109. IfnftlHL ■ fcpHpMf f MMu p« Hql HnL ULMl. ^^^^■j^^^Ma^^^^^^B^^M ^^^H^^^HI^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HHBiH^^Bi^B^^PHH^BH^BBBBB^^^^^^^BBBHB^BHIi^^H^BH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BH^^^^^^^^^^^BBB^^^^^^^^^^^^ fe*»|a mk «u itit«, tmeaOI —itfle ta pranlta. 1n»«ratl t Prostor 1 mfm X 54 /it/m za navtdne (n maie oglase 40 vln. za uradne razglase 60 vta., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popuat VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravni^™ „sto*. Viroda" ta „Mvodu Tiskaru« Emallova lUlom *L 5, pritlićno. — Telefon *L 90. „ti—■>! Vare««1 vel|a v Lf*U|aal ta pe> ptitli v JvfesUvifli V laeafilte i eeloletno naprej plačan . K 34'— celoleteo......K 95 — polletno ....... w 4^— poJletno.......„ 50*— 3 mesečno......„ 21*— 3 mesečno......M 28*— Novi naročniki naj poSljejo v prvič oim&iiiio vredno W^T po nakaznid. Na tamo pismena naročila taez podatve denarje se ne moremo ozirati Ur*4al*tro „Slo* Varod«" banova mUca at S, L aaittropft. Teleloa ater. 34. Boplae sprelaaM lo podplaama Ia sadostno fmfcovaat. ajaT* Sekopiaev na« vrala. fj| Posameina itevilka velia 40 vinarjev. V duševni krizi. V znamenja osvoboditve Tn*.lih j^. ro<3ov noben narod ni doživel takega razočaranja, kakor naš- Izguba Primorja, neuspeh Wilsonove politike in eetlaj sramotni poraz na Koroskem, do-bti povodov, da klonejo nele majhni, tem več tuđi srednji duhovi- Duševna depresija! Mi smo čuvsten in samo čuvstven del jugoe-lovanskega naroda- Političnoga dnlia nismo imeli nikdar- Zato so saupali ćelo zrelejši možje po otroško sladkim obljubam, koliko dobimo na se-veni brez trada. Tako se nič ni delalo, mnogo pa govorilo, navduševalo in — pilo- Alko ližem je nas smrtni sovraS-mk- Večkrat prirnerjam nas Slovence % rdečekožnimi Indijanci- Kakor oni, tako tuđi mi propadamo počasi a sigurno vsled pijančevanja. Kdo si upa za-nikati, da ni poraza na Koroškem v Haj znatne jsi meri krivo žrerje vina, »ganja, ruma pri vojakih in oficirjih? Veliko svetovnega vpogleda nikdar imeli nismo- Preprečile so ga etrankar&ke borbe- Bilo je pred vojno nekaj idealizma' Ubila ga je vojna in nađoroestila z materi ali zrnom- Mehke dužice 6O se vpognile pod udarci obo de; sovražniki narodnoga edinstva 8O našli zrahljana tla- V slovenskih pokrajinab. . je med pšenico pol plevela- So Nemci, nemžku-tarji, Žažtercijand.. avstriacanti in iz Rnsife xlošli vojaki, ki se nazivajo boljševik! pa so nihilistt toda brez etičnega jedra, ki se nahaja v spisih plemenitih anarhistov kova Krapotki-aovega in Bakuninovega- Hocejo le razdir&ti, kaj novepa ostvariti ne majo- Vsi so sovražniki narodnega jedinstva. Kaj smo storili proti njim? Nismo jih znali pridobiti, pustili smo jih v miru in politizirali po fthođih- Sli smo «e predvojne igre psovanja političnih nasprotnikov- Ko so se razdirajoči elementi razpaslL jim pa grozimo. Ne vem, če je to dobra taktika* Tuđi Cehi so našli v svoji državi gubverzione elemente- Več nego mi« Sli to predavat- V Kladno. gnezdo boljše-vikov, taborisče vojvode Muna- Pouče-vali so, odpirali Ijiidjstvn oči in ga zo-pet pridobili za idejo novoosvobojene domovine- Glej Nemce! Noben narod ni bil tako udarjen, tako psihično unicen, kot oni* Iz nebes svetovnega gospodarstva so padli v peklo ponižanega in tlačene-ga naroda, Po preteku šestih mesecev pođi četa »aničevanih Korošcev >zma-govitec, a demoraliziran© Kranjce-pi-jance iz dežele- To je posledica domo- Ijubja, nikdar ugonobljeoe organizacijsko zinožnosti* Mi, ki smo se toliko d omi sijevali na svojo organizacijo in disciplino, ki smo hoteli hiti Srbom in Hrvatom vzgled, smo najprej degenerirali. Zrna-govalci propadajo, premaganci se dvi-gajo- Sramota, da ji ni ecake- Kaj početi? Keformatio in capite ©t membris! Nemuđoma priceti z izobraževalnim de-lom med ljudstvom in inteligenco- Pobijati izrodke, vzgajati- Pa ne povdar-jati nacionalizma- To je idealizem in tega je ubila vojna- Vrzimo se na praktično stran- Pojasnimo ljudstvu, kaj je posledica, če zapravimo narodno edin-stvo, če ne bodemo več deli SHS- To po-meni: podjarmljenje po Italiji (najver-jetnejše), Nemžki Avstriji, event. raz-delitev naše zemlje med oba soseda, v najboljšem slučaju pa državico Slove-nijo- Gospodarsko pomeoi prvi slučaj takojsen konec agrarne reforme, najbrž tndi zacetek kolonata, naseljavanje priđnih in z najmanjsim zadovoljnih severoitalijanskih kmeiov, nevzdržljivo konkurenco našim obrtnikom, nezoos-no nizke delavske plače brez vsake svo-bode. uničenje leene trgovine in obrti, izrabljenje prirodnih na^h zaklado\ »Iv> izčrpanja- Priklopitev k Nern^ki Avstriji z •- ."i-či nositi usodo premaganega nartila, pripomoći k že lasnovanemu nau; .u izpodriniti naše kmete in delavce in i*a-doaaeatiti jih. •* nemškimi, odstranitev narodnih nradnikov itd. Z ^Nemci vred pridezno pod pro&e&lOFat rv«ae saro* dov, z drugim! besed&mi pod goepod-stro kapitalistov entente, ki bodo izko> ristili naše dežele do zadnje mrve produktivnosti- In ko odidejo r milijard&-mi v žepik, bo nas delavee strmel v prazne jame premogovnikov, živega srebra itd-, gorenjski kmet se bo pa čn-dil, kako hitro je mogoče ostvariti na Karavankah Eras- Kazdelitev med sosede pomeni prvo usodo na Eranjskem in deloma juž* nem Stajerekem, drugo pa v ostali 8tir-ski in Koroški* Samostojna Slovenija! Deželica e 12000 km1 in 600—700000 prebivalci« To je reeitev, ki bi 30 Italijani in Nemci z radostjo pozdravili- Kdo jim bo branil izrabljati nas? Smešno! Ce si Je Nemčija upala napasti Belgljo 8 7 mili-joni prebivalci in jo v par tednih pre-magati in zasesti, bo to Italija storila v par dneh. Gorje, če bi si kdo upal k&pi-tMista kake velesile le grdo pogledati* Koj imaš vojsko na vratu. Ce Wilsomi, glavar ju 120-000 milj- države ne vepe zadržati imperijalizam zaveznikov, ali naj ga zadrži morebiti tu predsednik republičice Slovenske z armadico 20-000 mož? Pobijati moramo boljševisivo- Po-jeisniti treba ljudstvu neiz vodljivost idej, povedati, da je struja ćelo v Rusiji v razćulu, da se je popolnoma po-nearecil poskus vspoetaviti diktaturo proletarijata v Ogrski in Bavarski-Naj prido ljudstvo do prepričenja, da bi vsak tak pokus pri nas končal z vkorakanjem laških čet* Po tem pa z Bogom najnavadnejša socijalna ugodnost; zavladal bi najgrši kapitalizam« Ne nudimo vendar Labom tega, česar se najbolj vesele- Pove naj se I judom tuđi, da se na Koroškem bijemo tuđi iz gospodarskih ozirov. Tam se nahaja naj več velepose-stov, ki bi jih zadela agrarna reforma-% površine Koroške pripada latifun-dijam, med njimi fevdalno dobro princa Liechtensteina pri Rožeku v izmeH okroglo 12.000 ha, ki bi ga smela na&a država zapleniti* Koliko bi naši ljudje zaslužili pri koroškem lesu, /ki je naj-boljši! V slovenskem delu Koroške so (v Crni) najbogatejši svinženi rudniki bivše Avstrije! V blizini je dosti cinkove rude- Koreški premogovniki so le v slovenskem delu Korotana- V naših, kra|ih so tuđi tovarne sa Jeeenino, velike jeklenarne, pnškareka obrt v Boro vijah- Ne gre torej sa malenkosti ali >pretirane idealec- To bodi enor sa ljudska poučna predavanja* Med narod! Akademija na dan, izobraževalna društva in odeeld na plan! Ves ta nafot *m možoo isv^eti U tedaj, €e politi^b« atnuike sapo«taTijo vsaj do sklepa miru svoje strankarake interese nar> edinstva- V to «vrh© treba dogovora in obveznih isjav vseli treh sfcr&nk in sieer ne le ▼ negativnem smislu, — nstavitve vsega delovanja, ki se vsaj pri nepončenem lfudstvu lah-ko tobnači kot protidriavno, temvee tndi pozitivno, zlasti* da se ne krijejo vež ljudje, ki pod pretrese pripađlosti h kaki stranki delujejjo subverzivno, tem-ve$, da se brez milosti izkljnčnjejo iz strank. Umevno je, da pričakujemo tuđi od škofa Ijabljanskega, ki se je v naj-težavnejših momentih tako »ijajno ob-nesel, da da svojim duhovnikom pri-merna navodila o delu za narodno edin-stvo, in da bo brez milosti nastopil proti hujskačem a Ia Ednig in naj krije take ljudi tuđi župnikovo dostojanstvo- Mislimo, da ne bo tako te£ko najti formule za skupno postopanje, eaj je v interesu vseh strank, da naš slovenski del Ju^oslovanov ne propade in ne izgine kot berač in rob brersrčnih ©oee-dov. Dr- 2erjav je pred par tedni v seji kluba JDS izjavil, da se mora ohraniti narodno edinstvo, in naj pri tem propade stranka- Prepričan sem, da so drugi pristaši JDS istega nazora- Ne pričakujemo od drugih strank enake požrtvovalnosti; nadejamo se pa, da vseobčemu narodnemu interesu vaaj začasno zapopiavijo sirankarske koristi- Po tem jih bo ljudstvo spoznalo; dal Bog, da ne tuđi ohnodilo- V- S- Zmija. Na naso severno fronto Je baje od-Slo par afriških kolonijalnih Čet. rivala Bogu. da se je našel kulturen narod, ki bo branil Slovencem njihovo domovino, ki je ne morejo braniti sami, ker bi si-cer ne imeli časa, da bi doma za pečjo zabavljali svoji državi. AfriŠki zamorci bodo torej branili naš slovenski Ko-rotan. Stvar bi bila sicer pred vsem po-nčna za Antanto, ker se je z runanjimi dogodki pokazalo, da nemški zmiji še ni glava strta. da ta kanaJja, posebno v alpskih deželah, še daleko ni uničena, in da se bo Antanti slabo i&-plačalo, ako bo nas obravnavala enako z njimi. Toda ta zmija ima raz< prostrte svoje kremplje glo-bčko y naše slovenske zemlje — in Če li tu ne stopimo na glavo, bo prej ali slej zahtevala novih žrtev. Zato je stvar važna pred vsem ra nas. Čemu bi si šepetali in pomežikava-H? Povejmo jasno, razločno in odkrito: Naša Jugoslovanska, oziroma slovenska armaoseben kapitel. Naši Janezi! Kako smo bili nanje ponosni! Ko so stali na Soči, smo rekli: Kako se bodo Sele bili za svojo domovino, ko se tako tolčejo za rajo državo. ZdaJ ste jih videli: pravijo. da so tako iunaško bežali, da beg Italijanov proti Piavi n! bil niti senca proti njim. Imenitno! Zdaj borno slabši od Italijanov. Večje sramote ni mogoče. Zasložil bi slavospev ta »Hrabri polk cesaiievič«. Ob isteni času je pridlgoval neki župnik, da ie domovina res v nevarnostL a afive tndi, češ da še nišo obdelane. Pa mu ni nihče nič rekel Iz neke vaši kjer so doma znani pretepačl in ubljejo vsako leto vsaj ob žegnanjii par ljudi, so pisali fanfje, da ne prideio... Kordon nai obda vas in borno videll Treba flh le naučiti, da je treba lzpomitl dolžnost do države. Ml kulturen narod! In o Cfcv sposvetskem polju smo pisali. Ćelo v angleškem jeziku. Hrabri Janezi pa so najprej pili in potem so pokazali svoje pete. Zato pa so morali Albanci zavreti zopet Železno Kapljo in afriški zamorci bi morali iti branit našo severoo melo. Mi, svoboden narod! Albanci in zamorci torej branijo naSo domovino, okoli Kranja in Kamnika pa se potikajo ubogi Janezi, naši slavni junaki, ki so taka junaštva delali za Avstrifo. Res. mi smo junaški narod! Toliko časa smo zasme-hovali vse. kar je vsakemu drugemu narodu sveto, da so morali nas Nemci zopet naučiti ljubezni do domovine. »Kdor zaničuje se sam, pod-laga je tujčevi peti,« pravi Ko-seeki. Zmija je terei dvignila svoio glavo in stegnila svoje kremplje. Zahtevala ie toliko žrtev in zahotelo se ji je novih. Ako jo ne steremo sedaj, bo rastla od leta do leta. Videli smo, da ima pomagače v naši sredini. Zdaj so se pokazali. LISTEK. 0 us«! iiitanlt MUa Ako smo imeli že med vojno zelo malo iskrenih zagovomikov naše pravične stvari med švicarskiim žurnalisti, jih imamo danes še mani; velika većina njih se je zadržala vedno skrajno hladno, če ne ćelo sovražno napram nam in naše prijatelje bi lahko sešteu na prstih ene roke. Medtem ko se nem-Ško - švicarsko časopisje iz Plemenskih simpatij zavzema za Nemsko Av-strijo in njene pretenzije napram Jugoslaviji, igra pri franeosko - švicar-skem časopisju glede naših odnošajev z Italijo, lira prvo in glavno vkpj.iz gole simpatije do nas nobra 5yicaf« časnik ne piše; ako ni članek, ki naj bi branil naše interese dobro podprt z bankovci, roma brez asmiljenja v fco§. Temu obnašanju svicarskega časofMSja nam nasproti je krivo v prvi V™*^?* poznanie naših razmer. kllltur^ OOlltlC-nfli in gospodarskih, kakor tuđi neKa primjena mržnja zapadnih narodov ao takozvanih »Balkancev«. Slovencev sploh v Svici nikdar iriso poznali ee-mur se ni čuditi, saj niti slgnatarne sile lonđonskega pakta nišo vodile računa o nas. Bolje izobraženi Svicarji so poznali Hrvate vsaj po imenu, ter so mislili, da je to neko na pol divje pleme, ki prebiva tam nekje na Ogrskem. Za Srbe se je naravno znalo, toda posebnih simpatij niti oni nišo uživali: posebno nemški Švicarii so jim vedno zelo za zlo jemali njih pogumno klju-bovanie ranjki Avstriji in pa oni kratek proces, ki so ga leta 1903 napravili z kraljem - zapravljivcem in avstrofilom. Predstoječe vrstice naj imajo na-men na kratko osvetili pred vsem de-lovanje nam neprijaznih švicarskih 11-stov in posameznikov, ter navesti par naših redkih prijateljev v deželi Tel-iovi: kajti umestno bi bilo tako naše neprijatelje kakor tuđi zagovornike ob-držati v dobrem spominu, ker >Čez se-dem let vse prav priđe«. Največji in najbolje informirani švicarski list »Neue Zuricher Zeitung« se je v našem obupnem boju proti Avstriji vedno postavlja! na neprijateljsko stališče: traktiral je javno nas kakor Čehe z veleizdajald, odpiral na Široko svoje kolone avstrijskim agitator-iem in dunajskim židovskim žurnali-stom. često nas cdo grdil in sramodl in nikdar m imd niti besedict jraje za grozođejstva, ki jih je Avstro - Ojrrska zakrivila v naših zemljah. pač pm. je vedno naSel opravičila za ta drvjaitva. Po razruSenin Avstrije pa je ta list takoj začet trobiti v svet o »nasilnostih«, ki jih Jugoslovani baje počenjajo v nemško - avstrijskih deždalu kot so to KoroSka in Spod. štajerska; po mari- | borskih dogodkih je izšel neki članek. v katerem se ie zasmehovalo in grdilo generala in pozivalo na pomoč proti divjaškim Slovencem cei kulturni svet Wilsona in Clemenceauja. Očividno so bili ti in slični članki pisani od tujcev-Avsrrijcev, toda popravkov ni hotel ta list nikdar priobčevati, z pripombo, da ne more upoštevati dopisov take vsebi-ne, ki jih pišejo tujci. »Zurcher Post« in »Nene Zflrcher Nachrichten« sta dva lista, ki sta vedno pisala v slogu dunajske »Refehs-post«, kar pa ni bilo nič čudnega, kajti prvi je bil plačan od avsrrijskega, dru-gi pa od nemSkega dispozicijskega fonda. Isto velia tuđi o četrtem večjem dnevniku »Tages - Anzeiger«, ki iz-haja v Zurichu v okroglo 60.000 iz-vodih. Dva basdska dnevnika »Katfonaf-zeittmc« in Pa »Basler Nachrichten« sta se Se najoošteneie obnaSala napram nam. presoiala sta Se dosti objektivno razmere in se ništa spuščala v take dtscese neuljiidnost! in neotesa-nostt kakor so to deJali drugt ncmško-Svicarski časopisi. »Basler .Nachrich-tm« izdaja sicer več ali masi- germa-nofilski konzorcij, toda uređniško osob-le bilo po većini ententofllsko. Urednik naciionalno - ekonornskega oddeflca tega Usto ie naš rojak. Tržačan dr. Fur-lan. odfičen strotovnjak v fihančnih »devmlL Nafbrezobzirnejši naš nasprotnik pa je bilo vedno bernsko buržoasko časopisje, to je »Đund«. »Berner Tag-blatt« in »Berner Intelligenzblatt«: špecijelno poslednja dva sta bila bolj germanska, nego časopisje v Nem čiji sami. »Bund« je skuša! svojo nemško-nacijonalno naravo prikriti z nevtral-nim plaščem in se je v toliko razlikoval od svojih dveh tovariSev. Njegoy šef-urednik je hud sovražnik Italijanov, toda nima prav nikakih simpatij za nas. Pri nekem pogovoru se je sam iz-razil, da ga skoraj oblHejo solze, kadar pomisli na usodo južnih Tirolcev nem-ške narodnosti, da pa za Slovence nima prav nikakega soČutja, češ, da so oni to šibo božjo, ki se ji pravi Iaško robstvo. zaslužili v polni meri, zato ker nišo bili zvesti Avstrifi. Posebno ima v želodcu dr. Korošca, če5, da se je po-pomoma proda] srbski vladi. V katoliškem Friburgu izba ja nek lisiBč. ki se zove »Liberte«, tn ki je sicer tiskan v francoSčini. toda ie pod kožo popolnoma avstro-german. Ne iz-plačalo bi se pečati s tem zakotnim H-stičem, ki defa sramoto svojemu Imenu, in ki ,pi$c o Jagoslovanfn iit Čehih take gorostasne absurdnostf, da se člo-veku kar lasje JeSe. ako ne bi on imel najbolišfh vezi z Vatikanom. Naj navedem za to samo en orimer: V Dočetk« novembra Driobčil je ta list uvodni članek odnašajoč se na proglasitev Jugoslavije y hrvatskem saboru, v katerem članku je trdil urednik, da parola »o4 Soče do Var dar ja« jasno dokazuje, da Hrvati nocejo ujedinjenja z Srbi ker, sicer bi se geslo moralo glasiti »od Soče do Donave«. Mož se prav nič ni sra-moval svojega pomanjkljivega znanja geografije, ampak je še ćelo imel po-gum odgovoriti na tozadevni popravek, da mu ie prav žal ,da more tako pisati (namreč v Jugosiovanom sovražnem smislu), čes, da ima take instrukcije iz Rima. — In redaktor v duhovniški obleki je še nadalje grdil baje po nalogu Vatikana Jugoslovane in pridno pri-občeval članke, pisane od emisariev Nikite. — Ta Dst je bil za časa vojne vsled svojega germanofilskega pisanja, prepovedan v Tranciji. Večje internadjonalne važnosti kot nemško - švicarsko ie časopisje fran-coske Sviće. Dokler je bila Rusija še močna in so se njene moči tuđi Fran-cozi bali, je bilo franeosko - Švicarsko Časopisje zelo naklonjeno slovanski stvari. Po propadu Rusije so te simpatije Izginile: sicer so romanski listf do veliki večini tued vojno srdito napadali Avstrijo in Nemčijo, toda to ne iz platonske Jjube^zni do Slovanov, ara-Dak vsled gole mržnje do nasprotnžkov Francife, do takozvanih »Centranz« — eentralnih velesil. V jugoslovanskem« italijanskem sponi so se skoro vsi — z jedno edino izjemo — vdinjafi itali-lanskemu nenasitnemu imperijalizmu. V Lausanne izhaja veliki dnevnik »Gazette de Lausanne«, čegat aotrud- 5fnn £ •SLOVENSKI NAROD- tfw 10. mja 191«. 109. itev. Dolžnost države ie, da varn-je državo. Kadar se na te dolžnosti pozabt — priđe propad. Zato je treba zavaravati naSo mejo pred tujo zmijo* ki hoče živeri iz naše krvi Morebiti bo sedaj narod izprevidel, kaj ie njegova đolžnost Tako bo naš prsi poraz tuđi zadnji. Ako ne« postanemo plen italijan-skih in nemških sosedov — in stara zgodovina se začne od kraja. In ta sra-mota bo hujša od prve. Koroški Slovenci bratom Jugosfovanom! V solzah in krvi z obupnim klicem se obraćamo do Vas, mi najsibkejša toda se vedno zelena vejica na dreve-sn jugoslovanskega plemena. Ta veji-oa ie les od vašega lesa; preveva jo sok Vaše krvi že od starodavnih časov. Na Gosposvetskem polju sta pred 1000 leti oznanjala sveto blagovest našim pradedom v skupnem našem jeziku Solunska brata, bežeča pred kruto germansko pestjo na jug. »Pagus Chroata«, kakor zovejo koroško pleme srednjeveške listine, nam svedoči, da smo bili tedaj kakor smo danes kri Vaše krvi. Žive naše zavesti, da smo z Vami sinovi in hcere iste matere, ni mogla zadušiti v nas niti vsa zbesnela teutonska jeza svetovne vojne. Že ob krvavi zori 26. iulija 1914. leta. prvi dan sve-iovne voine, so nas gnali v ječe, ker smo bili Slovani, ker smo Vas ljubili z ijubeznijo, ki da življenje za brata. Visoke Karavanke nišo moele zabraniti vzleta naših src k Vašim srcem, a branila je nemška pest, kl se ni ustavila niti pred svečeništvom, niti pred devištvom, ki ni zaprinesla ne starČku ne dečku, O, kako trdno smo upali, da nam to trpljenje rodi najlepši sad zdnižitve z brati Jugoslovani, ker smo trpeii zaradi Vas, radi ljubezni do Vas. In res, kako ie polnilo veselje naša srca, ko se nam je reklo ob koncu vojne, da smo — JuKOslovanL Konec grozne vojne je prisel, a ne za nas. Premagan ter poražen se je za-hrbtni Nemec znova dvignil ter je uda-ril z isto pestjo kot nekdaj na Srbijo, Belgijo, Francijo, na nas — jusoslo-vanskega Benjamina. Bejfunci smo, pregnani z rodne ti-soČletne jugoslovanske zemlje, zadnii begimci pred zahrbtnim nemskim barbarstvom. Našo zemljo je pojila Vaša kri: srbska, hrvatska, slovenska, Z vodo naših gora, kl se štaka v našo Žilo, v našo Dravo, je tekla skupno prelita kri mimo Vaših dom^v po Vaši zemlji ter klicala Vas vse na nomoč in osveto. Vi ste branili naše domove, naše družine. Prvokrat smo si sejrli kot bratje v ro-ko v bran slovenskemu Korotanu. Pobratimstvo v krvi se ne more razdreti. Nobena zavratna nakana starega so-vražnika ne bo razdrla te vezi: saj ste se Slovenci gotovo smejali lažnjivim letakom, ki so jih metali nemški letalci *ia našo fronto, da bi premotili naše po-STtimne in svojemu narodu zve&te fante. ttt zasejali izdajstvo v njih vrste. V zadnii uri, pobiti in razbiti, po-ražani in oropani, prihajamo k Vam be-gunci iz Koroške, iz zibelke našega naroda, ter Vas prosimo s sklenjenimi ro-kami naših starčkov in otrok: usmilite se nas, bratje naši. Od Žile do Celovc in naprej do sosedne Štajerske so jih snali na stotine in stotine v suženjstvo fakote in zverinstva. Neizmerna tuga in žalost, kakor v turskih časih. je legla na sleherno selo slovanskeca Korotana. Bratje Jugoslovani. dvismite z na-mi tuđi svoj glas. da nas sliši ves kulturni svet. Naj čuje, da Slovenec iz Korotana noće nikdar postati nemSka, ampak tam je njejarov dom, kamor hre-peni svobodno njeeovo srce, čez Kara-vanke: v Jugoslaviji. V teh trenotkih obupa se obraćamo Vo Tebe jusrosiovanski narod, ki smo Te tako ljubili, za katerega smo trpeii po jecah in umirali. Obračamo se s prošnjo iz dna srca: podaj nam Ti svojo močno roko, združi svoj krepki glas s slabotnim našim ihternem po pravid in tumUjenju, če ima svet Ie še iskrice gtoreto-Uubja, zapali mu Iskrloo v forefi plamen, da nas rttl hitro« hitro. Mnotne-ga nemškega jarma, nemikega tolovaj-itva, sicer se bo kmalu sHial vrh Kara* vank zadnji kile iz Goeoe Svele: __ Jugoslavija! Moriturt Te sahitant! Iz tonike Hicrttflt Srce nas boli. ko vidimo prihajari nesrečne naše brate iz Koroike kot begunce vse potrte z neizmemo boljo v srcu. Kdor pozna podivjanost aemške soldateske in se spominja na grozo-dejstva, ki so jih ucanjali nemiki voja-ki v Srbiji. Belgiji in Franciji, fc> razum el velike skrbi in pobitost naših Ko-rošcev. Slovenski kmet iz Roža, ki s^e mu ie posrećilo ubežati pred podivianimi tolpami Črez Karavanke, pripoveduje naravnost gorostasne slučaje, ki se od onih iz svetovne vojne, ki so nadeiali nemškemu plemenu priimek »barbare, prav nič ne razlikuje. Dne 1. maja popoldan je bil kllcan slovenski kmet iz št. Jakoba v Rožu na tamošnje štacijsko povcljstvo. Nič hu-dega sluteč, se je pozvani podal v go-stilno k SchuŠterju, kjer je nastanjeno omenjeno poveljstvo; še predno pa ie vstopil, mu ie nemški vojak zabodel ba-jonet v trebuh, da se ie takoj zgrudil na tla. Ime te žrtve nemškejea 2rverin-stva je Jožef Rauter p. d. Majarič, ki zapušča ženo in več otrok. Isti dan ie bil na vse zjrodaj od-gnan iz svojega stanovanja posestnik Franc Melher v Podkrajem, kateremu vojaki niti nišo dovoHli obuti čevljev. Prišedši z njim v gozd so ga tam ubili. Torej zverinstva, barbarstva, ki se od onih v Srbiji in Belgiji prav nič ne razlikuje jo. Ubogo koroško ljudstvo! Sploh divjajo Nemci na Koroškem danes huje nego so divi ali nekdaj Tur-kL Odgnali so na sto in sto slovenskih kmetov, žen in otrok v taborišča inter-nirancev v Spital in druge kraje nem-ške Koroške. V Beljaku so imeli te re-veže kakor mi pripovedujejo ubegli naši vojaki zaprte v nekem vrtu, kjer so bili predmet neprestanega psovanja, in bi najraje planili po njih in jih pobili. Klicali so. da so sami izdajalci in jih treba politi s bencinom in jih zažgati. Danes so se menda začela pokajanja v Celovcu. Tj_eba bo* da se vsi ta-ki slučaji ugotovijo in dajo našim za-stopnikom na razpolago. Poskrbeti moramo pa tuđi, da izve ves kulturni svet o teh najnovejŠih »kulturnih Čmih nemško - nacijonalnega boljševizma. ZasretiKo pismo. Zagreb, 8. maja. ZagrebcanJ imajo novo »afero«. Ban je vpokojil profesoria na ejii tu-kajšnjih gimnazij, dr. Rudolfa Hor\-ata, znanega hrvatskega zgodovinarja, še bolj znanega pa kot pristaša in voditelja Radlćeve seljačke stranke. Posle-dice so bile velik vinar v opozicijonal-nem časopisju in pa — prav po zagreb-Ško — protestni štrajk dveh ali treh gimnazijskih razredov, spremljan se-veda od ćele vrste pro- in contra-izjav raznih dijarkih svetov in drugih skupin. Zadeva je tipičen primer, kako nastajajo na Hrvatskem vse te javne In politične afere, iz katerih se hrvatska javnost kar ne more izkopati. Dr. Hor-vat je bil med onimi redkimi inteligen-ti. ki so pomagali Radiću pri demago-Škem snovanju njegove seljačke stranke, Obenem pa je zakrknjen pravaš stare sole, ki se ne more sprijazniti z mislilo hrvatsko - srbskega edinstva, še manj pa z idejo Jugoslovanstva, zato je v zadnjih letih ponovno koketiral s Frankovci, v svoji stranki ie bil vedno zagovornik ekstremnega protisrbstva: to prepričanie je kazal v vsaki priliki tuđi po narodnem in drža\Tiem ujedinjenju, zlasti na s hod ih in zborovanjih seljačke stranke, kjer je bil med prvi-mi propagatorji samohrvatske republike. On je bil tuđi prvi, ki je »razkril« krivico in žalitev. ki ju ie hotel baje mi- vaistvv s Bovtan dtfcvBini sHmhm. Pdte potittčnfli kapflH pe ee te to-vil dr. Horvat. aoiibie v »adajii Mk. prav prMM tuđi s rmtal trsofAlHft kupčija«! ki kakor Je fMetL ae br» uspešna Praviia 4a U ie nabnl le#o premoieaie in da etoil ludi oa v ool nepregiedai vrsti aefebikih voMi dobičkaijet. Morda Ie todi to ede* kh med vwokav njegove protisrtakft, *a-krknjenoetk ^^^ Tak človek gotovo ne soada na mesto arednješolakeca učitelja in Je bila ne samo oravica. anmak naravnost dolžnost vlade, da fa Je odstranila« Morda je storila to na malo nespreten in nerođen način« ali vseeno ne tako, da bi upravičevala nastoo opozicije okrog trifollia Horvat - »Obzor« - »Novo Vrijeme«. Ta ie namreč v svojem že bolestnem iskaniu vladnih prestop-kov proti resnjčnim in dozdevnim hrvatskim pravicam in postavam, našla v vpokojitvi profesorja florvata krSitev zakona in ustave bi začela vsled tega tako časnikarsko kampanjo, ki bi bila vredna pač boljšega predmeta.. V svoji strankarski zagrizenosti je zašla tako daleč. da je pozabila na bistvo stvari, pozabila pa posebno tuđi pomisliti, kakšno orožie daje s svojini na-stapom v roke Italijanora in drugim našim nasprotnikom, ki tako željno pričakuiejo vsak, četudi samo navidez-ni pojav needinosti in separatizma, To postupanje je ođ stranke, ki ob vsaki priliki poudaria. da hoče biti in da ie tuđi ona državotvorna stranka* gotovo precej čudno in težko umljivo. Še težje umljivo pa je, kako so mogli zaiti v krog protestirajočih ćelo dijaki, ti prvoboievniki narodnega edinst\fa in javncea poštenja. Njihov nastop je vreden pozornosti in oomisle-ka. Ne toliko zato, ker so posegli po ^traiku: to je pač posledica sološne štrujkarske psihoze, ki fe razširjena posebno po Zagrebu in se je zato stavka tuđi ponesrečtta: stavkal ie samo de! Dtizadetih dMakov in Še ti so se kmalu spametovali. Slabo znarnenie j^ to, da se nostavt mladina na branik za človeka. ki ie po nienih pojmih in na-7orih venđar narodni izdavalec ali ie btl to vsai še pred kratkim Časom. Teea pojava bi hrvatslra javnost ne smela prezreti. Posebno pa bi mu morali posvetiti svofo pozornost trrosnu kl so z dHaštvom v zvezi in imajo vpTiv nani: stortrl moralo, vse. da preoreČijo međ nfirn razšHanje raznih razdfralo-?ih tendenc. Ta moment nai tit>o^teva tuđi orjozfđia in na! s\ svoje taktike. > posebno v tako delikatnih zađevah. ne \ ptistf narekovati samo od strankarskih ] strasti | Movlnsbi preglel Beogradska »PRAVDA« raspravlja pod naslovom »Tajna agitacijac o boljševički propagandi, ki io širi iz Pe-£te madžarska boljftevi^ka vlada, in po-uđarja: >Dognano je, da Sirijo propagandne boljševiško spise 2iđje* Ti m nafbolj sposobni za ta poeel, ker Imajo pri sebi neprestano po ve$ potnih li* stov in ker izborno razume prevariti najbolj pretkanega aradnika- Ogorčenje proti 2idom je povsodi veliko hi ves svet jih smatra za prenositelj© borj* Ševi zrna* Vsakdo je prepričan, đa eo 2idje preračunjeno boljšerlki in da je vsakogar narodna dolJnost, da jih za-vira v tem njihovem pogobonosnem de-Iovanju-< Zagrebika >Rije€ SHS« priobćuje o Stipi Radiću. ta-le» zanimiv dokument, ki so ga našli pri bivši >Militftrkoman-di< t Zagreba: >Poslanec Stjepan Radić, ki ima sa ▼zorno oduševljeno raspoloženje Hrvatov v eedanji vojn! ne-minljive zasluge in ki j© bil radi svoje anrestobe napram dinasti)! izpostavljen najstraSnej^ema preganjanjn s etran! hrvatsko - srbske koalicija, je bil pred nekaj leti obsojen v 3 mesečno ječo radi nekega političnega pregreŠka« Ker ga je ta kazon zedela kot popolnoma nedolžnega, je Radič vložil prošnjo za MBttMtijo- Pt»t radi nJtgOfiS saahiff tn njegovo dinartidae ireetobe te je njtfOTa e* 1» kr- VIm^umI g* nadroJTo-da Fran Ferdinand v sadnjlh £nah s^ojefa piOTSViftaMfft iiTl|enja loplo saviti mm to amneattjo in Radićera pro-žnja J» dobila pr«v»višeno veliko 4* gnatero. Vkljub Ina, da so tud! tn sođn* in«tamv> najtopleje priporočale RadietTo pomilosćonje, m je vendarle posrtfiUo velikosrbflkim vplivom isposlovati pri banu« da se prošnja sa po-miloitenje ni vrnila najviiji kabinetni pisarni-« Sarajevski »JUGOSLAVENSKI LIST« piše i ozirom na prilike na Hr-vatafcem in v Bosni v članka >Nazaj, pa naprej !< med drugim to-le: >Vsekakor ee hrvatstvo v novi dobi &• ni nailo* Dvignilo se je iz robetva, pohitelo je veselo, da se ogreje na solneu svobode, peva himne 6vobodi, ali dalje b© ne premakne- Kakor da bi bilo zablešceno od sijaja svobode, da ne vidi več pota naprej- A že ee čuje glas nekoga, naj se započne ž njim kulturna borba- Var bijo narod na križpotje rdeče ali crne internacionale- Ne s to, ne z ono, kliče-mo mi na križpotju, marveč vrnimo se nazaj na etezo Strossmayerjevo* Vrnimo se nazaj, da stopimo zopet v pravo jugoslovansko brazdo — med ideale vere in domovine, oltarja in preetola, pod zastavo nepotvorjene svobode, ki dviga in navdušuje mase, napolnjuje e ponosom mladino, starejše pa z blaženim zadovoljstvom- Tako, moj rod, tako Hrvati! Nazaj v Djakovo, vzemimo v roka zastavo Strossmayerjevih na cei, potom pa naprej, naprej med napredne narode in v prve vrste slovanske s svo-jimi jugoslovanskimi brati* Za Stros^-raaverjevo idejo, a to j© Hrvatska, je Iz radodarnih svojih rok zasejala Srbija mnogo semena v balkanske oranice, natopljene s krvjo svoje dece- V te oranice zastavimo skupni prapor narodnih in svobodoumnih idealov, pred katerl-mi naj pevajo himne nebesom in domovini vsi naši veliki đnhovniki in sve-čeniki brez razlike — in evo to bo de-lo, ljubo bogu in narodu-< V reviji >NOVO DOBA« je obelo-danil K- Mari^ zanimiv Članek o diplomaciji in o poglobljenju jugoslov- kulta v inozemstvu- V članka potidarja: >Međ rojno j© izSla velika množina propagandnih brošnr v tujlni. toda nihfo jih ni fital, a bile so tuđi izvzemši tri. šti-r\ 7mjigre slabe in brez vrednostl* Bati : ^ j9, da na roirovni konferend ne bo-( - zadovoljene naše narodne aspirad-v* fcar pa nas ns srne vstrašiti, nasprot-v baš radi tega ee moramo bolje orga-? kovati na zunaj in na znotraj v gvr-h«>, da Bi nstvarimo fim naj bolj§o diplomacijo, da stvorimo in podignemo kult jugoslov- naroda v inozemstvu- Za to je potreben poseben oddelek v mini-srrstvu zunanjih. đel, ker je tragika na* še zunanje politike, da je ves ngled, ki ga imamo v inozemstvu, plod naše prelite krvi in naših političnih muk, a ne nade diplomacije-« >REVUE PARLAJCENTAIRE« prlnaša iz peresa svojega Setredakterja Henrv de Chambona sanimiv članek o Jugoslovanih ob Adriji, v katerem na-tančno opisuje naše narođnostno stanje in borbe proti avstrijskemu režimu-Glede na pariško konferenco in laiko nepristopnost izvaja: Jngoslovanom se pač ne more očitati, da bi ne bili sli do skrajne meje koncilijantnosti* Ako je Italija zavrnila Wilsonovo arbitraio in plebiscit, je dokazala a tem ipso facto, da ne veruje v svojo pravico in se sklicuje na silo- Italija naj ae Čuva, đa je neki dan na spomnimo tega. Italija koraka v svojem egoizmu tako daleč, da posoja bivšim skupnim avstrij-skim zatiralcem svojo moč zoper nek-danje zatirance- In noće se pogajati z onimi, ki so se bojevali v vrstah so-vražnika- Prav, v teh vrstah eo se bo JevaU tuđi Lahi Rontrnl, Poljakl in Cehi in mi se pogajamo i njlmi in pri-posnavamo njihovo neodvisnoat- Proti Jugosiovanom izigrava Italija UMtno-•ti svoje stare diplomacije in s svojim slalom podkupuje toj« časopifije. Pri tem se i« blamirala vedno zopet znova, kajti ne samo Franoosi in Angiezi, ampak ćelo Lahi sami eo neštetokrat do-kasali, da Je trditv o laških avtohtonih in slovanskih nasilnih priseljeneih na severni in vzhodni Adriji bajka* Hrvat« je in Slovenci so ae svojevoljno združili s Srbi in v bodoči Evropi ne srne biti nikakega novega irredentizma, ki bi nastal iz prekršenja jugoslovanske neodvisnoeti- Za Bklepe mirovne kon-ference bodo odgovorne vse velesile in Francija, naj so zaveda, da odgovornost zadeva tuđi ujo samo >L' ADRIAUCO JUGOSLAVOt Ima na prvi strani oklic na vso poštene ljudi izobraženega sveta, pi^an v fran-coskem in laškem jeziku In pođpisan po dolgi vrsti zastopnikov raznih kra-jev na zasedenem ozemlju- Z vero v zakone večne Pravice, ki raztreiči s časom neizprosno vse ovire, ki jih postavi njej na pot duh hudobnih ljudi, smo pričakovali mi in z nami vso jugt>-slovansko ljudstvo zlom ječe Darodov, podonavske monarhije, kot gotovo dei-stvo- Zarja svobode nas je pozdravila, svoje še vsled verig težkega gnženj-stva krvaveče roke smo podali juna-F3đm srbskim bratom- Od Soče do Var-darja je valovalo veselje* Vstal je Marko, nas stari junak, in oproetil narod izpod tujega jarma. Na to sledi opis odurnega prihoda in ravnan ja Italija-nov > v varstvo javnega miru in redao Iz prognanstva protestirajo proti la-škemu pregnanstvu in zahtevajo, da se deportiranci vrnejo, da preneha tero-ristična sila in da priđe Tse zasedeno ozemlje pod nadzorstvo komisije alii-rancev- »GAULOIS« priobćuje jako dolg članek proelnlega pesnika d' Annun-zija, v katerem >dokazuje< analogijo med iaškimi in franeoskimi revindika-cijami« D* Annnnzlo pravi Francozom: Vi se vprašujete, na kak način bi mogH vzdržati gospodarstvo svojega plemena ob Renu? Mi pa se vprasujemo, na kak način bi mogli vzdržati ml gospodstvo svojega plemena ob Adriji. Francija mora stremiti za tem, da odvrne nevar-nost v snatri proti Renn, da si zasignra hrbet- Jaa sem jeden izmed onih, ki uvidevajo potrebo, đa se vzpostavi Francija ob Reni, da pa tuđi Italija dobi svoje polne garancije v Alpah in ob Adriji • • • Neverjetno, da se Se dobi franeoski list, ki priobči izlive prlsmo-jenega D* Annunzia* Francijo pa bo po laškem prijateljstvu, ako se bo preveč nđajala la^kim zahtevam, še huđo glav« bolela- »TUrBUNA«: je spremljala laske delegate, vračajoče se v Pariz, z gorki-mi beeeđami, da je znani patrijotizem teh mož jamstvo za to, đa bod© v svojih sklepih in odločbah Sčitil! najsvetejsc interese domovine- Fmncija in Angli-ja sta očitao pokazali, da bosta izpol-nili svoje saveznlSke dolžnosti, in sicer ćelo takrat ako bi Amerika izostala' Radi tega mora Italija sporazumno & svojinii zavezniki delovati proti Nemčiji. — V Pajizn bođo delali torej proti Neročlji. z južnim izraetkom Neiu-čije. s Nom?ko AvstrJjo, pa bodo v Trstu še nadalje delali skupno z Nemčijo proti Jugoslovanom- Da Ie Francozi in Angleži ne vidljo. kako jih hočejo Lahi že eedaj voditi za nos in kako se pri-pravljajo na to, da jih bodo vodili za nos tuđi v bodoče- >SLOVENEC« piže o lažeh* v zraku« Med tem ko danes Nemčija v naj-veejem ponizan ju sprejema od zmago-valcev v Parizu diktirane pogoje ter se doma zvija v gospodarskih in pre-nranjevalnih mnkah, najjužnejši đro- nikl in uredniki so večinoma znani učen jaki, profesorji lozanske univerze fn lmjiževniki. Ta list je za vreme vojne junaško branjj hrabro Srbijo in na-padal Avstrijo in BulKarijo; toda za 'Jugoslovane v splošnem ni kazal takega navdušenja, kot za Srbe v pra-vcm pomenu besede. Dan danes pa mr-jfoli v njem nam sovražnih in Italija-nom skrajno prilaznih člankov. in on neče svojih kolon odpirati jusroslovan-skim renlikam. Znan |e že čitateljem sloviti Moric Millioud, dekan politične fakultete lozanske univerze, katerejca je oslepil sijai italijanskih prireditev in banketov na Reki in Trstu, ki je vikal Lahonom na Reki v pobudo: živeli Fi-lunani, državljani Italije, ki kar gori ljubezni do Italijanov ter bi najrajše utopil Slovence v žlici vode, in ki po-tvarja uradne statistike nam v škodo In Italijanom v prid. Veren sekundant tnu je jjlavni urednik Maurice Muret ki se je že nekolikokrat osmelil blatiti naSeira dr. Korošca, češ, da je avstrij-skt agent in Habsburjrovec z dušo ln telom. Tretjl naS »priiateli« ie neki Cd-mond Combe, ki pi5e za Slovence sra-moteče članke, za katere čroa Informacije iz italifanskih virov. Tako s« |e on osmelll napisati svoj Čas v »Journti Prancais« o nas približno sledeče: >Kar se pa tiče Slovencev, so oni, v natboljlem slučata sumljiv element, na niži! stovfiji civilizacije, in nflh ozem-Ije je često me§ano z nemsTcimi in Ita-liianskimi elementi, ki so često elitaO). Nikakor ne bi bilo v internu cfvfito- ciie, da bi se njim prepustilo bre« cta-rancii prevelik del Koroške in Furla-nije (!). V tem slučaju bi namreč sploš-ni nivo civilizacije v teh deželah pre-več trpel. Slovenija bo brez dvoma tvorila eno slabih točk nove države, koje severna meja bo manj dobro zacrtana, kajti ona (Slovenija) bo mejila na narode z neprimerno viŠjo civilizacijo«. Ko se ie možu v boljšo informacijo podarilo knjigo dr. Kreka o SJo-vencih, je revež skesano priznal, da je bil slabo informiran, da pa ima strah pred Italijani, kl ja traktirajo naravnost z »boehe« (Švabom), ako se za-vzame za Jugoslovane. Eden redkih izjem med temi možmi ie profesor Reiss, ki je bil dolgo časa kot dopisnik lista v srbskem glavnem stann in ka* terega še ni objel italijanski mamon. V Lausanni izhaja nadalje neki ti-stič, ki sliši na ime »Tribune de Lan* sarme« in ki je Se do začetkom novembra dosti dobro zagovarjal naše pravice. Toda kar Čez noč je začel kot stekel pes besneti proti nam: brez dvoma pod vplivom zvenečih lir. IstL neverjetno brzi preobrat se Je zvrifl ori dnevnika »D^mocrate«, M izhaja v De-Hmontu, v franeoskem defa bemkem kantona, m pa pri ženevskem dnevniku »La Suisse«. V Ženevi izhala najresneiSl ro nal-vplfvnejSl švicarski list »Journal de Oen^ve«: njegovi urednik! stoje v nal-boljših odnoSajih z oficijelnim! pariškim! kro?t !n tema fakta je prtoisovatl, da ao često iznaiali v njem 3aakt « katerfh se fe zavzemalo za ranlko Av-striio. sa Karla, in v zadnjem času pa špecijeino za podonavsko federacijo. Na podlasi teh člankov^ci so bili več ali manj izraz franeoskega javnega mnen-ja, se je često predbacivalo tfavnemu uredniku W!lliamu Martlnu avstrofil-stvo. V našem sporu z Italijani se b*st vede še precei taktno ter rezervirano; članki naših prijateljev prof. Pavla Seipela in pa Cd. Chapuisata vsebujcio pojeosto ćelo precej neprikrite simpatije do nas, »Tribune de Genevc«* drugi večji ženevski dnevnik, nima tako velike politične važnosti, in sprejema tako članke pisane v naš prid, kakor tuđi take* ki so v našo škodo. Jeden njegovih urednikov ie oče našega velikega pri* jatelja, pokojnega dr. Viktorja Kuhoe-ja; brat pokojnikov. Emanuel Kuhne, priobčuje v tem listu često članke polne tople ljubezni do našega naroda, in s tem nadaliuie delo svoiega* žalibog prerano umrlega brata. >Le Oenevote« ie edinl Švicarski Đst Id stoji popolnoma na naS strani ln ki brezobzJrno napada itaHjanskl tm-perljanzem. Svoje časfi, ko noben drug časopis ni hotel priobčevatl člankov dr. Kuhneja, se !e on popolnoma stavfl đr. Kfihneju na razpolazo. Ta list Ie bfl fe sa časa vojake prepovedan v italUL češ. da ie »avstrofllski«. V Ženevi Izhafa nek HstiC »La feu-llle«, ki ie zelo interesanten. Ltit nima olkakih inseratov. številka stane 5 cen-ttatov. a kUub tena isfaaja vsak dn Bt 4 straneh in ie zelo čitan v franeoski Svici. Svofe čaše je bil subvencioniran od nemškega dispozidjskega fonda, pozneje ođ boliševikov, danes pa se pripoveduje. da 5e plačan od franco-skih royalistov. List neusmiljeno biča na desno in levo, posebno po franeoski in italHanski buržoaziji, včasih se ćelo spodtakne ob nas, Čehe itd. »La feuille« nam ni niti korisrna, niti škodljiva. Na Francosko se ne sme uvažati. Največji. najnesebičnejšl fn naj-plemenitejši naš prijatelj med Svicarji je bil dr. Viktor Kuhne, kl je mnrl nasilne smrti, zaklan od roke zblaznelega Srba dne 26. januarja t !. v Leysinu v Švici. Po pokliču zdravnik. se ie podal ob pričetku svetovne vojne v Srbiio, da bi opravljal samarltansko dolžnost v družbi s svojo mlado ženo. Njegova slabotna narava ni prenesla naporov vojne ln vrnil se je leta 1915 v Švico, kjer se je začel z peresom boriti za pravice teptanesra srbskega naroda. Spisal je preko 200 člankov, kier je ne-osmilfeno blčal početje Avstro-oerske in bobrarslrih krvnikov v Srbiji ln ostalih JttJtoslovanskih deželah, tn nekoliko Informativnih broSur o našem narodu. Ljut sovrafnfle Italijanov Je pfsal oimfene članke orotj ItaUfansk! nasilnosti, vodit dolce polemike z Sefom ItaTDanskega novinarskesra urada v Bernu, h!nayskim Borgeseom, iti ćelo na dan svoie smrti ie nlsal član^V o upravfčenosti naših asplradl na Trst !n Reko. Toda kruta smrt mu je z mrzlo roko pit«odaj izvUa pero b nt*» zove neumorne roke. Za narod, ki ga je toliko Uubil, je KOhne žrtvoval zdravie, premoženje, karijero in — svoje mlacjo življenje. Dolžnost v&a-kega zavednesa Juj^oslovana bi bila, da v blagem spominu obdrži tega orvo-bojevnika za našo stvar v ruj! Švicf. — Ob odprtem njesrovem grobu je za-stopnik vlade SHS v Ženevi izjavi!, da se mu bo v znak hvaležnosti podignil spomenik v Beogradu in da se bodo dala njegova dela prevesti na jugoslo-vanski jezik. Pri nas se je vedno podceujevalo mednarodni pomen Svicarskega, Špecijeino franeosko - švicarskejra Čašo-msja. Med tem ko so Italijani še v početku tega leta na vse kriplje delnli, da priklenejo naše većino romanske Sviće, se od naše strani v tem pravcu abso-lutno ni nič stoiilo. 2e v decembru so sposobnejši člani jugoslovanskega no-vinarskega bi roja odkurili urnih krač v domovino, med tem ko hi bilo niili de-lovanje v Švici nad vse potrebno. Drugi, ki so še ostali v Švici, pa so držali leno roke križem in se za resno delo niti zmenili nišo, klfub temu, da so vlekli dosti lepe plače. Težko ie popraviti ta kar smo zamudili. tnda vse še ni izgubHeno. Nujno potrebno bi bilo, da bi fCak konsorcij 'ntroslovnn-skecra časopisja osnoval v §vic! nekafe ooloficiielen urad, ki b? vršll tamkaj informacijsko službo ?n bi skušal s tem po možnosti popraviti to, kar smo za-m«d!?i te!;om dcsetleti!. V. P. 109. št*f. .SLOVENSKI NAROD*. dat 10» maja 1919. Stran 3. bee tesra Basilnega rodu t ognjem in j mec^a pustoši po zemlji alovenskega ! kmeta na Koroekein. Da bi laž je dosegli svoj namen, so razširill med slovenskim vojaštrom na Koroškem velike množine tetakov, ti 80 jih metali iz zrakoplovov- Hinavsko ravijajo V let*-ku oči in pravijo, ua jim 3© dovolj klav-nioe- Toda isti liudfe so obećali slovenske kmete na drcesa, etreljali in probadali slovenske ,ene, parali trebuhe slovenskim vjetnikom in 6O ćelo ćele vrste vjetnikov privezali na dolge vt-vi in jiIl pokosili p stro.inicami- Ta le-i3k je znak nem^^e morale, radi katere sovraži Nemca \es svet in žalostna je naša usoda zato. ker ga moramo imeti ra soseda- Politične veitL MEDSTRANKARSKO POSVETO-VANJE. Daiies predpddne se je pri de-želni vladi vršilo posvetovanje zastop-nikov vseh treh slovenskih strank in funkcijonarjev vlade o notraniem ooli-tičnem položaju v Sloveniji. Po izčrpn? debati je bilo sklenjeno objaviti v časo-pisju izjavo, v kateri zavzemajo vse 3 stranke složno stališče glede DOireb-nega utrjenja ugleda države io nujnega interesa slovenskoga dela našega naroda tcr se sklcna nekako medstran-karsko začasno premirje. ZastoDniki so 5e v glavnih točkah zjedinili na slede-co spomenico, v kolikor smo doslei informirani: V koroškem vprašania se zastop-rtikom strank v N. P. naroči, da dobe točna pojasnila o doKodkih. — Stranke so UKotovile, da stoje načelstva vseh 3 strank na stališču, da priznavajfo današnje državno stanje in vladavino !n da vidijo neobhodno notrebo, da se za vsako ceno vzđrži v državi red in mir, vsled česar si bo vsaka stranka nriza-devala pobijati posamezne elemente, ki bf delali proti interesom države. Formalna strankarsko - službena firiobčenja se turotove danes popofdne in jih priobčiio mihodnje številke Bstov. Nemšbuiarji v Brežicah. ki ?o b'fK r»reje ponizni in krotki kot Jagnjeta, so Jeli v zadnjem Časn zopet smelo kazati rogove- Jeli so izzivati, kakor preje, ko je držala nad nnmi za^čitno roko še 'Avstrija, nekateri izmed njih pa so se ćelo osmeliH javno Ščuvati proti "držav-nemu ustroju- So to same poturice, kakor kažejo ta-le imena: Paidasch. Pin-teritsch, r>ruschkowitsrK WressoTrnie, "VVaretz, Klabutscher. Suschel, Ltfsch-nig itd- Po pokliča so to večinoma sami trgovci in obrtnikL ki bi morali tako? pobrati šila in kopita, ako bi jih ne podpirala slovenska nezavednost in nedostaianfe narodnoga ponosa* A kaj bo hoče, ko te $rađe pođptrajo ćelo ne-kafori takozvani zaveđni brežiSki Slovenci- TTpamo, da se bođo v bodoče iz-treznili- Sicor pa bi bii že skrajni čas, f rla bi se usfrvarila pri nas organizacija, ki bi skubela za to, da se naae ljudstvo pouci, naj ne nosi svojih novcev v že-pe nemcurskih trgovoev in obrtnikov. Saj je vendar ilosti slovenskih obrtni-kov in trgovce v* Takisto je treba zatre ti ludi grdo nemškntarenje, ki se je zopet razp&Flo v našem mesta, zlasti pri toestni občlni- Nemški nacrti v Mariboru ponesre-čeni. Mariborski Nemci so bili tako za-verovani, da se polastijo mesta, da so poklioali pregnane nemške uradnike in učitelje nazaj- Dne 15« t. m- bi se bile morale vse sole in uradi izročiti sopet Nemcem v oblast- Med naše vojaštvo so razpletli organizirano boljševižko propagando, namenjjeno na popolen ođpor* V noči od 7- na 8- majnika bi »e bil moral izvršiti prevrat, ki pa je izostat ker je bilo gospođom grozdje preklslo* Kade jamo se, da se v bodoče poskrbi, da se bodo gotovim ptičem pravocasno pošteno pristrigle peruti* Proti državi rojejo na Bledu bivši h'otelir SteindI, Iastnik Lujiznega kopar lišća W6lfling in v đrnžbi ž njima mani Susteršičevec žnpnik Oblak- Zlasti SteindI je neprestano na deltu da bi iz-podkopal pri ljudstvu državno avtori-teto- Ko so sli pretekli teden Sokoli na koroško fronto, da pomagajo braniti ugrožene naše me je. jih je javno za-8inelioval in ođgovarjal ljudem, naj ne elede niihovemTi zgledu- In ta SteindI je tu^ec, ki nrma na Bledn nič opraviti-bd česa se sploh živi, ko nima prav no-benega posla? Kđo vzdržuje njega in njegovo rodbino, Menimo. da se đa na to zagonetko prav lahko odgovoriti-Cemu se potem trpi tega brezposelnega nadležnega inozemca v naši državi, za-kai se ga ne izžene takoj preko meje? Gospoda, popustljivost nas bo unizila! Ljndski shod JDS- v V«ržejii na Štaierskem se je vršil 4. maja ob veU-kanski ndeležbi- Govoril je obširno © vaeh važnih političnih in gospodarskih vpraSajijih poslanec Voglar iz Maribora. Zlaiti je ngajalo Huđem, ko jim 16 razložil bistvo pr^vega. demokratizTM« Jiiijoslovanska demokratska str*JKa ne pošilja svojih poslaneev med ljudstvo potem, ko se je kaka važna postava sklenila, poročat 0 svojem delo™T nju, aicpak ona jih pošilja poprej med ljudstvo, da izvejo, to] ljudstvo hoče in kake želje ima zlasti sedaj. ico je treba resiti agrarno reformo- V odborib bijm* OgjMirtrtj MiMli ti» devu« ielj# 1b n«Av©tt prerefeUvaJo in poroeajo vodatvu stranka Kjer odbora JDS že ni, naj se takoj osnuje ter stopi v stik s svojim poslanoem Z velikim interesom je sledilo občinstvo govorni KOvim besedam- Tišti pa, ki so sll§aU povsod samo hujskarije proti nalt stranki, so bili prijetno iznenađeni, ker so slišali na shodu JDS samo v resnlei stvarna izvajanja, iz katerih se je fakh-ko vsak posaiaeznik marsikaj naucll-O drugi stranki pa je slišal samo toliko, da naj naši pristaši ne posnemajo njenega hi^kajoroga strankarskega boja, temvec naj na vseli ljudskih sho-dih govorijo edinole o važnih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo zlasti danes našega kmeta najbolj- Iz Hrastnika. Zanimivo prerekanje ^e vrsi med hraetniškimi hi^nimi po-sestniki in soc- demokrati. Hišnonajem-ninski davek se je svišal za 30% in hišni posestniki bi bili po naredbi v varstvo najemnikov upravičeni, zvišati najemnino v razmerju povnaanja dav-kov- Pravijo, da obstoji sedaj običajna stanarina — mesecno 4—G kron za &obo s kuhinjo, pritiklinami in zolniki — že do 20 let nespremenjena- Vzdrževalni stroslci pa so se zvišali xa 1000 fž, davki istotako požro več kot Y* najemnine, tako da ostane gospodarju Fjesečuo samo 3 do 4 krone za eno stanovanje bres popravil- Večinoma imajo v najemu ta stanovanja rudarji, ki no-cejo ali ne morejo prebivati v rudni-ških stanovanjih- Tem niđarjem izpla-čuj© premogokopna družba na roke gotove zneske za stanarino ter iim 30 je baš bedai z\išala in sicer samcem na 15 K, oženjenim 20 K, z otroci 25 K, ali 30 K in več tako, da ostane vsake-mu na mesec vsaj 10 kron od te stanarine- Hišni gospodarji bi seveda radi delili z njimi ta dobi ček- Tem trditvam pa odgovarjaio zopet drugi s svojimi argumenti, ki eo grožnje z boljševizmom, ropanjem itđ- Mi pa mislimo, da bi bil najpametneji kompromis: družba naj izplača stanarino mesto dotičnemu delavcu naravnost hi^nemu gospodar-ju, ali pa naj postavi dovolj stanovanj, kjer bo naselila v?e svoje delavce. (Naša izvirna poročUad PROGRAM NOVE HRVATSKE PUČKE STRANKE-Zagreb, 9. maja. ^Narodna Politika« priobcuie program novo osnovane hrvatske pučke stranke. Stranka stoji na stališču. da noče zastopati samo interese eneg-a stanu ampak vseh narodnih slojev. v prvi vrsti pa kmetske zahte-ve, ker je mnenja. da je kmetski stan glavna opora naše države. Obsežen program nove stranke se kriie v bistvu s programom SLS. Med kmetskim! za-htevami povdarja posebno tele točke: I.) Zemlja mora biti onej?a. ki jo obde-luje; 2.) za kmetske ra^mere se mora ustanoviti posebno tern razmeram od-govarjajoče pravo (minimum posestva, deđno pravo itd.): 3) kmetje nai dobe svoje posebno zastopstvo. po vzoru Že obstoiečih stanovskih korporacii, kakor trgovskih, notarskib zbornic itd. V cerkveno - političnem oziru «1-htcva program avtonomiio katoliske in pravoslavne cerkve, kakor tuđi avto nomijr> vseh drusrih veroizpovedanj. V ceh* Jugoslaviji naj se ustvari enotna cerkvena hierarhija in uvede v cerkve-ne obrede slovanski jezik. Na šolskem polju naj se da cerkvi, verskim udruženjem in drnsrim korporacijam pravico, snovati privatne sole s pravico javnosti. Državnopravni del programa hrvatske pučke stranke je identičen s programom, ki ?a je sprejela hrvatska pučka stranka za Bosno in Hercegovino. Povdarja sicer da stoji na stališču dr-žavnesra in narodnecra edinstva in da bo delovala za izjednačenje plemenskih, konfesionalnih in zgodovinskih na-sprotstev, iz javlja pa takoj na to, da smatra za škodljivo in posrreš'no takoj-šnjo izvedbo centralizacije, da pa je treba prepustiti ta proces naravnemu razvoju. Tuđi hrvatska ljudska stranka se torej odreka centralizmu in pribli-žuje bodisi iz taktičnih. bodisi iz res stvarnih razloprov avtonomističnermi stališču hrvatskih Starčevičancev. FUZIJA STARČEVIČANCEV Z LOR- KOVIČEVO SKUPINO — PADLA V VODO. Zagreb, 9. maja. Kakor se zdi. so se pokajanja med StarČevičancr in Lorko-vičevci v fuzijo obeh skuoin tik pred zaključkom razbila. Med Starčevičanci se nahaia veliko število duhovnikov. ki so se pričeli upirati popolnemu rdruže-nju. ker je Lorkoviceva napredna, demokratska stranka izrazito svobodo-miselna stranka in sta oba njena voditelja, dr. LorkoviČ in dr. Surmin, znana kot odločna svobodomiselca. Zato «> Starčevicanci za enkrat opustili idejo fuzije, pač pa se bodo sklenili obe stranki, skupno z »Obzorovo«, v trdno koalicijo, ki bo enotno nastopala v vseh političnih in gospodarskih vpraSanjih. (Končno je forma postranska stvar pri — skupnih namenih!) KRONSKI SVET. Beograd. 9. maja. Jutri se vrti kron- ski svet pod predsedstvotn prcstolona-slednika Aleksandra. Kakor se govori, je sklican kronski svet. da bo razurtv-Ijal o važnih zunanjepolitičnih vpra- NACRT ZA PO0EUTEV DR2AV- LJANSKm PRAVIC V KRALJEVINI SRS. Beograd, 9. maja. Ministrski svet fe odobril od ministra za koostituanto ne SHS. Dosedaofe pravno stelttče ie bilo nevzđrŽUivo. Srbi In Crnogorci so Imeli sicer svoje lastno državljanstvo« nekaj podobnega (indlgenat) je bilo v Bosni in Hercegovinu kdo pa ie držav-Iten naše nove kraljevine v nekdanjlh avstro - ogrskih poknjinah, je dosedaj popatnoma neiasno in nerešeno vpraSa-njc. Predloženi zakonski nacrt si prisvaja kriterij domovinskih pravjk in načelom* priznava državljanstvo vsem onim. ki imajo domovinsko pravico y eni izineđ občin* pripadajoči novi državi, To velja brez izjeme za v?e Slovence, Hrvate in Srbe. Tnierodci, ki imajo domovinsko pravico v naši državi šcle 30 ali nianj let. pa dobiio po novem zakonu pravico, da se izjavljo ali za naše državljanstvo, ali pa si izposlujejo spre-jem v državljanstvo svoje prejšnie domovine. Jug^oslovansko domovinsko pravico dobijo sele v tem trenutku, ko -oblasti njihovo tozadevno izjavo odobre. Posebna doloČila ima zakon za tu-je uradnike. ki so iih pošiljali z Dunaia in Budimpešte v naSc kraje, in ki so dobili po do sedaj veljavnih zakonih že s samim namesčenjem domovinska pravico v naši državi. Novi zakon tej?a privilegija seveda ne more priznati. Na pod-lacfi svoiefira uradnega značaja morejo postati naši državljani samo oni urad-niki, ki so sprejeti v državno službo. Posebne ugodnosti določa zakonski nacrt za one državljane, ki so postali dr-žavliani kake drusre države, oziroma ki bodo prišli po «klepu miru pod tujo državno oblast. Ti imajo pravico do na-Se^ra državljanstva tuđi brez odpusta iz tuiega državljanstva. V družili, državljanstva se tičočih vprašanjih, se drži zakonski nacrt načel, ki so priznana in uveljavljena. v vseh večjih kulturnih državah. Zakonski projekt se nahaja se-dai v dr?avnem svetu in bo predložen najbrže Že prihodnii teden Narodnem Predstavnisn-u. NACRT O RESITVI AGRARNE RE- . FORME. Beosrad, O. maja. Ministcr za asrar-no reformo dr. Franjo Poljak je izdelal podroben zakonski nacrt o rešitvi acrrarneffa vprašanja. Zakonske določit-ve o odpravi kmetOAskepra jn kolonat-skega vprašanja so že gotove. Določba o razdelitvi veleposestev bo izgotovlje-na v prihodnijh dueli. Ves zakonski nacrt preveva načelo radikalne ureditve asrarn?T-? vp^?šania. Kraljevina Srbov, Hrvaiov In Slovencev- NA FRONTI. LDU. Ljubljanski dopisni urad po-roča iz uradne^a vira dne 9. t. m.: Našo četo, ki je korakala proti Vratom (Thorl) vzhodno od Spodnjeea Dravo-grada so Nemci obstrelievali: prišlo ie do kratkejra boia. Nemci so Vrata zapustili in naši U, kraj zasedli. Na ostali fronti ie položa! neizpreinenjeu. POROCILO Z KOROŠKE MEJE. LDU poroča iz uradnesra vira dne 9. rm.: Situacija neizpremenjena. V tem 8. maja ni prišlo do bojev. Sovražnik ni prekorači s četami koroško-štajerske meje. Vojaški nooblasčenci so se danes ponoći odpeljali k pokajanjem v Celovec. POGAJANJA. LDU. Celovec, P. mala. (DKU). Dopisni urad koroškega de2efnej?a odbora javlja: Glasom noročila dunajskega poslanika vlade SHS je beojrralska vlada privolite, da se začno poprajanfa za pre-mirje. ter naložila poveljništvu Dravske divizije, da posije delegate v Celovec. Državni tajnik za vojaške stvari, ki je v današnji zanr/ni seii deželnegra zbora podrobno noročal. bo prisostvo-val pojrajanjem. Deželna vlada in doH-tične stranke, ki so zastopane v provizorni deželni skupSČini, pošljejo svoje zastopnike k tem konferencarn. AMERIKA ZA NASO DECO. LDU. Kakor po drugih pokrajinah kraljestva Srbov, Hrvatov in Sloven-cev namerava ameriška misija za prehrano tuđi v Sloveniji zasnovati posebno akcijo v svrho zboljšanja prehrane revnih otrok v večiih mestih in industrijskih krajih. Ameriške Zedinjcs ne države so določile v ta namen večji prispevek, s katerim se bodo nakupo-vala tečna jedila in oddajala brezplač-no revnim otrokom. Ta akcija je name-njena Ie revnim otrokom do 14. leta. Razdeljevala se bodo nastopna živila: sladkon kakav, kondenzirano mleko in do možnosti tuđi riž. Vsak otrok dobi na dan 40 g sladkorja, 150 g mleka in 20 g kakava. Količina riža še ni dolo-čena, a se bo doloČila, ko bo znano, koliko bo mogoče dobiti riža. Po do-loeilih ameriške misije za prehrano se raztegne omenjena akcija na Ljublja-no s predmestji, Maribor s predmestji Jes©nice, Ptuj in Celje. Konzormnemu središču Celje se pritegnejo prernogov-niki v Zagorju. Trbovljah in Hrastniku; konzamnemu središču Ptuf pa begun-sko taborišče v StrnišCn. Stevilo vseh prebivalcev ie cerdla amerlsica misija na 140.000 ter računa, da ođpade od tega števila 15% na otroke pod 14. letom, ki so potrebni izboUSanja prehrane. Poiiljatev za prvi mesec Je Že v Trstu ter utegne tekom prihodnjih dni dospeti v Liubliano. Vsa živila bo prcv-zel Žitni zavod v LJublianl ki 01 bo po določenem WJticu razposlal na do-ločena mesta. AmeriSka misija zabteva zanesljivo jamstvo, da se poslana Sivila porabljo idcliacno ca potrebne otroke pod 14. leti. Zato se n&-meravajo oddajati »vila vsaJc^dan sproti v posedmh odđajaliSčih, kakor n. pr. v dnevnih zavetiSčflu Solah ali fjiidsiib kuhmjah. Ta način razdeljeva-nja se Ie baje izborno obnesef v Bel^H, I n,f m i« !• nndftHtfi ^*****^ iBvaA^' ih daje jamstvo, da prtdejo revnim otrckom namenjena živOa v resnici njim v prid. Kakor čujemo, namerava naša vlada izvesti pomožno akcijo za ubožne otroke tuđi na poznejšo dobo, ko bo amcriSka pomoč prenehala. Beograd- Vlada je prepovedala za 1* maj vse javne obhorie, manifestacije itd- pod vedrim nebom- Kakor čujemo, bo vlado k temu koraku prisilile zanes-ljive vesti, da hocejo državi in narodu neprijazni elementi, ki so poslani in podkuplieni od tu jih držav, zlorabiti proslavo delavskeg* praznika, da iz-zovejo nemire in store vse, kar bi napravilo našo notranjo in vnanjo situacijo še bolj težavno- Vlada je na sledu organizaciji, ki hoće z vsemi »redstvi organizirati tuđi pri nas boljŠevieko akcijo- Ta organizacija ima svoje in-spiratorje v Budimpešti in na Dunaju« Obstoji pa tuđi opravičen sum, da se v opasne nacrte boljseviških emisarjev vpletavajo tuđi intrige drugih faktor-jev, ki st&vijo velike nade na možnost eventualnih notranjih nemirov v naei državi- Vlada se je nerada odločila k tako dalekosežnemu ukrepii, zavedajoč se, da je dober del našega domaćega de-lavstva, tuđi onega, ki stoji v rog- dem* \T6tah, ivest narodu in svoji državi in da bi temu delu lahko mirne duše pripustili«, da proslavi svoj praznik- Toda žilibog so se vrinili zlasti v izvestnih pokrajinah v naše delavske sloje tuji elementi, ki hocejo jugoslovanskega socijalista zlorabiti kot razkrajalno sredstvo proti konsolidaciji države-Vladi ni preostajalo drugega, nego da se je odločila za prepoved javnih majskih manifestacij na vsem teritoriju države in je morala radi enakega posto-panja poseci po tem sredstvu tuđi za one kraje, kjer bi eicer ne nastajali ni-kaki pomisleki proti javni proslavi 1- maja- Kozje- V okolici Sopote je na ve-likonočni ponedeljek, dne 21- aprila t- I-posestniku Martinu Užmah p- d- Zajc pogorelo do tal vse gospodarsko po-elopje z vso živino, svinjami, obleko in živežem; prebivalci so si resili Ie borno življenje- Vsled prevelikega vihar-ja, ki je tište dni tukaj razsajah ni bilo mogoč© ničesar rešti- Vsled te katastrofe je poštena družina popolnoma uničena osobito tuđi zato, ker tare go-spodarja neozđravljiva bolezen- Občin-stvo ee naproša, da pribili prizadeti rodbiri k milodari na pomor, ki se naj pocljejo na naslov: Martin Užmah. Sopote st- 9. p- Podčetrtek pri Kozjem- Razmere v papirnifi Leykam v Vevgah- Naža vl.ida za Slovenijo je sto-rila do danes že dokaj dobrega in je odredila že marsikatero dobro in vsega spoštovaoja tredno odredbo- Osobito dobra pa ie bila ta> da se postavi pod državno nadzorstvo vsa nemška pod-jetja in zavode* Pri tem pa je pozabila na sgornjo tovamo- V tej tovarni vla-dajo danes nezaslišne razmere* Eavsa-telj s&voda je zaveden Prus, ostalo uradništvo, delovodj© in mojstri pa so priatni avstriiski Nemci, madžarski Nemci in nekaj ponemcenih kreatur-Delavci pa so izkljucno sami Slovenci, katere ee seveda na vse mogoce načine izkcrišca in zapostavlja* Placa njih je tako mizerna, da je groza in pri tem se pa kapital tvornice množi in gospođjo Svabje si polnijo svoje žepe in blagajne z denarjem. katerega jim služijo slovenski žnlji. Za enkrat navedemo samo sledeee slučaje: Tu je neki hujskac' % imenom Schwenkreich, kateri hujska Uuđ^tvo proti upravi države, proti Jugoslaviji, ceš, kaj bodete vi lačni Ju-goslovani, ko je sedaj slabše, kot kedaj preje v Avstriji- VV svoji pijanosti pa vpij© po javnih lokal ih >Hoch Oster-reichc* Tako besedicenje je pri njem na dnevnom redu- Za njim sledi neki Pilz, kateri pripoveduje ljudstvu, da bodeti Kranjska in Hrvatska še nekaj dni eksistirali in Srbija ps še nekaj mesecev in potem izgine zopet Jugoslavija- Enak sodrug je neki madžarski Nemeo z imenom Gvaisar. ki troši med ljudstvo govorico, da nas denar nima nikjer nobene veljave kot še e d i n o v Jugoslaviji- — Nekako v sredi meseca aprila je od poslala, ta slavna papirnica v Beograd papir- Ko je bil dotični vagon s papirjem napol-njen in potem z&prt, pa priđe mimo tuđi pristni gomjestajerski Nemeo Pre-lowscheg in se s izrazi napram delav-cem: >no ta papir bi pa lahko pokradli, s»j gre itak v Srbijo«- B«s. pohvale vredno uradništvo! Nai omenlmo Se nekaj perfidnosti o ravnateljstvu* Nekako sredi februarja r&zpiše potom inserata to ravnateljstvo v >Slovencn< mesto inženirja in to seveda, da mora biti, strojni, elektro, stavbeni is v papirni fttroki izvežban inženir; paS brihtna praska glavica ravnateljeva* Istočasno pa ko se je inseriralo v >Slovencu<, pa Je bil ie sprejet v službo nek inženir, gornjeitajerBki Nemee, ki e© pa ne ra-stud6 ne v elektriki, a &• manje pa v papirni stroki- Ravnateljstvo &• j# • tem hotelo samo malo olepšati v slovenski javnosti. (Mogoče j« mi«lil ravnatelj, da ga izvolijo v Ljubljani v odbor olepševalnega društva-) — S« lep-ia pa se je dogodila z nekim slovenskim nrađnikom, kateri je shižU i« 15 let pred vojno vLfjtamovi pa^ir- v Grat-vstei t> ^ ssirtra t» psj>iraiiw Pri j£»* obratu so mu jednostavno odpovedaU službo, ker je Jugoslovan, ga vrgll ta-korekoč na cesto s ćelo družino« DotiČ-nik jo prišel v Vevče in se zglasil v tu-kajšnji tovarni za VBprejem- Toda kaj 6e ma j© odgovorilo, — Da zanj ni ta prostora- Nato se je vrnil v Gratwein, da prepelje v Jugoslavija svojo družino in mobilija in med tem Časom se j« pa meja zaprla in ta ubogi rlovek živi ssdaj v tujini s svojimi otročiči in ženo« brez zAslužka- Ali ni to vnebovpi-j o č e ? Domaćine se bacne* na cesto in tujec se masti v naži državi- Ven i njimi in izvajajo daj se represalije. Ti hujskači, ki so proti naši državi, begajo ljudstvo in mladini vcepajo v glavo ideje do boljševizma, sedijo še danes tu» Neverno ljudstvo pa, ki raje slili slab« besede kot dobre o Jugoslaviji, pa tem pritepencem veru je in posebno še nezrela mladina, ki se kaj rada oprime kakih liujskajočib besed in ti fantiči potem trosijo po sosednih vaseh taka podla in lažnjiva poročila, ki ljudstvu razburja* Ti ljudj© bi radi toliko Časa hujskali, da bi zanetiii kak ogenj, v katerega bi potem padli naši uekateri nevedni Ijudje, oni bi si pa meli roke in se smejali- No in kaj naj tukaj opravi orožništvo? Nič, ker je prešibko in je se samo v življenski nevarnoeti v takem slučaju* — Poglejmo danes naše brate v Korotanu — oni trpijo in ti Uudje se pa smejejo njih nezgodi. Slo-venskemu osobju pa vso čast, bodisi v tem kot v onemu oziru- — Vprašamo đeželno vlado, zakaj še ni postavila ta zavod pod državno kontrolo? — Ta zavod se mora takoj postaviti pod naj-strožjo državno kontrolo in sicer naj bode tej kontroli na čelu mož, ki ima železno pest in objednem naj se mu da tuđi železno metlo, s katero bode pometa! in izčisti! vse kote- — To je sedaj zadnji Čas in bode v korist narodu in državi* TJpamo, da bode v kratkem vel po Vevčah potem drugi duh* — Z elementi pa, kateri nam okužujejo naše pošteno ljudstvo, poštene poljedelce in delavstvo, pa takoj na smetišče; v nem-Ški Avstriii mečejo iz služb naše vrle može, ki gotovo nišo Nemcem zakrivili las. ali jih zastrupljali 6 kakimi upor-nimi ide jami- Zob za zob! O eenah mesa poroča >Agr. Tag-blatt«, da cena mesu v Zagrebu stalno raste, na deželi pa pada- Kilo govejega mesa v Križeveu stane 8—12 K, istotako telečje meso, svinjska mast je po 20 K- Zagrebški mesarji pa nič ne zni-žajo cene- In list vprasa: zakaj vendar ne? C- M- podružnicUB v posnemanje! Nekatere C M- podružnice delujejo prav marljivo, ker uvidevajo veliko stisko, v kateri je sedaj družba, ker ne dobiva skoro nič prispevkov; zavedajo bq pa rudi, koliko dela še caka našo družbo v bodočnosti* Jako đelavna je C. M- podružnica ra Stari trg in Lož, kaiera Je nakazala glavni družbi lepo vsoto 774 K. od katere 6e je nabralo v dveh nabiralnikih 400 K- Ko bi bilo več takla nabiralnikov, bi bilo družbe-no denarno stanje ugodneje, nego je sedaj- Podružnice poskrbite, da pridejo. C- M- nabiralniki na dan in začnejo de-1 lovati! MeođreScnn domovino. »Prostovoljci« za obrambo Istre* Iz Bakra poročajo, da laska vojska živo agitira za prijavo prostovoljcev, ki naj bi branili Istro in Reko proti jugo-slovanski nevarnosti- Obljubujejo mla-deničem vse mogoče in nemogoče dobrote in ugodnosti- V vsej srednji Istri pa so privabili doslej samo 7 »Juna-kov<, ki hočejo s šibkimi laškhni voja-ki braniti Istro in Reko proti >imperi-jalističnim« Jugoslovanom. O Italijanib govoriti na zasedenem ozemlju je včasih prav nevarno- Tako na primer je srdela v Gorici v gostilni neka slovenska družba in se pogovar-jala o Italijanih. Navzoci vojaki so slušali >ItaHjani<, >Itali?ani<-. >Italija-ni< so čuli iz pogovora, vstali in odšli-Malo časa, potem je pričla vojaška pa-trulja in aretirala vso slovensko družbo. čeS, da j© zabavljala na Italijane-Boljše jo imenovRti jih po slovensko Lahe kot pa Italijane- Aretirali so Lahi na Reki Slavk*. Cihlara in Antolića iz Zagreba, kakor hitr© sta stopila z vlaka- Imela sta svoje potne listine povsem v redu- Neprestano jn drže v z&poru, ne da bi jima povedali zakaj. Pisnu» iz Truta priobčnfe >Timeso Pravi, da se je sodilo na splon, da Lahi v Trstu žele, da bi Trst pripadel Italiji« Jeden del to res želi, to so nacijona-listi, ali ti ne tvorijo većine v Trstu, Trst je trgovsko mesto- Za trgovce in delavoe veljajo ekonomski razlogi, n« čuatveni, kakor za narijonaliste- Trgovci in delavci pa vedo, da bi aneksija Trsta Italiji privedla do propada mesto, ki je odvisno od zaledja. Laska većina bi bila za to, da se Trst In Istra proglasita za neodvisno drftavo- TrŽa-Ska trgovsko-obrtna zbornica je poslala v Rim spomenico, ki se ogreva za tako neodvisno državo- — Tako >neodvisno državom hočejo iz nasprotetva do Jngo-slovanov, katerim ne privoSčijo Trsta, dasi zmerni med njimi najbrže čutljo; d4 U ftMJMMH B^ Iiilirtwai Stran 4. •■JOVENNa NAROD*, (K 10 OUj« I9M. 109 Star. £>» bi se resili pogina, ki jim pred s ft&lijo, iščejo izhoda z lastno državo, kl H pa ne imela pogojev sa procvitanje. Krsti škoi dr. Mahnič se nahaja v &imu- Baje se sme gibati svobodno* Iz italijanakega vjetništva pifie A-K- prijatelju: Živimo v podnožju etarea {Vesuva. ki pusi iz svoje orjaike pipe, ja mi ga savistno gledamo, ker nimamo trohieo tobaka. K večjemn se dobi ka-ka cigaretica. pa še to, kar je, je stra-sansko slano- Pa5 pa imamo vina, fig m pomaranč in to je tndi ves naS vjet-iaiaki priboljSek • ■ - Slovonshi svet. .•' Dftgodk iv Rusiji- V Estsniji se vrše srditi boji med prodirajočimi Estonci in Tboljše viško annado- Estonci prodirajo Stalno proti Pskovn. V severni Rusiji so Finci zaaeđli žeieznisko progo med Petrogradom in Petrosavodskonv Evakuacija i?e je prieela- V Ukrajini drže boljševiki fronto proti ontentinim ee-tam- Na arhangelski fronti napada boljševike general IroDside med Drino in Vago: v hudih bojih, v katerih so Smeli rudeči velike izdube, jih je potis-nif preko rek nazaj- Poraz boljševikov iia sibirski fronti je od dne do dne večji; armađa Koleak je prekoračila Volgo- Mirovna bonferenca. Priznanje? LDU Dunaj. 9. maja. fiCTU) »VViener Mittaj?spost« poroča dne 9. maja iz Londona: Anglija in Francoska sta priznali jusroslovansko kralj estvo. KOLONIJE. LDU Pariz, 9. maja. (Dun. KU). >A$rence Havas«: Načelniki štirih držav Vaterim so se pridružili tuđi minister za zunanje zadeve Velike Britanije Balfour, italijanski minister za zunanje zadeve Sonnino in francoski kolonijalni minister Simon, so sklenili v seji z dne 6. t m. o bodočnosti nemških kolo-nij nastopno: V Južni Vzhodni Afriki bo izvrševala mandat Velika Britanija, v Južni Zahodni Afriki pa južno airi-kanska kolonija« Na otoku Samoa bo mandatarka Nova Zelanđifa. na drugih nemških posestih v Pacifiškem oceanu južno Ekvatorja pa Avstralija. Na otoku Nauru bo izvrševala mandat Britanija, na otokih Pacifiškega oceana se-> erno Ekvatorja Japonska- Glede Togo in Kamenina bodeta Velika Britanija in Francija sami sklepali o bodočem režimu teh kolonij in sklep predložili zvezi narodov. Glede Kameruna Je zna-»wx da je dogovor, ki na! bo postavka prihodnje ureditve te kolonije, že dovršen. V tem dogovoru Je odkazan bivši nemški Kamerun Franciji. s pri-držkom odstopitve ozemlja, ki meji na britansko kolonijo Libe rio. Italija dobi 1K> sklepa sveta četvorice kompenzacii-sko pravico v kolonijah, ki so naštete v dogovoru z dne 25. aprila 1915. LDU Berlin, 9. maja. (Dun. KU). *Vossische Zeitung« poroča iz Rotter-datna: V presoianju mirovne pogodbe je na Holandskem samo en glas: Sila. LDU Amsterdam, 9. maja. (DKU). Rcutenev urad poroča iz New Yorka: Jutranii listi soglašajo v izjavi, da je NemČija postala po mirovni pogodbi popolnoma brez moči in da je dosegla usodo. ki jo ie zaslužila. LDU Lagano. 9. maja. (Dun. KU). >Corriere della Sera« očita zavezan-cem, da so odsotnost italijanskih za-stopnikov porabili v to, da so Italiji odvzeli plodove njene zmage. Nemško-avstrijska klavzula v mirovnih pogojih je naneriena proti Italiji, ker se s tem Nemška.Avstriia naravnost žene v roke bodoče podonavske zveze, o kateri Je že v naprej znano, da bo zahteve .Tugoslovanov napram Italiji uve-Ijavila. Italijanska vlada se je v naj-važnejšem vprašanju glede bodočnosti Italije, da si prisvo-li naklonjenost Francije glede italiianskih zahtev po ozemlju. pokazala precej nebrižno in s tem privedla Italijo v naravnost stra-šen položaj. Po obiavf pogodbe. LUD. Rotterdam, 9. maja. (Dan. K. U.) Kakor poroča »Nieuwe Rotterdam-sehe Courant«, je angleško časopisje. iivzemši liste levice, spreiel9 mirovne pogoje v splošnem z zadovolistvom. Po objavi teksta. LDU Pariz. 9. maja. (DKU) »Agence Havas« javlja: Na hodnikih zbornice so se poslanci razgovarjali o mirovnih dolocbah. Raz-pravljanja so privedla do vtisa, da so določbe ugodne, dasi so pričakovali v nekaterih točkah, da se bodo bob* ozi-rali na legitimne pra\ice Francije, tako so na pr. zedinjeni socijalisti in neka-tere druge skupine sprejeli ves finan-cijalni del; veČina poslancev pa odobrava Clenienceaujevo in vladno po-fitiko. LDU Rim, 9. maja. (DKU) »Agenzia Stefani« sporoča: »Giornale d' Italia« piše: Nemci se bodo nekoliko upirali, potem s€ bodo pa Ie vdali in sprejeii pogoje. »Corriere d* Italia« piše slično. »Epoca« pravi: Pogodba še ni podpi-sana, premagancem pa je v istipi ne-itiogroče, braniti se podpisatL »Tribuna« prlpominja, da Je Biockdorff izrekei svoj conflteor, mogoče pa je, ko je pri-znal maksimum krivice, da je hotel za-htevati tuđi maksimum Dravice. ali vsaj delno ununiteto. Mosroče ie torej, da priđe do diplomatičtiesra dvoboja, posebno y financiialnih, kolonijalnih In teritorijalnih vprašanjih.____________ PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO! DKZ4VN0 POSOJILO NOSI 4%l Iz Afstrije, Nidiinto, Nemfiie, Turske. Nemci protestiralo. LDU Berlin, 9. maja. (CTU) Po vscj deien so se Ie dvignili protestni glasovi proti mirovni pogodbi. Vse politične stranke in društva so sklicala zborovanja po vsej Nemčiji, da protestirajo proti mirovni pogodbi. Vlada sof£aša, da ie mirovna pogodba nevzdržna in neizvrŠUiva. Lepa zbirka. LDU Dunaj, 9. maja. (DKU) Imenik članov mirovne delegacije je bil danes izroČen franeoske-mu poslaniku. Mirovnih pogajanj se bodo po tem imeniku udeleŽevall: Kot pooblaščenec državnega ura realna 13*2°. zjotr slana. — Vremenska at-poveU sa jutri; Lap^mlrae i« tople inanb i Dnevne vesti. B*4ba javma, aeja ebeiukefa cvata bode v torek, dne 18. aajnika. 1919 ob petih popoMae v noarni dvorani* Dnevni rad: A- Javne ee}e: I* Nv mani U predaedatva- II* Odobrenje sa-pisnika sadnje seje* IH- Obljuba nove-ga meščana ljnbljanskega. IV- Personalno - pravnega odseka poročilo: 1* 0 dopisa Mestne hranilnioe ljubljanske glede odobritve nekaterih sprememb Pokojninakega pravilnika Mestne hr&r nilnice; 2* o dopisu đeželne vlade glede previema Josipine Sirnigove usta* nov© sa obubožane obrtnike v meetno upravo; 3- o prošnji mestnih računskib oradnikov glede upostavitve poeebne komisije v svrho polaganja izpita is knjigovodskih proslov; 4. o dopisu Društva za zgradbo dolavskih etanovanj glede izvolitre isastopnika mestne ob-čine v upravni odbor tega društva- V-Finančnega odseka poročila: 1* o dopiru županovem glede podpisa državne* ga posojila; % o dopisu županovem glede naknadne odobritve izplačila zvižane draginjske doklade in enkrat-nega nabavnega prispevka vsem meet-nim uslnžbencem; S- o dopisu deželne vlade, poverjeništva m uk in bogo-častje, glede eventuelnega prevzema mestnega dekliškega liceja v last in upravo državne naučne uprave- VI-Stavbnoga odđeka poročila: L o prizivu Pavle Turkove proti svoječasnemu sklepu občinskega sveta glede dolo€it-ve btavbncga sistema z& Streliško ulico; 2* o dopisu ravnateljstva državnih železnic glede nameravane opuBtitve železnične zvezne proge med dolenjsko in gorenjt^ko železnico; S- o dopisu električne cestne železnice glede premosti tv© križišča pri Št- Petersld cer-kvi pred deželno bolnico. VII- Uprav-nega odbora mestnega vodovoda, elek-trarne in plinarne poročila: 1- o dopisu mestnega knjigovodstva glede rvišanja cene vođi iz mestnega vodovoda; 2- o dopisa ravnateljstva mestne elektrarne glede zvišanja cen električnomu toku iz mestne elektrarne; 3- o dopisu ravnateljstva mestne plinarne glede delo-vrsbe v meetni plinarni ter Evi sanja cene plinu is mestne plinarne* VIII-Direktorija mestnega užitninskega zakupa poroeilo glede razširjenja pobiranja, mestne užitnine v inkorporiraneTn czemlju- IX Samostalni predlog občin-skih svetovalcev socijalno - demokratične stranke glede naknpa eestne električne železnice po mestni občini ter razširjenja te železnice- — B» Tajne seje: I- Naznanila predsedstva-II. Odobrenje eapienika zadnje seje- III- Personalno - pravnega odseka poročila o nekaterih personalnih zadevah- IV- FinanČnega odseka porobilo o prošnji vdove nekega mestnega usluž-benca za nadaljno prejemanje milošci-ne- V. Obrtnega odseka poročila * raznih prošnjah za obrtne koncesije* Otresti se hočejo gopodje pri >Nar preju< — >Vojne zvezec, dasi je noto-rično. da je pripadala od njene nstano-vitve pa do danes eocialno-demokratski strankarski organizaciji. Ni Še doigo, ko so isti gospođje kazali s ponosom na >Vojno «vezo< kot nekak vzor aprovi-zacijske modrosti- Sedaj pa se je odre-kajo trdeč, da >je nastala iz krogov ljudi, takorekoS vseh strank, ki so že prej gospodarsko skup a j de!ovali-< Čemu >Naprej< ne navede teh ljudi? Radi bi 1 ih poznali- Saj Temo sedaj samo to. da je predseđnik >Vojne zveze« sodrug Anton Eristan, da je bil njen ravnatelj sodrug 2 a 1 a r in njen urađ-iik sodrug Iv- Boiha, vođja Konsnmne-ga društva v Siški. Vodstvo je bilo torej v socialno - demokratskih rok ah, iz Česar se pač mora sklepati, da je bilo ćelo podjstje v oblasti socialno - demokratske gospođe- Priznavamo sicer, da >ne gre, da iz nerednosti. ki so mogo-ce tuđi pri najstrožje nadzorovanem podjetju, del amo ?um v javnosti«, zdi pa se nam, da se je socialno - demokratsko glasilo postavilo na to stališce samo v slučaju >Vojne zvezec. pri kateri je prizađeta socialno - demokratska stranka- Pri mestni aprovi zaci ji na primer ni bilo nobenih nerednosti. a kakšen šum so delali socialnl demokrat-je z > Naprej em < vred, kako so napadali župana in razne urađnike, dasi nišo imeli njihovi napadi prav nobene stvarne podlaget Mi pa bi naj sedaj molčali in zakrili s plašcem kršćanske Ijubezni lopovščine, ki so se godile v >Vojni svezi«. To bi bilo sicer selo ka-valir8ko, politično pametno pa ne, slasti sedaj ne, ko se postavljajo socialnl đemokratje, kakor da- bi bili vzeli v xa-kup vse poštenje- Najvee?i lmfskael proti naM 4riavl in njenem ustroju «ot kakor nam sporo-Sajo % nmjraslicneJUb strani n•kateri sprevodniki in vlakovodje n* juini ielesiiiel- Kal si ti tjodfc drsnejo, !• kar neverjetno- Posivajo javno na upor, nagovsrjajo ljudi k sločinom in nagovarjajo vojake, naj se ne odsovejo posivn na orotne vaje- A nibee si ne upa tem lopovom stopiti na prste! Prosimo vse one, kl vedo sa njih imena, na] jib javijo oblasti. Naši kraji so proglašeni sa vojno osemije, bo se ie po-skrbelo, da se jim bodo v bodoče sama-HIbV Hsml V}eifaM pti^sst se pri nas prav Ao-bro godi. Isaaje na r&zpola^o lepe, analne sobe, na posteljah po dve rjubi in dve odeji, dobivajo hrano od zunaj in pijo viiu>. Prav dobro se jim godi, interniran cl pod avstrijskim režimom jih lahko savidajo- Tuđi sioer se lahko malodane svobodno krečejo* Poznate snanega vsenemškega hujska^a v Pli-berku dr* H e r b s t a? Ta je junak in pretkanee zajedno* Jedva so se zaprla vrata za njim, že mu je uspelo, da spravi skozi ključavnico pismo, naslovljeno na neko vplivno osebo, v katerem ga roti, sk lice vaje se na staro prijateljstvo in eošolstvo, naj ga pusti na svo-bodo. Ali bi imela ta prošnja uspeh? Kdo ve? Saj smo napram Nemcem meh-ki kot vosek« V Celovcu in v Spitalu imajo interniranih nad 2000 naših ljudi, kako bi ti hvalili boga, ako bi nemški >kulturonosci< postopali ž njimi tako, kakor ravnajo z nemcurji jugoslo-vanski >barbari<:! Kako so pređrzni! Poročali smo, đa so zaprli več celjskih nemškutarjev, ki feo snovali protidržavne naklepe, ter jih spravili na varen kraj- Znacilno je, da je tem nemfurjem že tako zrasel greben, da eo se drznili pozdraviti dr* Otona Ambroschitscha, ko so ga pripe-ljali v njihovo sredo, s petjem panger-manske himne >Die Wacht am Rheln« in >Heil dir im Siegerkranze«- Ti pee-mi ste v naši kraljevini veleizdajalski, o tem ni dvomiti, a vkljub temu se no-benemn izmed nemčurjev ni skrivilo niti lasu, ker mi Jugoslovani nismo barbari in ker nečemo biti krvniki in rablji in ker nećemo vraćati sila za ognjilo- Vprasamo pa, kaj bi bili Nemci storili z jugoslovansikimi interniran-ci pred leti, ako bi se drznili v ječi pred državnimi organi demonstrativno zapeti >Bože pravde«? >Kulturni< Av-strijci in Nemci bi jih brez vsakega procesa o b e s i 1 i na prvo drevo! No, mi ni$roo krvoločne zveri, za to velikodušno pripuščamo, da imajo tuđi naši nemčurji svoje veselje- Preko naše meje sta se hotela pri Spilju utihoiapiti k nam brez vsakih iz-kazil 2iđa Leiser Klein iz Poljske in Oskar Blauer z Dunaja- Naše straže so jih zasačile in poznale preko meje- Jugoslavija se rđi Zidom pravi raj, zato skušajo na vse. načine, đa bi si odprli pot v naše kraje* Vnebovpijoče razmere na južni že-leznici. Razmere, katere vladajo cei čas vojne na južni železniri, za na« vpoko-jence, so tako grozne — kakršnih ne pozna zgodovina! Mi smo brez vojnih doklađ, iz njih aprovizacije ne dobimo nič, premog. najslabše blago, se nam je podražil za 30—100 K tona-- Sedaj nam uprava ne izplača niti naših malih po-kojnin- Premog, žo pred par meseci na-ročen, ga tuđi od nikoder ni- Zahteva-mo od uprave, da nam takoj in redno izplačuje naše pokojnine, preskrbi tako j kurivo ln končno. đa nam izpl&Ča doklade. kakršne imajo aktivni! Centralno vlado pa prosimo, đa ona. poseže v te barbarske razmere in jih takoj ođpravi nam v korist- Vstop v nunsko osrkev k smarni-cam ob 1^« je dovoljen samo Nemcem in N em kam, kakor je to razvidno iz oglasa, nabitega na cerkvenih vratih, in iz pojasnila ekofijskega ordinarijata, priobčenega v >Slovencuc- Narodna obrana s centralo v Mariboru se je ustanovila* Izdala je prvo številko svojega glasila >Obmejni Branike* Prvi občni zbor te organizacije se vrši v nedeljo v Narodnem domu-Podružnice se snujejo po vsem Sloven-skel Štajerskem- Velio praha so svoječasno po-vzrocila razkritja v >Jutarnjem Listu« o navodnih dogodkih na zagrebškem dekllškem liceju- Pod đotienimi raz-kritji je bil podpisan đr- D. Trbojević, ki pa je takoj zjavil, da on dotičnega članka ni pisaL da je bil >Jutarnji Liste torej mistificiran- Uredništvo »Jutarnjega Iista< je nato razpisalo posebno nagrado, da se izsledi mistifika-torja- Kakor javljajo sedaj zagrebški listi, se je posrećilo izalediti etorilca v osebi dr- S- Teklića, ki je bil svoječas-no zaposlen v uredništvu >Hrvateke<:, znanega frankov^kega glasila- Teklić priđe seveđa pred sođisče* Brsojavni promet s Zagrebom je sedaj kolikortoliko urejen- Izdale so očividno nade tvozadevne notice, ki eo bile naperjene, kakor dokazuje že njih vsebina sama, v prvi vrsti proti skandaloznim razmeram, ki so v zadnjem Času zavladale na sagreb&ki pošti- Me-sto đa bi >Obzor< nastopil proti graja-nim razmeram, ki gotovo nišo v interesu hrvatske javnosti, nam pođtika, đa smo s kritiko ođnoftajev na zagrebški pošti hoteli napasti ministra đr. Laki-ni£&* Ne zđi se nam umeetno, da bi od-govarjali na takSne otročarije! TJrađniška. mensa je prevzela od odstopiviegm gospodarja «kladiS5e in vas drago v najlepSem redu, kar odbor isreciio konstatira, da da imenovanemu gospodu zađo8č«nje za neutemeljene napade. Menza đeluje slej kot prej v popolno zadovoljnost svojih članov* Na Karavankah, 7- maja- V tem, Ko etojimo mi, kar malo bas je zvestih *voji slovenski domovini« v visokea snagu ln ledu vrhu Karavank in tve-§sss# s4ra,vi» im Ut^soIs am aašt koco- Ske *obraie, prirejafo po 'JesenicaK agitatorji — Slovenci — ahode proti vpoklicu vojaštva, od katerega upamo pomoč v borbi proti prokletomu Švabu* Ali ni pomoči proti temu? Zganite se, merodajni krogi! — Branitelji Korota-nOt — 9- maja- Vojna pošta. Z visokih Karavank pošiljamo pozdrave Slovencem in poziv ljamo vso one, katere kliče sedaj domovina v svojo službo: ođ-zovite ee vpoklicu in pridite nam pomagat, da osvobodimo nesrečni Koro-tan- Xa svidenje vsem, ki imajo namen priti, prokletstvo pa vsem onim, ki ne poslušajo zadnjega poziva- — Nađpo-ročnik Tauber, poročnik Košmelj, pra-porščak Kužar, kadetni aspirant Crček« Begunci (učitelji in učiteljice) iz Koroske naj javijo takoj svoje naslove in izrazijo svoje želje, da bo mogoče ukreniti vse potrebno radi plač in pre-skrbe- Tuđi vsaka sprememba bivall-šca naj se naznani- Zdravko Kovać, LeoniŠče. Ljubljana* Učitelji iz koroških šolskih okra-jev, ki so se vsled zadnjih dogodkov morali nmakniti iz svojih službenih mest, naj &e zglase zaradi izplaCevanja svojih službenih prejemkov neposredno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani (deželni dvorec na Kongresnem trgu)* Predlože naj potrdilo županstva občine, da so se začasno nastanili v njenem okolišu; tišti učitelji, kateri še nišo prejeli že nakazanih novih plač in doplačil sa čas od 1,- januarja 1919 naj predlože zaeno revers, đa bodo vr-nili enkratni znesok, ako bi &e jim vsled nastalih razmer izplačali službeni prejemki dvakrat- Tuđi vse reklamacije naj se priglašajo pri deželnem knjigovodstvu- — Prof- Vadnjal, 1- r-predsednik- Za koroške begunce je našemu uredništvu izročil 200 kron g- Viktor Rohrmann v Ljubljani- Njegova so-proga pa je neko koroško begunko d tremi otroki preskrbela t obleko- Spo-minjajte se tuđi drugi koroških trpi-nov! Carinski urad v Spilju* V Spilju je bila sedaj podružnica earin^kega urada. Na ukaz glavnega carinekega rvnateljstva v Beogradu se le-ta sedaj preustroji v glavno carinarnico U. reda« 2ivila za Slovenijo. zaplenjena v Krizevcu- Na kolodvoru v Križevcu so zaplenili G- t- m- 20 vagonov, natovor-Jenth % raznimi živili za Ljubljano, Celje in Maribor, ker nišo bili opremljeni s predpisanimi izvoznicaml ki ee mo-rajo nabaviti pri zemaljski vladi v Zagrebu. Slovenski medicine!, ki jim Je bilo iz kateregakoli vzroka onemogočeno, nadaljevati studije na nemških univer-zah, se vabijo, da sporocijo tozađevne podatke zđravetvenemu ođđelku Deželne vlade v Ljubljani- Omeniti bi bilo posebno, v katerem semestru je dotični medicinec, kje je đoseđaj ?tudiral in is katerega vzroka svojih štađij ne more nadaljevati. Staviti je tuđi pređloge, kje in kako bi se studije najlajše nađalje-vale- Iz Celja je premeŽSen okrajni glavar dr. Rndolf Anđrejka k deželni vla>đi v Ljnbljano, kjer se mu Je pove-rilo predstojništvo pređsedstvenega urada. Za okrajnega glavar ja v Celje priđe đr- Leopoiđ Zužek, ki Je imenovan obenem xa vladnega komiearja ^vtonomnega mesta Celja« Za župana v Žalcu je izvoljen Fratf R o b 1 e k, za obćinske svetovaloe pa Fran Šušteršič, Edvarđ Kukec, Leopold Tratnik in Ivan Skok- Poštna nabiralniea- Vrh Sv- Trefi Kraljev je ostal po vpadu Italijanov brez po§tne zveze-TamoŠnja poštna na-biralnica se prideli s 14- aprilom požt-nemu uradu v Žireh, s katerim ima stirikratno zvezo v tednu- Pade! je pri Guštanju 6. t m. y boju za domo\ino nadooročnik v rezervi in stud. jur. g. France IVI a 1 ffaj. Vrlemu Junaku bodi zemljica lahka! Umrla Je v Ljubljani ga. Al oj zija Č a d e ž, vdova poštnega uradnika, rodbini 2. profesorja A. Sodnika pa sinček Santo. N. v m. p.! Pavel Wegener jo eden izmed naj-znamenitejših in najpriljubljenejših nemških dramatskih igralcev za karakterne vloge- Visoko njegovo igral-sko umetnost smo imeli priliko občuđo-vati v filmu >T u j i kneze pređvaja-nem zadnje dni v tukajšnjem Kino Idealu- Danes nastopizopetvnaslovni ulogl stare historične pravljice s predigro v 4 dejanjih kot ^Hamelski podganar«« Krasne scenerije in genljiva vsebina odlikujejo to filmsko delo« Predstave kot po navadi ob 4., pol 6-, 7« in pol 9-zvečer* Ta epored ostane do pone.deljka 12* maja ter je tuđi mladini pri-s t o p e n- Kino Ideal- 41. Podpisujte držav. ___ _ €*0$) f% lO9. itcv. ^LO¥DQKI HATOCT ** 10, flMjt lilt. Stran 9. Zdrovie. Zdravstveno stanje »est»» otffias ljubljanske od 27- aprila do &. maja t L Šievilo novorojencev znaša 1S, umrlih oseb 23, med temi 20 domačinov, tnjd S, za jetiko so umrli 4, veled mrtvonda S» rsled nezgode 1, vsled samomora 2, za različnimi bolcznimi 10, zadužen Je bil 1 (detomor), za pljučnico sta umrli 2 osebi- Za inlekcijoznimi boleznimi so oboleli: za osepnicami 2, za ekrlatioo 1, za malarijo 5» Kultura. Repertoir Narodnega gleđališea-Drama- 10- maja sobota >Moj bebic* Izven abonementa- 11. maja nedelja po-poldne >Krojaček junaček« C 2/52-11- maja nedelja zvecer »Moc teme< A 50- 12* maja ponedeljek >RevolucJj-^ka svatba« B 38. Opera- 15« maja eo-bota >Mamzell Nitouche«- Izven abonementa* 11- maja nedelja >Boheme<- I2-von abonetnenta. 12« maja ponedeljek zaprto- GospoitaKtua. Gospodarstvo iu promet* Pod tem naslovom je g- dr- Jurtela v sobotni številki >Slov' Naroda* napisal marsi-kaj nmestne kritike- Deloma pa je tre-!=a njegove trditve popraviti, oziroma pojasniti tndi drugo plat* Graja se za-prtija pri špiljah, v resnici bi se pa moralo grajati ne princip, temveč način, kako se ta zaprtija itvaja- Nemška Av-strija zabranjuje izvoz 2 milijarđ ]u-£>oslov. vrednostnih papirjev, realizacijo vseh na^ih tamošnjih terjaiev, fploh zaprečuje veak posel, ki ni na-ravnost v njenem interesu- Izvažati pusti seveda le to. česar ima preveč in za kompenzacijo zahteva živila* Ce se pomislimo, da iz Nemške Avstrije pri-hajajo razni šcuvarji in zlasti, da kar lnrgoli Židov od tamka.j, bi človek skoro moral pritrdiii, da je pametno, da čim preje s to državo Iitvidiramo-Kar navaja dr* Jurtela glede valute, ne drži glede ceSke- I?es? da je Češka prijateljska država, ali jugoilovanska krona proti če^ki kroni stoji danes. ka-kor 100 : 165- Ni se dolgo tega, kar so Ceh i zahtevali platilo za vsako nam u voženo blago v frankih- Priznati treba torej. da stvar ni tako jednostavna ju sta obe državi, vsaka s svojega sta-Hsca interesirani. da prometu delata ovire, ki jih eeveda posam^znik hudo nbčmi- Tadi nadaljna kritika dr- Jur-rle glede plaeevalnice za kompenzacij--ko blago je v toliko neutemeljena, da e đeiansko >Pra£ka kreditna banka« tioločena vplaeevalnica samo za češko-nigoslovanski promet, med tem ko bode -a promet z Nemlko Avstrijo za naše interesente v pošfev prišla edinole Jadranska banka- Popis, sekvester ?a lffcvidaciia pre-moženla neprijateljskih podanikov. Na temelju sklepa gospodarske konference in odločbe celokuonegra ministrskesra <™-eta. z dne 5. februari a 1919, in 28. aprila 1019 je izdalo ministrstvo za tr-zovino in industrijo dne 30. aprila t. 1. pod štev. 6717 to-ie naredbo: 1. da se vsa podietfa (tovarne, banke, trgovine, industrijska Dodjetja, obrati itd.) in imovinski objekti razne vrste (gotovina, vrednostni papirji, razne denarne terjatve in nepremičnine) na ozemlju eelega kraljestva, ki pripadajo podanikom, družbam ali podjetjem sovražnih držav, kakor tuđi podjetja in imovinski objekti mešovitefca značaja dajeio uod posebno nadzorstvo in sekvestra-cijo ter se odreja Klede njih Iik\idaciia: ?. da se vse trgovske tvrdke, ki so svojina neprijateljskih državljanov ali lili izkoriščajo neprijateljski podanici na teritoriju na§e kraljevine dajeio pod ;>osebno nadzorstvo in se glede niih odreja likvidacija: to velja tuđi za bla-20, ki jim pripada; denar, ki se dobi z realizacijamt vsled likvidacije pod točko 1. in 2., se tuđi postavlja pod se-kvestracijo; 3. razveljavljajo se vse privilegiji in koncesije, osnovane na posebnih zakonih. ukazjh. direktivah, izdanih od države, pokrajine in drusrih nravnih administrativnih oblasti, v ko-likor se tičeio podjetij. izkoriščanja gospodarskih in industrijskih naprav, ako se ta podjetja nahaja.io v celoti ali deloma na ozemlju kraljevine SHS in ako pripada ves kapital podjetja (dei-mski ali nedelniški) ati deloma nripada podanikom ali, podjet-icm (tovamam, bankam itd.) sovražnih držav. Ukazujem vsem pokrajinskim vladam, da ukirenejo takoi vse potreb-Tio v smislu zakona in da to naredbo izrvrše, vse oblasti pa pozivam, da lim pri tem pomagalo. Minister za trgovino in industrijo dr. Veljkovič. Prepoved ndeležbe pri inosemskih zlasti tndi nemŠko-av^trijskih državnih loferijafe. V smisla § 3 patenta z dne 15-marca 1813. zbirka pol- zak- 40 B 5t- 27, odnosno odloka finan^nega ministrstva r. dne 6- marca 1854, drž- atak* 8t- 60, po katerem je igranje v inozemskih loteri-jah ter naknp in prodaja inozcmaklh srečk sploh prepovedano, se za območje ^overjeništva minlstrstva financ sa Slovenijo in Istro prepovoduje tuđi vsaka uđeležba pri nemško-avstrijskih državnih loterijah (dobrodelnih loteri-jah in razredni loteriji), ker o drapno-sti teh loterij ne more biti več govora* temveč jin priredi Nemfika Avstrl]* mt ma saee* Opozarja se um goatođlot £C«- • 4bplt» M pnpo^ir (ff iSfr-444 đofr k*a. mk) PtmmUm ininraMi fmmtmcm vođ đr&Tjte MidaorstT«. Vlada ie dala pod državno nadzorstvo v ooniierad-Konskem okraiu ta - le posestv*: trofci Trautmansdorfa. nadiornfk J. Krett. poštar pri Sv. Jurju: vojvodlnje Ahreo-beiy, nadzornik J. Zcmljič, župan v Radencih; jrrola Stubenbcrjca, nadzornik I. Nemec, žup^o v Okoslavcih; vojvode Parna a, nadzornik I. Breznik. župan v StanetlncOi: senerala St5£er-Steinerja. nadzornik Fr. Zemlllč v MuršCakn; srrofa Df Avenasa, nadzor-mkj7: °°b^ Kostilničar pri Kapeli; J. Hildebranda, nadzorni Fr. Razlaz gostilničar v Radcncihj barona Bru-cka. nadzornik Karei Jurje\1č, trgrovec v Radencih: srofa Bathyanya, nadzornik K. Jurjevič: samostanov Admont in Ren, nadzornik Fran Stajnko. pos. v Ljutomeru ter bratov Kleinoschejr?. nadzornik Draso Novak v Stročii vaši. Nadzorniki so opremljeni z obsežnimi pooblastili. Miiijonskl podpis. Pri Mestni hra-nibici ljubljanski je dosedaj podpisalo 53 strank 299.000 kron prvega državne-ga nosojila. Polesr tecra je sklenil hra-nilnični upravni odbor v svoji seji z dne 30. aprila, da podpiše hranilnica na lasten račun 5,000.000 kron držav-nega posojila. — Posnemajte! Podpiso-vanje je podaljšano do 20. maja, ZAGREBŠKA BORZA. LDU Zagreb, 9. maja. Zaključni kur-zi na današnji borzf: oA , , Denar Blaga Banka ra trgovino, obrt fn dustrijo ....... 450 — Banka in hranilnica ra Primorje, SuSak, nove đel. 405 503 Eskomotna in menjaina banka. Brod ...... 395 405 Hipotekama banka, Zagreb nove delnlcc ... __ 400 Jadranska banka, stare đel. 915 925 nove delnice . . . 6 g 880 __ Hrvatska kreditna banka , , 910 925 Narodna banka. Zagreb 4 s 426 435 Obrtna banka . ., * % B 225 234 Polfedelska banka ... 05 ino Prva hrvatska štedionica . 7050 8050 Riječka pučka banka . . 201 203 Zemaljska banka, nov© del. 685 705 Slavonska lesna indnstiija nove delnice ..... 845 $55 ZasrebsVa železoHvarna fn to\'arna stroiev .... 2\S __ Hajnove!ša~poro?ila7 (Naša izvlrna poročila.l LASKA ZMOTA. Lucern. 9. maja. Lahi vedno fiolj uvidevajo, da so se pravzaprav pošteno vrezali, ko so napravili komedijo s svojim ođpotovanjem \z Pariza. Ko iih ni fcilo tam. 5>o, kakor znano, zavezniki po-rabili priliko, da so prodrli s formelno propovedjo, da se Nemška Avstrlia ne srne združiti z Nemcijo. Razven tejra sta Francija in Anglija v tem času priznali našo kraljevino s tem, da so nas pod našjm pravim imenom sprejeli v mirovno pogodbo, čeprav so se Lahi ta-kemu priznanju vedno naienerldea Nazionale«, radi prometa z Nemško Avstrijo itd. Govorili so minister Trifunović, poslanca Bian-ehini in SpinČić in dni£i. Seja ie kon-čala cb pol 18. RADI SLABIH IZKUSENJ. Beograd, 10. maja. Z naredbo ministra notraniih zadev so zabranjeni za-časno vsi javni shodi. HNANCNI MINISTER POJDE? Beograd, 10. maja. Včerajšnja »Epoha^ javlja, da vlada v kropnh samostal-cev in tuđi nekaterih radikalcev velika Tiezadovoluiost proti finančnemu ministru zaradi valutnecra vprasania. Iz-javlja se, da preti velika opasnost naši fmančni valuti. Izgleda, da se ne^ado-voljnost ne bo omejila na interpelacijo, marveč da dobimo novega fmančnega ministra. PREHRANA. Beograd, 10. maja. Ministrstvo za nrehrano sporoča, da so v Crno goro, Dalmacijo. Bosno in Hercegovino došle nove količine moke, ki zadostniejo za nadaljna dva meseca. Razdelitev pre-vzamejo dotične deželne Vlade. DELAVSKO ZAVAROVANJE. Beograd, 10. maia. aMinister za soci-alno politiko ie prinravil zakonski naĆrt za zavarovanje delavcev. BORZA. Beograd, 10. maja. Tukajsnji trgov-ski kro?:i so sklenili. da se na dal ju je de-lovanje beosrrajske borze. V to svrho je sklican sestanek interesentov na ponc-deljek. Zastopana bo tuđi vlada._______ 4- Amerikanski ipeh za V- okra] dobe stranke iz Miihleisnovega skladi-šča na Punajski cesti na odrezek št- 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V ponedeljke, dne 12-t- m. pridejo na vrsto stranke s sladkor-nimi izkaznicami št- 51 (Krivec) dopol-dne od 8- do 9-, št- 52 (3tanzer) od 9^ do 10-, št- 53 (Svetlič), št. 54 (Gospodarska zveza), št- 55 (Zore, Dunajska cesta) od 10- do 11-, št- 56 (Lrelmert), ?t- 57 (Pla-ninšek) popolđne od pol 2 do 3-. št. 58 fStunica). št- 59 (Meglič) od 3- do pol 5-, št- 60 (Khana) od pol 5- do pol 6- V to-rek, dne 13- t. m- št- 61 (Sark) dopoldne od 8- do pol 10-, št- 62 (Stanzer), št- 63 (Klham). št- 64 (Verbajs) od pol 10- do 11- Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 K- Strankam se je točno ravnati pređpisanega reda« -f- Amerikanski speh za VI- okraj dobe stranke ix Miihleisnovega sklađi-sca na Dunajski cesti na ođrezck st- 1 sladkornih iskaznic za mesee maj po naslednjem redu: V torek, dne 13- t- n> pridejo na vrsto stranke a elađkorniml izkaznicami št* 65 (Jerše, Sv- Petra cesta) popolđne od pol 2. do pol 3, št- 66 (Mencinger A) od pol 3- do i-, št- 67 (Simončič), št- 68 (Zorčlč), št- 69 (Oman-Beguš) od 4* do pol 6* Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 13 kron- Strankani se je točno ravnati predplsanega red*. + Jaje« po 50 vinarjev kommd, se bodo delila Manom >Zveze trgovskib nastavljencer« ▼ ponedeljek 13- in torek 13- t- m. ođ 18- do 20- ure- Vsak £!an dobi lahko po 50 komadom- Clane se vljudno naproSa, da pridejo ▼ navede-flf^k sjbsb BsneslBve ©ojhs x SjKSjMive1* ne prostore, Streliiks. nHca 12-, U- nad-stropje- 4- Knii se Isti—in štsr. 17 se dobi od nedelje 11- t- m- naprej pri Bar laticu, Kolodvorska ulica, ker je g, Psner opustil peko sprovisaSnega kruha- 4- ProdajA niesa. Vnovcevalnioa za živino in mast v Ljubljani bo prodavala od 11- maja naprej v ljudski mesnici na Sv- Jakoba trgu vsem javnim oradnikom in nsluibenccm in vsem javnim in nbožnim zavodom goveje meso po 16 K za kilogram- Vsak opravlčenec se bo moral izkazati v mesnici z legitimacijo t- }• potrdilom svojega urada, đa službuje tam- Zavodi pa naj izdajo svojim odposlancem podobna^ potrdila. da so upravičeni prejemati * meso za zavod. Meso se bo sekalo, v ponedelj-kih, sred ah, petkih in eobotah od 6* do 10- dopoldne. -f- Oddaja mesa in slanine' Vnov-čftvalnica za živino in mast v Ljubljani oddaja občinam in aprovizaeijam po vse| Sloveniji amerikansko mast in slanino po 20 K za kilogTam- Blago je treba prevzeti v Ljubljani in takoj plaćati* Kdor hoće dobiti meso ali slanino, naj se obrne b pismeno prošnjo na pre-hranjevalni urad v Ljubljani- Društvene vesti in prireditve. Dolenjska in notranjska nosa- V ponedeljek, 12- t- m- ob 20 se vrši v Mestnem domu sklepno predavanje g-drja. Jos- Mantnanija o narodnih nosan dolenjskih in notranjskih- K obilni udeležbl vabi Slovenke >Sploš-do slovensko žensko društvoc« Pevsko društvo -Slavec« opozarja na današnji obeni zbor. ki se vrši ob 20* uri v društvenih prostorih v Narod-nem domu- Pridite vsi, tuđi starejši pevci! Za Ljnbljano in okolico bc snuje stavbena zadruga z omejeno zavezo, ki ima namen, zadružnikom postaviti last-no domove v enostanovanjskih hisicah. Član postane lahko vsak uslužbenec, ki biva stalno v Ljubljani in ima etalne mesecne prejemke, a nima lastnega" doma- Posameznl deleži znašajo 100 K» Ustanovitveni sestanek ge vrši v neđe-Ijo, dne 11* maja t. 1- ob 9- dopoldne v mestni posvetovalnird- Društvo jugoslov- vpokojeneev je imelo 6- t« m- svoj društven shod. na katerem se jo razpravljalo o raznih za vpokoience perečih rprašanjih« Društvene izkaznice se dobe v ponedeljek, torek in sredo v Novi ulici 5, kamor se naj naslavljajo tuđi vsi društva se ti-Čoči dopisi. Prijave in prispevke spre-jemata gg. Fabijani v Šiski, Planinska ulica 197 in Solar v Ljubljani, Ravni-harjeva ulica- Deželna zadruga foto^rafev v Ljubljani je imela ob številni udeležbi elanov v 5etrtek 24- aprila svoj redni občni zbor, prvi po vojni- Vsled rahle-ga zdravja odstopivšemu dosedanjemu nacelnilni g. Avgustn Bertholdu se iz-re.Če topla zahvala za njegovo neumorno in uspešno đelovanje za provcit zadruge, na kar se izvoli novi odbor: Za načelnika g- Uršič, za podnačelnika g-D- Kovšek, za odbornike gg' Sader, Kune Viktor, Grabietz, Kune Franc in Pelikan, za namestnike gg- Blasnik, Bešter in Itepše« Z velikim odobravanjem većine članov je bil sprejet pred-log. da se naprosi potom vloge pokrajinsko vlado SHS, da omogoci Nemcem odhod- Trgovski nastavljenci Celja in okolice. V nedeljo, dne 11- t- m- ob 15-uri se vrši v dvoran hotela >Beli vol< na Graški cesti ustanovni občni zbor krajevne skupine Zveza trg- nastavljen cev na slov- ozemlju- Vsi tovariši in tovarišice. katerim je na srcu naša etenovska korist, ce vljudno vabijo, da se zanesljivo uđeleže tega važnega zborovania. Mnoico prijateljev pokojnesa Avg. Šiamcarja se ni poslalo doneskov za njegov nasrrobni spomenik. Store* nai to čim prei. da mojjoče v kratkem spomenik postaviti. Doneske sprejema gosp. Jakob Lumbar, Mestna klavnica. Društvo slovenskih živinozdravni-kov ima 10- maja 1919 ob 3- popolđne izredni obeni zbor- Kraj: >Novi Svet<, Prešernova soba. Radi važnega đnev-nega reda naj se vsi člani zbora zanesljivo uđeleže- — Odbor- TJčiteljsko društvo za brezi ški in sevuiški okraj »boruje dno 11- t- m. v Sevnici ▼ poslopju bivše nemŠke iole v blizini kolodvora- Pričetek ob 9- uri. Občni zbor pođpornega 1b pravo-varstvenega dmštva državnih iislnS-beneev sa Slovenijo ▼ Ljubljani* V nedeljo, dna 4* majnika 1919 se je vršil v Mestnem doma r Ljubljani pri obi I i udeležbi Članstva občni zbor gorej imenovanoga društva* Predsednik Zorko otvori ob 15 in pol uri zborovanje s pozdravom tovarišev in poda splošen pregled o drufttrenem <*alovanju od zadnjega obteega ibora lwta 1915- Tajnik Hflbšer poroča o administrativnem poslovanju tu da je moralo društvo za časa vojne 1© ▼ akromnem obeegu svoje cilje pospederati, da je došlo v zadnjem Časa 16 pismenih vlog in da so vse rešene. Nadalje poroča, da doslej še nobeden elan društva ni umri in da šie-je danas društvo 904 člane- Namesio da TiMtMMtnflg Ood«i sl«de5a bUgaJni^ Bco porofillo: prejemki 570 K, Isđafl^ 70 £, ostanak hnetja tgraj 500 K- Ba^ ćunski praglednik Pirman )s nasal vm^ račune in knjiga v najlepaem rach* Društvena pravila se ▼ 2 točkah ivflraj dopolnijo. Posmrtni prispevek za umrlim članom se določi na 200 K- Članarina se zviša na 1 K mesečno z 1. fnR* ; jenv V odbor so eo isvolili slede&i funk^ | cijonarji: Karei Zorko kot predsednik; j Avgust JerŠek kot njegov namestnik. i Ivan Hubšer za tajnika, Ignacij Pučko I za name3tnika> Anton Schwelger bla^-gajnikom, Anton Ouden namestnik, na^> dalje odborniki: Karei Jeglič, MlhaJ Koemač, Edvard Gregorič, Rudoll Lq^. keš} Fran Gaberšek in Jakob BrenčiS-Za računska preglednika sta bila izro^ Ijena: Karei Pirman in Jernej Milaveo; Ko so se končno določili mesačnl se«! tanki vsako prvo soboto in v zimskem času prvo nedeljo v mesecu, z&kljnd» predsednik Zorko zborovanje- Đrnštvo slov- kmetijskih učitelje^ ima v soboto, dne 10- t- m. ob B- popol* dne v poelopju Slovenske kmetijska' družbe od borovo sejo- Na programu je organizacija gospodinjskih in kmetij-skih tečajev« Uđeležba vseh odbornikom nujno potrebna- Odbor- PODPISUJTE DR2AVNO POSOJTLOl DRŽAVNO POSOJILO NOSI 4X1 , Poizvedbe. Pogreša se od 26- avgusta VŠ\Š polkovnik Breindl bivšega 17- pes-polka, ki je baje pri Gologary padal-Komur je o tem kaj znano, naj blago-voli pismeno obvestiti adjutanturo Dravske divizijske oblasti- Zgubila se je mala rjava torbios na poti od drž- kolodvora v Šiški do magistrata* Ker v njej ni bilo ražen mesečnega voznega lista za progo Ljubijana-Domžale na ime Ane B-T se naproša, da jo pošten najdltelj odda pri Posredovalnem uradu za begunee. v. Ljubljani, Dunajska cesta 3S/I- Kdor bi kaj vedeJ o Janezu Vi^ ran tu. infanteristu c kr. 27. Dešpol-« ka« tu, 2. stotnija, vojna pošta 48. ki se potresa od meseca oktobra 1914, se prosi, da to sporoči Uršuli Virani, vaa Kot št. 2, pošta ig - Studenec pri Ljubljani. 4992 Tat vina. V noći od ponedeljka do torka je bil ukraden Janezu Đr^antn, posestniku v Šefertu pri Škoti i Loki konj z belo liso po ćeli glavL ftflcs, % belo grivo — s kolesljem in konjsko opremo vred. Skoda znaša IOjOOO K* Kdor bi mo^el povedati pravi sle4L dobi dobro nagrado. 4SW V kuvertu zavita se je na£la er«4-nja svota denarja- Priložena je legtti-i znaci]a. Dobi se na Vodmatskem trgs št-7r pritUžja- ISeem Franca Sečniak', Selezniflv strojevodja. prišel 3- aprila iz Trats^ Ako kdo ve, prosim, naj mi sporoči* Naw slov: Ana Jeller, Ljubljana, Breg itprV 14-, III- nadstropje pri & Karlik Ukradena je Wla v noći ođ 4 n* 5- t- m. med postaiama Prevalje - 8pođ^ Dravograd iz ielezniškega kupeja m^ sanega vlaka rjava lodnasta lovgka^ obleka z 2 paroma kratkih hlač, zeleni kaste iodnaste hlače, temnorjava vrl^ nja kratka suknja s širokim ovratnik kom iz rumene astrabanske kožuhovi^ ne, temna pelerina, črn dolg jopiS, &vMt kast modni telovnik s temnimi pikami, 2 klobuka: eden zelen s širokim tra^ kom, drugi olivnozelen plišast z dvoj-' no vrvico in par crnih okovanih čev-»j ljev na zadrgo- Dalje S pare triko* ppođnjih hlač, 3 trikot maje in ve6 bo-' Iih ter barvastih žepnih robcev z mooo-, gramom F- K» Pred nakupom teh stvar^ se svari- Kdor bi slučajno prišel nar sled tatovom, oziroma đobil ukradene stvari, dobi nagrado 500 K« Zgabila se je v eredo od TL drš^ gimnazije do mostu v Štepanjo vas ts-j lovadna šlapica- Pošteni najditelj naf jo odda v policijski stražniei na Bo? ljanski cesti. Izgnbil sem nahrbtnik v PHbork«! na kolodvoru- Ker so v njem vainej postne uradne listine in žensko perilo^ prosim, da mi najditelj nahrbtnik prottj dobri nagradi vrne na naslov: Gaspa^ ri, Hilšerjeva ulica št- 12, Ljubljana* Kdor ve, kje se nahaja Karol Rn* sker, strojnik, naj javi Posredovalnenm uradu za begunce v Ljnbljani, Dunaj-! ska cesta 38. Izdaiatelj in ođsovorai vedidk: Valentin Kopitar. Lastnlna ta tlsk »Narodae tiskam«« Vsled bede, napora in bolečin oslabljene osebe rabijo Fellerjev ožl^. ljajoči, ^olečine odpravljajoči »Elsa«-« fluid. Poveča krvno cirkulacijo v oslatn ljenih udih, odpravi bolečine. okrepča! mišice, napravi svežost trupla ta veselje do deia. 6 dvoj na tih ali 2 specijalni steklcnici stane samo 19 kron; edtoo pristno le od lekarnarja E. V. Feller; ! Stubica, Elsa - trg št 338 (Hrvatsko). Mnogo čez 100.000 zahvalnih pišem ta j zdravniških priporočiL Zamore se ob* > enem naročiti Fellerjeve, milo odvaja« joče Rhabarbara »Elsac - krogUice. 6 Skatljic stane samo 9 K 50 vta. Orooi i poštarina se đoduSe računaju poseb* no, ali najjeftinije, što se više dakle n* i jedanpuU nanA tim ae vtik Pftf^M. Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" đne 10. maja 1919. 1G9- Stcv\ Prtto se te kezlra u \simi ftfeofta Lcrita-ko.Vodvor i*. 32. 4999 Vmii M v l^iubManl majhna hiSica, lUpI iC Se mogoće z majhnim sad-nim vrtom. Ponudbe pod .llliica/4997-na uprav. Slov. Naroda. 4997 Ififanfo lepega vcdenja in poštenih IrLEUlB, starte v se sprejme v trgovino z me&anim blagom Josip Difjak, Ma-nlca. 4875 niattf rimi najboljeg sestava, sasma rBflll fllDJ, nov ih malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Schwarexi đnig, ligreb, PreradevićeU 1. 3347 Uimtflt afriiftna 17 tednov starih, 1EP PrHJIlIOf, ao proda. Po- izve se: Koraotva lUca ii. 12, (Traovo) UabUaia, 4899 Manta ▼ tjobljaoi ali ▼ katerem BlUnU trgu se kupi po zmerni cenl Naslov pove uprav. Slov. Nar. 4975 Vit binunaimi iSče mlmd P°d)«tcn UBI UtliPaSJIra trgovec sodelovanja. Ponudbe pod "Maa trgtrcc/ms* na uprav. Slov. Nar. 4996 Dlttlli ftTli nov» P0P°ln«m* brezhl-rtUlU •118], ben, ao proia. U re- sni kupci naj vpraSajo prt upravi SI. Naroda. 4663 7ifhrtai IMIiir ali P^ddelavee kakor UDdlSU POill tuđi zidan* in delavd dobe takoj delo pri Ktberta SmieUw-skem, Rimska cesta 2. 4852 2 ievflanka pomnih ^.t; Preserea. Celovika c. 82, Siska. Ljabljaia. 4059 ^H Profesor A. Sodtilk In Almai Sodnlk roj. Župane ^H ^H javljiva da nama je umri nai preljubi tantek Hl I JScmto* ■ ^H &J«bllaaa, dne 9. maja 1919. |H ^H Za izraženo sožalje ob smrti svoje ^H BI segnasrčnejle zahvaljuje ^B ■ dr.Ivan Oražen. ■ 8^H9SBaBB9Hs8HBH!IHHHHB Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti gospoda Rada Predaliča ter za tako častno spremstvo na zadnji poti se vsem pesamezni-kom ter društvom in korporadjam srčno zahvaljujemo. METLIKA, dne 6. maja 1919. ftodatea Pratalltava - Saaglot«. Zahvala. Za vse dokaze Iskrenega sočutia povodom bolezni In smrti n«Še nađvse ljubljene, nenadomestljive sestre, tete in sva kinje, gdč. Angele Malić « nrađnice banke „Slavije" lirelcamo, ker se nam ni moČ vsakemu posebej zahvaliti, tem potorr svojo najsrčnejrO zahvalo. Osobito pa bodi izrečena najlepša zahvalu pevskemu zboru .Glasbene Matice" pod vodstvom g. ravns-telja Hubada za krasen venec in ga ni j ivo petje, opememu zboru „Slov. gledališča* ter frančiškanskemu pevskemu zboru za darovane krasne vence in šopke, gg. uradnikom in uradnicam banke „Slavije", zlasti g. ravn. dr. Boletu za častno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala gdč. Vidi Šuflajevi za požrtvovalno, neumorno postrežbo med boleznijo, osobito v zadnjih dneh, veleč. gosp. patru Hugolinu Sattnerju za prireditev slov. rekvijema, čč. gg. duhovnikom ter vsem ki so jo spremili na zadnji poti. Vsem pa, ki sg nas tolažili v teh bridkih urah: Bog plati! 5001 V Ljubljani, 10. maja 1919. Žalnjočl ostaU. Potrti nepopisne žalosti si usojamo javiti vsem tužno vest, da je naš France Nalgaj nadporošnlk w rexor?l la strni* |w. padel 6. t. m. pri Guštanju, 24 let star. Truplo najdražjega se prepelje, kadar se najde, v St. Jur, da se položi na njegovo željo v rodbinski grob. Đil je vzor vsem, umri je kakor umira junak, zato slava njegovemu spominu! Neia Half a), mati. — I*# Malfalp postajenačelnik, Radgona, Jaalp HalfaJ, urađnik ravnateljstva đrž. železnic, brata« — Narlaai llaika Aiaaaaava, mrka Val«***« I*l**a taatofma, Malka Hrastom, sestre. fajb civilno, dobro obranjeno, ka-MH, pim. Ponudbe na apravništvo Slov. Na/oda pod .R. 1 It/4t74s. IflN a MOĆ staii~%^ .Spinetelj*. Kje, pove upu Slov. Naff. MU rabljene in nove, kakor tuđi lezene obroče od 2—S»/a m kupi tovarna barv v Dolu pri Ljubljani. 4885__________ MM. nova salonska obieka, K. srednje velikosti, in več druge oblekc. Poizve se: Kolizejska ulica, ul. 12, podpritličje. Vila Roza. ^5010 Birtavrariia v *•*•**•** đon« v BESlfltldUlđ C«lt» se edđa ▼ aajem. Ponudbe na Fasejilaic« w Celja do 1. junija 191& 4930 lUllUIUU i^cflCl poštenih starSev se sprejme za kolodv. restavtacijo na Jesenicah. I stota m se sprejme donaša-lec (Speisentriger). 497S faArtna foitira Tti moške in deCke iz ipDlIlt llvnZ hlačevine tuc. K 200 rmilni muni Ia 2a tstt k« K 450~ lepilDI gUlfll razpošilja L#op. Eaei, Kriko.______________________4859 Rfltiltlhrtka Titra v ^ubijani je rav-UDSPSDđniđ LlllA nokarprejelakrom-pir. Na zalogi ima tuđi klajno apno in razne vrste mila, blsgovolite se oglasiti pri njej. 4834 Dflhlftfffl v ^^ mo^ernih siogih pri-rUBliifu poroča ro zmerni ceni Frai $kafar. Ljabljaua, Rimska c. 16 Stfivbsao in pohištreo« sirojB« laizarstvo. Kucuism tuđi lei vsake vrste.___________ tO72 ftfBY9 lSira v originalnih žabojih a atUfl lajll 1440 komadov proda po 5o vinarjev 1 komad pn osebnem prevzemanju ali pJačilo naprej Ea. S«p-paar. Rogatec Sp. Štajersko. 3411 lllUni DElIIID mestu, gde ima već v še Slovenki u službi. Daaka Eaila Grbica srptkšg tTtStemika, Irana* Sreo. _______________4906_______________ ToCtfii ka^or tudl ve^ ■Ceiee? se ItSoulJI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton 8toteorv Mosta! ttsankl moialer, LJablfasa, iara-nova nllca št 13 4844 Knin 79 (Hrlili ze1° dobro ohranjeno, nulu tu UllnO, s prvovrstno pnevma-tiko se proda ali zamenja za kakšno »DOrkoppc ah kaj sličnega s prostim tekom. Na ogled v slgnalnl ddavnici dr£. kolodvor 4966 iiffl!elOT"lB,lfŽ5"S si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAONETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Hftt tfflriifl izvrstno vpeljane lesne in-Hm ItlljU đustnje iščem družabnika z deležem vsaj K 20.000, veSČega mi-zarske stroke v večjem obsegu. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod .Lesta llQnstrfji/4M5". 4905 fifltBflrfihia m b0)J§ih starSev, 2eĐ UIHpNIUn, vstopiti y trgovino za prodajalko razame tuđi knjigo* vodstvo in bi pomagala pri gospodi-nistvu. Kje, pove upravniStvn Slov Naroda. 4892 Braila fO iz Proste rolw v soboto, dne riUUfl X 10, maja 1919 od pol 3. -6. are popoldne v Ljubljani BUiweisova ce«ta št 27, vhod iz Knaffove ni. 13, pritličje desno: popolaoma oova fc«mp!otiia oprava xa bvtolr. 49?2 Kapi« ni dmn aMgili nhr-QikiiiiB.2nomliloTiiiiBfiiiitT- nafika vsakc ^te za kolesa, motor je raflilnU in avtomobile. — 71or|aoel6t SclCTbirrgava rtfea a,___________ 4273 DflVIl pridna in pošttna, iŠCe službo IJCllC, sobarice v kakšnem hotelu; zna tuđi šivati. Govori slovensko in hrvatsko, razume nemSko in italijan-sko, nastopl laliko 1. ali 15 tunija. Ponudbe pod .Priđu sttaiica/4i72M na uprav. Slov. Ngroda._____________4972 Ivin dvosede2en, tvrdke LAK. 12 Hl 1U, P. S, ze!o dobro obranjen, se za ceno K 13.000-— takoj proda. Nadalje se odda 1 nova, 3 stare zra Čni-ce 700X80 in 2 stari zračnici 82iiX120 za skupno ceno K 50C—. Dopisi pod „Laaria * Kleaeit/4M1* na upravništvo Slov. Naroda. 4^81 fprtfm so takof Bdrarta lu*oa«k ucenec v večjo trgovino z galanterijskim in papirnim blagom. Hrana in stanovanje \ hi§i. Ponudbe na upravniStn Slovenske-g« Nar. 486C Ma I HffinH majhao bilo, na| se oglasi v Sp/Silkl \S6._________4998 toptfOH Ki mm|i ii lm Po nudbe na upravaiitvo Slov. Naroda pod tf>t—■■■!■ ta hrmmm 49ticl. laa% immtM n* razpolago v veCjih par-1AI tijah in v poitnih za vitkih Jo-ranmh A aoUMlai« Mavitert St'fiT' trf At. B. 4922 III tfrttlia taljđtl MBflCfittlf sDiejmem takoj v trajno delo AlojiiJ SiaiMTec. Pred Skttijo S, IJatljaaa. 4»39 UkMlii iniflrl Naprodaj imam 9 UEPjUjiPDZBl! Uoparsko strofo. (dvoj. Abkantmaschine tn Sikenma-sehine) Vteko aoloo, Upmr, Srami. ________________4979________________ Ifib ao m*9m*d ki se razume na IBZ K IliPH, konjski Sport, kot spremtjevalec pri sprehodnjih voZnjah 1—2 na teden. Pojasnila v upravniStvu Sloventkega Naroda 4806 lite liBujim m~%3Šr£ kom v ljubljanski okolici kupim tako). N. N. Ponudbe pod Šifro »Gradič 6c na upravniStvo našega lista. 4921 fiOTdlM Hfltfttfli čez 30° oralov 0°-aOIBOB POIBJIIB hov) in okolt 20.000 kub. metrov lesa za posezanje je nar roda j. VpraSanja na upravništvo Slov. Naroda pod .Gtzdovi 15/4908*. RaznasiiilfaiBMa ol!ei(3, Uil]i in dr. se proda. Ogledati vsalc dan dopoldne od 9. do 12. ure: Židovska stesa žt 21. aadttr. 4850 Manm^i imam tt|ie«a konia za te?k0 ndpiUUdJ IIDdiD vožnjo, 7 iet starega, brejo težko kravo, telico Jeto staro in brejo svinjo, težko do 130 kg. Aatoa Jakom ini, poststofk t Kočefj«. 4769 Misal nojtf^fntb invalid i5če službe MU PNUHIlI na kakšni graščini ali veleposestvu. Zmoiea je treh jezi kov ker je že slufil pri takih Iju-deh. Dopisi na naslov: Ivai Peak«. Dovtzaa cesta št 1, Ljobljaaa. 4991 300 ki pristneiia lifanga medi se proda po 26 K za kg. — Pismena vp rasan ja pod .MED* sa aioitCuo ekspedicijo Al. Metelič, Ljabljaaa, Kongresni trg ŽL 3._________________________4842 Rraffom dobro ohranjen, modem rlOUdlU »Ulard. z vso pripadajmo opremo; dalje dobro ohranjen, velik gostilniški ttoaUlnlk z vso pripadajočo leleznino. Vllko Hvkeo« posoatnik, talOO* 48811 filfii Ve^a P^^'i* otroSkih, dekli-lCll|l. ških, ženskih in moSkih, usnja-tih nekaj tuđi suknenih zimskih £ev-jev, so prota skupno v partiji. —. Naslov se izve v upr. Slov. Naroda 4854 __ Rtajttjriftkh ve5ča tiovenskega in reifllHIfflla, nemSkega jezika v govoru In pisavi, samostojna moč, so svroiamo takot. Ponudbe z navedbo plačt na .foitai preda! 14, IJibljaai." _______________4947_______________ in m mm hir'z^i vsega zdravi I stva, Jugoslovans, za dobo moje cdsotnosti. Pogoji pismeno. Ponudbe na Dr. Prase Javkovtč, pt4tre4seđtlka «arod. sreistaTolitra, Beograd. 4884 fflFs m sftfMflifas k otrokom. zrno-Ia! K iDSPnPl 2na slovenskega in nemškega jezika, liuriena mora biti v klavirja. Starost 26—38 let Plača in vstoo po dogovoru. Ponudbe s sliko na J. Vreter. Vejaik pri Ceija. _________4907________________ leda partija tefirja %aA% čme, nogavic Ženskih in moških se poeeni proda TovarniSka zaloga šivalnih slrojev. Josip Petelinc Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mosta za vodo.______________ IŠfa ta flailifnFBa oziroma za to pri-BK 8 lH!U[3lH pravni prostori v na}em} tuđi se prevzame pri boljSi tvrdki vse v to stroko spadajoče delo po dogovoru. Pismene ponudbe pod ..Slastičarska e»rt/488v" na upravniStvo Slov Naroda.____________________4880 Imi!l9 nrilib*l Ra<3i rodb. nenadnih IIIBulia PnilKd! razmer se proda ta-koj: vila na Bloalsi % VU oralon svata s sadnim, Čvetličnim vrtom parkom (hrastje) poljem, vso setvijo, 2i-vinčetom, drvmi za okr. K 90000 —. Nadparter 4 sobe kuh. opravljeno 1 nadstr. deloma; električna luč povsodi. Voda 2 minuti od jezera blizu sredISča krasen razgled vse v dobrem stanu. Vprasanja pod „Zora C/4970*1 na uprav. Slov. Naroda. 4970 — ._- — .**-. j- T..............,„■■■ Potrt! aeizmerae falosti naznanjamo vsetn sorođnikom. prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena mati, stara mati, ta&a in teta, gospa Alojzija^čadei dne 10. maja 1919 ob pol X uri zjutraj. po kratki mučni bo- lezni, previđena s sv.zakramcntl za umirajoče, mirno preminula. Pogreb neposabne pokojnica se bo vrsil v nedeijo, dne maja ob 4. uri pop. |j alit žalosti Ulica na Grad It 6, aa «liščt k Sv. Krizu. Sv. masa zadušnica ss bode darovala v poncdeljec dne u. maja 1919 v fami cerkvt pri a*. Jakobu. V LJUBLJANI, dne 10. maja 1919. SiPM W^M| UHIK, Sm. "* mmM ^^^m^^mm *vw- ^^^^^^ ataka. — 1 a spali Tisaptri aaiMotnlar. sfftt s«Uj v ita- lijaaaksai ^ctntttvu, set — ffial Codsi roi-Tlashlar, siaaaa. saM-it* SBiM. CHaia.__vnokt Mi dobro obranjen te proda. — , Kje, pove upr. SU Nar. 5003 Iffaara tnraista Asaaflel Fux, trftriaa UUlU ajRejK i aiesaala »!*€•« ' Metliki. ' 4953 ■iMafa start i4 let* zmožna sloven-KillU, ščine, hrvaščine, nemSdne in italijanščine iSče raesta kot učenka v trgovino v mestu ali na de2eli. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4990 ftaaaarafinia izurjeno v slovenski in ilUilluiljBt nemški stfnografiji ter strojepisju, laoo đr. Ivan LoneaCić, od-tetaik t Ljnbljani, MiiloSiCeTa cesU 8. aaspretj .Uniona". 4923 Drnirrai koflja KS £*Z »rađaj. Več se izve pri Fraaceta Kraja-ška, ftstilaiearja ▼ Šeat Jarja o» južni Zelezmid. 4627 fjfffll fn . 600 m* suhih bukovih drv rllUfl iC . a K 60— iz postaje prosto vagon Rožni doi-Pribišlje, Dolenjsko. J. Piftcaik, Ljobljaaa. Kaafljera «1. 15. ______________4SB9__________________ lumem iostilBU ? najem, Se.niv ali zunaj Ljubljane Pismene ponudbe pod „Gosrilna/4065" na upr. Slov. Naroda. 4955 Proda se »t?o hnmtpv'r;m^i7 hr; s ceno 40.000 K. Potrebna pojasnila daje notarska pisama na Vrhnikt. ________________4674________________ HAnurcninfl za ve^J° trgovino v većjem RUiliJJfiiJjUll trgu promet 200.000 K se išče in sicer 40—5.0.000 kron. Ponudbe pod „Lepa prihodnost 4822" na uprav. Slov. Naroda. ______________4822 IlflO ifafflD ^11^^^ des conversations ufle UdiUC fran^afses avec un mon-sieur sericus qui parle parfaitement* fran&ais. Priere de repondre a: „Rien n est constanc dans la vie'74989 na oprat. Sloveoskega Naroda. 4989 gozdov. Mesečna plača 250 K hrana in stanovanje. Pismene prijave na .Rrratska eskoaptoa banka iumski odio Zagreb'. 5007 Traimr ^ s°d* ^^ s°vori » PiSe liSjUful, hrvatski, slov., njemački I talijanski, vješt svim trgovačkim i komptoarnim poslovima traži putničko ili koje drugo namještenje. Ponude pod .JflgoslaTes 4986' na upr. SI. Nar. irsonSa preflajalKa, ^-K Sanim bfajgomt posebno v manufakturni stroki, se sprejme v trgovini Iv. Ldschoigfa, Saurje vrf Jeliab. 4969 Kmitantifnla - strolentska. r^: hrvaškega in nemškega jezika se takoj SBrofmo* — Ponudbe na i se prineso osebno. — Albin Orehek, tehn. pisaraa, LJabljaaa, giiaaka cesU 2._________4^7 tfatala naftom dama katera zna iz-iBBIl, POSIEfli 1313 vrstno kuhati in opravljati vsa gospodinjska de!a, želi prltf kot gospodinja h kake mu gospodu. Gre tndi j? Ljubljane. Ponudbe pod Šifro „Ma|nlk/4TM« na uprav. Slov. Naroda. 4784 Tovara* ia staraano oUsaratro Lampret & Puki v Šoštanju na Štajerskem sprejema vsa dela te stroke v točno in ceno izvršitev. ________________4994________________ 308 Ai 408 X dam ali rtafliiaile mu odstopim kdor preskrbl boljšo go-stilno v najem ati na račun proti kav-ciji tu ali v kakera đrugem mesta v JugOE'aviji takoj ali pozneie. Pismene ponudbe pod „Strokovoo lzfežaaa/4879" na uprav. Slov. Naroda. 4879 Preda se po ugodni ml: |r storna velika polkrlta dvovprelna kočija, lep močen velik voz brek, velika izborno močna novo nepremočljiva vozna plahta 6 krat 5 m. velikosti ter izborno lep krasen, konj lisjak za vprego in za jezo. Na prekupee se ne odda ja. Ogled v skladiščih TomažiČ, Marije TerezJje cesta 2. Ljubljana. 4982 fln)Avn«r>9 za stavbo čest, betonskih UBlOfUIljd in železobetonskih ter vodnih zgradb za jezove, mostove, žele-zobetonsko oporno zidovje. betonske rezervarje rej^ulacije rek in železniških prog, ve§č Stirih jezikov, išče mesta. Ponudbe pod .Delotrodja/4821" na upr Slov. Naroda. 4621 Rema Mia ponaiba! Srr -.«. letu z K 30.000'— prsmoženja, prijet-ne zunanjosti, 2eli znanja v svrho takojšnje ienltve z gospico ali vdovo, ne nad 35 let Prednost imajo tigov-ke In gostilničarke z domom. Cenj. ponudbe s sliko se prosi pod „Zlata sreća* na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana. , 4937 Blagajna Wertbeim se proda. Karlovska c. 18, pritličje. Tttanira Trt21 M objekt koji bi se llfHBllfl mogao upotrijebiti za tvornicu drvene robe lesno blago. Tvornica mora imati vodnu muć i mora ležati u neposrednoj blizini Željezni ni čke postaje. Ponupbe sa točnim opisom i cijenom trebe poslati na naslov .Jar* 4. d.* prije I hrvatska stolarska i tapetarska udruga, Zagreb. 4955 MM Ufe * dvema gozdnfma N Uli parcelama na prosto voljni dražbi v Bohinjski Bistrici St 17, nekda) restavracija. Peter MarinčiČa. pripravna zm trgovino ali obrt Dražba bo v nedelfo, 11, majnika ob 3 uri poootđne pri gostilniCarja Piane Ran-hekarju v BoMa)* Slika oa bile v upunrajStvv. 4864 KUPIM vsakovrstno treslo. Ponudbe: Lljnb-llana, poitnl prodal lit. 4916 * Poirebajo ao vo£|a aanostaa ogljd drv in konstrukeijskega lesa. Natan-čne ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Les/4691'. 4891 je razmeroma najcenejše milo,*ker je najpopolnejše kakovostl. Tvorn?ca mila in sode Ignao Fook, Kr«n|. Poskus- ni zaboji a 41/! kg vsebine. 4980 io t slMo. rum t Bnđlm po nalnlžitk oonah Xu{Sttjcm suhe gebe in Jobre vmc M. RANT, KRAHJ. Ženitna pomidba! K'tera ve£ dl Ta m« Ima. Štirje državni uradnlki v najkrep-kostnejil m ladosti želijo znanja s pre-možnimi gospicami ali vdovami v svrho ženitve, da se ognejo projekti-raneznu davku na samce. Ponudbe po možnost! s sliko pod .Javna đrat-ba/5000* poitflo leteče, Ljubljani. 5.00 St. 56. Lase- strižnik Komad 28"— in 34*65 K. lahteralts veliki coBlk % veo nogo 1000 ali- karal brezplačno. 349 E. Lcaa, Maribor it. 74. Isala fa feroftorai Za naše meje. Primorski Slovenci ostaaejo zvestl Jaga- alavljL Vsebnje sijajn! govor Dr. Dinko Puca v Narodnem predstavništvu. Cena 1 K 50 v. Čisti dohodek je namenjen sol-stva v zasedenem ozemlju. Naročuje se v knjlgarni Schwentnerja. Cenjenlra rnunom, ta in na de2e1i se priporoča za delo. IzvrSttev točna, cene caso primerne. — KrojaSlca Fani Miklič, Ljubljana, •tari trg Mav. 1, Hl. aadafr. Sprejme se tuđi — mtmtkm — iz mesta ati predmestja. 4000 0eW6i t»m, les, (aeaak, aruts? li iltatas tettaajef) pnskrbE teta. o9d. trg. posrei. Bii • Prcupla, MaiL Eradao dOTOl|mm. t. to 1^ M> rtolefia na|stanl«a l|«U|n«ka PBSRdo¥aliifci staMfaU ii m^ tHH G. Flux Ooapasia afta 4, L aađsfrtfje lev#. Priporoča inteligentno osobje vaake vrste. Strokovna in koltkor mogoča hitra postrežba. Pri zoNnJRi aanSmi rnaarira za aJioner. : Urarski pomoinik: (prva moč) in urarski pomoćnik (dobro izurjen, z veČletno prakso) se sprefmeta take>|. Pismene ponudbe na F. (UOEN S1M. urar, Lfabllasa nasproti glavne pošte. 4623 V bolnici bratovske skladnice v 1* bovljah se sprejmeta 2 bofniška Miti Plača z dokladami vred mesečno K 54975. Stanovanje v bolnici. Nastop službe 15. majnika. Pogoj samski stan. Ponudbe z dokazili sposobnosti in dosedanjega službovanja je nasloviti na bratovsko skladnico v Trbov-ljah.__________________________4^6 ^■■■■■■aa^ & Oaspoalaraha plsarna ^A ■ Dr. Ivan Černe ■ ■ UuMim, NikloiKm c 6 .■ 2 bančna komisija, trgovske S ■ Informacije, realitete, poso- ■ B jilau nasveti ia posredovan ia faa 2 v vten gospodar, zadevah. ~ 109. Stev, .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. maja 1919. Stran T. „Zdnoiiifie RoaoSho siofina" Zaetck zdraviliSke serije 15» maja 191«. Vri iđravittSkl pripomotki na rai-poiago. Zivila so preskrbljena. Prospekte racpošMja in na vpraiartlaOđrL var a Tivnateljstvo državntga tdravfl.to ttogaoau *U*mml f ! Stalna služba.! VeČ potovalnih uradnikov proti mesečni plači in proviziji spreime £ovanska zavarovalnica. Ponudbe pod „stalna služba" na nprav- flištvo .Slovenskegra Naroda*.___________________ 4829 Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici. Zvonimirov trg 4, |ffjpi|JQ U vlagttw- «*» *i *■ 8 ■ Svobadm osU«l Cealkl sastMjl ■ neznanja, da je etvoril zobozdravnlškl atellje v Celja Graška alioa štev. 20. Ordirfipa od 8.—12. in od 2.—4. popoldne« I Dva banena uradnika [ I z menjalnifno prakso se sprejmeta za Ljubljane I I Ponudbe z nevedbo dosedanjega poslovanja pod znam- I I ko ,8ančni uradnik 27" na Anončno ekspodlcifo I I Al. Matalie, LJnbllana. 4848 1 Prostovollno se bode prodalo ta 19. t. n. m 2. iri m. m M rBT i Hi n litri MM 248 SMREK AmT^ «fl ll\til\ v dopnnom premern 30—53 cm, stojećih ¥ Zg. BttBld pri Eranja. — Natan&neiSe so lzva Istotam. 5006 | Izvozna i uvozna tvrtka § I Lavoslav Poljak i drug B 3 Središnica: SPLIT, Dalmacija. E SU Pođrvžaloo: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm- O HH strasse U. ju 3 Bavi sa saaio na Tollte- O 3 Isroioai 1 knpovanlams svih domaćih zemaljskih pro- Ba 2j izvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, ete- Vri "Q ričnih i jestvinib ulja itd. ' jjW L 3 m#soai i prodafom s inozemnih proizvoda, svakovrsne IM M prekomorske robe itd, IM j^ 3533 Bnolavni nastavi Pol|akdr«f. |U ». .■%%___________________________ ..._________ . _ __________ ___________ _______________________________________________________**■ M s ^ -I Stran 8. •HLOVCMSK1 NAKOIT, da* 10. »aj« Itlfe 109. Har, maja do konca Mfrttiiitoca. ^%** OWll»Wg l^WliO^l%O #101100 . xdravilli^ v j«flo^-vIR • Naravni ZveplenokislOTcnici vreid. Ncdostžno idraTHitčc u bolesni lelodca, Crevcsa, jttcr ia ladvic ZftavfHKt za boleza* prcmavljanjt (dlabetes, dćbclost) in DUtike (arthriCV* »"ca). Moderno kopallšce z vaemi bvdro-mehaito-tcrapertlčnlmi procedurami. — Bl|aftalliaai aaaaaaHf sa bola« aa feloJca, Creveau, jetria, todvicah ta sa diabetlkarie pod vodstvom strokovnjaka dr. Lavriča iz Sole svetovnoznanega profesor]« dr. Koordena. Teresake taw za kronične botenl srca, all«ta« ar aaaja za nervozne, okrcpčevalnc kote a« krvne botezai in bkdico (chlorose). NajboliSe> oklrepčilo u rekonvalescente po pljačnih bolezaih, kot broachitii, pleorftis Md-Zdravilška godba, rdraviltSki kino. unetnUd koncerti, ffedailika predstave, iportni prostori — Veliko števiio moderno opremlfonih no elov in dependanc, krasni izprehodt in izleti v okolico. Za prehrano najbolje pre- skrbljeao; hMt*a Mlatara*. - Prospekte mipelilja famptaftio ta na vacafauja odgovarja k Ravnateljstvo drfavnoga idravillKa RooaSka Slatina* x * Zaloga pohl&tva In tapet ERNST ZELENKA, ~ oblastvem ttprteeiral UwI«m» Solska nllea 5 MARIBOR Oospotka aUea U pnporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejSega pohištva: spalnih. jcdilnih sob klubnih gamitur, dlvanov, otoman, zime za madrace itd. 2236 Ha]več|a Izbira. Zoiama caaa. Solidna ptstreiba Tvrdka — J. Goljevšček Ljubljana, Kolodvorska ulica 34.1. ponudi iz lastne tovame v Trcbnjcm nrastove deiolco (parket^ na đrobno in debelo- Pri naročilu večje množine, v celih žcl. vozovih. ugodnejše cene. 43*2 DOXA ETERNA UNION OMEGA SCHAFFHAUSEN UREZABIRMO ztate veriSice, obeski, uhani F. ČUDEN SIN Ljubljana* (nasprot! glavne pošte), A. Nušič pr«J« HL HOPF, = UUBUANA, = ftolaobmrgova aL •. Najstarejša trgovina glasbil, strnu, gramofona* ia glaa-benih potrebs&n vseh vrst Popravila v lasrnl dalav-nlcl strokovno In ceno. IVAN JAX in sin Duoajska cesta štev. 15, Ljubljana. Šivalni stroji in rtroii za pletenje. — Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev Iz tovame v Linču. — Ustanovljena leta 1867. SaT Vezenje postaj« brtzplatno. ~Jp(g Plsolni stroji JHW Kolesa tast Cenikl zastonj in franko. Diirkopp, Stvria, Waffenrad razba plemenskih kobil in vprežnih volov na Selu pri Ljubljani. Dne 20. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani javna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kobil in več parov težjih vprežnih volov. Dražbe kobil se smejo udeležiti le konj ere j ci iz okrajnih glavarstev Krško in Novo mesto, volov pa vsak kmetovalec. Za to dražbo ostanejo v veljavi pogoji, ki so bili objavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919. Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovoljenja od-delka za lonetijstvo, zapade globi 60b0 K. Pogoji ne veljajo za vprežne vole. Oddetek za kmetl]stvo deželne vlade. Načelnik: Prelat Salan 1. r. Trgovine vina ia velibi Andrija Golubić Zagrsb, Juriiiteva ulica 10. PRODAJE: Vino belo in rdečf, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboijše vrste do 40% jakosti, fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na vagone in manjšfh količinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-izvodov itd. — Sutopsik ma &l«fcl|«K te «k«ltM Ivan Ko2eljf TriaSka cesta Jtv. 27- NARODNA BANKA 2a»i-*bv Mio« broj 7. MmtAha «l«vaSM K t^gOOO.000— FrMvva B 300.000 — PSIMA uloške na knjižice i tekući račun, te ih ukamaćuje najpovoljnije. — Kupuje i prodaje sve valute i devize. == Empnle 1 pr«4a|# sva vrsto vrtisdjiosiiilk »aplra =3== Fisaaaira hianstrijilst i trf«?a£ka a*iizeU. Osi« it r#H. Kreditaa pismt. Sekovf. Pozor! BaasoiU|aam m vrsto plssnuik^ 1« dn&jjl papir« kakor ogljer.l, indigo pisarniški, svi Inati, zavijalni in vse druge vr»te papina. V zalogi vse vrste trakov za vse pisalne stro i e, kakor tudt psrasa, radlrka, svinćttlk!, notesi, aapUttlai In vsa s>osj« potraMclM. Piiskrbujem raznovrstno blago ter se pnporočam trcjovcem in u radom v mestu in na dežeii. Blago razpošiijam na debelo in drobno. V zalogi vse vrste narodne, in umetniške raglednice. Se priporoča tvrdka Jo$. Otnersa« trgofska agentura in komisijska trgovina, LJUBLJANA, OuMiska cesta itev. 6^ I. nadstropj*. Razpis ii Iretiesa sodiskpga Hia za prosekturo in mrtvašnico dežeine bolnice v Ljubljani s sistemi-liranimi dohodki deželnih služabnikov in dragi nj sko doklađo. Služba je provizorna. Po dveletnem zadovoljivera službovanju se bo kompetentni oblasti predlagala stalna namestitev. V času provizomega službovanja v prvih dveh letih velj'a za obojestransko odpoved štirinajstćievni rok. V smislu službenih določil za deželne služabnike prosilec ne srne biti manj kakor 25 let in ne već kakor 35 let star. Prošnje, katerira je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, roj-stni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in spričevalo o nrav-nosti, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlofe oseb-no pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 25. maja 1919. Uprav, dežel. dobrodelRih zavodov v Ljubljani. MF" Priporoia se tvrtka ■ ~W* Josip Petelinc Ljubljana Sv, Petra nasip št 7. TovanOaka taloga alvalBih strolev la s|th posamoudb delo*v Igel la olia, ter dragoga galanterljsksga lamodaega blaga. Veije množine plsemskega in pf»rnl$kega pepirja z tnitki v Mlogl. Bililnšin za umi zemaljskim praiivima. Zip Bakatova ol. 4. — Bela. glavnica S 3,000.000. — Poslat pr+dal 0 Hudjamo samo na polne vagone APRO VIZACIJAM in protokoliranim trgovcem ob takoiSnji dostavi; pšenico, zrnato koruzo in Štoržih, oves, ječmen, grah, semena, pšenično in !:oru2mo moko, kcrui zdrob, mekine, in krompir. — Brzojavni naslov: Cartale, Iayreb. I w ^ZeisznHka Ia pottna postaja, teMoii. brzojav. I M Nov zdravMiščni hotel (svratile). — Dektr. nnvfflUn. I H| Starozraao, rađioaktiTSO idravilišec z tveplom (§ctiwefe!-Tnei me) -J- 58P C. ■ B eT.rp7.ti protinu, revmatizmu, išiasu i. t. d. I w Zdravlfaala a pitao vodo pri bolasaUi v vrata, grla, pralb, ■ H[ |atrlbv teloden la ćravaanlb bolesnih. EIcktr. masaža, blati«, ■ M o^ijikovo kisle fn solnfnc kopeli. — Ođprto ćelo leto, — Knina okolica* I B Mođ. oprema. Novi fcotell. Prospekte gratis. Mravll. zdravnik Dr. J. Locbert ■ Đra!iia grvov rst. plemeoskili ko&il v ReQei Dne 15. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne bo v žrebetišču Račjem javna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kob Dražbe se smejo udeležiti le konjerejci iz sodnih okrajev Lj toraer, Ormož, FHuj, Maribor desni in levi breg, Brezice in Gc Radgona (Št. Jurško okrožje). Za to javno ostanejo v veljavi pogoji ki so bili objavlje za dražbo dne 1S. aprila 1919. Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovoljenja oi delka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K. Oddelek za kmetijstvo deželne vlade Načelnik: Prelat Baltt L I I Velika izbira slamnikov ^*L I po najnižjih oenah. ^ % %i I CtO V^ I ** V zalogi najfin ej ši modeli | fn vedno novi žalnl Mobufcl Ing. Dr. Miroslav Kasa oblastveno poverjenl siavbnl lnXa>nlr, Malu starb. puDiitj! za tetontke, Zelmftetonske ii veflnt zmfl v Ljubljanif Hilierjeva ulica št, 7. M?» Izvršuje strokovno Naprave za irrabo vodnih s)l, vodne žage, elektrarne, betonske i železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopji skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje i vse druge betonske in Železobetonske konstrukcije. Pnneisa t Mm mm m nairtt stavben InžeiiSrske stroki Ttfealiaa autnlm. sastepstvo sfa-aak v totaUklh zaderat ■f' M Dražbeni razglas. Na dežeii se nahaja večje stevilo avtomobflov, katere name-rava gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo prodati. Interesenti za te avtomobile naj doposljejo tozadevne ponudbe do 15. maja t. I. aiteiiM feMie vlaieuMm LjiMim Ml»flirija in naj navedejo sledeče podatke: kraj in natančna označba mesta, kje se avtomobil nahaja (n. pr. Vrhnika na dvorišču hiše štev........); vrsta (tovorni, osebni avtoraobil); tovarniška znamka in policijska številka ali druga ornačba avtoraobila; cena v številkah in besedah — razume se za avtoraobil v stanju v katerera se ravno nahaja; po preteku dražbenega roka se bode dal avtomobil po izve-dencu oceniti, nakar se bode izvršila oddaja. Kupovalec se mora po reverzu zavezati, da ne bode prodal avtomobila za dobo dveh let brez dovoljenja deželne vlade za Slovenijo (avtoreferat) in da ga bode dal na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaškl oblasti proti odškodnini na razpolago. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo si pridržuje pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbe, oziroma da avtomobilov sploh ne proda. 47S7 Ljubljana, dne 1. maja 1919. Gffipoiattta loiBisna za tim Siirtflinms St. 508/pr. 4S8S Razpis. Podpisana komisija razpisuje sledeče blužbe okražnlh zdrav-nikov na Kranjskem: 1. Na Gnosupljem v Ijubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 2. V Kostanjeviđ z letno plačo 1400 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravfco do dveh petletnic po 100 K. 3. V LltiJI % letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in 5 pravico do dveh petletnic po 100 K. 4. V Ložo t letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 5. V Novem mestti z letno plačo 1200 K. aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 6. Na Raki v krSkem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Pole* tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožeev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom. 7. V TretataB z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 8. V Žatanbarfca z letno plačo 1400 K. aktivitetno doklado 200 K in $ pravico do dveh petletnic po 100 K. Pole* tega dobiva zdra'^k za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in Siw -y> K letne odlkodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okm /a rastopa, /d okrožoi idravnfkl dobe do tmkfica poTtJak sfetemizi-ni h prafankoF a 100 odatotta*. m Prosilci za te službe nai pošljejo svoje prošnje podpisani t-rusiii do 31. mala 191° in jim prilože dokarila o starosti, upravi ni« do izvrševanja zdravniSke nrakse, državljanstvu, fizični sp sobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o jezikovnem i inju. Iiiftiji si vEkm niitfi li RftotBi tertR vn v Ljubljani, dne 3. maja 1919. Ka*Hfc: 4r. TMtar > ^ iVM flLFOMZ BREZHIK učitelj „Glasbene Matice* in edini zapriseženi izvedenec dež. sodišča. KainOa it uitin!ii!li! tnđka ii izu* aimtifta Uarirtn. plaiiui ii Danuiiin. (Tftrster, Bofetđorfcr, ffittoai, Stelzbamer itd*) Velikanska zaloga vseh glas-u bil, mnzikalij in stran :: LJUBLJANA, Kongresni trg. št. 15. («aaara*1 nunaka corkvo)- Popravtla in uglatovanj« strokovnlafko In mro.