa ni pravi mir, to je seme nove vojne. Pamet in zgodovina učita tako. 44t44l444llll4U44l4l44444HHIHIIIIIIIIIIIIlHI»*j Vera sovraštva Papež Pij XI. se ni pomišljal zapisati, da je komunizem bistveno, to je v svoji naravi, slab. Komunizem je kakor strupena zel, ki ni strupena samo v svojih sadovih, ampak v korenini sami. Zakaj je Pij XI. izreke! tako trdo obsodbo nad komunizmom, obsodbo, ki ne dopušča za komunizem nobenega opravičila. Kratko lahko odgovorimo, da zato, ker komunizem uči in skuša uveljaviti toliko zmot, da ga lahko imenujemo krivo vero, in sicer najbolj nevarno krivo vero, kar jih pozna naš čas. Ena izmed osnovnih zmot, ki jih oznanja Marksov evangelij, je tudi sovraštvo. Kakor krščanstvo imenujemo vero ljubezni, tako lahko imenujemo komunizem vero sovraštva. Kajti tudi o komunizmu smemo teči, da je vera, in smemo reči, da je vera, ki oznanja sovraštvo kot eno prvih dolžnosti vsakega pravega komunista. Komunizem je vera, ali vsaj neke vrste vera. To se pravi komunist mora sprejeti osnovne trditve komunizma in verjeti vanje nekako tako, kot mi verujemo v razodete resnice naše katoliške vere. Nauki komunizma, kot so n. pr. da je vse na svetu samo snov, materija, da se je iz snovi razvilo vse, tudi človek s svojo pametjo, da je vsa zgodovina človeštva samo razredni boj, ki se razvija v posameznih stopnjah, da bo končno na svetu zavladal delavski razred in uvedel tako zvano diktaturo proletariata, da bo tedaj na svetu avladal _neka_yjste oadiž. da flovftkjlima. pravice do s,amo- BESEDA IZ NARODA i 14 4 444IHI l 444’44-444-M"4'4-H.44444"H,4-4- I I1) I M'4***4"M"4 __2j Poleti na Hubbardu Madison, O. — Pri nas imamo že lepe poletne dneve, ki so prinesli s seboj neizogibno sušo. Je res čudno to vreme: enkrat je preveč moče, drugič pa nič. Zgodnji krompir bi zdaj potreboval, da bi se mu nekoliko prililo. Vse kaže, da ga ne bo dosti, vsaj zgodnjega ne. No, če ga ne bo, ga pa kopati ne bo treba, je rekel sosedin uganil moje misli na celi črti. Meni za krompir itak ni dosti, če obrodi ali pa ne, veliko rajši imam kaj čez ponev, da cvrči. Kot vam je že menda vsem znano je umrl Josip Grgat iz Bennett Rd. Borna je bil iz Samobora na Hrvaškem. Bil je zelo prijazen človek in zelo ga bomo pogrešali. Zapušča ženo, sina in hčerko. Z njim Bennett Rd. že smo izbili,na 1 tri v par lefiKT fino ribjo pečenko, naj pride k Tonetu, ki vam pečenko lepo poplakne doli po grlu. Na zdravje! Pri Berusu, ki so novi tukaj, so odprli na Dock Rd. in 20. cesta gostilno za mehke pijače, sladoled in dober prigrizek So prav prijazni ljudje in ustavite se pri njih ob priliki. Počitnikarji že prihajajo \ naše kraje. Na oddihu sta po znana Mr. in Mrs. Anton Strniša iz Clevelanda pri Perpar-jevih. Tone obira češnje in se mu ta posel prav poda. Mrs'. Strniša gre pa raje v robide po maline. S tem si krajšata dolge dneve, pa naš fini zrak uživata. To bo menda dovolj novic za enkrat. Bom pa še prihodnjič kaj.1 Frank Leskovic. tri V par lei Sicer nas je pa v teh krajih precej v bolj zrelih letih in kar treba se bo počasi pripraviti na pot. Seveda, sili pa noben ne. To je ena stvar, ki se ji človek ne izmaže, druga so pa fronki. No, kadar bo, pa bo. Pri sosedu Jerebu na Bennett Rd. novo hišo povečavajo. Tone pravi, da je vse premajhna, zato jo bo podaljšal ali razrinil. Naš prijazni birt Tone Strojin bo postavil novo hišo, da bo' trudnim popotnikom lahko postregel tudi s prenočiščem. Pred hišo je postavil zdaj tudi visok drog, kamor razobesi zvezdnato zastavo. Tone je zelo ponosen, kaj bi ne bil, saj smo vsi, da živi pod prelestno zvezdnato zastavo. Kdor bi rad v petek večer stojnega udejstvovanja in do zasebne lastnine, da Boga ni, da je vera izmišljotina itd., vse te in druge osnovne trditve komunizma ,ki na njih komunizem hoče zgraditi nov svetovni red, niso razvidne same na sebi, niti jih ni dokazala nobena znanost. Zato mora komunist verjeti v te zmote, kakor mi verujemo v skrivnostil naše vere. Bistvena razlika je seveda v tem, da mi verujemo Bogu, ki o njem vemo, da nam je razodel našo vero, dočim komunist mora verjeti besedi zavetnikov in voditeljev komunizma, to je Marksu, Stalinu, Titu ali komu drugemu. Komunizem je torej neke vrste vera. Ni samo socialno gibanje ali politična stranka, kakor se včasih hoče predstaviti lahkovernim množicam. Komunizem je vera, ki hoče zase celega človeka in se hoče polastiti vsega njegovega mišljenja. Ker pa ta vera v svojilh najosnovnejših naukih nasprotuje edino pravi krščanski veri, lahko tudi rečemo, da je komunizem kriva vera. Komunizem je torej vera. A je tudi vera sovraštva. Komunizem namreč oznanja sovraštvo, kakor krščanstvo oznanja ljubezen. Komunizem nalaga svojim pripadnikom dolžnost sovražiti!, kakor krščanstvo ukazuje ljubiti. Komunizem najprej oznanja sovraštvo proti Bogu. Kajti komunizem Boga ne zanika samo, ampak ga tudi so vraži. Pravi namreč, da je treba pojm o Bogu, ki je lastnina vseh narodov zemlje, iztrebiti iz človeškega mišljenja. Človek v komunističnem raju ne sme več misliti in verovati, da obštoja bitje, ki se imenuje Bog. Komunizem zato oznanja sovraštvo tudi proti vsaki veri v Boga. Še posbeno sovraži katoliško vero in Cerkev. Dobro namreč ve, da je ta vera najbolj popolna med vsemi verstvi na svetu, in čuti, da mu je ta vera najbolj nevarna nasprotnica. Komunizem oznanja zato še posebno sovraštvo do katoliške duhovščine, do papeža, do škofov in duhovnikov in redovnikov in sploh do vseh, ki hočejo biti dobri ka- Včeraj sem ušel Tonetu izpred toličani in hočejo tudi kaj storiti za razširjenje in utrditev Lunkove štacune ter jo izbral za katoliške vere. Zato so duhovniki in redovniki.prvi, ki mo- eno kolono na Menišijo, cia sem rajo pasti, za njimi pa pridejo pomembnejši katoliški laiki «se malo popeljal z zgodovinsko in še posebej člani katoliških organizacij. Španija, Jugoslavija in druge dežele, kjer je komunizem imel priliko razkriti svoje namene, nam govore, da je tako. Komunizem oznanja tudi sovraštvo med posameznimi sloji, ki iz njih obstoji človeška družba. Oznanja sovraštvo proletarcev do kapitalistov, delavskih slojev do delodajalcev, revnih do bogatih. Komunizmu ni do tega, da bi se slabe socialne razmere uredile na miren način, s pomočjo socialnih zakonov, s pogodbami. Komunizem hoče uvesti samo diktaturo proletariata in sicer s sovraštvom in neizprosnim bojem, ali kakor on to imenuje, z revolucijo. Značilna je n. pr. izjava nekega ameriškega komunističnega funkcionarja, ki daje tole navodilo pobornikom komunizma: “Mi moramo naučiti delavce sovražit: kapitalistični razred. Mi se ne moremo boriti, dokler ne bomo sovražili. Mi... prvi borci delavskega razreda ... mi moramo naučiti delavca .. . sovražiti. To pomeni, da je treba prelivati kri. Mi hočemo imeti ulice krvave, kot so jih imeli v Rusiji. Delavec mora biti organizirali, tako da revolucija, ko pride, ne bo brez uspeha. Ker komunizem hoče boj, zato oznanja sovraštvo sploh proti vsakomur, ki ni voljan sprejeti komunističnih načrtov, oziroma vere vanje, pa naj bo to proletarec ali kapitalist, bogat ali reven, pomemben ali brez pomena. Vsakdo, ki ni Razno izla Salle, 111. bo Slovenski dom priredil na 20. julija velik piknik na prostorih Mr. in Mrs. Joe Grego-rich v Maple Grove, Peru, 111. Vabljeni so vsi Slovenci, da se udeleže. Prav prijetno bo tam v naš) veseli družbi. Na 3. avgusta bo pa farni piknik cerkve sv. Roka. To bo pa na domačih farnih prostorih zadej za šolo. Tudi na to prireditev so vabljeni vsi rojaki in rojakinje. Dajmo in svojo udeležbo pomagajmo k dobremu gmotnemu uspehu, saj so pri fari vedno stroški za to ali ono popravilo. Vreme se nam je zdaj nekam uneslo in nimamo vedne moče, ki je napolnila struge potokov in reke, da so preplavile polja in travnike. Pri družini Mr. in Mrs. John Frankovich, katerih starši živijo na La Salle St., so dobili vesel obisk iz Pennsylvanije. Ob. iskala sta jih Mr. in Mrs. Joe Cvelbar ter Mrs. M. Glavan iz Jolieta. Prav dobro so se imeli tukaj. Hvala za prijazen obisk! Vsem Slovencem, tukaj in onstran morja, moj najlepši pozdrav! , Anton Strukel, zastopnik. Mandel C Pozelnik J .... 19 .... 18 Korman J .... 20 Dolanc J .... 16 Baraga A .... 22 Skupaj 95 Dolgan J .... .... 18 Sepic J .... 14 Kramer F .... 24 Eržen S .... 17 Podpadec L .... 16 Skupaj 89 Skupaj sta napravila oba teama 184 točk. Drugi je šel na fronto Slovenski lovski klub iz Barber-tona. Streljal je takole: Gerbec Al 4.... .... 21 Murn A .... 19 Gradišar A .... 24 Turšič F .... 17 Udovich F. Jr .... 21 Skupaj 102 Zupec J ....16 Dečman F .... 23 Opeka J .... 18 Blažič A .... 21 Lukežič J .... 23 Skupaj 101 Ker je navadno mesec julij lep, gredo ljudje radi kam na oddih ali počitek. Mnogi uporabijo ta lepi letni čas, da gredo kam.y prosto naravo, kjer se navžijejo svežega zraka, drugi gredo na obisk k bratom, sestram,' znancem in prijateljem. Tudi naši Slovenci gredo radi poleti kam na obisk, bodisi z avtom, busom ali vlakom. Zadnje dni so obiskali naš La Salle Mr. in Mrs. Fr, Ober-star in sin. V De l^ue, 111. so bili celo na ohceti, ko se je oženil fest fant J. E. Juvan, ki je dobil pridno tovaršico za vso življenje. Želimo jima srečo v novem stanu. Na obisku je bil tudi Math Povše iž Clevelanda. Obiskal je tukaj ses^e in stare prijatelje. Prav veseli smo bili njih Izid strelske tekme Slovenske lovske zveze Po sklepu zadnjega zboro vanja Slovenske lovske zveze se je vršila v nedeljo 29. junija prva strelska tekma med klubi, ki so člani te zveze. -Tekma se je vršila na strelišču Euclid Rifle kluba. Kar mora poročevalec pribiti je dejstvo, da po drugi svetovni vojni ni več takega zanimanja in vesolega razpoloženja med našimi člani kot je bi- vojna zasekala temu ali onemu globoko rano in napravila vrzel v družini. Upamo pa, da bo sčasoma tudi to prešlo in da bo med nami zopet tako razpoloženje, kot je bilo nekdaj ob takih prireditvah. Saj lepšega športa in bolj poštene zabave si ni mogoče misliti, kot jo imamo lovci z zbijanjem lončenih golobov kakšno nedeljo popoldne. Torej, fantje, ne vrzite puške v koruzo in na prihodnji tekmi naj vas’bo več. Streljanje in zbijanje lončenih golobov na zadnji tekmi je pokazalo, da imajo naši fantje še vedno dobre oči, pa mirne roke. Nekateri so morda za ,par pik 'odnehali, toda naši stari izkušeni lovci in strelci so se dobro držali svoje kvote. Prvi je nastopil Euclid Rifle klub, ki je streljal takole; Skupaj sta napravila oba teama 203 točke. Zatem je šel v strelske pozicije Rainbow Hunting klub, ki je streljal takole; Boštnar L............. 12 Pecharski J........... 13 Kochevar L............ 14 Jakosh S.............. 7 Rangus J.............. 16 Skupaj .............62 Zabukovec A........... 18 Fortuna J............. 20 Hochevar L............ 15 Zrimšek A. .... ...... 16 Rangu« J............. 12 Ranges• Skupaj ...81 Skupaj sta napravila oba teama 143 točk. Zmagovalec v tej tekmi je bil torej klub iz Barbertona. Letos se bo vršila še ena tekma in sicer pri Rainbow Hunting klubu. Tedaj se bo odločilo, kateri klub bo zmagovalec letos. Kdaj se bo vršila ta tekma, bo pravočasno sporočano v tem listu. Barbertonski klub jo sicer res trd oreh, aiq-pak Euclidčani imajo nekaj za rokavom, kot sem zvedel iz povsem zanesljivih virov, ki jim bo zmago posadilo v naročje. No, bomo že videli, kako bo. Lovski pozdrav vsem skupaj in na svidenje pri prihodnji strelski tekmi. Fred Krečič, tajnik. ' Pismo iz Madrida Madrid, Španija.—Pred ne-k»j časom smo se obrnili na vas, da bi nam pošiljali Ameriško Domovino. Ker ne dobimo nobenega odgovora, se obračamo ponovno, da bi nam pošiljali Ameriško Domovino, če vam razmere dopuščajo. (List že pošiljamo in upamo, da ga boste začeli dobivati v kratkem, op. ured.) Vsi vemo, da je Ameriška Domovina edini list, ki se bori za katoliško in res slovensko Slovenijo doma in v tujini. List bi bil za vso slovensko kolonijo v Španiji, ki je po večini koncentrirana v Madridu in sestoja v glavnem iz slovenskih visokošolcev. Kako smo zašli v Španijo, mislim, da vam ni potreba razlagati, saj predobro poznate usodo slovenskih beguncev. Saj je vaš list tudi edini njihov zagovornik. Usoda nas je zanesla sem, če Bog da, da končamo svoje študije. Bili smo do predkratkim v Italiji, v taboriščih z drugimi slovenskimi 'begunci. Kot vam je več ali manj znano, je med slovenskimi begunci nad 300 visokošolcev, ki jim je usoda pretrgala redni, študij in jih pognala v begunstvo. Slovenski begunci smo se obračali na vse mogoče ^naslove in instance, da bi se zainteresirali za ta “študentovski problem,’’ za ta kapital, ki bi bila velika nesreča za ves slovenski narod, če bi propadel. Odziva je bilo malo. Pozitivno so odgovorile španske katoliške organizacije in so sprejele okrog 10 visokošolcev preko Pax Romane. In ti smo zdaj v Madridu, pričakujemo še drugih. Živimo prilično dobro, če primerjamo z življenjem po taboriščih celo zelo dobro. Precej težav nam dela to, ker nimamo zadostne o' leke, še bolj študijskih knjig, ki so tu zelo drage, če bi nam kdo utegnil v tej smeri priskočiti na p o o <> o o *> o o o o o BELI MENIHI Poveit iz prve polovice XII. itoletje 1 spisal IVAN ZOREC ) “Pomladna sev se bo zakesni-la, zemlja še dober mesec ne bo za orjo,’’ je v mislih kmetoval in se oziral po njivah, ki jih je kopneči sneg razodeval bolj in bolj. Vonj vlažne zemlje se je dvigal, v gošči so peli pti- šal Trlepa, “ali ne bi bilo bolje za polje in za travnike, če bi potok tekel bolj na desno, on-dodle mimo Rup?” “Bolje, bolje,” ga je Trlep razumel. “Ko bi tekel vsaj bolj globoko, tudi zamakal ne bi či, kos je nemirno vpil: “Kje preveč.” si bil, kaj si sadil?” Pod Gradiščem je pripeke-tal iz hoste in preudaril: “Prevred je, v samostan mi še ne kaže hoditi, kar na Brezovec pojdem prej." Svobodnjaka Brezovska je hudo vilo. Ondan se je pola-komnil srnjakov in zajcev, po gričih in jarkih je begal za njimi in se pregrel; huda pljučnica ga je zdaj dušila. “Kaj pa Katarina, da je ni?” je stokal Brezovšek. “Nikoli več je ne bom videl, o moj Jezus! Kaj še ni shodila?” “Jutri pride, jutri,” se je Trlep lagal, da ji z resnico ne bi umodil že skoraj umirajočega očeta. “Danes ji sami ni dobro.” Bolnik, star, slabičen mož, je nemirno tipal po odeji, ječal in gledal v vrata. “O, bil je,” se mu je delalo v vročičnih mislih, “spomin je bil. Snoči je pod oknom milo ječalo . . Ali je šlo meni, ali je pomenilo Katarini . . ?” “Že gredo!” je pastir pritekel s preže povedat, da opat prihaja z Bogom. Vsa družinčad je šla Bogu n; proti, bolnik je ostal sam, bolno po blazini obračal glavo in se bal smrti. —Ko je-bpat opravil, se je Tr- lep čudil, Brezovček, glejte, se je čisto spremenil: prej cmerav, obupan ,ti zdaj sije od nečesa lepega in pokojnega. Z opatom, ki se je kmalu napotil domov, je šel tudi Trlep; od Brezovška so mu mjsli begale h Katarini. “Mož je slab, hčere ne bo videl več,” ga je ščemelo. “Kako je Katarini?” se je opat ozrl vanj, kakor bi bil slišal njegove misli. “Tako, da sem prav za prav zaradi nje prišel v Stično,” mu je tožil o trdovratni ženini bolezni. “In zdaj me je poslala po patra Lavrencija, do nobene vešče nima več zaupanja.” “Ce se le prekesno nista odločila?” je opata skrbelo po vsem, kar je slišal. “Pater Lavrencij bo pomagal.” “Ce bo le mogel! Zaupaj pa tudi duhovnemu zdravniku! Moč vere in molitve včasih dela čudeže, človek jih ne more.” “Saj zaupam.” “Da, vem: če bolnik umrje, je kriv zdravnik; če okreva, je pomagal svetnik,” se je opat smehljal. “Vem, da sem grešnik, Bog me tepe vendarle preveč.” “Tudi svetniki so grešili pa so se zveličali, ker so se spokorili. Ali ne veš, da Bog ne zapusti človeka, ki se mu zaupa? In da res kaznuje le greh, ko te tepe z nadlogo?” “Boli pa Katarino, ki je nedolžna?” se je upiral. “Moli, Materi božji se priporoči in Bog ti bo preložil križ, ali pa dal moči, da ne boš omagoval.” Trlep je molčal, opat je sklenil: “Dokler ti je Marija mati, ti je Jezus brat in Bog ti je oče — to pomni in ne godrnjaj zoper voljo božjo!” Oči so opatu šle v dolino”, begale so čež polje in se ozirale po nebesu. “Če se vreme ne bo sprevrglo kaj kmalu, bo povodenj,” je v skrbeh videl, da se Stičinca že skoraj razliva. “Kaj meniš,” je čez čas vpra- Opat je kimal, molčal in že preudarjal drugo misel: ‘"Na Medvedjeku, saj veš, udelujemo svet, da dobomo njiv.” “Če hočeš, jih vse doboš v najem.” “Za koliko let?” je popal; zemlje je bil lačen zmerom. “Do smrti, če hočeš, za zmerom. Razdeli jih med grabov-ske tlačane, veseli jih bodo, zmelje imajo premalo. Užitek bodo imeli sami, obenem pa tudi ti in mi.” Trlep je bil novih njih kaj vesel; a da samostan ne bi zanje jemal primernih dajatev, jim je brž vedel grdih napak. ‘1Svet visi kakor streha, z vozom bo težko do njih.” “Za prvega ti ne bo nič voziti tja; vozil boš le z njiv, pot je zložna in zmerom navzdol.” “Suša se jim bo rada poznala.” “Prisojne so, vse bo zorelo lepo in hitro,” se je opat smehljal. “In ilovnate so, težko jih bo ugnojiti.” “Ne bo treba,” se je spet smehljal, spregledal ga je: “gnoja ne boš vlačil, kjer je hosta gnojila že toliko vekov. Za komolec globoko in še bolj je mastne črnice; Če jo boš raz-pdaskal vsaj z nohti, ti bo rodila in plodila kakor Adamu v raju.” Prišla sta y Stično. Na samostanskem dvorišču se je trlo vse črno tlačanov. Pritovorili so platna, volne in kožuhovine, medu, voska in vi-Samostanskki bratje so sprejemali blago, pater Fortu-nat ga je plačeval z žitom in b sočivjem in meril zvrhoma — po vaseh je bila velika stiska za živež, povsod je krulila lakota. '“Patra Lavrancija ni doma ?” se je Trlep ustrašil, ko je pater Evstahij povedal opatu, da je odšel v žužemperk. “Brez skrbi, kar domov pojdi!” mu je opat svetoval, “za patrom Lavrencijem precej pošljem, sla, naj iz Zužemperka po bližnjicah krene naravnost h Katarini.” Na dvorišče so se pripodili -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride sa so jim bila še polna učeno- tulil, češ, da je bolan?” ati, ki jim jo je iz računstva vtepal pater učitelj. A zdaj je lepa učenost pozabljena, dečki se igrajo viteze in Turke, snežne kepe zmagujejo med vriskom in smehom, pojemajo — vitezi naženo upehane Turke v kot dvorišča. “Davi je do nas prišel neki potnik,” se je pater Evsathij domislil. “Pravil je o turški nevarnosti, ki se je že močno bojijo v dolenjih deželah.’” Pater opat se je molče nasmehnil. Popotni se je grel ob peči. Z rokami se je oprl ob klop in počasi, težko vstal. “Kaj torej veš o Turkih?” ga je opat vprašal. "Po Hrvati ji sem hodil in slišal, da se v Bosni zbira Turka kakor listja in trave.” "Kdo ti je pravil?” ga je opat gledal nejeverno. “Gradovi še pipravljajo, ljud “Turki?” se je Trlep spet pospravlja, kar se skriti da — ustrašil ob misli, da bo treba j vsi vedo, da bo Turek zdaj zdaj bežati. “Pa kam, kako s tako bolno ženo?" "Kje je tisti mož?” je opat hotel vedeti. “V gostinjski sobi.” Vsi trije so šli tja. Pater Fortunat jih je prestregel. “Nikar pod streho ne jemljimo klateža!” je svaril. “Brat kuhar ga je nasitil, možakar se je spočil, dalje naj gre. Kdo učenci samostanske šole. Uie- ve, ali ni ogleduh, ki se je po- kah, če si pomaga tudj sam," udaril čez mejo.” “Kdaj si odšel od ondod?" "Mesec se je že enkrat pomladil med tem.” “In kam' si se namenil?” “Vsaj do Ljubljane ali pa še dlje, da me Turki ne dobodo.” "Človek je povsod v božjih rokah,” je pobožni samostanec dejal kakor sam vse. “In je še bolj v božjih ro- je klatež vedel svojo. “Saj daleč mlenda ne bom več prišel. Bolan sem, ves truden in slab, preveč strada in glada sem prebil po obubožanih krajih, ki sami nimajo več kaj dati v usta.” Opat Urh ni dosti verjel plahemu klatežu, nobene posebne nevarnosti se ni bal. “Ostani tu, da si opomoreš,” je nasosled pokimal popotnemu. “O, vedel sem, da me ne boste podili od praga!” se je hvaležno nasmehnil. "Patra zdravnika ni doma; ko se vrne, ti bo pomagal, da tudi okrevaš.” “Kajne, spotoma nisi molčal, tlačanom si pravil povsod, kaj jim preti?” je Trlepa skrbelo. (Dalje prihodnjič.) < —Benjamin Franklin je s svojim “zmajem” izvabil strelo iz oblakov dne 10. junija 1752. Ne čakajte, kadar imate čut, da se vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če vas peče V mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG., 850 EUCLID AVE. TELEFON MAln 6016 Uradne ure: 10 do 4 razen ob sredah in po dofovorn UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLEŠRO-SLOVENSKEGA BERILA “ENGLISH-SLOVKN1 EIADKB” kateremu je znižana cena e A AM in stane samo: ) CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair A ve. Cleveland, O. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 273«. 114« E. «lst St Vprašani smo bili: Zakaj ne smem jaz greti moj dom z PLINOM? dobah mrzlejšega vremena, tekom minule ' zime, je bila The East Ohio Gas Company —in sploh, vsa industrija natumega plina od Atlantika do Pacifika — nezmožna zadostiti v polni meri, nepričakovano veliki zahtevi za plin. Kot rezultat tega, je bila družba primorana; (1) nenavadno večkrat in resno zmanjšati industrijsko rabo plina, in, (2) naložiti, do nadalj-nega preklica, gotove omejitve na nove inštalacije za gretje poslopij. Obe določbi ste bile nujno potrebni. Podvzeti ste bile z globokim obžalovanjem in v polni zavesti o morebitnih neprilikah za industrijo in njih delavce, kot tudi za vse odjemalce, ki nameravajo premeniti njih grelne naprave z druge-vrstnim kurivom na plin. Iigled n prihodnjo ilmo Resnost plinske zaloge, ki je nas prisilila uvesti te omejitve, je v celoti povzročena vsled sedanjega pomanjkanja primernih facilitet za transportacijo plina. Ja dovolj rezerv naiurne-ga plina, ki ]e na razpolago za doatavo na trg —še za mnogo let v bodoče. Edini problem je ta, kako dobiti in Inštalirati, dovoli hitro, jeklene cevi in drugo opremo, ki bi prinašala večje količine plina, ki se ga danes rabi za zadostitev hitro rastočim zahtevam. Izgled za zgodnjo in dovoljšnjo izboljšanje ni tako jasen, kot bi ga mi radi videli. Dasiravno pričakujemo dobiti naš pravični delež zelo potrebnih novih zalog cevi, čim se Jih more dobiti, ni skupno število, ki mora biti deljeno, zadostno in ne bo zadostno, še mnogo mesecev. Mi, naprimer, pričakujemo dobiti dodatni plin za prihodnjo zimo potom stalne konverzije cevi Big Inch in Little Inch linij. Drugi dodatki bodo nastali s, koraki, ki jih podvzame-mo, da povečamo naše lastne facilitete transmisije kot tudi one drugih zalagateljev. Več plina kot kdaj preje se bo to poletje spravilo v podzemsko shrambo. Kapaciteta za dostavo plina bo v teh shrambah povečana, tako da bo mogoče hitreje dostaviti večje količine spravljenega plina v mrzlemu vremenu na točko potrebe. Pa še vedno bo skupna zaloga plina, navzlic povečanju na ta način, nezadostna za zahteve, ki bi skoro gotovo nastale hm restaikeij.-To-rej, začasno, se nahajamo v nevoljnem stanju, da še nadalje omejujemo zalaganje dodatnega plina za grelne namene. Specifične restrikcije seda] v veljavi The Public Utility Commission of Ohio je odobrila vložitev amendirane nujnostne odredbe št. 26, ki je postala veljavna 1. aprila 1947. ODREDBA SE GLASI KOT SLEDI: (26) A. Od 1. aprila 1947 ln dokler ni la nuj-nostna odredba amendlrana ali preklicana, družba ne bo zalagala s plinom plinsko grelno napravo, namenjeno nadomestiti opremo, ki rabi druge vrste kurivo. B. V posebnih zdravstvenih slučajih, dokazani z vložitvijo vzeh potrebnih dokazov. ki (o sprejemljivi za družbo, ze stavek (A) lahko olajša. Deljii izgled V prizadevanju povedati kdaj bo zalogi natur-nega plina zopet mogoče zadostiti vsem zahtevam, smo obkroženi z negotovostmi, ki so enake onim, ki povzročajo začasno pomanjkanje drugih potrebščin. Mnogo izmed faktorjev, ki so vpleteni v to, je preko naše kontrole. Druge industrije tekmujejo za materijal, ki ga mi potrebujemo, za jeklo in za zgotovljene produkte izurjenega dela—kar povzroča pomanjkanje po deželi, ki se zna nadaljevati še za delj časa. Za sedaj, vam moremo le reči, da se situacija izboljšuje in bi se morala še nadalje izboljševati Ta družba napenja vse moči, v očigled počasnemu zmanjšanju težkoč, do tedaj, ko bodo sedanje omejitve za rabo naturnega plina, odstranjene. Vse to bo vzelo čas, tekom katerega bo vaša nadaljnd potrpežljivost in sodelovanje v veliko pomoč. THE EAST OHIO GAS company \ ■