Tržaški licej Slomšek zaprosil za glasbeno in umetnostno I Slomšek glasbeno >tno smer Fabio Dominicini, vodja tržaške pomorske agencije Navimar o poslovnih odnosih z Libijo v kriznem stanju /.7 Petra Majdič: »V športu je toliko discipline, kot je nikjer drugje ne bo« / 19 V Sovodnjah junija izplačilo za razlastitve Primorski Slovenci: zunanje ali notranje vprašanje? SandorTence Italijanski vladni podtajnik Alfredo Mantica je včeraj priznal to, kar je vsem pred očmi. Rim ima preveč ministrskih resorjev in uradov, ki se ukvarjajo s slovensko narodno skupnostjo, nihče pa nima celovitega pregleda nad dogajanji. Še največ pregleda ima zunanje ministrstvo in to predvsem zaradi odnosov s Slovenijo. Z le-vosredinskimi koalicijami so se s tem ukvarjali pri predsedstvu vlade ali na ministrstvu za dežele, v zadnji Prodijevi vladi pa je za stike s Slovenci v glavnem skrbel podtajnik Miloš Budin. Slovenci smo zelo odvisni od Rima. Za razliko od Južnih Tirol-cev in Ladincev, ki imajo svojega glavnega sogovornika doma v Bo-cnu, kar deloma velja tudi za Francoze v Dolini Aosti, je naš pravno-politični položaj še kar poseben. Res je, da je Furlanija-Julijska krajina avtonomna dežela predvsem zaradi nas, njena vloga v odnosu do Rima pa je zelo vprašljiva. Bila je vprašljiva z Ric-cardom Illyjem in še bolj vprašljiva je danes z Renzom Tondom. Tudi manjšina sama si mora o tem razjasniti pojme. Predvsem zaradi aktivne vloge Slovenije in zaradi politične »oddaljenosti« vladajoče desne nam je prišlo prav, da se z nami ubada predvsem italijanska diplomacija. To pa ne sme postati pravilo, saj smo vendarle italijanski državljani slovenske narodnosti. V to so usmerjeni tudi napori slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča, ki je o zamisli vladnega omizja za slovensko manjšino prepričal Giannija Letto, kar pomeni, da je prepričal predsednika vlade Silvia Berlusconija. dnevnik ČETRTEK, 24. MARCA 2011_ Št. 70 (20.085) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € libijska kriza - Medtem ko zavezniki nadaljujejo z napadi na Gadafijeve sile Nato še vedno brez dogovora o poveljstvu Francija vztraja, da mora politični nadzor ostati v rokah mednarodne koalicije trst - Stališče vladnega podtajnika Alfreda Mantice Italijanska diplomacija • I • V • za urejene odnose z manjšino TRST - Italijanska vlada potrebuje telo, ki bi vzdrževalo odnose s slovensko manjšino, v bistvu neke vrste režiserja, pravi Alfredo Mantica. Podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu je prepričan, da je problematika slovenske manjšine italijanska notranja stvar, saj gre za italijanske državljane slovenske narodnosti. Ni prav torej, da se s temi vprašanji ukvarja le zunanje ministrstvo. Mantica je v Trstu včeraj vodil srečanje (foto KROMA) veleposlanikov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki so akreditirani v Rimu. Med njimi je bil tudi slovenski ambasador Iztok Mirošič, ki se je pred kratkim spet srečal s predstavniki slovenske manjšine. Na 3. strani BRUSELJ - Zvezi Nato se tudi včeraj ni uspelo dogovoriti o tem, da bi zavezništvo prevzelo poveljstvo v vojaški operaciji proti Gadafiju. "Dogovora ni in razprave se nadaljujejo," je po včerajšnjem krogu pogovorov med veleposlaniki 28 članic Nata sporočil neimenovani diplomat. Kot je dodal, se bodo pogovori nadaljevali danes. Francija vztraja, da mora politični nadzor ostati v rokah mednarodne koalicije, ki sodeluje v vojaški operaciji, medtem ko bi moral Nato v svoje roke vzeti načrtovanje in vodenje operacij. Druge države, med temi Italija, pa so za to, da Nato prevzame vodstvo. Koalicija je vsekakor včeraj nadaljevala z napadi in uničila Gadafijevo letalstvo. Na 6. strani V Tržiču o poglobitvi pristaniškega kanala Na 4. strani Predstavili Mikrofonije Mirana Košute Na 9. strani Pokrajina Gorica za spremembo trase hitre železnice Na 15. strani Slovenski prispevek športu 10-odstoten Na 16. strani Aleks Štolfa: Dokazali bomo, da smo dobri organizatorji Na 18. strani japonska - Jedrska kriza Radioaktivnost hrane in vode vzbuja skrb TOKIO - Razmere v poškodovani japonski jedrski elektrarni še vedno niso pod nadzorom, kljub temu pa sedaj največjo skrb zbuja radioaktivna kontaminacija vode in hrane. V vodi tokijskega vodovoda so zaznali radioaktivni jod, kontaminirana pa je tudi hrana z ogroženega območja, zaradi česar narašča strah tujine pred uvoženimi živili iz te države. Po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukuši-ma, ki je sledila uničujočemu potresu in cunamiju 11. marca, so v državi našli visoko stopnjo radioaktivnega joda tudi v več vrstah zelenjave, okuženo je tudi mleko. V luči tega je tudi tujina poostrila nadzor nad hrano, uvoženo iz Japonske. Na 13. strani gorica Fundacija CaRiGo postala delničar KB 1909 GORICA - Fundacija goriške hranilnice Fondazione CaRiGo je postala novi delničar slovenske finančne družbe KB 1909. Odkupila je 325.000 delnic, kar pomeni 3,25-odstotni delež. Sporazum o kapitalskem vstopu v KB 1909 sta včeraj na sedežu fundacije v Gorici podpisala njen predsednik Franco Obizzi in prvi mož slovenske finančne družbe Boris Peric. »Povezovanje ima tudi zgodovinsko simboliko, saj je KB 1909 naslednica Kmečke banke, fundacija pa nekdanje goriške hranilnice,« je izpostavil Peric. Na 4. strani tržič - »Maksi« proces Azbest: razsodba prihodnjo pomlad TRŽIČ - »Maksi« proces zoper osumljence zaradi smrti delavcev, ki so umrli za posledicami vdihovanja azbesta v tržiški ladjedelnici, se bo zaključil prihodnjo pomlad. Glavna javna tožilka pri goriškem sodišču Caterina Ajello je včeraj razložila, da imajo pred sabo še približno leto dni dela; zato je po njenih besedah realistično pričakovati, da bo sodnik Matteo Trotta svojo razsodbo prebral med prihodnjo pomladjo. »Maksi« proces zadeva smrt 87 zaposlenih v tržiški ladjedelnici, osumljenih pa je 47 nekdanjih vodilnih funkcionarjev obrata in lastnikov zunanjih podjetij. Na 14. strani 2 Četrtek, 24. marca 2011 ALPE-JADRAN / OTOČEC - Delovno srečanje predsednikov Slovenije Danila Turka in Hrvaške Iva Josipovica »Vstop Hrvaške v EU v interesu celotne Evrope« Predsednika sta med neformalnim pogovorom obravnavala tudi bilateralna vprašanja OTOČEC - Predsednik republike Danilo Türk in hrvaški predsednik Ivo Josipovic sta se včeraj sešla na delovnem srečanju na Otočcu. Pogovarjala sta se o hrvaški poti v Evropsko unijo, slovenski podpori pri tem in še nekaterih bilateralnih vprašanjih, sta povedala po srečanju.Kot je dejal predsednik Türk, sta se s hrvaškim kolegom pogovarjala o položaju v Sloveniji in na Hrvaškem, pozornost in velik poudarek pa sta dala vsem potrebnim aktivnostim za čim uspešnejše vključevanje Hrvaške v Evropsko unijo. Projekt vključevanja Hrvaške v povezavo je zanjo izjemnega pomena, enako pa za Slovenijo kot sosednjo državo in za Evropo v celoti, je poudaril slovenski predsednik. Kot je dodal, mu je bilo včerajšnje neformalno delovno srečanje s hrvaškim kolegom v veliko zadovoljstvo. Dr. Danilo Türk ansa Dr. Ivo Josipovic ansa Tako se občasno srečujeta in izmenjujeta poglede na teme, ki zadevajo obe državi, je pojasnil Danilo Türk. Z Ivom Josipovicem sta na srečanju pregledala tudi druga vprašanja, ki ju zanimajo, in tako, kot je dodal, »v duhu iskrenega prijateljstva opravila koristno delovno posvetovanje«. Predsednika Slovenije in Hrvaške bosta nadaljevala podobne sestanke in koristne »zelo neformalne« posvete, je napovedal. Hrvaški predsednik Josipovic se je slovenskemu kolegu zahvalil za podporo in razumevanje težav, s katerimi se srečujejo na poti v Evropsko unijo. Kot je še dejal, je glede čimprejšnjega vstopa Hrvaške v EU optimističen. »Hrvaška lahko in mora v unijo čim prej vstopiti zaradi nje same in seveda tudi celotne Evrope,« je dejal hrvaški predsednik. Predsednika sta se dotaknila sta tudi nekaterih podrobnosti v bilateralnih odnosih, za katere sta ugotovila, da so vse boljši, je dejal Josipovic. Prepričan je, da bosta prijateljstvo in sodelovanje Slovenije in Hrvaške, za kar se zavzemata tudi obe vladi, postala še izrazitejša, boljša in kakovostnejša, je še povedal hrvaški predsednik. (STA) KOPER - Svetlikajoči se prah je burja raznesla iz luke v nekatere predele mesta Preventivni ukrepi Civilne zaščite zaradi nevarnosti onesnaženja z železovim oksidom KOPER - Zaradi mešanice železovega oksida, ki jo je minuli konec tedna iz Luke Koper burja ponesla v mesto, je tamkajšnji štab civilne zaščite že dal navodila šolam in vrtcem, naj otrok ne vodijo na odprto. V koprskem zavodu za zdravstveno varstvo opozarjajo na potencialne zdravstvene težave. V Luki pa trdijo, da ne gre za človeku ali okolju nevarno snov. V Luki Koper so bili v ponedeljek obveščeni, da so krajani Kopra opazili bleščeč prah, predvsem v bližini potniškega terminala in marine. Na podlagi vzorcev prahu so ugotovili, da gre mešanico železovega oksida, pri tem pa poudarjajo, da »glede na varnostni list, ki spremlja tovor, ne gre za človeku ali okolju nevarno snov«. Le v kolikor pride v stik z očmi, je priporočljivo izpiranje z vodo. Za primere delovnih nesreč, razlitij, razsutega tovora in drugih nesreč imajo v Luki sicer vzpostavljen sistem za obveščanje odgovornih služb, vendar pri pretovarjanju železovega oksida niso zabeležili »nobenega izrednega dogodka v smislu razsutja tovora, raztrganja vreč ali kakršne koli druge nesreče«. Zato tudi ni bilo podlage za obveščanje odgovornih organov, so zapisali v sporočilu za javnost. Po njihovih ugotovitvah je bila za uhajanje tovora kriva burja, ki je med prekladanjem odpihala ostanke tovora s površine vreč. Zato ocenjujejo, da ne gre za velike količine prahu. Mešanica železovega oksida je sicer po navedbah Luke sipka snov, pakirana v vrečah, ki se uporablja pri proizvodnji dekorativnih barv in v keramični industriji. Predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo Koper je včeraj v spremstvu kriminalistov vzel vzorec tovora in nadaljnje analize bodo pokazale, ali tovor vsebuje mikroskopske prašne delce, ki so potencialno škodljivi za dihala, so zapisali v Luki, kjer so hkrati pojasnili, da kratkotrajna izpostavljenost delcem ne predstavlja velike nevarnosti za človekovo zdravje. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper Milan Krek po drugi strani opozarja, da ima železov oksid dražeč učinek na očesno veznico, draži pa tudi dihalne poti. Zato je, kot je zapisal v sporočilu za javnost, pomembno, da se bolniki z dihalnimi težavami zadržujejo v notranjih prostorih. Na območju, kjer se je odložil prah, pa naj ljudje ne izvajajo težji fizičnih naporov in športne aktivnosti, v primeru zdravstvenih težav pa naj poiščejo pomoč zdravnika. Prav tako Krek priporoča, da se ljudje izogibajo spre- Pogled iz zraka na širše območje Luke Koper DRŽAVNI ZBOR Prijatelju in Thalerju prenehal mandat LJUBLJANA - Poslanke in poslanci državnega zbora so se včeraj seznanili s prenehanjem mandatov poslanca SNS Srečka Prijatelja in evropskega poslanca Zorana Thalerja. Prijatelja bo v poslanskih klopeh predvidoma nadomestila podjetnica Sara Viler, Thalerja pa v Evropskem parlamentu Mojca Kleva. Poslanke in poslanci so včeraj z 68 glasovi za in enim proti ugotovili, da je poslancu SNS Srečku Prijatelju prenehal mandat. Prijatelj je bil namreč zaradi izsiljevanja pravnomočno obsojen na štiri leta zaporne kazni, zakon o poslancih pa predvideva, da poslancu preneha mandat, če je obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev zapora. Na poslanskem stolčku bo Prijatelja predvidoma nadomestila podjetnica Sara Viler. Po seznanitvi s Prijateljevim odstopom že tečejo postopki za imenovanje njegove naslednice. Če bodo ti dovolj hitri, je možno, da bo nova poslanka imenovana še na marčevski seji DZ, in sicer prihodnjo sredo. Z odstopom Zorana Thalerja s funkcije poslanca v Evropskem parlamentu se je danes najprej seznanila parlamentarna mandatno-volilna komisija, popoldne pa še poslanci v celoti. Predsednik DZ Pavel Gantar lahko sedaj Državno volilno komisijo pozove, naj v treh dneh sporoči, kdo bo Thalerja nadomestil. Glede na izide volitev v Evropski parlament leta 2009 naj bi sicer Thalerjevo mesto zasedel Andrej Horvat, vendar bo v skladu z dogovorom v SD na poslanski stolček sedla Mojca Kleva. Thaler je v ponedeljek odstopil z mesta evropskega poslanca (S&D) zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero, ki jo je razkril Sunday Times. Novinarji tednika so se predstavljali za lobiste ter nekaterim evropskim poslancem ponujali 100.000 evrov, če bi v Evropskem parlamentu predlagali določena dopolnila na predpise s področja bančništva. Thaler naj bi ponudbo po navedbah časnika sprejel, sam pa je to zanikal. (STA) hodom z otroki na mestih, kjer se prah nahaja. Opozorilo velja vsaj do prvega dežja, ki bo vsaj delno izplaknil prah s površine. Na pobudo župana Borisa Popo-viča pa se je včeraj sestal občinski štab civilne zaščite v razširjeni sestavi in se odločil za sprejem nujnih preventivnih ukrepov. Osnove šole in vrtci so tako že dobili navodilo, naj otrok ne vodijo na odprto, ter naj prekinejo s športnimi aktivnostmi na prostem. Tudi prebivalcem in obiskovalcem Kopra svetujejo, naj se do prvega dežja raje zadržujejo v zaprtih prostorih, so povzeli v mestni občini. Zupan je poleg tega delavcem Komunale Koper in koprskim poklicnim gasilcem naročil takojšnje pranje in izpiranje vseh javnih površin v mestu in povsod, kjer so ugotovili prisotnost svetlečih delcev. Prav tako od Luke Koper zahtevajo pranje območja prvega pomola oziroma drugega veza terminala za generalne tovore. Občina od Luke sedaj pričakuje ažurno obveščanje o vseh nadaljnjih ukrepih in aktivnostih ter zahteva, da ob morebitnem ponovnem pretovarjanju omenjenega tovora zagotovi, da ta ne bo ponovno uhajal v ozračje. Od agencije za okolje pa bo občina zahtevala postavitev merilne postaje na območju mestnega jedra. LJUBLJANA - Državni zbor Reden postopek za občino Ankaran LJUBLJANA - Državni zbor bo o zakonu, s katerim bi ustanovili občino Ankaran, odločal po rednem postopku, so danes sklenili poslanke in poslanci. S tem so zavrnili odločitev kolegija predsednika DZ Pavla Gantarja, ki je sklenil, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku.Potem ko je bil postopek ustanavljanja občine Ankaran že dvakrat ustavljen na matičnem odboru, so vodje koalicijskih poslanskih skupin in SLS v začetka marca v proceduro znova vložili novelo zakona o ustanovitvi občin. Predlagali so, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku, kar je kolegij predsednika Državnega zbora tudi potrdil. A je skupina poslancev s prvopodpisanim Lukom Jurijem (SD) zahtevala, da o tej odločitvi kolegija glasuje še državni zbor. Če bi DZ namreč zakon obravnaval po rednem postopku, bi o njem lahko opravili splošno razpravo in ocenili, ali je sploh primeren za nadaljnjo obravnavo, ocenjuje Juri. Poleg tega po njegovem mnenju ne bi več moglo priti do zapletov na matičnem delovnem telesu in bi o zakonu lahko razpravljali na plenarni seji. Takšnemu stališču je pritrdila večina poslank in poslancev, saj jih je za skrajšani postopek glasovalo 23, proti pa 48. Zakon bo DZ tako obravnaval po rednem postopku. (STA) oglej, červinjan - Včeraj Na isti cesti kar dve smrtni nesreči OGLEJ - Včeraj zjutraj sta se na državni cesti št. 352 med Palmanovo in Gradežem na razdalji kakih osem kilometrov pripetili kar dve smrtni nesreči, ki sta si bili med drugim tudi na las podobni. Obe žrtvi sta vozili vespo. Do prve prometne nesreče je prišlo v bližini Ogleja. 71-letni domačin Pietro Gerion se je s svojo vespo zaletel v avtomobil, po trčenju ga je odbilo na tla. Podlegel je hudim poškodbam na glavi in drugih delih telesa. Podoben prizor se je kmalu zatem ponovil v predmestju Červinjana. Umrl je 51-letni Antonio Gala, doma iz Bertiola pri Codroipu. Tudi v tem primeru sta med seboj trčila vespa in avtomobil, voznik motornega kolesa je padel v jarek in umrl kmalu po nesreči. posegli so gasilci iz Červinjana. Rop v baru in prijetje PORDENON - Karabinjerji iz Pordenona so aretirali tri osebe, dolžijo jih ropa. Lisice so nataknili dvema italijanskima in uzbeškemu državljanu, ki so v baru izkoristili nepozornost upravnika in stegnili roke po blagajni ter odvzeli denar. Ena izmed strank, tunizijski državljan, je vse to opazil in zavpil ter poskusil ustaviti trojico, storilci pa so ga pretepli, porinili na tla in zbežali peš. Očividci so karabinjerjem dovolj dobro opisali obraze roparjev, možje postave pa so le nekaj minut po dogodku našli vse tri storilce in jim odvzeli prostost. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. marca 2011 3 trst - Stališče ob robu srečanja veleposlanikov Srednjeevropske pobude Mantica: Vlada potrebuje »režiserja« za odnose s slovensko manjšino »Stvar bo urejena, ko bodo odnosi s Slovenci normalni in se ne bo treba za vsako stvar pogajati « TRST - »Italijanska vlada mora urediti svoje odnose s slovensko manjšino. Če mi je dovoljena filmska prispodoba bi rekel, da v Rimu rabimo režiserja, ki bi koordiniral pristojnosti in delo raznih ministrstev in na tej osnovi vzdrževal odnose s Slovenci.« Podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica ni ravno zadovoljen s tem, kako je njegova vlada doslej »komunicirala« z manjšino. Vse preveč je bilo razpršenosti in neusklajenih stališč. Tudi dvojnikov, dodajamo mi. Berlusconijeva vlada je po volilni zmagi leta 2008 odnose s Slovenci - kot z vsemi narodnimi in jezikovnimi skupnostmi v državi - poverila notranjemu ministrstvu. Ta resor so dodelili podtajniku Francescu Nittu Palmi, stvar pa se ni obnesla in »slovensko vprašanje« je tako ali drugače prevzelo zunanje ministrstvo in v sklopu njega podtajnik Mantica. »Slovenci ste italijanski državljani in vaš položaj je stvar italijanskega notranjega prava,« podčrtuje Mantica. Z našo manjšino se bo ukvarjal v luči odnosov s Slovenijo, v imenu italijanske vlade pa bo še naprej skrbel za italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. Nobeno slovo, temveč za Mantico na novo začrtane pristojnosti. To je za sedaj vsekakor predvsem njegova želja. Marsikaj bo namreč odvisno od pristojnosti in vloge nastajajočega vladnega telesa (ali omizja) za odnose s Slovenci, ki ga bo v prvem ustanovnem sklicu (aprila ali maja) vodil podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta, desna roka predsednika vlade Silvia Berlusconija. Ker ima Letta veliko obveznosti zadolžitev, bo skrb za stike s Slovenci najbrž zatem poveril komu drugemu iz predsedstva vlade. »Bistveno ni kdo bo osebno usklajeval odnose z manjšino, bistveno je, da se ti odnosi politično in praktično utrdijo,« dodaja podtajnik iz vrst stranke Ljudstva svobode, v katero je pristopil iz Nacionalnega zavezništva. In kateri bo glavni cilj novega vladnega (ali medvladnega) telesa? »Da bodo odnosi med Rimom in Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini čim bolj normalni in da se ne bo treba za vsako stvar posebej pogovarjati in pogajati. To je zelo utrudljivo za vse,« podčrtuje Mantica. Kot primer navaja problem državnega financiranja manjšinskih kulturnih ustanov. Stvar je rešena do leta 2013, potem naj bi se začelo znova. »Upam, da tega ne bo treba. Z veleposlanikom Iztokom Mirošičem in z drugimi dejavniki delamo na tem, da bi financiranje manjšine postalo sistemati- čno, kot določa zaščitni zakon,« pravi Mantica. Gre za člen številka 16, ki sicer višino prispevkov pogojuje s potrebami državnega proračuna. Mantica je včeraj v Trstu vodil srečanje veleposlanikov osemnajstih držav Srednjeevropske pobude, ki so akreditirani v Italiji. Med njimi je bil tudi Mi-rošič. S.T. Vladni podtajnik Alfredo Mantica in predsedstvo včerajšnje skupščine predstavnikov držav Srednjeevropske pobude kroma trst - Iztok Mirošič, slovenski veleposlanik v Italiji »Želim si, da bi Slovenci še bolj poenotili m ■• V V • V» • I v stališča o zanje življenjskih vprašanjih« TRST - Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič (foto KROMA) izkoristi vsako priložnost, da italijanske oblasti opozori na ta ali oni problem slovenske manjšine. Na včerajšnjem tržaškem sestanku Srednjeevropske pobude (SEP) je bil njegov sogovornik Alfredo Mantica, prejšnji teden pa je sedel za mizo s predstavniki slovenske manjšine. Glavna tema sestanka je bil napovedani sklic italijanskega vladnega omizja za slovensko manjšino, v katerem bosta zastopana tudi Dežela Fur-lanija-Julijska krajina in menda paritetni odbor. »Moj cilj je, da bi Slovenci prišli v Rim s čimbolj usklajenimi in enotnimi stališči. Obenem tudi s konkretnimi predlogi o vseh odprtih problemih, ki jih je kar nekaj. Glede enotnosti mislim, da smo še kar na dobri poti,« je prepričan diplomat, ki ima velike zasluge za velik uspeh januarskega obiska predsednika Danila Turka v Rimu in Milanu. Vsebinska nadgradnja obiska je bilo februarsko srečanje ministrov dveh držav. Mirošič ni človek, ki bi besedičil, temveč je zelo konkreten. Na nedavnem sestanku s predstavniki manjšine so tako obravnavali problem državnih prispevkov (napore za sistemsko ureditev v sklopu zaščitnega zakona) in slovenske sek- cije v okviru tržaškega glasbenega konservatori-ja Tartini. Ob rimskem medministrskem srečanju je bilo glede tega vprašanja nekaj nejasnosti in nekaj različnih tolmačenj s strani Rima in Ljubljane. Po Mirošičevem mnenju bi bilo najboljše, da bi se Slovenci predstavili v Rimu s skupnim sta- liščem, ki naj bi ga v zelo kratkem času sestavila Glasbena matica in Glasbeni center Emil Komel. Ambasador se je pri manjšini pozanimal kako je s tržaškim Narodnim domom in goriškim Trgovskim domom. »To vprašanje sicer ne sodi v moje pristojnosti, lahko pa na to opozorim deželno vlado FJK, s katero sem v zelo dobrih odnosih,« podčrtuje Mirošič. Z zastopniki manjšine se je pogovarjal tudi o 150-letnici nastanka Italije in o pismu, ki sta ga ob tej priložnosti Drago Štoka in Rudi Pavšič poslala predsedniku Giorgiu Napolitanu, s katerim je slovenski diplomat ob Turkovem obisku vzpostavil direktno zvezo. To mu je uspelo tudi z Giannijem Letto, prvim svetovalcem in sodelavcem Silvia Berlusconija. Z Mi-rošičem se novinarji nikoli ne dolgočasimo, saj nam vedno pove kaj zanimivega in koristnega. Na srečanju diplomatskih predstavnikov držav SEP v Italiji je veleposlanik opozoril na vlogo mladinskega orkestra Srednjeevropske pobude, katerega glavni pobudnik je bil dirigent Igor Kuret. »To je pomembna pobuda s plemenitim poslanstvom, ki jo velja ohraniti in obogatiti,« je kolegom diplomatom priporočil Mirošič. S.T. sežana - Obisk ministrov LDS Kras: Ali je zaščitna klavzula sploh potrebna? SEŽANA - Slovenska ministra LDS Katarina Kresal in Aleš Zalar sta včeraj obiskala občino Sežana. Po besedah predsednice LDS bo vodstvo stranke v prihodnjih mesecih obiskalo vse pokrajine v Sloveniji, saj jih zanimajo komentarji na delo vlade ter problemi, s katerimi se srečujejo v posameznih območjih države. »Želimo si obiskati tudi kakšna dobra in uspešna podjetja, saj je v poplavi vseh slabih novic dobro videti, da imamo v Sloveniji tudi še nekatera podjetja, ki delajo dobro, in ljudi, ki si prizadevajo, da bi se stvari obrnile na bolje,« je povedala Kresalova. Včeraj sta si z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem tako ogledala družbi Mitol in Kraški zidar, se srečala z obrtniki na Obrtno-podjetniški zbornici v Sežani, nato sta še obiskala Kobilarno Lipica. »Dobili smo nekaj zanimivih pomislekov in pobud na obeh podjetjih, ki jih bova z ministrom Zalarjem prenesla na pristojna ministrstva,« je še dejala Kresalova. Na Obrtno-podjetniški zbornici se je razvila zanimiva razprava na teme, ki sodijo v pravosodno ministrstvo in na pravkar sprejete ukrepe za izboljšanje razmer obrtnikov. «Obrtniki pa so izvedeli še veliko o novostih, ki bodo v roku meseca dni stopile v veljavo,« je ob tem poudaril Zalar. Na sprejemu na občini Sežana so ministra seznanili tudi s problemi občine in kraškega prostora. Kot je ob koncu povedal župan Davorin Terčon so govorili predvsem o najbolj aktualni temi na Krasu v tem trenutku, o možnostih za uvedbo zaščitne klavzule na nakup nepremičnin v obmejnem območju. Terčon je gosta opozoril na to, da so evidence o nakupih nepremičnin in stanovanj s strani tujcev na Krasu pomanjkljive, zato bi trenutno težko sklepali, ali je zaščitna klavzula potrebna ali ne. »Časa je malo, zato bi lahko naša država tudi začela postopek za uvedbo te zaščite pred nakupi nepremičnin na Krasu s strani tujcev. Težko pa bi rekel, da je to res potrebno, dokler ne bodo evidence popolnoma urejene,« je še poudaril Terčon. (STA) Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@ primorski.eu. Iščemo »prave« ženske! Na delovnem mestu tudi ob praznikih... igor 4 Četrtek, 24. marca 2011 GOSPODARSTVO DRUŽBE - Z včerajšnjim podpisom dogovora na sedežu fundacije CaRiGo v Gorici Fundacija goriške hranilnice vstopa med delničarje KB 1909 Odkupila je 325.000 delnic in postala 3,25-odstotni deležnik slovenske finančne družbe GORICA - Fundacija goriške hranilnice Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia je postala novi delničar slovenske finančne družbe KB 1909. Odkupila je 325.000 delnic, tako rednih kot prednostnih, kar pomeni 3,25-odstotni delež delniške glavnice. Sporazum o kapitalskem vstopu fundacije CaRiGo v KB 1909 sta včeraj na sedežu fundacije v Gorici podpisala njen predsednik Franco Obizzi in prvi mož slovenske finančne družbe Boris Peric. Za korak so se v goriški fundaciji odločili po pregledu podatkov in poslovanja Skupine KB 1909, ki se jim je zdelo dovolj zanimivo za naložbo. »Konec koncev smo zelo pomembna in dinamična finančna dejavnost na Goriškem, fundacija pa ima institucionalno poslanstvo, da vlaga na ozemlju, zato smo se hitro srečali. Zanimale so jih predvsem prednostne delnice, katerim pri nas pripadajo dividende, tako da so jih kupili približno 10 odstotkov,« je prihod novega delničarja komentiral Boris Peric in dodal, da gre ob tem za zgodovinsko simboliko, saj se povezujeta naslednici Kmečke banke Gorica in goriške hranilnice CaRiGo. Zanimalo nas je tudi, kako se je zamisel sploh rodila. »V pogovoru z nekaterimi člani vodstva smo ugotovili, da bi bila ta kapitalska udeležba v polnem sozvočju s poslanstvom fundacije,« ki upravlja finančne naložbe in pridobljeni donos nato vrača ozemlju, na katerem deluje,« nam je povedal Peric. Pri pregledu poslovanja finančne družbe so predstavniki fundacije ugotovili, da gre za »zanimivo, dinamično podjetniško skupino, ki je zelo navzoča na teritoriju. In kaj to pomeni za KB 1909? »Dobili smo stabilnega delničarja, ki ima dolgoročno vizijo, kar je za nas zelo pomembno. Prav zato ga zanimajo predvsem prednostne delnice, kajti mi za redne delnice ne dajemo dividend,« nam je odgovoril Peric. Poudaril je tudi, da je odločitev fundacije za kapitalski vstop v KB 1909 »priznanje za družbo, da delamo resno in da smo perspektivni«. KB 1909 bo prvi delničar Klirinško depotne družbe Danes bo goriška finančna družba opravila še en pomemben poslovni korak in potrdila svojo dinamično naravnanost. Potem ko je pridobila potrebna dovoljenja slovenske Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Banke Slovenije, bo danes povečala svoj kapitalski delež v Klirinško depotni družbi d.d. (KDD) od dosedanjih devet na 24,9 odstotka. »Sklenili smo vse pogodbe. Postali bomo največji delničar, kajti vsi ostali družbeniki imajo do največ 10 odstotkov delnic,« nam je povedal Boris Peric, ki je v KDD sicer predsednik nadzornega odbora. In zakaj so se odločili za ta korak? »Za nas so zanimive predvsem dividende,« nam je povedal. Klirinško depotna družba vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ali z drugimi besedami, vodi evidenco o vseh imetnikih vrednostnih papirjev v Sloveniji, opravlja posle zbirne hrambe vrednostnih papirjev, izvaja preknjižbe lastništva v primeru dedovanja, evidentira spremembe osebnih podatkov delničarjev, nadzoruje izpolnjevanje obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji in izdaja potrdila o lastništvu delnic. (vb) Franco Obizzi arhiv Boris Peric Deželni odbornik Riccardo Riccardi in prvi mož tržiškega pristanišča Emilio Sgarlata PRISTANIŠČA - Odbornik Riccardi na srečanju v tržiškem pristanišču Dela za poglobitev dostopnega kanala bi lahko stekla že sredi prihodnjega leta dij z večjim pogrezom in torej večjo nosilnostjo, zdaj omogočena. Dežela je namreč s finančnim zakonom 2011, ki je zdaj izvršljiv, pridobila pristojnost za tovrstni poseg, na zadnjem zasedanju deželnega odbora pa je bil odobren še sklep o financiranju del v skupni višini 8,5 milijona evrov, od katerih je bilo nekaj denarja že nakazano. »Odpravili smo vse ovire, postavili zakonski okvir, dali na voljo operativne instrumente in potrebna finančna sredstva,« je dejal Riccardi, ki je lokalne oblasti pozval, naj se zdaj lotijo projektiranja, najprej preliminarnega in nato dokončnega. Pridobiti bodo morali še vsa potrebna dovoljenja, najti mesto, kamor bodo odlagali usedline z morskega dna, nato pa se lotiti dela. Po odbornikovi oceni bi lahko dela stekla sredi prihodnjega leta in naj bi trajala dvanajst mesecev, torej razmeroma kratek čas, s čemer bi preprečili večje zastoje pri delovanju pristanišča. Zastojev se najbolj bojijo pristaniški operaterji in sindikati, ki so se v velikem številu udeležili včerajšnjega srečanja. Poleg vodje pristaniške uprave Emilia Sgarlate so bili navzoči župan Tržiča Gianfranco Pizzolitto, goriški župan Et-tore Romoli in predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. Srečanje v tržiškem pristanišču je ponudilo priložnost tudi za pogovor o drugih temah. V prvi vrsti o vprašanju pristaniškega regulacijskega načrta, ki ga je ministrvo za okolje zavrnilo, zato ga bo treba prilagoditi oziroma popraviti, kar pa ne pomeni, da bo treba delo začeti znova. Nanj je vezan tudi predlog bančne skupine Unocredit za tržiško-tržaško logistično ploščad, kot tudi projekt za hitro železnico na petem evropskem koridorju. Glede projekta Unicredit je Rod-bornik Riccardi povedal, da ne verjame, da trenutne težave izvirajo iz problemov mednarodne konkurence ali konfliktno-sti (pri tem se je nanašal na koprsko pristanišče), ampak da gre za čisto notranje vprašanje Italije. Zato je pozval deželni sistem h koheziji okrog tega vprašanja, da »bomo lahko uveljavili enotno funkcijo Severnega Jadrana, ki ga ne gre deliti na dvoje«. Odbornik je izrazil upanje, da pride čim prej do sporazuma z vlado, za katerega sam sicer ne vidi velikih ovir. Glede gradnje hitre železnice pa je Riccardi poudaril, da Dežela v okviru svojih pristojnosti hitro napreduje ob spoštovanju potreb lokalnih skupnosti pri načrtovanju njene trase. »Zdi se mi, da se s potrebo po železnici strinjajo vse institucije, zato si moramo prizadevati za najboljši možen projekt,« je sklenil odbornik za infrastrukture. TRŽIČ - Po letih zastoja se problem poglobitve dostopnega kanala v tržiškem pristanišču končno premika v pravo smer. Deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi je na vče- rajšnjem dobro obiskanem srečanju v prostorih zavoda, ki upravlja pristanišče v Tržiču (Azienda Speciale per il Porto di Monfalcone), povedal, da je poglobitev kanala, ki je potrebna za priveze la- KULINARIKA - Olio Capitale priložnost za promocijo Kraški kuharji na sejmu V Kuharski šoli Emilia Cuka velik poudarek kraškim dobrotam in promocija Okusov Krasa TRST - Na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale 2011 so bili poleg standov dobro obiskani tudi spremljevalni sporedi, pogovori, srečanja in tudi praktični prikazi kulinaričnih specialitet iz zakladnice lokalne in italijanske regionalne kuhinje. Tržaška federacija italijanskih kuharjev FIC je pod taktirko predsednika Emilia Cuka organizirala šolo kuhanja, pri kateri so sodelovali tako izkušeni kot čisto novi kuharski mojstri iz vrst FIC in iz priznanih lokalnih gostiln. Štiri popoldneve so se preizkušali pred občinstvom gostincev, gurmanov in tudi navadnih radovednežev, katerim so pokazali, kaj znajo. Na temo velikih italijanskih olj so predstavili tradicionalne krožnike, kot denimo špagete »alla chitarra« iz Abru-ca, pice z divjim zajcem iz Toskane, pašto »alla Norma« s Sicilije, »fusille« iz Moliseja, trofije s pestom iz Ligurije, pa-što in fižol iz naše dežele, »gnocchette« s Sardinije, make-rončke »N'duia« iz Kalabrije, bigole z omako iz Veneta, »orecchiette« iz Apulije in »bucatine« iz Cascie v Umbriji. V vsej tej pestrosti barv in okusov so se izkazale tudi lokalne specialitete z obeh strani Krasa. Na skupnem petkovem popoldnevu so se predstavili Kristjan Kovačič in Sat-ko Sardoč iz istoimenske gostilne iz Prečnika z delikatno in bogato šelinko ter Andrej Muha iz istoimenske in več kot stoletne gostilne iz Lokve, ki je dal v pokušnjo špinačni štrukelj. Obe jedi in posebnosti »revne« kraške kuhinje je predstavila Vesna Guštin. Kuharji gostiln Sardoč in Muha, Vesna Guštin in Emilio Cuk kroma Oba krožnika sta oplemenitili izvrstni domači oljčni olji. To se je zgodilo tudi v soboto, na predstavitvi tržaškega mesnega krožnika kmetije Bajta iz Saleža in kraške ječmenove mineštre, ki jo je pripravila Pavla Zivic iz zgoniške gostilne Guštin. Prireditev je uradno pozdravil predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Matjaž Mate, ki je čestital kolegici predsednici gostinske sekcije SDGZ Pavli Zivic. Davorin Devetak pa je na kratko govoril o Okusih Krasa. Mate si je nato v spremstvu predsednika trgovcev SDGZ Ervina Mezgeca in Devetaka ogledal stojnice in se seznanil z nekaterimi domačimi oljkarji. EVRO 1,4136 $ -G,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. marca 2011 evro (povprečni tečaj) valute 23.3. 22.3. arhiv ameriški dolar japonski jen 1,4136 114,42 1,4211 115,15 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2633 40,0325 63,3930 9,3039 40,0990 63,8860 ll lUlJjIVd l uuija danska krona rvritancKi ti int" 7,4573 0,86990 LOjOOUU 7,4572 0,86780 Ul 1 Ld1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 8,9310 78910 8,9320 7,9060 1 1UI VCjKd M Ul Id češka krona 24,417 1 2746 24,450 1,2843 jVlUdljM lldllK estonska krona maHTarcki T/*\nnt" 15,6466 269,60 15,6466 270,43 1 1 ICiUtal jM 1U1II 1 L poljski zlot 4,0410 1 3890 4,0338 1 3911 l\d 1 IOUjM UUIdl avstralski dolar nAlnarcKi 1,4006 1,9558 1,4039 1 9558 UUlUal jM icv romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,1165 3,4528 4,1288 3,4528 IILUVjIM lILdj latvijski lats nt37l ICki fAal 0,7088 2 3517 0,7089 2,3655 ui d ¿.njo m icdi islandska krona ti irika lira 290,00 2,2022 290,00 2 2311 LUI jl\d lil d hrvaška kuna 7,3830 7,3750 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 23. marca 2G11 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25250 LIBOR (EUR) -LIBOR (CHF) 0,13667 EURIBOR (EUR) 0,892 0,30900 0,46000 - 0,17833 0,25000 -1,179 1,488 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 [ ■ 32.806,71 € +214,42 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. marca 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,89 - IMTCDCI IDr»DA 3 fin J-C ->« KRKA 11IKA KOPER 60,50 12 60 +0,15 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 169,90 -0,79 -0,64 TELEKOM SLOVENIJE 229,00 78,00 -0,64 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 15,00 DELO PRODAJA 21,00 rrm on nn +3,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 14,00 A ->n NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,66 Ik/11 IMnTCCT A m +5,00 -2,12 KOMPAS MTS NIKA 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 12,72 7,44 24,00 31000 -2,15 -0,67 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 58,90 174 00 -1,83 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 104,70 16,31 +0,06 -0,29 -1,45 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. marca 2G11 +°,65 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,101 97,30 16,02 +0,64 +0,52 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,316 +0,06 -0,52 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,938 2,966 0 736 +0,21 -0,67 -3 16 EDISON ENEL ENI 4,252 1704 +0,95 FIAT FINMECCANICA 6,175 +0,24 +2,49 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,845 15,16 +0,68 +0,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,272 12 35 -0,35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,21 -0,56 +0,77 +1 64 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,578 7,15 2 316 -1,17 +1 05 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,105 1454 +1,41 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,88 +0,14 +0,70 +1 25 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,88 8,55 1 086 -0,18 TENARIS TERNA 16,37 3 31 +0,65 +0,80 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,078 +0,42 -1,14 -1 20 UNICREDIT 6,985 1,794 +2,16 ■ SOD NAFTE >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 105,51 $ -0,23 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. marca 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 803,49 -0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.273,92 1.087,03 -0,38 -1 00 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.040,55 -0,65 Beiex 15, Deogiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 759,59 307,23 1.776,17 -0,78 -2,25 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.601,14 -0,28 +0,21 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.086,02 2.270,50 +0,56 +0,56 S&P 500, New York 1.297,54 +0,29 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.311,00 6.804,45 5.795,88 +0,27 +0,35 +0,58 CAC 40, Pariz 3.913,73 +0,54 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.781,00 1.225,50 2.866,23 -1,52 +0,48 +0,40 Nikkei, Tokio 9.449,47 - STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.002,19 2.949,07 +0,65 +1,03 Sensex, Mubaj 18.206,16 +1,21 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 24. marca 2011 5 GLOSA Zainteresirana pomoč Gadafijevim nasprotnikom JoZe Pirjevec_ »V vsakem primeru je pojava 'očeta libijske revolucije' zanimiva«, piše Blažo Man-dic, dolgoletni vodja Titove službe za tisk, v poročilu o maršalovem obisku v Libiji konec januarja 1977. »Gadafijev obraz - tak je moj trenutni vtis - je ledena maska. Temnopolt, s trdimi moškimi potezami, nekoliko grob. Rekel bi, da ga, kot njegove prednike, neprestano šibajo puščavski vetrovi in ga peče močno sonce. Na čelu, med obrvmi dve globoki vertikalni gubi. Ko govori, navadno počasi in ne preveč glasno, kroži naokrog s strogim pogledom, z vodenim sijajem v očeh. Na tem obrazu ni mogoče ničesar razbrati. Na njem se ne premakne nobena mišica, ne ko posluša, kar mu je povolji, in ne tedaj, ko sliši kaj neprijetnega. Smehljaja na njegovih ustnicah, vsaj meni se tako zdi, ni videti. Ne tokrat ne prej... « V zadnjih tridesetih letih se Gadafi očitno ni dosti spremenil, razen da se je postaral. Še vedno je neprevidljiv v svojem obnašanju, v svojem radikalizmu in v političnih fantazijah. Tita je na primer v času njegovega zadnjega obiska, maja 1979, skušal prepričati, da bi Jugoslavija in Libija organizirali skupno obrambo, kar je slednji seveda taktno a odločno odbil. Med državnikoma je prišlo tudi do kratkega stika, ko se je Gadafi med pogovorom v svojem šotoru nekje zunaj Tri-polisa kritično in na dokaj neprijeten način dotaknil delovanja jugoslovanskih podjetij v Libiji. Tito je bil jezen: »Na take obiske ne gem več...«, je dejal svojim sodelavcem. Gadafija pa je v šali opozoril, ko je videl, kako pisan je njegov šotor: »To ni dobro«, je dejal, »žive barve se z aviona lažje opazijo v primeru kakšne nevarnosti«. Očitno se je zavedal, da se Gadafiju ne piše dobro. Libijski »oče revolucije« mi je bil simpatičen samo enkrat. Namreč takrat, ko je prišel na svoj prvi uradni obisk v Rim in nosil na prsih pripeto fotografijo borca proti itali- janskemu kolonializmu, šeika Omarja Al-Mukhatarja, ki ga je dal maršal Rodolfo Gra-ziani 16. septembra 1931 obesiti v Bengazi-ju na posebno krut način. Pred kratkim so mi povedali, da je izbral takšno usmrtitev zato, ker se po islamski veri ne moreš zveličati, če duša na gre iz telesa. Da bi v primeru Omar-ja Al-Mukhatarja zagotovo ne šla, so baje zadrgo premazali z maslom. To so si očitno Li-bijci dobro zapomnili. Kljub afrontu, ki si ga je Gadafi dovolil do svojih gostiteljev - nepozaben je njegov obisk v Kvirinalu s fotografijo na prsih - je Libijec iztržil od Italijanov 15 milijard dolarjev vojne odškodnine in javno opravičilo za trpljenje, ki so ga prizadejali njegovemu narodu. Kaj zmorejo nafta, plin in obljuba, da vlada v Tripoliju ne bo dovoljevala afriškim beguncem, migrantom in ubežnikom prehoda čez svoje ozemlje v Italijo! Sodeč po tem, da je italijanski premier Silvio Berlusconi Gadafiju celo poljubil roko, je bilo mogoče sklepati, da je prišlo med državama do večnega zavezništva. Tisti poljub je namreč močno spominjal na tradicionalne sredozemske obrede, ko vazal prizna svojega botra in se mu pokloni. Ni minilo leto dni in Italija se je znašla v zavezništvu »voljnih«, ki bombardirajo Gadafijevo vojsko in ga skušajo prisiliti, da se odpove oblasti. Odveč je reči, da simpatiziram s tistimi, ki so se mu uprli, čeprav se tudi zavedam, da je libijska stvarnost bolj kompleksna, kakor si jo predstavljamo. Zavedam se tudi, da Gadafijevim nasprotnikom »Zahod« ne hiti na pomoč samo iz človekoljubja, temveč ker se hoče polastiti njihove nafte in plina. Zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo, če bo Gadafi kljub vsemu ostal na površju. Ne dvomim, da bo v tem primeru rimska vlada skušala znova navezati prijateljske odnose z njim. S kakšno fotografijo na prsih se bo, če pride do tega, prihodnjič pojavil v Rimu? VREME OB KONCU TEDNA Povečala se bo pomladna spremenljivost Darko Bradassi_ Zelo soliden anticiklon, ki je nastal nad severozahodno Evropo, se je od zahoda približal tudi našim krajem in nam je podaril več sončnih in toplejših pomladnih dni. Predvsem v višjih plasteh anticiklon vsebuje za ta čas topel zrak. Radiosonde bodo na višini 5500 metrov v prihodnjih dneh namerile nekaj več kot -20 stopinj Celzija, kar pomeni, da se je ozračje v višjih slojih segrelo za približno 4 stopinje Celzija nad dolgoletno normalnost. Pri nas priteka s šibkimi severovzhodnimi tokovi razmeroma suh zrak, ki se s šibko burjico med spuščanjem z višjega zaledja proti morju še dodatno suši in segreva. Zato bodo najvišje vrednosti tudi danes in verjetno jutri nad 15 stopinjami Celzija. Vendar idila bo trajala le še danes in jutri. Kot se namreč spodobi za pomlad, se bodo v srednjem obdobju vrstila bolj in manj stanovitna obdobja. Anticiklon bo namreč že v prihodnjih dneh popustil pred spustom zelo obsežnega območja mrzlega polarnega zraka nad severno in osrednjo Evropo. V severnih evropskih državah in deloma v srednjeevropskih se vrača zima z svo svojo silovitostjo. Predvsem bodo v prihodnjih dneh beležili zelo izrazit padec temperature, ki se bo spustila do najglobljih zimskih vrednosti, po drugi strani pa bo nastalo tudi ciklonsko območje, ki bo marsikje povrzočalo močno sneženje. Zima se torej v severnih predelih vrača s polno paro. Spremembo na širšem evropskem območju bomo občutili tudi pri nas, vendar na srečo, v manjši meri. Obeta se nam prehodno obdobje z bolj spremenljivim vremenom in ob- časnimi krajevnimi padavinami, ozračje pa se bo tudi nekoliko ohladilo. Zgodilo se bo namreč, da bo obsežno območje mrzlega in vlažnega zraka spremenilo obtok tudi nad južnejšimi vzporedniki. Tokovi bodo od sobote obrnili od jugozahoda in zahoda, težišče vremenske slike pa se bo od sedanjega severa in severovzhoda pomaknilo nad Atlantik. Proti nam bo od sobote začel pritekati bolj vlažen in nekoliko hladnejši zrak. Obeta se nam manj sonca in več spremenljivosti, od časa do časa pa tudi manjše krajevne padavine, lahko v obliki ploh. S prihodom atlantskega zraka se bo povečala nestanovitnost. Sončno žarčenje je že dovolj močno, zato odigravajo pomemben vpliv vzgorni tokovi. Zaradi otoplitve tal se namreč toplejši pri-zemni zrak dviguje v višje plasti ozračja. Ob povečanju vlage in nižjih temperaturah bodo od sobote pogosteje nastajali oblaki, lahko tudi kopasti in bodo zato krajevno in občasno možne manjše padavine. Plohe bodo verjetnejše v popoldanskih urah, ko so tla najtoplejša, nekaj več jasnine pa bo občasno morda v dopoldanskih urah. Kakorkoli že, kaže da bo nova sprememba le prehodne narave in da bo predvidoma trajala največ do srede, nakar naj bi se ponovno okrepil anticiklon. Obeta se nekajdnevno sosledje hladnejših višinskih dolin in toplejših grebenov, ki nam bodo prinašali prehodna poslabšanja in nadaljnja izboljšanja. Kaže, da se želi pomlad letos predstaviti v svoji največji normalnosti. Na sliki: zaenkrat je anticiklon še soliden SEŽANA - Po napovedih bodo take naprave na posameznih strehah kmalu nekaj vsakdanjega Streha sežanske srednje šole postala sončna elektrarna Proizvedla bo 184 tisoč kw/h električne energije letno SEŽANA - Pred nekaj dnevi so na strehah srednje šole ter športne in balinarske dvorane v Sežani pognali sončno elektrarno. Investitor, sežansko podjetje Elmar, je na strehe postavil 680 sončnih pa-nelov tajvanskega proizvajalca, ki bodo na leto proizvedli 184 tisoč kilovatnih ur električne energije. Toliko, kolikor naj bi na leto porabilo 50 gospodinjstev. »Naložbe v sončne elektrarne na športnih dvoranah in šolah so zelo dobrodošle, še zlasti če so investitorji podjetja, kar pomeni, da v sfero javnega vstopa zasebni kapital,« je povedal minister za šolstvo in šport Igor Luk-šič, ki se je udeležil dogodka. Naložba v elektrarno je stala pol milijona evrov, investitor pa se je z Zavodom za šport, turizem in prosti čas (Zavod ŠTIP), ki upravlja z dvoranama, in vodstvom Šolskega centra Srečka Kosovela, torej s srednjo šolo, dogovoril za 15-letni najem. Po besedah direktorja Zavoda ŠTIP Boža Dragana, bodo denar od najemnine (približno 2000 evrov na leto) namenili za svojo dejavnost. Najemnina, ki jo bo prejemala srednja šola oziroma prve dve leti ministrstvo pa bo visoka 3000 evrov na leto. Za oddajo šolske strehe v najem so se dogovorili na šoli, saj ministrstvo posebne uredbe ali pravilnika o oddaji streh v lasti države v najem še nima. »To so prvi koraki na naših šolah, zato bomo morali to v vsakem primeru pripraviti. Torej, določiti pogoje, pod katerimi je šolski prostor pripravljen vstopiti v ta razmerja,« je zagotovil minister. Podobne razmere veljajo tudi na lokalni ravni, tudi občina Sežana nima pravilnika. »Sedaj to urejamo s klasičnim najemnim odnosom, ki se vzpostavlja v razmerju med ponudbo in povpraševanjem,« je povedal župan Davorin Terčon. »Bolj kot postavljanje pogojev za oddajo javnih streh v ta namen, vidim potrebo po regulaciji samih možnosti postavitve, torej, kje je sploh mogoče postaviti in kje ne predvsem zaradi ogrožanja kra- Posnetek »električne« strehe sežanske šole ške arhitekture. Država, ki ima v lasti več površin, gotovo potrebuje ustrezno metodologijo. Mi sicer lahko temu sledimo, lahko pa gremo svojo pot. Odločitev o tem bomo sprejeli v prihodnje.« V zvezi s tem je Terčon še povedal, da je zanimanje med investitorji za postavitev sončnih elektrarn, vendar so na občini pri tem nekoliko previdni. »Na Krasu je po mojem vedenju veliko nasprotovanja temu, da bi sončne elektrarne postavili v naravo. Pomisleki so tudi zaradi tipičnih kraških kritin, zato masovne postavitve panelov na strehe naj-bržda ne bodo dobrodošle. Verjetno je najmanj sporno, da se fotovoltaika postavlja na industrijske objekte ali športne hale, ker gre za ravne strehe večjih površin.« Občinske strokovne službe pa so nam odgovorile, da je »umeščanje sončnih elektrarn v ureditvenih območjih naselij možno zgolj v okviru oziroma kot del električne infrastrukture, a v skladu z merili in pogoji, določenimi za posamezna naselja ter »ome- jitvami« (oblikovanje strešine...). Energetski objekti po enotni klasifikaciji vrst objektov sodijo v skupino kompleksnih industrijskih objektov. Po Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Sežana - zahod je določeno, da morajo biti vse energetski objekti priključeni k obstoječim objektom, pri čemer je potrebno upoštevati arhitekturno oblikovanje in nevpadljivost objekta. V območju varstva naravne in kulturne dediščine pa niso dovoljeni. Enaka določila veljajo tudi za prostorski načrt za Sežana-vzhod.« (Izvajanje tega odloka pa je trenutno zadržano do končne odločitve Ustavnega sodišča. Odlok je namreč v postopku ustavne presoje.) Poglejmo dva primera. Sredi decembra so sončno elektrarno zagnali na južnem delu strehe skladišča družbe Jadran. Postavitev 50-kilovatne elektrarne je stala 140.000 evrov. »Zaslutili smo novo tržno priložnost, kar pomeni, da smo son- čno elektrarno postavili tudi zato, da jo bomo tržili za druge. V tem primeru je namreč investitor Jadran, izvajalec pa hčerinska družba Adria plan, ki to elektrarno sedaj kot referenco ponuja drugim poslovnim partnerjem,« je povedal direktor Anton Zobec. »Za nas to pomeni zaslužek, ker se energija, pridobljena iz sonca, v omrežje prodaja po trikrat višji ceni kot kupuje iz omrežja. Država ceno subvencionira zaradi ekoloških razlogov, zaradi politike Evropske unije, ki v bodoče zahteva večji delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije.« Tako prodajajo v omrežje po 0.38 evra za kilovat (toliko je bila namreč odkupna cena za lansko leto), elektriko iz sistema za svojo uporabo pa kupujejo po 0.11 evra. Naložba naj bi se vrnila v desetih letih, na leto pa naj bi zaslužili okoli 20.000 evrov. Novembra pa je na strehah svojih dveh hiš Robert Rogič zagnal 11,16 kilo-vatno elektrarno. Zanjo je odštel 35.000 evrov, za kar je pri banki najel kredit. Postavljenih je 62 fotovoltaičnih panelov, ki bodo proizvedli toliko energije, kot jo porabijo tri povprečna gospodinjstva. Predvidena letna proizvodnja je okoli 11.600 ki-lovatnih ur. »Odločitev je bila zavestna, vendar pri tem pomagajo banke z ugodnimi krediti. Država sicer straši z nižanjem odkupne cene v prihodnje (ta je letos 0.33 evra na kilovat), vendar tudi če se bo cena znižala do te mere, da bo postala enaka prodajni, bo to še vedno dobra naložba. S to elektriko je namreč mogoče postati sa-mooskrben, viške pa prodajati v omrežje.« Rogič je sklenil 15-letno pogodbo z javno agencijo za odkup električne energije BORZEN. Naložba naj bi se povrnila v osmih do devetih letih, v 15-ih letih pa bo prinesla 25 tisoč evrov donosa. »Po izračunih se vsaka elektrarna, močnejša od pet do sedem kilovatov, izplača. To pa je že taka velikost, ki jo je mogoče postavit na vsako streho,« je še povedal Rogič. Zakaj je Kras primeren za postavljanje sončnih elektrarn. Osončenost Krasa je za sedem do osem odstotkov višja od slovenskega povprečja, boljše pogoje imajo le še kraji ob morju in gorski vrhovi. »Druga zgodba pa je dejanski izplen električne energije, pri čemer je pomembna tudi temperatura,« je povedal Teo Zalar iz družbe Robotina, ki je postavila elektrarno na Ro-gičevi strehi. »Fotovoltaični paneli delujejo namreč bolje ob nižji temperaturi. Zanimivo je, da imajo gorski vrhovi nekoliko nižjo osončenost kot primorje, vendar je proizvodnja večja zaradi nižje temperature. Fotovoltaika tako predstavlja odlično možnost za oskrbo planinskih koč.« Danes še na posameznih strehah, čez dvajset let pa bodo sončne elektrarne po napovedih na strehah nekaj vsakdanjega. Cena tehnologije se bo v nekaj letih znižale in tako pridobljena elektrika bo cenovno konkurenčna ostalim virom energije. Irena Cunja 6 Četrtek, 24. marca 2011 AVTOMOBILI / libija - Medtem ko ni še dogovora glede vodenja koalicije Zavezniki nadaljevali napade, Gadafijevo letalstvo uničeno Ladje zveze Nato s poveljstvom v Neaplju so medtem začele izvajati embargo na izvoz orožja v Libijo TRIPOLI - Koalicijske sile so nadaljevale napade na cilje v Libiji. Tarče napadov so bili vojaški cilji na vzhodu Tripolija pa tudi kopenske sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija v okolici mest Misrata in Adždabija. Gadafijevo letalstvo naj bi bilo uničeno. Nato je medtem s svojim ladjevjem začel nadzorovati izvajanje embarga na izvoz orožja Libiji. Mednarodne sile so napadle dva vojaška cilja na vzhodu Tripolija, po navedbah prič pa se je libijska protiletalska obramba odzvala na napade. Zahodne sile naj bi zadele položaje protiletalske obrambe v predelu Ain Zara ter vojaško zemljišče v četrti Al Usta Milad. V obstreljevanju naj bi življenje izgubilo tudi nekaj civilistov, navajajo priče. O žrtvah so zdravniški viri poročali tudi iz mesta Misrata, kjer je v napadu Gadafijevih sil minulo noč umrlo 17 ljudi. Še 23 jih je bilo v spopadih v tretjem največjem mestu v državi ranjenih. Pristanišče v Misrati naj bi sicer še vedno nadzorovali uporniki, medtem ko so Ga-dafijeve sile že prevzele nadzor nad mestno bolnišnico - pred njo stojijo tanki, na strehi pa so ostrostrelci. Sile libijskega voditelja so poleg tega zadržale poskuse upornikov, da bi prodrli v mesto Adždabija, ki ga uporniki želijo ponovno zavzeti. Okolico Misra-te in Adždabije, kjer so nameščene Gadafi-jeve sile, so napadle koalicijske sile. Ladje zveze Nato so medtem začele izvajati embargo na izvoz orožja v Libijo. V skladu s tem v Sredozemskem morju ob obali Libije patruljira šest Na-tovih ladij. General Nata Pierre St-Amand je v Bruslju sporočil, da so za sodelovanje v izvajanju embarga prejeli ponudbe več držav s skupno 16 plovili. Med njimi je tudi Turčija, edina pretežno muslimanska članica zavezništva, ki je ponudila podmornico in pet bojnih ladij. Ladje in podmornice so ponudile še Italija, Kanada, Španija, Velika Britanija, Grčija in ZDA. Pri nadzoru Nato uporablja tudi nadzorna letala in letala z radarji, operacijo pa vodi iz svojega pomorskega oporišča v Neaplju. Veleposlaniki 28 držav članic zavezništva se medtem že od petka sestajajo v Bruslju, da bi dosegli kompromis glede vloge Nata v uresničevanju prepovedi letov nad Libijo v okviru operacije Odisejeva zora, ki jo je v resoluciji minuli četrtek odobril VS ZN. V sredo so tako nadaljevali razpravo o vlogi Nata v poveljniški strukturi, dogovora pa še ni. ZDA, Francija in Velika Britanija se strinjajo, da bi moral imeti Nato "ključno vlogo" v prihodnji strukturi poveljevanja. Francija ob tem nasprotuje, da bi vodenje operacije Odisejeva zora, ki jo sedaj vodijo ZDA, Velika Britanija in Francija, prevzel Nato, saj meni, da bi s tem od posredovanja oddaljili arabske države. Britanski premier David Cameron je v Londonu povedal, da bosta operaciji Odi-sejeva zora ob Katarju "logistično prispevali" še dve arabski državi - Kuvajt in Jordanija. Katar, ki sodeluje v operaciji z bojnimi letali mirage, je sicer doslej edina arabska država, ki je dala na voljo vojaška sredstva. Francoski zunanji minister Alain Juppe je napovedal, da se bo prihodnji torek v Londonu prvič sestala politična kontaktna skupina za Libijo. V njej so države, ki sodelujejo v operaciji proti Gadafijevemu režimu, Afriška unija, Arabska liga ter druge evropske države, ki želijo v njej sodelovati. Srečanje je potrdil tudi britanski zunanji minister William Hague. Juppe je v francoskem parlamentu pojasnil, da bosta države na srečanje povabila skupaj z britanskim kolegom. Poudaril je še, da omenjeno operacijo izvajanja prepovedi letov nad Libijo politično vodi ta kontaktna skupina in ne Nato. "Operacijo vidimo kot operacijo ZN v skladu z mandatom ZN. Izvaja jo koalicija evropskih, severnoameriških in arabskih držav," je poudaril. Prvo fazo vojaškega odgovora proti Gadafijevim silam so vodile ZDA v tesnem sodelovanju s Francijo in Veliko Britanijo. Koalicija pa potrebuje "sekularno vodenje" in zdaj smo se dogovorili, da bosta tovrstno vodenje prevzela Nato in EU, je povedal. "Nato bo vodil načrtovanje in operativno vodenje operacij, EU pa predvsem zadeve, ki zadevajo človekoljubne akcije, tudi po morski poti," je še pojasnil Juppe. Izrazil je še pričakovanje, da bodo operacijo uresničevanja prepovedi letov kmalu končali, saj po njegovi oceni libijske oblasti okoli Ga-dafija ne bodo dolgo ohranile enotnosti. Ameriški obrambni sekretar Robert Gates je po drugi strani izjavil, da vojaške operacije v Libiji nimajo časovne omejitve in da rezultat konflikta ostaja nejasen. Kot je dejal v Kairu, si nihče ni delal iluzij, da bo operacija trajala dva ali tri tedne. Ameriška vojska je sicer zagotovila, da nima nobenih podatkov, da bi napadi koalicijskih sil zahtevali žrtve med libijskimi civilisti, britanska vojska pa sporočila, da libijske letalske sile po napadih koalicijskih sil "ne obstajajo več kot bojne sile". EU je medtem potrdila razširitev sankcij proti Gadafijevemu režimu v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1973, ki vključujejo zamrznitev premoženja državni naftni družbi. Poleg tega je uvedla še nekatere dodatne ukrepe, in sicer je sankcije razširila še na pet podružnic te naftne družbe. (STA) Libijski uporniki s protiletalskim topom v bližini Bengazija ansa italija - Z navzkrižno vrzdržanim glasom Senat odobril sodelovanje v koaliciji proti Gadafiju RIM - Senat je sinoči odobril sodelovanje Italije v mednarodnem zavezništvu za uresničitev resolucije Varnostnega sveta ZN o Libiji, vendar je to storil s svojevrstnim navzkrižno vzdržanim glasom in sredi precejšnjih polemik. Z glasovi vladne večine in ob odsotnosti senatorjev Demokratske stranke je bila odobrena resolucija Ljudstva svobode in Severne lige, dopolnjena s ključnimi deli resolucije, ki jo je predlagala Demokratska stranka. Z glasovi opozicije in ob odsotnosti vladne večine pa je bila odobrena resolucija Demokratske stranke. Senat je sicer zavrnil resolucije, ki so jih na isto tematiko predlagali Italija vrednot, stranke tretjega bloka in radikalna senatorka Emma Bonino. Kot znano, se je konec prejšnjega tedna takoj po odobritvi resolucije Varnostnega sveta ZN o Libiji vladna večina skrhala, saj Severna liga ni sodelovala na glasovanjih o sklepih ZN v pristoj- nih parlamentarnih komisijah. Na včerajšnjem zasedanju senata se je vladna večina predstavila z enotnim besedilom, na katerem pa je bil viden pečat Severne lige. Dokument je namreč vseboval vse zahteve Bossijeve stranke v zvezi z ustavitvijo vala priseljencev ipd. Zaradi tega Demokratska stranka vladnega besedila ni podprla in je predlagala besedilo resolucije, ki je bilo že odobreno v parlamentarnih komisijah. Kot rečeno, je vladna večina naposled dopolnila svojo resolucijo s ključnimi deli besedila Demokratske stranke, kar je privedlo do že omenjenega razpleta. Stališče vlade v senatu ni obrazložil premier Silvio Berlusconi, kot je zahtevala vsa opozicija, ampak sta to storila zunanji minister Franco Frattini in obrambni minister Ignazio la Russa. Ministra sta med drugim vztrajala, da bi moral poveljstvo operacij prevzeti Nato, in sta kritizirala Francijo, ki se temu upira. Danes bo o zadevi razpravljala še poslanska zbornica. izrael - Izraelske oblasti odgovornost za napad pripisale palestinskim skrajnežem V eksploziji na avtobusni postaji v Jeruzalemu ubita ženska, 30 ranjenih JERUZALEM - V eksploziji bombe na avtobusni postaji v Jeruzalemu je včeraj umrla ženska, še najmanj 30 ljudi pa je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Gre za prvo eksplozijo v Jeruzalemu po več letih. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, so jo pa pripisali palestinskim skrajnežem, ki so pred tem napovedali maščevanje za izraelske napade. Kot je poročal izraelski radio, je za posledicami eksplozije umrla ženska. Pred tem so tuje tiskovne agencije poročale o več ranjenih. Vodja policije v Jeruzalemu Aharion Franko je povedal, da je bilo ranjenih 31 ljudi, od tega več huje. Kot še poroča AFP, je eksplodiralo okoli 3. ure popoldne po lokalnem času. Eksplozijo, prvo po več letih v tem mestu, je bilo slišati po vsem Jeruzalemu. Na območju eksplozije je nato zavladala prava zmeda. Številni ljudje so ležali okrvavljeni tudi na tleh, številni avtomobili in avtobusi pa imajo razbita stekla. "Bomba je bila skrita v vrečki na avtobusni postaji," je na kraju dogodka novinarjem pojasnil izraelski minister za notranjo varnost Jicak Aharonovič, navaja AFP. Šlo naj bi za približno kilogram eksploziva, ki ga je razneslo v trenutku, ko se je avtobus številka 174 ustavil, da bi pobral potnike na progi med centralno avtobusno postajo in konferenčnim centrom, ki sicer ležita v zahodnem delu mesta. Izraelska policija je odgovornost za napad že pripisala palestinskim skrajnežem, čeprav odgovornosti ni prevzel še nihče. V zadnjih dneh je sicer prišlo do novih napetosti na območju, saj so palestinski skrajneži z območja Gaze na jug Izraela izstrelili več domačih raket, izraelska vojska pa je odgovorila z bombardiranjem, pri čemer je bilo ubitih osem Palestincev. Palestinci so nato napovedali maščevanje. Tovrstnega napada na avtobuse v Jeruzalemu že več let ni bilo. Več so jih zabeležili v času druge palestinske vstaje, ko je bilo v Jeruzalemu več palestinskih samomorilskih napadov, katerih tarča so bili pogosto avtobusi. Zadnji samomorilski napad v mestu je bil leta 2004. (STA) Eksplozija je poškodovala avtobus, ki je bil poln potnikov ansa Sirska policija ustrelila 15 protestnikov, 20 ranila DAMASK - Teden dni po začetku protirežimskih protestov v Siriji je policija v mestu Dara ustrelila najmanj 15 protestnikov, 20 pa ranila. Po navedbah opozicijskih aktivistov je policija streljala na skupino okoli 300 ljudi, ki so se zbrali okoli mo-šeje Al Omari, in pri tem ustrelila devet ljudi. Še šest jih je umrlo na pogrebu za žrtvami zatrtja protestov. Po navedbah aktivistov in prebivalcev v Dari je policija začela streljati na skupino 300 protestnikov, ki so se zbrali okoli mošeje Al Omari, pri tem pa je bilo ubitih najmanj devet ljudi, med njimi otroci in ženske. Kasneje naj bi streljala tudi na ljudi, ki so se udeležili pogrebne slovesnosti za dvema žrtvama protestov, in pri tem ustrelila šest ljudi. Mošeja v Dari, južno od prestolnice Damask, je od minulega petka v središču protestov proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, saj so se tja zatekli protestniki, ki so okoli mošeje postavili tudi šotore. Več sto ljudi naj bi se v torek zvečer zbralo in okoli mošeje oblikovalo živi zid, da bi preprečili napad varnostnih sil. Kot je sporočil neimenovani zagovornik človekovih pravic, so varnostne sile na protestnike streljale s pravim strelivom, proti njim pa so uporabile tudi solzivec, pred tem pa izklopile elektriko. Med mrtvimi naj bi bil tudi reševalec. Izredne razmere v Jemnu SANA - Parlament je včeraj podprl uvedbo izrednih razmer v Jemnu, ki jih je minuli petek razglasil predsednik Ali Abdulah Saleh, ki se sooča z vse večjimi zahtevami po odstopu. Ukrep je od 165 navzočih poslancev na izrednem zasedanju pričakovano podprlo 164 poslancev, saj opozicija zasedanja parlamenta bojkotira. Poslanci opozicije, neodvisni poslanci ter okoli 40 do 50 poslancev Salehove stranke, ki so odstopili, so zasedanje 301-članskega parlamenta bojkotirali. Sprejem odločitve v parlamentu je opozicija že obsodila kot nezakonito, saj država zakona o izrednih razmerah nima, obsodili pa so jo tudi protestniki. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP bodo izredne razmere veljale 30 dni, v tem času pa je začasno razveljavljena ustava, dovoljena je cenzura medijev, prepovedana so javna zborovanja, varnostne sile pa imajo proste roke pri aretaciji ljudi. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKI ODMEV NA AFRIŠKO KRIZO - Fabio Dominicini, vodja pomorske agencije Navimar »Moja poslovna Libija« »Vojna v Libiji ima tipično gospodarski predznak« - Gadafijeva »sprejemljiva« diktatura Blago za Libijo čaka na pristaniških pomolih - Za izhod iz krize potrebni vsaj štirje meseci Humanitarna vojna v Libiji? Kje pa! To je čisto navadna vojna s tipično gospodarskim predznakom. V to je prepričan Fabio Dominicini, vodja tržaške pomorske agencije in špe-diterske hiše Navimar, sicer tudi tržaški občinski svetnik Ljudstva svobode in podpredsednik mestne skupščine. Pretekli četrtek, 17. marca, na praznik 150-letnice združitve Italije se je dopoldne sicer udeležil slovesnosti v dvorani občinskega sveta, popoldne pa je hitel v urad v Ul. Ghega. Moral je pregledati 1.748 mail sporočil, ki so se nakopičile čez noč v računalniku. Večina se je nanašala na trgovanje s severnoafriškimi državami, ki so ga izgredi zadnjih mesecev postavile pod kočljiv vprašaj. Petkov napad na Libijo je zadevo še bolj zaostril. Kdaj ste začeli trgovati z Libijo? »Daljnega leta 1959. Še za časa kralja Idrisa.« Potem je prišel Gadafi. Ali se je z njegovim prihodom kaj spremenilo? »V bistvu ne. Vsaj kar se trgovanja tiče. Ljudje tu pri nas imajo zgrešeno predstavo o Gadafiju kot diktatorju. V primerjavi z Egipčanom Mubarakom, s Tunizij-cem Ben Alijem, s položajem v Alžiriji, je bila njegova diktatura še kar "sprejemljiva"« Na katerih dejstvih temelji to vaše prepričanje? »Poznam številne Libijce, poznam njihovo življenje. Zatiranje ni bilo tako težko kot v drugih severnoafriških državah.« Ali ste bili v Libiji? »Da, dvakrat sem obiskal naše klien-te, tamkajšnje trgovske agente. Imel sem sicer nekaj težav pri pripravi vseh potrebnih dokumentov na konzulatu v Milanu in na ambasadi v Rimu, preden sem dobil zeleni pečat in vizum za vstop v Libijo.« Koliko časa ste tam ostali? »Po en teden. Manj ne moreš, če hočeš z Arabci zaključiti posel. Z njimi moraš imeti veliko, veliko potrpljenja. Preden začneš govoriti o poslu, moraš spiti najmanj pet turških kav. Šele potem pride na vrsto posel. In tega ne skleneš takoj. Zaključiš ga šele po nekaj dneh.« Kaj ima Libija posebnega? »Za Italijo je najbolj pomemben sredozemski trgovski partner. Ne le zaradi nafte in plina. Tudi največja italijanska podjetja in družbe, od Enela do gradbenih podjetij, so vedno polno delovala v Libiji.« Fabio Dominicini z zastavico libijske državne pomorske družbe kroma Kaj pa pomeni za tržaško pristanišče? »Tržaško pristanišče je do konca sedemdesetih let delovalo s polno paro z Libijo. V tistih letih so odplule vsak mesec proti Libiji, v Tripoli, najmanj po štiri ladje mesečno.« Kaj so prevažale? »Vse: od čevljev in oblek do cevi, moke, straniščnih školjk in drugih sanitarij. Ter predvsem les in železo. Blago je prihajalo iz takratne Češkoslovaške, Madžarske, Švice, Nemčije in Avstrije in preko tržaškega pristanišča odplulo v Libijo. Potem je poslovanje upadlo.« Zakaj? »Po eni strani je kontejnerski promet odvzel tržaškemu pristanišču mnogo posla. Svoje pa je prispeval tudi nadpovprečen povišek pristaniških tarif. Tako je v nekaj letih pristaniški promet v Trstu sunkovito upadel.« Kaj se je potem zgodilo? »Vzklila so druga manjša pristanišča, kot so Porto Nogaro, Chioggia in Koper, ki so bila z nižjimi tarifami uspešno konkurenčna tržaškemu. Blago je "poiskalo" in našlo ta pristanišča.« In vi? »Odprli smo svoje urade tudi v teh pristaniščih: v Chioggi, v Portu Nogaro. Tako se nam je uspelo izviti iz krize.« Kaj pa v Kopru? »V Kopru tega nismo storili, povezani pa smo bili z Jadroagentom, ki je združevala jugoslovanske pomorske agente.« Ali se sedanja politična kriza v severnoafriških državah odseva v vašem poslovanju? »Pa še kako! V Trstu sicer tega skoraj ne občutimo, ker je pač tržaško pristanišče le deloma vključeno v trgovanje z Libijo, pač pa je kriza zaznavna v Chioggi, v Portu Nogari, v Kopru. Koprsko pristanišče je na primer referenčna luka za trgovanje z lesom. V pristanišču čaka velika pošiljka lesa za libijsko pristanišče Misurata, in ni znano, kdaj bo pošiljka lahko odplula, ter sploh, ali libijski partner še obstaja.« Ali ste bili vi neposredno prizadeti? »Seveda. V Adria Terminalu tu v Trstu imam 1.400 kubičnih metrov rezane smrekovine, ki čaka od začetka marca na odhod v Libijo. V Portu Nogaro imam več kot 2 tisoč kubičnih metrov panojev pohištvenega podjetja Fantoni. Komu naj ga pošljem, ko pa ne vem, ali prejemnik še deluje? Podobne zamude smo beležili tudi za nekatere pošiljke za Tunizijo, Alžirijo in Egipt. Na Reki čaka na pomolu pošiljka 4.000 ton cevi za Bengazi. Severnoafriška kriza je prizadela vsa severnoja-dranska pristanišča.« Kdaj se bo položaj lahko izboljšal? »Potrebni bodo meseci. Predvsem za vzpostavitev ponovnega trgovanja z Libijo.« Verjamete vojnemu posegu v humanitarne namene? »Libije niso napadli zaradi ljudskega nezadovoljstva, ali zato, ker je Gadafi hudoben, temveč zato, da bi "nadzorovali" libijsko nafto in plin. Tega pa nista povzročili ne Italija ne Združene države, temveč Francija.« Zakaj Francija? »Ni ji bilo všeč, da je bila Italija prvi libijski trgovski partner in ji ni bilo tudi všeč, da je začela Nemčija imeti skomine po Libiji. Zato je Francija dejansko izsilila napad.« Pravite, da je Libija uvažala iz Italije vse. Kaj pa je, poleg nafte in plina, izvažala? »Pesek! (se zasmeje, op.av.)« Ali res? »Ne, ne ... Pesek izvažata kvečjemu Tunizija in Egipt.« Za gradbeno industrijo? »Ne, predvsem za steklarsko.« Ali je mogoče oceniti škodo, ki jo je povzročila severnoafriška kriza? »Zelo težko. Blago je ustavljeno, to predstavlja že veliko škodo. Povpraševanje je upadlo.« Koliko časa bo potrebno za izhod iz krize? »Potem, ko bo položaj v posameznih državah urejen, najmanj štiri, pet mesecev. Tako mi pravijo veliki libijski klienti. Treba bo spet vzpostaviti stike z ladjarji, podpisati pogodbe, dogovoriti se z bankami. Tega ni mogoče urediti kar čez noč.« Po pogovoru pred mikrofonom je Fabio Dominicini stresel iz spomina celo vrsto dogodkov o Libiji in ljudeh, ki jih je poznal. Med njimi sta bila tudi nekdanji vodja pristanišča v Tripoliju in njegov namestnik. Kaže, da sta se z drugimi zapletla v vrsto nepravilnosti. Pa so ju zaprli v kontejner, odpeljali kontejner na odprto morje in ga spustili v vodo. To se je zgodilo v Gadafijevi »sprejemljivi« diktaturi. Še dobro, da v Trstu taki »sprejemljivi« posegi niso mogoči. Sicer: Monassi, brrrr ... Marjan Kemperle Četrtek, 24. marca 2011 J APrimorski ~ dnevnik občina trst Prostorski načrt: dnevi šteti? Nov regulacijski načrt tržaške občine ima štete dneve. Če se do 30. marca ne bo začela v občinski skupščini razprava o načrtu, bo le-ta dejansko propadel. Kajti po veljavnih normah se morajo razprave o pomembnih občinskih odlokih začeti najmanj 45 dni pred upravnimi volitvami. O načrtu je včeraj razpravljala komisija za urbanistiko, ki se je je udeležil tudi odbornik za urbanisti-ko Roberto Dipiazza. Župan se je zavzel za odobritev prostorskega načrta pred iztekom njegovega mandata. Tako bi »občino rešili pred ce-mentifikacijo,« je opozoril. Predlog ni naletel na pozitivne odzive. Mario Ravalico (Demokratska stranka) je ocenil, da ostaja geološka študija sporna točka, zaradi katere bi lahko odobreni načrt sodstvo razveljavilo. Bruno Sulli (Unaltra Trieste) je menil, da odobritev dokumenta v volilni kampanji ni primerna. Maurizio Ferrara (Severna liga) je trdil, da bi morali pripraviti nov sklep, kar bi omogočilo predstavitev novih ugovorov in pripomb. Predsednik komisije Roberto Sasco (UDC) se je negativno izrekel o nameravanih gradnjah pri Banih. Demokratska stranka je po seji izluščila svojo »strategijo«. Iz načrta je treba izbrisati turistično naselje pri Padričah, gradnje pri open-skem Villaggio del fanciullo, zbrisati zazidljivost na območju nekdanje kasarne pri Banih (zahtevo je postavil svetnik Stefano Ukmar), sprejeti pa je treba ugovore, ki so jih vložili mali posestniki, da bi ostala njihova zemljišča zazidljiva. Danes bodo na seji načelnikov skupin odločili, ali bodo v mestni skupščini razpravljali o novem prostorskem načrtu, ali ne. Medtem pa je odvetnik Kostoris, ki predstavlja gradbenike na območju Potoka Mrtežin, napovedal, da bodo gradbeniki zahtevali odškodnino v višini 3 milijonov 100 tisoč evrov, če ne bo z regulacijskim načrtom potrjena zazidljivost tistega območja. M.K. SIOT - Problem naftnih hlapov Podpisniki peticije so se sestali z vodstvom družbe V ponedeljek so se nekateri podpisniki peticije proti trajni prisotnosti hlapov iz naftnih rezervoarjev družbe SIOT sestali z vodstvom družbe. Peticijo je podpisalo 647 ljudi, prizadeti so prebivalci Krmenke, Dom-ja, Pulj pri Domju, Frankovca, Dolge krone, Lakotiš-ča, Doline, Mačkolj in Žavelj. Predvsem v neposredni bližini rezervoarjev se domačini v zadnjem obdobju pritožujejo, da močno zaudarja po nafti. Pobudnike peticije - politično neopredeljeno skupino domačinov, ki se je povezala z Odborom za zaščito Tržaškega zaliva - sta sprejela sama generalna direktorica družbe Ulrike Andres in operativni direktor Nevio Grillo. Prebivalci okoliških naselij so jima predstavili problem o neznosem smradu, ki je poleg nevšečnosti in skrbi za zdravje povzročil tudi razvrednotenje bližnjih nepremičnin. Direktor Grillo je sporočil, da so v teku študije za ublažitev smradu, uporabili naj bi sistem, ki ga že uporabljajo v kraju Quiliano blizu Savone. Postopek predvideva razprševanje primernega produkta v rezervoarje, ki se med črpanjem nafte v naftovod praznijo. Najprej bodo poskusili z enim izmed 32 rezervoarjev skladišča v dolinski občini. Domačini menijo, da bi bilo potrebno z resnim pristopom odpraviti smrad, ne pa ga zgolj prekriti s snovmi, ki bi lahko še bolj onesnaževale okolje. Iz- razili so tudi zaskrbljenost nad varnostjo občanov, saj je naftni terminal eden večjih v Sredozemlju, med vojnami, kot je libijska, pa bi ga morali primerno za-stražiti. Pobudniki peticije obenem opominjajo, da bi morale tovrstno akcijo za zaščito zdravja in varnosti občanov voditi dolinska občinska uprava, stranke in ustanove. »Peticija ni bila usmerjena proti občinskim upraviteljem, a bi jih morala opozoriti na pereč problem, ker življenje ob naftnih rezervoarjih ni tako idilično, kot ga nekateri hočejo prikazati,« so napisali v tiskovnem sporočilu. Podpisniki nadalje predlagajo stabilno kritje rezervoarjev (vsaj za šest rezervoarjev, v katerih skladiščijo zaudarjajočo surovo nafto, ki prihaja iz Kavkaza), zbiranje in uničenje plinov, ki uhajajo iz zgornjih pokrovov, vzdrževanje opreme na pokrovih, preverjanje morskega terminala v Miljskem zalivu. Družbo prosijo za prispevek občini za nakup postaje za merjenje onesnaženosti zraka v naselju Frankovec. Prosijo, da bi kavkaško nafto začasno pretakali drugje ali pa da bi drugod opravili desulforizacijo. Podpisniki obenem nasprotujejo gradnji plinskega terminala v Žavljah, to je v bližini naftnega terminala. Včeraj je bilo na sedežu družbe SIOT na vrsti delovno srečanje, ki so se ga udeležili tehniki Občine Dolina in drugih krajevnih uprav ter ustanov. SIOT - Generalna direktorica Ulrike Andres Libijska nafta lani predstavljala 17-odstotni delež prometa v Trstu Generalna direktorica Ulrike Andres je za tiskovno agencijo Adnkronos izjavila, da naftni terminal v tem trenutku ni posebno izpostavljen nevarnostim, v Italiji je med drugim mnogo podjetij, ki poslujejo z Libijo. »Vedno se zavedamo morebitnih nevarnosti. Naš varnostni sistem, pri katerem sodelujejo krajevne oblasti in sile javnega reda, je med najbolj naprednimi. Nadzora še nismo okrepili, smo pa redno v stiku s pristojnimi organi in v primeru povečane nevarnosti se bomo prilagodili,« je povedala 51-letna avstrijska menedžerka. Strahu pred atentatom na SIOT, podobnem tistemu iz leta 1972, vsaj zaenkrat ni. Glede posledic libijske vojne na poslovanje naftnega terminala, generalna direktorica prav tako ne kaže večje zaskrbljenosti: »Naše stranke, naše rafinerije, namesto libijske nafte nabavljajo nafto iz drugih držav. Količina prometa se v naftovodu ni spremenila.« V tržaškem terminalu je libijska nafta v lanskem letu predstavljala 17 odstotni delež prometa, v letu 2011 pa ni znano, koliko bo znašala. »Eden izmed naših delničarjev, družba OMV, ki ima rafinerijo blizu Dunaja, črpa nafto v Libiji, proizvodnja in izvoz pa sta trenutno ustavljena,« je še dejala generalna direktorica. Nafta prihaja v Trst iz 15 do 20 držav, v terminalu je 40 različnih vrst nafte. Po naftovodu, ki od leta 1967 povezuje tržaško pristanišče s Srednjo Evropo, se pretaka okrog 35 milijonov ton nafte na leto. 8 Četrtek, 24. marca 2011 AVTOMOBILI / ŠOLSTVO - Prošnja romala na ministrstvo za šolstvo v Rim Licej Slomšek zaprosil za glasbeno in umetnostno smer Naraščajoče povpraševanje - Uvedba bi omogočila kontinuiteto z glasbeno smerjo NSŠ Sv. Cirila in Metoda S Humanističnega in družbenoekonomskega liceja Antona Martina Slomška je na italijansko ministrstvo za šolstvo v Rim poromala prošnja za ustanovitev eksperimentalnega glasbenega in umetnostnega liceja z glasbenim in umetnostnim oddelkom z avdiovizualno-multimedij-sko smerjo, potem ko se je za to preteklega 12. oktobra 2010 izrekel profesorski zbor. Želja, da bi na liceju Slomšek zaživela tudi glasbeno-umetnostna smer, sega še v čas sprejemanja reforme višje srednje šole, ki predvideva tudi ustanovitev glasbenih oz. umetnostnih licejev. Takrat šoli ni uspelo, prizadevanje pa se je nadaljevalo tudi zaradi naraščajočega povpraševanja po taki smeri v slovenskem jeziku, ki je trenutno ni, kar je prišlo do izraza tudi ob letošnjem vpisovanju za prihodnje šolsko leto, ko so zbrali lepo število prošenj za vpis na glasbeni oz. umetnostni licej. Predstavniki šole so se srečali tudi s političnimi predstavniki (npr. s senatorko Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Kocijančičem) in na koncu naslovili prošnjo v Rim, zdaj pa čakajo na odgovor. Med razlogi, ki so vodili k temu koraku, je dejstvo, da na šoli že vrsto let spodbujajo dijake k vizualnemu in umetniškemu izražanju s produkcijo videov in dokumentarcev, animacijami in grafičnimi projekti, za katere so prejeli tudi priznanja. Ustanovitev glasbenega liceja pa bi omogočila kontinuiteto z že obstoječo glasbeno smerjo na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. Obenem bi bilo to povezano z ustanovitvijo samostojne sekcije na tržaškem konservatoriju Tartini, ki jo predvideva zaščitni zakon. Pomembno vlogo bi pri delovanju glasbenega liceja imela tudi Glasbena matica, s katero licej Slomšek plodno sodeluje, nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da večino učnega kadra šole sestavljajo redni profesorji. Na novem glasbeno-umetnostnem liceju bi uvedli t.i. artikulirane razrede, kjer bi dijaki skupaj sledili splošnim predmetom, razdelili pa bi se pri pouku predmetov, ki so specifični za vsako smer. Za glasbeno smer bi bili to izvedba in interpretacija, teorija in kompozicija, glasbena zgodovina, glasbeni laboratorij in nove tehnologije, na umetnostni smeri pa grafika in slikarstvo, geometrijske vede, plastično oblikovanje, avdiovizulane vede, avdiovi-zualni laboratorij, umetnostni laboratorij in naravoslovje. Ob 792 urah pouka letno splošnih predmetov bi jih imeli na glasbeni smeri še dodatnih 363 (za skupnih 1155), na umetnostni pa 396 (za skupnih 1188). Ivan Žerjal Na liceju Slomšek si že nekaj časa prizadevajo za uvedbo glasbene oz. umetnostne smeri. Jim bo tokrat uspelo? kroma NABREŽINA - Trije v priporu V prtljažniku 400 zavojev cigaret Trije ukrajinski državljani so morali v pripor zaradi tihotapljenja cigaret. V bližini Nabrežine jih je prijela tržaška mejna policija, ki je poostrila nadzor na tem območju pred nogometno tekmo med Slovenijo in Italijo. Policija je že pri Fernetičih opazila sumljiva avtomobila volkswagen passat, prvi izmed katerih je ob pogledu na patruljo krepko zmanjšal hitrost. Obe vozili so zalezovali do Nabrežine, kjer so preiskali eno vozilo. V prtljažniku je bilo skritih štiristo zavojev cigaret znamke Chesterfield ukrajinske izdelave. Pri Moščenicah so ustavili še drugi avto, tri Ukrajince, stare od 25 do 27 let so pridržali. SLOVENIJA-ITALIJA Kontrole in skrbi pred petkovo nogometno tekmo Petkova nogometna tekma med Slovenijo in Italijo v Ljubljani vzbuja nekaj skrbi. Italijanom je bilo namenjenih malo vstopnic, nogometna zveza FIGC jih je do pred dnevi prodala slabih tristo, policija pa je včeraj sporočila, da je bilo prodanih vseh petsto vstopnic. Poleg tega navijači italijanske reprezentance ne sodijo med nasilnejše (na znani tekmi v Trstu leta 2002 so hudo razgrajali in dvakrat prekinili tekmo slovenski navijači). Kljub temu je tržaška kvestura sporočila, da sta italijanska in slovenska policija že včeraj poostrili nadzor pri nekdanjih mejnih prehodih, kontrole pa bi lahko nekoliko upočasnile promet. Dejstvo je, da je italijansko notranje ministrstvo uvedlo preventivne ukrepe proti razgrajačem, ki so se na novembrski prijateljski tekmi proti Romuniji v Celovcu proslavili z rasističnimi gesli proti temnopoltemu Mariu Balotelliju in nasprotujejo vpoklicu italijanskih nogometašev, rojenih v tujini. Gre za skrajne desničarje in ministrstvo je ugotovilo, da bi lahko kakih 50 vstopnic kupili prav navijači iz tistih krogov. Poleg tega obstaja možnost, da so si nezaželeni »ultrasi« zagotovili vstopnice slovenske nogometne zveze, s katerimi bi se pomešali med ostale gledalce. Skrbi pa po drugi strani vzbujajo seveda tudi dobro znani razgreteži slovenskih navijaških skupin, katerih bo precej več. Italijanski gledalci imajo kupon, s katerim bodo že v parkirišču stadiona v Stožicah dvignili vstopnice, nakar se bodo posedli v njim dodeljen sektor stadiona. Šef italijanske policije Antonio Manganelli bo medtem poslal v Ljubljano osem policistov, specializiranih na tem področju. FERNETIČI - Preiskava nabrežinskih karabinjerjev pod vodstvom tožilca Pietra Montroneja »Rdeče zlato« iz Veneta v Romunijo Razkrili skupino, ki je redno prevažala proti vzhodu večje količine bakra, avtomobilske baterije in nevarne odpadke ter kovine »Rdeče zlato« pravijo bakru, kovini ne-zanemarljive vrednosti, za katero je povpraševanje na črnih borzah vzhodne Evrope veliko. Večjo količino bakra in nevarnih odpadkov so v preiskavi »Red Gold«, ki se je končala včeraj, zasegli nabrežinski karabinjerji. Rezultati preiskave potrjujejo, da mimo Trsta redno potuje ukradeno, neprijavljeno in nevarno blago. Preiskava, ki jo je koordiniral tržaški tožilec Pietro Montrone, se je začela februarja, ko so karabinjerji pri Fernetičih med obmejno kontrolo ustavili tri vozila romunske registracije, ki so bila na poti proti Sloveniji in nadalje Romuniji. Osmerico mladih romunskih državljanov (pet moških in tri ženske) je med kontrolo izdala živčnost, karabi-njerji so se odločili za podrobnejši pregled in v dostavnem vozilu mercedes sprinter našli dvajset vreč s poldrugo tono bakrenih žic, 80 odrabljenih avtomobilskih baterij in 44 rabljenih avtomobilskih pnevmatik. Avtomobilske baterije so za tatove, tihotapce in preprodajalce zanimive, ker sta v njih baker in svinec. Mladeniča, ki sta sedela v dostavnem vozilu, so aretirali zaradi sodelovanja v pri- krivanju ukradenega blaga, ostale so prijavili na prostosti. Ocenili so, da je vrednost blaga 15.000 evrov. Baker so decembra ukradli nekemu podjetju iz Imole. Preiskava pa se je nadaljevala. 25-letni aretiranec G. S. je bil v pričakovanju sojenja izpuščen na prostost, karabinjerji pa so ga začeli zalezovati. Tako so ugotovili, kako pote- Karabinjerji pred nekdanjim mejnim prehodom Fernetiči kajo potovanja s prepovedanimi tovori od Veneta do Fernetičev, organizacija je uporabljala avtomobile (kot izvidnice) in dostavna vozila. Romunski državljani so na poti med seboj stalno komunicirali z mobilnimi telefoni in izmenjevali informacije o prisotnosti vozil sil javnega reda. Marca so se karabinjerji odločili, da gredo v akcijo in prestrežejo po- šiljko. Pri Fernetičih so ustavili kombija in avtomobil ter sedem Romunov, starih komaj okrog 20 let (v avtu je bil tudi nadzorovani G. S.). V kombijih so odkrili 547 avtomobilskih baterij, deloma ukradenih v javnih odpadih pri Vicenzi in 111 pnevmatik (v skupni vrednosti 10.000 evrov). Včeraj se je preiskava sklenila s 13 kazenskimi ovadbami na račun romunskih državljanov s stalnim bivališčem v pokrajinah Padova in Treviso. Osumljeni so sodelovanja v združbi. Med hišno preiskavo so v garaži v kraju Borgorigo pri Padovi našli električne žice, dva klobčiča bakra in 31 inoxovih palic. Skupno so karabinjerji aretirali 9 ljudi, 20 pa so jih ovadili na prostosti. Zaseženo blago in vozila znašajo 80.000 evrov. Da je tržaška pokrajina za nezakonit promet strateškega pomena, dokazujejo številni zasegi in aretacije, ki so jih karabinjerji izvedli v lanskem in letošnjem letu. V zadnjih 15 mesecih so ob meji aretirali 19 ljudi, za katere je bil razpisan nalog za prijetje, 43 pa zaradi prikrivanja in prevoza ukradenega blaga. V večini primerov je šlo za romunske državljane, sledijo ukrajinski, slovenski in italijanski državljani. Predsednica sprejela župana Pirana Bossmana Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je v sklopu niza srečanj, ki zaznamujejo zadnje mesece mandata, sprejela piranskega župana Petra Bossmana. Župan se je pred udeležbo na okrogli mizi, posvečeni afriškim ženskam, udeležil sprejema na Pokrajini, med katerim mu je predsednica orisala tudi Pomlad žensk: ta poteka kot znano letos v znamenju apela za podelitev Nobelove nagrade afriškim ženskam. m ■••vi «v Cosolini: čakajoč na volilni program Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini prireja niz javnih srečanj, v sklopu katerih želi poglobiti nekatere specifične teme, ki jih bo uvrstil v svoj volilni program. Slednjega bo uradno predstavil 12. aprila. Čakajoč na program pa bo prihodnji ponedeljek govor o Trstu kot turističnem mestu (ob 17.30 v gledališču Dei Fabbri), v torek o mednarodni vlogi mesta in razvoju pristanišča (ob 15.30 v Urban Design hotelu), v četrtek, 31. marca, pa o socialnih politikah in vključevanju (ob 17. uri v mladinskem domu pri Sv. Soboti. Pobuda WWF o potresih in jedrski energiji Svetovni sklad za naravo-WWF prireja danes ob 18. uri javno srečanje na temo: Potres in jedrska nesreča. Kakšna katastrofa na Japonskem? O tem zelo aktualnem vprašanju bo govoril univerzitetni profesor Gianluca Ligi, ki je pred kratkim izdal knjigo Antropologija katastrof (založba Laterza). Srečanje, ki ga WWF prireja v sodelovanju z jadralnim društvom Ca-nottieri Adria 1877, bo na sedežu le-tega na pomolu Istria 2 (Campo Marzio). Park bivše umobolnice: skupno upravljanje zelenic Pokrajina Trst, Občina Trst, Tržaško zdravstveno podjetje in Univerza v Trstu so včeraj podpisali pravilnik o skupnem upravljanju zelenih površin in prometa na območju parka bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, kar bo omogočilo nadaljevanje obnavljanja in vzdrževanja, ki poteka več let ob sodelovanju omenjenih uprav in ustanov. Rezultat tega sodelovanja je med drugim dejstvo, da je bil park bivše umobolnice vključen na seznam najpomembnejših mestnih parkov v Italiji. Izpostava na Opčinah: od 28. marca nov urnik Občina Trst obvešča, da bo od ponedeljka, 28. marca, občinska izpostava v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah, kjer ima sedež tudi vzhodnokraški rajonski svet, deloval po novem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 12. ure ter od 14. ure do 16.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 8.30 do 12. ure. Aretirali obtoženca poskusa umora Agenti državne policije so v torek zjutraj pri Fernetičih aretirali 30-letnega bolgarskega državljana I.T.V., ki je obtožen poskusa umora. Moški se je nahajal na avtobusu, pri preverjanju pa so agenti odkrili, da je decembra lani milansko sodišče zanj odredilo pripor, ker naj bi med prepirom v nekem romskem naselju blizu Milana rojaka večkrat usekal po glavi z mačeto in mu povzročil zelo hude poškodbe. Bolgara so peljali v koro-nejski zapor, kjer je zdaj na razpolago sodstvu. / TRST Četrtek, 24. marca 2011 9 1 SLOVENSKI KLUB - Ciril Zlobec je predstavil Košutove Mikrofonije Miran Košuta: Kot kulturni partizani proti kapitalističnemu okupatorju ... Slovence v Italiji še vedno profilira kultura - Jutri v Narodnem domu Ervin Hladnik-Milharčič Zbirka drobnih besednih utrinkov, ki jih je avtor ubesedil preko mikrofona: triindvajset govorov in pet pogovorov (oziroma intervjujev), ki so nastali med letoma 1982 in 2010. Mikrofonije je nova, šesta knjiga Mirana Košute, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. V njej je tržaški esejist zbral nekatere daljše intervjuje, katerih protagonist je bil v prejšnjih letih, predvsem pa številne nagovore, ki jih je imel ob najrazličnejših priložnostih: na primer ob 60. obletnici osvoboditve ali 80. rojstnem dnevu Cirila Zlobca. In ravno slovenski pesnik, prevajalec in akademik je v torek predstavil Košutovo knjigo na večeru, ki ga je v Gregorčičevi dvorani priredil Slovenski klub. Kot je poudaril Zlobec, ni težjega opravila kot predstaviti knjigo prijatelja, a ima tokrat najčistejše občutke: Mi-krofonije so po njegovem mnenju zahtevno, a berljivo branje, Košuta pa luciden intelektualec, ki je težave in zablode manjšine ter slovenskega naroda povzdignil na zelo visok intelektualni nivo. Avtor obvlada analizo dejanskega stanja, temeljna vrednota knjige pa je po Zlobčevem mnenju vabilo bralcem na samo-spraševanje: kot bi jim Košuta želel reči, razmislite o tem, do česar sem se dokopal sam. Teme, ki jih Košuta obravnava v svoji knjigi, so raznolike, a tesno povezane s slovensko kulturo: narodna istovetnost, slovenski pisci, kulturni hrami, osvobodilni boji, »manjšinstvo in predmejnost«. Zlobca je presenetilo, da so nekateri problemi prava stalnica daljšega časovnega razmaha, v katerem so nastajale Košutove Mikrofonije in to kljub velikim spremembam, ki so ga zaznamovale ... Košuta vidi posebnost svoje knjige v tem, da obravnava predvsem vlogo, ki jo kultura ima za Slovence, kjerkoli živijo. In če se prebivalci osrednje Slovenije danes pogosteje prepoznajo v nogometni ekipi kot v Prešernu, pa Slovence v Italiji »kultura še vedno profilira«. Kulturno udejstvovanje nas po Košutovem mnenju rešuje pred kapitalističnim globalizmom: sodelovanje v društvu, petje v vaškem pevskem zboru je »civilna oblika Re-sistenze«. Danes se morajo ljudje kot kulturni partizani boriti proti kapitalističnemu okupatorju ... O drugačni obliki odporništva pa bo jutri ob 18. uri govor v Narodnem domu na debati Demokracija ali nafta? Tokratni gost Slovenskega kluba bo novinar Ervin Hladnik-Milharčič, ki se bo s kolego Wal-terjem Škerkom pogovarjal o dogajanju v severni Afriki. (pd) V Gregorčičevi dvorani je o zbirki Mirana Košute spregovoril tudi pesnik Ciril Zlobec kroma KULTURA - V Narodnem domu jutri tudi delavnica pesniškega prevajalstva Pesniki vsega sveta v Devinu Med zmagovalci, ki jih bodo nagradili v nedeljo, tudi dva Slovenca - Letošnji častni gost je albanski pesnik Arben Dedja Mednarodni pesniški natečaj Castello di Duino, ki so ga letos razpisali že sedmič, prehaja v zaključno fazo. V nedeljo bodo na Devinskem gradu nagradili zmagovalce, med katerimi bo eden prejel tudi medaljo predsednika italijanske republike. Natečaja se je v sedmih letih udeležilo skoraj 8.000 mladih pesnikov iz 90 držav. Med njimi so vsako leto tudi avtorji iz Slovenije; med nagrajenci bosta letos Bogdan Petrovčič s pesmijo Prizemljen in Anja Mugerli, ki bo nagrajena v novi kategoriji, posvečeni gledališču. Pred nedeljsko slovesnostjo se bo zvrstil bogat spremljevalni program. Tako bo jutri v konferenčni dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu prevajalska delavnica, posvečena pesništvu. Udeležil se je bo letošnji častni gost, albanski pesnik Arben Dedja, in nekateri prevajalci, med katerimi je tudi tržaška prevajalka Darja Betocchi. Začetek ob 9.30. Dedja se bo v soboto ob 17.30 srečal z bralci v kavarni San Marco. Jutri ob 17.30 bodo v muzeju Sartorio (Largo papa Giovanni XXIII) odprli fotografsko razstavo Obzorja, na kateri bodo na ogled najlepši posnetki mladih poetov, ob 19. uri pa bodo uprizorili najboljše gledališke tekste. Med spremljevalnimi pobudami je tudi razstava Obzorja, ki jo bodo odprli v muzeju Sartorio briščiki - Pobuda Jama prijateljica - zgodba za vse s podporo Pokrajine Trst Briškovska jama tudi za invalide S pomočjo laserskega optičnega bralnika bodo lahko opravili virtualni sprehod po jami, nova naprava pa bo omogočila tudi pridobivanje točnejših podatkov Sodobna tehnologija bo omogočila vpogled v podzemni svet Briškovske jame tudi tistim, ki je zaradi invalidnosti ne morejo obiskati kroma Jama prijateljica - zgodba za vse: tako je naslov virtualnemu sprehodu, ki bo s pomočjo optičnega bralnika z lasersko tehnologijo omogočil ogled lepot Briškov-ske jame osebam z gibalnimi težavami oz. s posebnimi potrebami, ki jim je zaradi teh težav vstop v jamo onemogočen. Poseg je financirala Pokrajina Trst in so ga včeraj pri Briščikih predstavili javnosti ob navzočnosti predsednice Pokrajine Marie Terese Bas-sa Poropat, podpredsednika Walterja Go-dine, direktorja Briškovske jame Alessia Fabbricatoreja in župana Občine Zgonik Mirka Sardoča. Obiskovalci si bodo notranjost jame ogledali na zaslonih v posebnem prostoru znotraj sprejemnega centra Bri-škovske jame, nova tehnološka pridobitev pa predstavlja tudi pomemben prispevek znanstvenemu raziskovanju ter okoljskemu monitoringu in okolju prijaznemu razvoju, saj bo zaradi visoke definicije slike, ki bo na voljo, zdaj mogoče priti do točnejših podatkov o notranjosti jame. S tem se bo Briškovska jama uvrstila v mednarodni vrh kar zadeva tehnološke inovacije, postavljene v podzemno okolje. Odbor NoTav: jutri srečanje v Knulpu Odbor NoTav za Trst in Kras, ki nasprotuje načrtovani gradnji hitre železnice, prireja jutri v baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del mare 5 ob 20.30 informativno srečanje, da bi občane obvestil o tem, kaj se je dogajalo v tržaškem in devinsko-nabrežinskem občinskem svetu, ki sta podprla tak načrt, čeprav je bilo več razlogov proti. Občina Trst je načrt podprla, čeprav je sama ugotovila, da npr. ni mogoče oceniti dejansko korist dela, ni zagotovil o varnosti in da načrt vsebuje pomanjkljivosti okoljske narave, medtem ko se je Občina Devin-Nabreži-na omejila na zahtevo po spoštovanju vodnih virov in popravkih glede nekaterih nejasnosti na zemljevidih, izognila pa se je vprašanju neobstoječega priporočila o povezavi s slovensko železniško mrežo. Po jutrišnjem srečanju tržaški odbor NoTav načrtuje še podobno pobudo v Bar-kovljah, datum pa ni še določen. Predstavitev knjige o getu Memorie di pietra Kakšna je bila nekoč podoba tržaškega judovskega geta? Kako se je spremenilo mesto, potem ko je fašistični režim določil njegovo porušenje? Na tržaški kvesturi bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Me-morie di pietra - Il ghetto ebrai-co, Citta vecchia e il piccone ri-sanatore«, ki je pravkar izšla pri tržaški založbi Comunicarte. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj sta na mestu, kjer stoji danes kvestura, pred desetletji stali sinagogi. Komemoracija za žrtve Ardeatinskih jam Tržaška občinska uprava bo danes (ob 9.30), ob obletnici pokola v rimskih Ardeatinskih jamah, položila venca v spominski park pri Sv. Justu. Pod nacističnimi streli sta namreč padla tudi Trža-čana Mario Haipel in paolo Pe-trucci. Občinsko upravo bo zastopal predsednik občinskega sveta Sergio Pacor. Filozof v polisu Odborništvo za kulturo Občine Trst prireja v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo, jezike in književnost Univerze v Trstu in s podporo Fundacije CRTrieste niz osmih srečanj z naslovom Filozof v polisu (mestu, op.p.), s katerim želijo omogočiti srečanje med nekaterimi najpomembnejšimi italijanskimi misleci oz. raziskovalci s področja filozofije in javnostjo, na katerih bo govor o aktualnih vprašanjih. Srečanja bodo v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic med 17.30 in 18.30, prvo pa bo na sporedu že danes, protagonist pa bo prof. Roberto Festa z Univerze v Trstu, ki bo govoril o negotovosti, napaki in predsodku v znanstveno-tehni-čnem znanju. Naslednja srečanja bodo: 31. marca (prof. Edoardo Boncinelli z Univerze Vita-Salute San Raffaele iz Milana - tema Razum in čustvo), 7. aprila (prof. Giovanni Giorgini z Univerze v Bologni - tema Grožnje demokraciji), 14. aprila (prof. Mauro Magatti s Katoliške univerze v Milanu - tema V novem svetu: navodila za novo plovbo), 21. aprila (prof. Maria Bettetini z Univerze IULM iz Milana - tema Laž in resnica za vladajoče in vla-dane), 28. aprila (prof. Fabio Gri-genti z Univerze v Padovi - tema Filozof kot učitelj), 5. maja (prof. Barbara de Mori z Univerze v Pa-dovi - tema Človek in žival: krog se širi) in 19. maja (prof. Mauri-zio Ferraris z Univerze v Turinu - tema Duša in iPad). 10 Četrtek, 24. marca 2011 AVTOMOBILI / tržaška knjigarna - V sredo dopoldne S kavo tokrat ponudili film Gost sredinega srečanja Na kavi s knjigo je bil filmar Aljoša Žerjal Tokratno srečanje Na kavi s knjigo, ki ga vsako sredo zjutraj pripravlja Tržaška knjigarna, je bilo filmsko obarvano. Številno občinstvo je prisluhnilo filmar-ju Aljoši Žerjalu, ki pa je govoril bolj malo; vse o njegovi ljubezni do kamere je namreč povedal enourni dokumentarec, v katerem je gost srečanja zbral odlomke iz različnih filmov, ki jih je ustvaril v svoji dolgi karieri. Za začetek smo lahko uživali ob odlomku iz leta 1953, ko je filmar v svojo kamero ujel zabavne trenutke v Trstu, in ob gibljivih slikah, ki upodabljajo Pončano in Škedenj v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Publika je z velikim zanimanjem gledale filmske odlomke, ki so bili opremljeni z glasbo ali z zvočnim komentarjem. Dobršen del krajše filmske retrospektive se je osredotočil na pomembna obdobja Okusi Krasa v PD Tabor v znamenju velike noči SKD Tabor in Slovensko deželno gospodarsko združenje vabita na izobraževalno srečanje za družine in mlade Velikonočni in zdravi Okusi Krasa, ki bo jutri ob 18. uri v Prosvetnemu domu na Opčinah. Na lekciji degustaciji bodo sodelovali: prof. Majda Artač Sturman, enoga-stronomska izvedenka Vesna Guštin in Davorin Devetak za Okuse Krasa ter proizvajalci in gostilne, pekarne in trgovine jestvin z Opčin in okoliških vasi. Vinarje bodo zastopali Andrej Bole, Andrej in Erika Ferfolja, Silvano Fer-luga od Piščancev ter Igor Grgič s Pa-drič. Nadalje bodo prisotni še čebelarji Aleksander Podobnik z Opčin ter Fausto in Marko Settimi iz Trebč, si-rar Lenard Vidali iz Bazovice ter oljkarja iz Boršta Aleksej Mahnič z oljem Poljana in Mitja Zahar s Snožakom. Openski pekarni Čok in Sossi bosta prispevali kruh in velikonočne sladkarije. Trgovine in gostilne pa pršut, žolco, ja-gnjetova rebrca in še druge, času primerne prigrizke: Conad na Pikelcu, Despar Slavec z Opčin in s Padrič, Buffet Rino, gostilne Daneu, Diana, Veto in kavarna Vatta. Izpostaviti gre, da pri tem zaključnem spomladanskem srečanju ne sodelujejo le ponudniki Okusov Krasa, ampak tudi drugi openski obrati, ki želijo počastiti domače občinstvo in prijatelje. Za uvod bo torej poskrbela domačinka Majda Artač Sturman z Opčin, ki bo na svojski način spregovorila o »sladkih in toplih vonjih velike noči«. Ostali sodelujoči pa bodo s svojimi dobrotami ponudili praktični prikaz in vpogled v zdravilne značilnosti vsakdanje prehrane z domačimi proizvodi. Srečanje je namenjeno vsem ljubiteljem tradicije in zdrave prehrane. Za informacije se lahko obrnete na odbornike društva Tabor , bar Prosvetnega doma oz. tajništvo gostinske sekcije SDGZ (tel. 040 6724824). v Žerjalovi karieri, ko ga je začelo spoznavati širše občinstvo. Dokumentarnim klasikom, ki predstavljajo naše kraje, so se pridružili tudi odlomki s filmarjevih potovanj. Tako smo lahko občudovali Mehiko, Čile, Peru, Iran in druge dežele, v katerih je Žerjal vedno ujel posebne in manj običajne podobe in trenutke. Mac-hu Pichu, Cusco, čudovite armenske cerkve, pa sarajevska Baščaršija, ohridska narava ... To so le nekatere znamenitosti, ki jih je Aljoša Žerjal posnel s svojo kamero, ki ga spremlja na vsakem koraku. Dokumetarec je postregel še z drugimi utrinki, ki jih je avtor posnel "doma'; Zanimiv je posnetek umetnika A. Čer-nigoja, ki ustvarja v svojem ateljeju, ogledali smo si tudi odlomke s športno tematiko, ki presegajo goli prikaz športnega dogodka. Najbolj značilen je ned- Martina Kafol in Aljoša Žerjal na sredinem srečanju kroma vomno Žerjalov film 9 zlatih kolajn za 5 Krasovih deklet. Uživali smo ob odlomkih, ki prikazujejo namizni tenis, ki je vsekakor poln energije. V svoji karieri pa je filmar na filmski trak prenesel tudi teme, ki so bile nekoč odrinjene na rob. Mar-ginalno temo ima dokumentarec, ki govori o psihičnih bolnikih in psihiatričnih ustanovah, ki so se nekoč posluževale zelo nehumanih metod zdravljenja. Naše potovanje skozi filmski svet Aljoše Žerjala nas je sicer popeljal še v druge zanimive in oddaljene svetove, a ob koncu lahko rečemo, da nam je včerajšnji gost srečanja Na kavi s knjigo v strnjeni obliki predstavil svoj najznačilnejši opus, ki je začel nastajati v začetku petdesetih let in ki ga je kreativno dopolnjeval in bogatil še v naslednjih desetletjih. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 24. marca 2011 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 8.31 Jutri, PETEK, 25. marca 2011 MINKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1034 mb raste, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti I . Lekarne Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave (040 361655), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) MLADINSKI ODSEK SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST prireja v nedeljo, 10. aprila 2011, avtobusni izlet za družine v Bolnico Franjo in v Idrijo z ogledom Antonijeve-ga rova. Odhod bo ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.15 iz Sesljana; po-vratek je predviden okrog 19. ure. Informacije in prijave: Katja (338 5953515) ob večernih urah ali po elektronski pošti na naslov: mladin-ski@spdt.org. Prijava je obvezna do ponedeljka, 4. aprila. SPDT priredi v nedeljo, 27. marca, spominski pohod na Porezen (1630 m). Odhod ob 7. uri iz trga v Sesljanu. Potrebna je zimska oprema. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio). POMLADANSKI IZLET SPDT SPDT priredi v nedeljo, 3. aprila, tradicionalni pomladanski izlet. Letos se bomo podali na najvišji vrh Črnih hribov in sicer na Trstelj (610 m). Zbrali se bomo ob 8.30 uri pri spomeniku v Križu. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili do vasi Lipa. Pohod je primeren za vse in bo trajal približno tri ure. Informacije: tel. št. 040-220155 -Livio. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! na predstavitev knjige NAFTA Spregovorila bosta avtor kap. MARCO SULLI- SULČIČ in Marko Tavčar TRST-Ul. sv. Frančiška 20 PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. M& Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudicare«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gnomeo e Giu-lietta 3D«; 16.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe ini-zio«; 15.45, 17.55, 20.05 »Dylan Dog«; 17.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Street dance 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 16.15, 18.45, 21.15 »Il rito«; 22.10 »Il discorso del Re«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.20, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudicare«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 17.50, 20.00 »Odklenjen«; 16.10, 18.20, 20.30 »Rango (sinhro.)«; 18.50, 21.00 »Črni labod«; 16.50 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Zlatolaska 3D«; 20.30 »Jutranje veselje«; 15.30, 17.50, 20.10 »Rango - sinh.«; 21.40 »Divja vožnja 3D«; 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 16.10, 18.30, 20.50 »Paul«; 16.00, 18.20, 20.40 »Odklenjen«; 16.15, 21.20, 18.50 »Prikriti udarec«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 22.15 »La vita facile«; 20.20 »Il rito«; Dvorana 4: 16.45 »Gnomeo e Giu-lietta 3D; 18.15, 20.15, 22.15 »The fighter«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno mi puo' giudi-care«; Dvorana 2: 18.20, 20.20, 22.20 »Street dance 3D«; Dvorana 3: 20.00, 21.00 »Il rito«; 17.30 »Rango«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.15 »Dylan Dog - Il film«. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja danes724. marca potopisno predavanje KORZIKA gora sredi morja Svoje potepanje po otoku, plezanje in potapljanje bo prikazal MARJAN OLENIK v Gregorčičevi dvorani Ul. Sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 Vabljeni! S Poslovni oglasi V OBRTNIŠKI CONI ZGONIK PRODAM: halo 300 kv.m in prostor za urade ali razstavni prostor 200 kv.m. Tel. 335-285063 DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 345-3594409. LEPI MLADIČI KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, edine slovenske pasme, bodo na razpolago za oddajo konec aprila. Tel. št. 040-226207. PREJŠNJO SREDO je nekdo dvorani Dopolavoro v Nabrežini postaja pomotoma zamenjal svetlo moško jakno. Za ponovno zamenjavo poklicati tel. št. 380-3584580. PRODAM v Škrbini na Krasu hišo in kmetijsko zemljišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-2024228. PRODAM 50 kv. m. strešnih opečnatih votlakov (tavelle), ročno delanih, mere 24 x 12 x 2 cm, v odličnem stanju. Tel. 040 - 576116. PRODAM silos 60 stotov v dobrem stanju. Tel. 335-6322701. RAZPOLAGAM Z GUMBI za moško narodno nošo. Tel. 340-5471653. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. 3483667766. V NAJEM dajem garažo v bližini Ro-jana. Tel. št.: 329-4128363. V SREDO, 9. marca, smo našli v jutranjih urah, v Dolini ob cesti, otroško kolo. Kdor ga pogreša, naj pokliče na tel. št. 040-232223 ali 040-3758234 (urad). V TRSTU PRODAJAMO lepo prenovljeno stanovanje v bližini univerze. Tel. št. 348-5564643. W'MHyHl www.primorski.eu1 / TRST Četrtek, 24. marca 2011 1 1 IsSBal SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Abonmajski program Ljubeznivi-Latinskoameriški plesi v sodelovanju z Artisti Associati Gorica-Circuito Regionale Danza, gledališčema La Contrada in Miela Balletto del Sud C^Rrnen 9 t Koreografija: Fredy Franzutti V soboto, 26. marca ob 21.00 v Veliki dvorani SSG-ja Balet nadomešča predstavo Havana de hoy Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št. 800214302 ali 040 362542 H Šolske vesti OB DNEVIH POMLADI SKLADA FAI Vas bodo dijakinje Liceja Franceta Prešerna spremljale na ogled Velikega trga - Trga Zedinjenja Italije in treh palač, Občinske, Lloydove -Deželne in Vladne. Slovenski voden obisk bo v soboto, 26. marca, ob 15. uri, in v nedeljo, 27. marca, ob 16.30. Ogled traja uro, uro in pol, zberemo se pred Lloydovo palačo. Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 31. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v petek, 1. aprila, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. "ZJ Obvestila DANES, 24. MARCA, OB 19.30 bo v dekanijski cerkvi Sv. Jerneja na Opči-nah »Spokorni škofijski dan za slovenske vernike openske dekanije«. Po kratkem uvodu bo prilika za zakrament sprave. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA sporoča, da se bo tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows) začel danes, 24. marca, ob 17. uri na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur. Vpisovanje in poravnava vpisnine bosta potekala pol ure pred začetkom tečaja (ob 16.30) na šoli. Za dodatne informacije pokličite tajništvo Auser (040-3478208) - od ponedeljka do četrtka od 10. do 11.30 SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT in ravnatelji slovenskih šol v Italiji ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru vabijo na srečanje »Slovenska šola v Italiji v številkah in ne...«, ki bo danes, 24. marca, ob 16.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Fil-zi 14. Raziskovalka SLORI Norina Bo-gatec bo predstavila izsledke projekta Šola2010 o narodnostni in jezikovni strukturi predšolske in šolske populacije. Razpravo bo vodil ravnatelj Marijan Kravos. SPDT prireja danes, 24. marca, potopisno predavanje: »Korzika - Gora sredi morja«. Svoje potepanje po otoku, plezanje in potapljanje bo prikazal Marjan Olenik v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 24. marca, ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v petek, 25. marca, ob 20.30 v srenjsko hišo v Gročani na potopisno predavanje »Indija: New Delhi in Rajastan«. Predstavila bo Zaira Vidali. Vljudno vabljeni! SKD TABOR IN SDGZ - OKUSI KRASA vabita na izobraževalno srečanje za družine in mlade »Velikonočni in Slovenski raziskovalni Inštitut in Ravnatelji slovenskih šol v Nalili ter dvolezlčnega šolskega centra v Špetru vabijo na srečan je Raziskovalka SLORI Norina Bogateč bo predstavila izsledke projekta Š0LA2010 o narodnostni in jezikovni strukturi predšolske in šolske populacije Razpravo bo vodil ravnatelj Marijan Kravos zdravi Okusi Krasa« v petek, 25. marca, ob 18.00 v Prosvetnemu domu na Opčinah. Na lekciji degustacij sodelujejo: prof. Majda Artač Šturman, enogastronomska izvedenka Vesna Guštin in Davorin Devetak za Okuse Krasa ter vinarji, sirarji, oljkarji in čebelarji ter gostilne, pekarne in trgovine z Opčin in okoliških vasi. SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z NŠK prireja v petek, 25. marca, srečanje z naslovom: »Demokracija ali nafta?«. O sedanjem dogajanju v Severni Afriki se bo z Ervinom Hladni-kom Milharčičem pogovarjal Walter Skerk. Večer bo potekal v mali dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 18.00. Vabljeni! TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR za otroke v soboto, 26. marca, od 10. do 12. ure v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah: Pomladna ustvarjalna delavnica s Ta-dejo Bogdan. Vabljeni! SLAŠČIČARSKI TEČAJ v organizaciji društva SKD Tabor: priznani francoski slaščičar Naser Gashi nas bo naučil pripravljati francoske rogljiče, mignon pecivo in torte. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, 26. marca, od 9.00 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej telovadba potekala le ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. OBČINA ZGONIK IN SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT ob finančni podpori Dežele FJk s sredstvi iz Deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino, vabita v ponedeljek, 28. marca, ob 17. uri na županstvo v Zgonik na predstavitev rezultatov čezmejnega projekta »Izobraževalne in zaposlitvene poti mladih iz čezmejnega območja«, pri katerem so sodelovale še občine Devin Nabrežina, Repentabor, Dolina, Hrpelje-Kozina in Sežana. Po pozdravnem nagovoru odbornice Mo-nice Hrovatin, bo raziskovalka SLO-RI Norina Bogatec predstavila izsledke raziskave. PIHALNI ORKESTER RICMANJE sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. marca, na sedežu v Babni hiši, Ricmanje 64, s prvim sklicanjem ob 20.00 in drugim ob 20.30. V PONEDELJEK, 28. MARCA, ob 12. uri bo delegacija VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA položila venec v Ul. Massimo D'Azeglio v spomin na štiri an-tifašiste, ki so jih nacisti obesili pred 66. leti. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi v torek, 29. marca, ob 17.30 v društvene prostore na stadion 1. Maj na pravljično uro in likovni kotiček »Prijatelj kot si ti« (Julia Hubery in Caroline Pedler). Pravljica je namenjena otrokom iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 30. marca; ter 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 30. marca: »Kartonaste maske«, »Kolaž s trganim papirjem«; 25. marca: »Deževna cev«, »Rokice mesejo«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD TABOR vabi na 43. redni občni zbor v sredo, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ŠTRUKLJI, SLADKI IN SLANI, ena najbolj prepoznavnih jedi iz slovenske kulinarične tradicije: pridruži se nam na večernem tečaju kuhanja v sredo, 30. marca, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih! Prijave in informacije: 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. VZPI-ANPI ANED ANPPIA V nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 67. obletnici junaške smrti 71 antifašisti-čnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Spregovorili bosta Maria Teresa Bas-sa Poropat, predsednica tržaške pokrajine in senatorka Tamara Blažina. Predsedovala bo Maja Malalan. Sodeloval bo MoPZ Tabor, vodi David Žerjal. NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen vsem bodočim mamicam od 16. tedna nosečnosti dalje. Tovrstna predporodna vadba združuje terapevtsko moč vode in glasbe. Blagodejno vpliva na naše telo in psiho. Mama vzpostavi preko nežnega dotika, masaže, glasu in glasbe s svojim otrokom tesen in zavesten stik, na katerega se otrok odzove z ljubeznijo. Tečaji se odvijajo enkrat tedensko, ob četrtkih zjutraj. Info in prijave na: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - Šc Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji za dojenčke in otroke od 1. meseca do 3. leta starosti začeli v petek, 8. in v soboto, 9. aprila. Informacije in prijave: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19.00 uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. SKD VESNA sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo sklicanje ob 20.00. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! Čestitke Danes v ulici Paisiello TANJA 50 let slavi in vse do Brega zvoni. Še mnogo zdravih in srečnih dni ti želijo mama, papa, brat Paolo, sin Andrea ter vsi tvoji dragi. Vzgojiteljici Lorena in Nadja, otroci in starši vrtca Modri delfin želijo veliko sreče dragi TANJI ob njenem 50. rojstnem dnevu. Moja sestrična NATAŠA GOMBAČ je z odliko in pohvalo zaključila študij na fakulteti za mednarodno sodelovanje v Trstu. Pohvalo izražata stric in teta, Martina pa pošilja 110 poljubčkov. Osmice Pepi častitljivih 91 let. Da bi bil tudi vnaprej vedno tak o ~ »in gamba«, mu želimo Ga briele in Davide ter vsi, ki ga imamo radi Prispevki V spomin na Albina Racmana daruje brat Stanko z ženo Marijo 20,00 evrov za cerkev na Pesku. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. VASILIJ IN BERTO PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. 040299453. 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi danes, 24. marca, ob 18. uri na predstavitev knjige »Nafta - Nastanek in razvoj naftne industrije«. Gre za bogat enciklopedični priročnik o zgodovini, pridobivanju, transportu in uporabi nafte s fotografijami, zemljevidi in bogatim arhivskim gradivom. Delo bo predstavil avtor kap. Marco Sulli-Sulčič, Tržačan po rodu, ki mu je znana naftna korporacija Chevron zaupala poveljevanje štirih največjih tankerjev v svoji floti. Avtor bo ob tej priložnosti predvajal tudi posnetke iz skrivnostnega sveta »črnega zlata«. SKD F. PREŠEREN vabi v petek, 25. marca, ob 18. uri v foyer gledališča F. Prešeren v Boljuncu, na predstavitev dela A. Černigoja, mag. Jasna Merku, in razstavo obnovljenih del prof. Borisa Zuljana, ob prisotnosti avtorja. PLESNI NASTOP HIP HOPA IN BREA-KDANCA: AŠD Mladina vabi na ogled nastopa modernih plesov »Let's dance« v soboto, 26. marca, ob 17. uri v Ljudskem domu - Bita v Križu. Nastopale bodo plesne skupine AŠD Mladina ter gostje plesnega društva Be Funky iz Slovenije. Povezoval bo Samo Polutak Kos. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na »Pravljično urico« z Majo Razboršek v soboto, 26. marca, ob 15.30 v dvorani SKD Igo Gruden. Sledi delavnica na temo pravljice. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 26. marca, ob 20.30 v društveni dvorani v Bri-ščikih. Predstavili se nam bodo: Ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ŽePz Devin, MoPz Skala Gabrje, MoVs Slavna iz Slavine, MePz Rupa - Peč in MoVs Dornberški fantje. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na ogled komedije Harvey ameriške pisateljice Mary Coyle Chase v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana in režiji Franka Žerjala. Prireditev bo v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). POJE VAM MLADOST - KD Fran Ven-turini Domjo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabi na tretjo mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo OPZ Fran Venturini Dom-jo (vodi Suzana Žerjal), Mini OPZ Fran Venturini Domjo (vodi Neda Sancin), OPZ Črešnjevec (vodi Franja Kmetec), OPZ Junior CS iz Maribora (vodi Manja Gošnik Vovk), MlPz Secunde CS iz Maribora (vodi Tadeja Na medicinski fakulteti v Trstu je z odliko in pohvalo diplomiral Mitja Nabergoj Iskreno mu čestitamo in želimo še veliko nadaljnjih uspehov vsi domači Vulc), OPZ Piccoli canlori della cillä di Trieste (vodita Maria Susovsky in Cristina Semeraro) DPZ Krasje (vodi Matjaž Šček) ter Cicizbor Glasbene matice Ljubljana (vodi Valentina Ugo-všek). SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled igre B. Brechta Malomeščanska svatba (režija Gregor Geč, glasba Aleksander Ipavec) z italijanskimi podnapisi, ki bo v nedeljo, 27. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 19. revijo otrok in mladih Vsi smo prijatelji v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v telovadnici v Nabre-žini. Sodelovali bodo: pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, gojenci godbenega društva Nabrežina, plesne skupine: Skd Vigred, Skd Tabor in SKD Škamperle, Mali Romjanski muzikanti, Shinkai karate klub, Cheer Dance Millenium-Skupina Zajčki, ritmična skupina Kontovel in ansambli Open Hatckers, U'pnska mularija, Domači Zvoki in Kraški Muzikanti. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Raya Cooneya »Zbeži od žene« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, v nedeljo, 27. marca, ob 17.00 v dvorani Srenj-ske hiše v Mačkoljah. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Zveze slovenskih kulturnih društev »Godbeni večer z ansamblom Štajerskih7«, ki bo v nedeljo, 3. aprila, ob 18. uri v Zgoniku. Skupaj bodo nastopali in se v glasbi prepletali Godbeno društvo Prosek, Društvo godbenikov Zreče in Štajer-skih7. Vstopnina proti plačilu, za informacije tel. št.: 349-4103131. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, vabi v četrtek, 7. aprila, na dokumentarec »Pisane družine«, produkcija slovenskega programa Rai, režiserka Loredana Gec. Začetek ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Sporočamo, da danes ne bo pogreba Luigija Merlina Prenesen je na kasnejši datum, keterega bomo čimprej sporočili. Svojci Opčine, 24. marca 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob težki in boleči izgubi našega dragega Gigija izrekamo prijateljici Almi naše občuteno sožalje družine Beccari Zoch Zotti 12 Četrtek, 24. marca 2011 AVTOMOBILI / naš intervju - Koreograf Fredy Franzutti V soboto na velikem odru SSG nesmrtna Carmen Baletna predstava spada v abonma Ljubeznivi in latinskoameriški plesi Zgodba o usodni ljubezni med ciganko Carmen in častnikom Don Joséjem v Sevilli 19. stoletja bo v soboto (ob 21. uri) zaživela na odru tržaškega kulturnega doma na pobudo Slovenskega stalnega gledališča v sodelovanju z združenjem Artisti Associati- Circuito regionale danza kot nadomestna ponudba po odpovedi evropske turneje kubanskega ansambla Ballet de Cuba s predstavo Havana de hoy. Namesto latinskoameriške barvitosti bo gledalce prevzela sredozemska strast, ki jo bo pričaral ansambel Ballet-to del Sud s koreografijami njegovega ustanovitelja Fredyja Franzuttija. Avtor koreografij za ansamble gledališča Bolšoj, Opere v Montecarlu ali opernega gledališča v Rimu z dolgoletno izkušnjo tudi na področju opernega gledališča in sodelavec mednarodnih baletnih zvezd, je za ljubljana Festival dokumentarnega filma V Ljubljani se je včeraj s projekcijama filmov Robert Frank: Potovanje po Ameriki režiserja Philip-pa Secliera v Kinodvoru ter Nostalgija po svetlobi režiserja Patricia Guzmana v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma začela 13. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Festival, ki letos ponuja 22 filmov, se bo sklenil 30. marca. V tekmovalnem sklopu festivala bo v sodelovanju z Amnesty International Slovenije (AIS) tričlanska mednarodna žirija izbrala najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic. Za nagrado se poteguje pet filmov: Izolirani režiserjev Deana Hamerja in Joeja Wilsona, Kongo v štirih dejanjih režiserjev Dieuda Hamadija, Ki-ripa Katemboja Sika in Divite Wa Lusale, Na spolnem bazarju režiserke Sudabeh Mortezaijeve, Prodali so me za 50 ovac režiserja Nime Sar-vestanija in otvoritveni film festivala, Nostalgija po svetlobi. Nagrada bo podeljena na zaključni slovesnosti festivala, 30. marca, ki bo predvidoma v Cankarjevem domu. V sklopu Miti, ikone, mediji bo na ogled šest filmov, med njimi Komunistični film srbske režiserke Mire Turajlič, ki bo tudi gostja festivala. Sklop Intimni portreti ponuja pet filmov, med njimi je z oskarjem nominirani Življenje na smetišču režiserke Lucy Walker o umetniškem projektu z lokalnimi pobiralci smeti na največjem svetovnem smetišču v Riu de Janeiru. Aktualni, družbeno-kritični sklop sestavlja šest filmov, med njimi je edini slovenski predstavnik na festivalu V letu hip hopa režiserja Borisa Petkoviča. (STA) svojo skupino izbranih solistov v petnajstih letih ustvaril 30 izvirnih plesnih predstav, ki segajo od romantičnega, klasičnega repertoarja do cikla koreografskih interpretacij znanih opernih del: »Repertoar ansambla raziskuje glasbeni prostor med Mozartovim 18. stoletjem in eklektično avantgardo Igorja Stra-vinskega. Naš koncept sloni na italijanski karizmi opernega in gledališkega izvora, je laboratorij obrtniške spretnosti. Ime smo izbrali v »geografskem« nasprotju z znamenitim Ballet du Nord; naš jug ni lokali-stična oznaka, saj se navezuje na programske izbire in sugerira širši pojem, kot je jug Evrope ali jug sveta. Značilnost tega ansambla je odnos do italijanske kulture in tradicije. Naša estetika se ne zgleduje na primer po severnoevropskem eksperimentiranju, je »made in Italy« proizvod z efektnimi kostumi, naslikanimi scenami, brez elektronskih, postmodernih efektov. Italija ni znana po baletni tradiciji, a je prepoznavna po operni literaturi; iz tega izhaja naša serija predstav po opernih delih, pri kateri imam dvojno vlogo režiserja in ko-reografa, oz. tolmača glasbenih sugestij.« V tem primeru Bizetovo mojstrovino dopolnjujejo tudi skladbe drugih francoskih avtorjev. Carmen je delo francoskega pisatelja in francoskega skladatelja, ki gledata na idealno špansko okolje med Barcelono, Se-villo in Parizom. Eksotična razglednica ne izhaja iz zavesti Španca, ki govori o svoji zemlji. V drugi polovici 19. stoletja je španska moda zaobjela Francijo in glasba, ki smo jo izbrali za ta balet, upošteva več pri- Vstopnice za baletno predstavo Fredyja Franzuttija so na voljo pri blagajni tržaškega Kulturnega doma merov te splošne fascinacije kastanjet, to-rerov, flamenka in sredozemskega temperamenta. Uporabili smo Massenetovo opero El Cid, Chabrierovo rapsodijo Espana in suito Iberia Isaaca Albeniza. Brez strahu pred »razglednico«, smo se predali Meri-méejevi zgodbi, opernim in slikarskim sugestijam, ki so tipične za estetiko 19. stoletja.« Kako bi označili koreografski prijem? »Slovar je akademski, govorica pa je sodobna, obogatena z elementi španske plesne folklore. Slog je zagotovo eklektičen in kreativen.« Morda je eklektičnost tudi pot do širše publike v precej kriznem obdobju tudi za balet, ki je medijsko najbolj zapostavljen umetniški izraz. »Baleta ni nikoli zapustilo občinstvo publike, a je vedno imel premalo zagovornikov. Z razliko od simfonične ali operne glasbe, ni bilo intelektualcev ali novinarjev, ki bi v težkem trenutku izpostavljali njegove pravice na medjiskem nivoju. Kdo sestavlja vaš ansambel? »Balletto del Sud je italijanski ansambel po konceptu, mednarodni po zasedbi. Baletna solistka, ki bo interpretirala vlogo Carmen, je Elena Marzano, ki izhaja iz šole gledališča Scala, Don José je kubanski plesalec Carlos Montalvan, v vlogi Escamilla pa nastopa apulijski plesalec Alessandro De Ceglia. Zelo sem počaščen in srečen, da tudi v trenutku splošne krize lahko ustvarjam z ansamblom vrhunskih plesalcev.« Rossana Paliaga revije za mlade in otroke - Galeb Februarska številka bogata in pisana, pesniško zasanjana V februarskem Galebu strip in pesmice o kulturi in pesniku, zgodbe o naših prijateljih živalih in življenju v preteklosti, vse o tem, kako je živel slovenski največji pesnik France Prešeren, in še veliko lepega, veselega in zanimivega. Vse to nam prinaša nova številka otroške in mladinske revije Galeb, ki jo tudi tokrat bogatijo pisane in čudovite ilustracije uveljavljenih ilustratorjev. Februar je v Sloveniji mesec, ko je vse podrejeno kulturi, in prav zato so ustvarjalci Galeba na prvo stran uvrstili pesmico Zvez-dane Majhen z naslovom Kultura. V njem je na hudomušen način moč spoznati, kaj vse je kultura, mladi uporabniki pa za nameček lahko spoznajo tudi pomen besed, ki jih sicer uporabljajo bolj redko. Na naslednji strani se nahaja pesmica Bine Štampe Žmavc, ki govori o tem, kaj pesniku pomenijo besede. Simpatično pesmico, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, je avtorica naslovila Pesniku so ušle besede. Februarsko številko Galeba pa sestavljajo še tri pesmi; Martina Legiša se je podpisala pod pesmico Februar, zanimiva je pesmica Toneta Pavčka Angel ljubezni, pesem Na-gajivec, Potepin pa je nastala pod peresom Žige Gombača. In če ostanemo pri pesništvu, ne smemo pozabiti na prispevek Berte Golob, ki je za tokratno izdajo pripravila nadaljevanje pripovedi o Francetu Prešernu. V tej številki je moč izvedeti, zakaj je Prešeren otrokom delil fige. Ob koncu tega prispevka pa se nahaja tudi čestitka uredništva pesniku Miroslavu Košuti, letošnjemu dobitniku Prešernove nagrade. Med zgodbicami naj omenimo zgodbico Tatjane Kokalj, ki v sklopu pripovedi Rad bi bil tak kot drugi, tokrat pripoveduje o Oskarju, ki išče prijatelja. Prijateljstvo je rdeča nit tudi pravljice Pepi in Pepika, ki jo je napisal Štefka Kac Marn, Darinka Kobal pa nadaljuje svoj pravljični niz Dedek, igraj se z nami, v sklopu katerega otroci lahko spoznajo besede, ki danes niso več v rabi. Kako sta se medvedek in miška znašla v jezeru gospoda Jezernika in kako ju je rešila čarovnica Uršula - v stripu Majde Koren. Modrost starih ljudskih pravljic za Galeb pogosto odkriva Klarisa M. Jovano-vič. Tako tudi tokrat. Iz italijanske ljudske pravljice je moč spoznati jazbeca in lisico. Zanimiva pa je še ena pravljica; Marjeta Zorec je pripravila senožeško pravljico o deklici Srebrni, ki je živela v časih, ko so naši ljudje trepetali pod turškimi napadi. Skrivnostno pravljico bogatijo tudi ilustracije Chiare Sepin. Likovna delavnice Jasne Merku prinaša nasvete za izdelavo pustnih eko igrač. Poskrbljeno pa je tudi za male kuharje, ki jih Škrobek tokrat pelje v svet nagajivih cvetačnih ovčk. Vemo, da otrokom ni nikoli dovolj ugank, križank in podobnih enigmati-čnih iger. Za to rubriko so poskrbele Ne-venka Škrlj, Vera Poljšak in Magda Tavčar, didaktično nalogo pa je pripravila tudi Anja Kokalj. O svojih dogodivščinah pa tudi tokrat otroci v rubriki Šolarji pišejo in rišejo. Osnovnošolci šole Josip Ribičič - Karel Širok so izdelali čudovite likovne izdelke, na katerih je upodobljen France Prešeren. Ena od teh slik krasi tudi februarsko naslovnico, prispeval pa jo je Iliyan Pernarcic. Škedenjski osnovnošolci so opisali svoj izlet v Štanjel, open-ski šolarji pa so prispevali jesensko obarvane risbe. (sč) Prosphene Dream The Black Angels Psychedelic - garage rock Blue Horizon Records, 2010 The Black Angel's Death Song je komad iz daljnega leta 1967. Pesem je skupina Velvet Underground vključila v svoj prvenec in je v bistvu neke vrste filozofiranje o življe- nju in smrti izmišljenega črnega angela. Glasbeno podlago sestavljata kitara in električna viola, to so bila namreč leta glasbene avantgarde in psihedelije. Skoraj štirideset let kasneje si je v Teksasu skupina fantov »sposodila« ime in ustanovila bend The Black Angels. Septembra lani je zasedba izdala svojo tretjo ploščo Prosphene Dream. Deset komadov, ki te dobesedno »brcnejo« v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Izraziti psihedelični ritmi, sicer nekoliko posodobljeni, a še vedno zvesti prednikom. Temačna Bad Vibrations poslušalcu razkrije kaj ga čaka: ponavljajoči psihedelični ritmi, ki se nato proti koncu spremenijo v bolj energičen garage komad. Podobno je tudi z naslednjo Haunting at 1300 McKinley, ki spominja na prav tako ameriško zasedbo Black Rebel Motorcycle Club. Z naslednjo Yellow Elevator #2 pride na dan občudovanje, ki ga fantje imajo do ustanovitelja Pink Floy-dov Syda Barretta; sanjske melodije, čista psihedelija! Nato je na vrsti histerična Sunday Afternoon, garage rock komad, in takoj za tem space rock pesem River of Blood z izraziti elektronskimi efekti. Naslednja Entrance Song nas ponovno spominja na že omenjeno skupino BRMC, posebni kriki pa so prav gotovo sad Pink Floydove Careful With That Axe Eugene. V komadu Prosphene Dream izstopajo klaviature Kyla Hunta, akustična True Believers pa prijetno preseneti s ponavljajočim ritmom; očitno je, da člani benda radi prisluhnejo tudi skupinam, kot so Grateful Dead in Jefferson Airplane. Hitri komad Telephone poslušalca kar razveseli, uspešna mešanica rock n'rolla in Barrettovih psihedeličnih ritmov, na koncu pa nas čaka še zadnja The Sniper, s katero postane jasno, da se zasedba zgleduje tudi po novejših bendih (beri: White Stripes). Po šestintridesetih minutah poslušanja pa je očitno, da psi-hedelija ni izumrla, ampak se ponosno vrača na glasbeno sceno! Rajko Dolhar Čas za tango V Kavarni Union bo v sklopu Veriete-ja v petek ob 20. uri premiera predstave Vesne Pernarčič Čas za tango. K sodelovanju v romantični komediji v objemu tanga je avtorica kot koreografa povabila plesalca Blaža Bertonclja in Andrejo Podlogar ter igralca Andreja Murenca. Režisersko taktirko je prevzel Primož Ekart. Idejo za predstavo je Pernarčičeva, kot je povedala na novinarski konferenci, dobila, ko je vadila s plesalcema Bertoncljem in Podlo-garjevo za nastop plesalke tanga v nekem TV filmu. Vloge v filmu sicer ni odigrala, ker je morala na operacijo, ostala pa je zamisel o projektu s tangom, ki je sedaj ugledal luč sveta. K sodelovanju je Pernarčičeva kot igralca in soplesalca povabila Muren-ca, s katerim je že sodelovala v Špas teatru. Murenc je povabilo sprejel kot izziv. Zgodba romantične komedije se vrti okrog dveh ljudi, ki si v začetku nista simpatična, vendar sta zaradi zunanjih okoliščin primorana skupaj plesati tango. Prek učenja plesa se začneta spoznavati in zbliževati. Po nekem času se zaljubita, vendar na ljubezenski poti naletita na številne ovire. Predstava, ki jo gosti Variete, je nastala v produkciji Pernarčič & Pernarčič ter v koprodukciji z Gledališčem EU in zavodom Familija. / DNEVNE NOVICE Četrtek, 24. marca 2011 13 japonska - Medtem ko razmere v poškodovani jedrski centrali še vedno niso pod kontrolo Vse večji strah zaradi radioaktivnosti hrane in vode Evropski komisar Oettinger za skupna varnostna pravila glede jedrske energije v EU TOKIO - Razmere v poškodovani japonski jedrski elektrarni še vedno niso pod nadzorom, kljub temu pa sedaj največjo skrb zbuja radioaktivna kontaminacija vode in hrane. V vodi tokijskega vodovoda so zaznali radioaktivni jod, kontaminirana pa je tudi hrana z ogroženega območja, zaradi česar narašča strah tujine pred uvoženimi živili iz te države. Tokijske mestne oblasti so v vodovodni vodi v prestolnici zabeležile prisotnost radioaktivnega joda 131, zaradi česar dojenčkom in manjšim otrokom odsvetujejo pitje vodovodne vode, medtem ko naj za odrasle ne bi predstavljala nevarnosti. Vrednosti so po navedbah oblasti presegle mejno vrednost 100 becquerelov na kilogram. Po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima, ki je sledila uničujočemu potresu in cunamiju 11. marca, so v državi našli visoko stopnjo radioaktivnega joda tudi v več vrstah zelenjave, okuženo je tudi mleko. V luči tega je tudi tujina poostrila nadzor nad hrano, uvoženo iz Japonske. Testi hrane, uvožene v EU, zaenkrat sicer niso razkrili sledov radioaktivne kontaminacije. Po drugi strani pa so ZDA sporočile, da so ustavile uvoz mleka, mlečnih izdelkov, sveže zelenjave in sadja iz določenih japonskih regij. Kot je sporočila Zvezna uprava za hrano in zdravila (FDA), bodo vse te izdelke zasegli ob prihodu v državo. Države članice EU z meritvami vsako uro še vedno spremljajo tudi morebitno sevanje, ki bi se lahko preneslo po zraku. Islandski organi so sporočili, da so majhni delci radioaktivnega prahu iz Fu-kušime, ki pa ne predstavljajo nevarnosti za zdravje, včeraj že dosegli Islandijo. »Radioaktivni oblak« naj bi danes dosegel naše kraje. Razmere v nuklearki Fukušima medtem še niso pod nadzorom. Iz tretjega reaktorja je med drugim včeraj iz neznanega vzroka znova začel izhajati dim, zaradi česar so se pristojni odločili za začasen umik zaposlenih. Vzrok ni znan niti za povečano stopnjo radioaktivnega sevanja v drugem reaktorju. Iz elektrarne so poleg tega poročali o povišani temperaturi v prvem reaktorju. Število smrtnih žrtev po potresu in cunamiju je sicer preseglo številko 9400, več kot 15.000 ljudi pa še vedno pogrešajo. Oblasti so poleg tega včeraj ocenile, da bodo posledice naravne nesreče 11. marca državo stale kar do 309 milijard dolarjev, japonska gospodarska rast pa bi lahko bila zaradi nje nižja za 0,5 odstotka. V luči jedrske krize na Japonskem se razvnema tudi razprava o jedrski energiji v Evropi. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je sicer pred evropskimi poslanci ocenil, da bo jedrska energija v EU kljub nesreči na Japonskem še dolgo ostala vir energije, za omejitev tveganja pa je po njegovem treba sprejeti skupna varnostna pravila. Varnostni preizkusi jedrskih reaktorjev, o katerih so v ponedeljek razpravljali ministri EU, pristojni za energijo, po njegovem pri tem niso zadostni. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je menila, da čim prej Nemčija opusti jedrsko energijo tem bolje. "Jedrska energija je prehodna tehnologija," je dejala Mer-klova. Kanclerka je sicer praktično takoj, ko so se začele kazati težave v poškodovani japonski nuklearki, ukazala začasno ustavitev sedmih najstarejših jedrskih reaktorjev v državi in odredila varnostni pregled. Na Poljskem je medtem zaradi vse glasnejših pozivov opozicije in okoljevarstvenikov tudi premier Donald Tusk včeraj dopustil možnost referenduma o tej temi. "Tak podvig nima smisla brez javnega odobravanja," je poudaril Tusk, ki si prizadeva za gradnjo jedrskih elektrarn. (STA) V vodi tokijskega vodovoda so zaznali radioaktivni jod ansa italija - Preoblikovanje vlade Bondi odstopil, naslednik je Galan Kmetijstvo spornemu ministru Romanu RIM - Italijanski minister za kulturo Sandro Bondi je včeraj odstopil. Nasledil ga bo dosedanji minister za kmetijstvo in nekdanji predsednik Dežele Veneto Gian-carlo Galan, kmetijski resor pa bo prevzel Francesco Sa-verio Romano, ki mu očitajo povezave z mafijo. Predsednik republike Giorgio Napolitano je imenovanje sprejel z zadržkom. Vlada premiera Silvia Berlusconija je ugodila Bon-dijevi prošnji po odstopu, ki jo je vložil že pred tedni. Opozicija je Bondiju očitala odgovornost za zrušenje antične hiše v Pompejih, kritik pa je bil deležen tudi zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov v proračunu za kulturo. Proti njemu je vložila tudi nezaupnico, ki pa jo je Bondi januarja uspešno prestal. Bondija bo na položaju nasledil dosedanji kmetijski minister Galan. V okviru preoblikovanja vlade pa je parlamentarec s Sicilije Francesco Saverio Romano postal novi kmetijski minister. Proti 47-letnemu Romanu poteka preiskava zaradi domnevne povezanosti z mafijsko družbo Cosa No-stra. Javni tožilec je pred časom kljub hudim sumom zaradi pomanjkanja dokazov predlagal zaustavitev postopka, ki pa je sodnik za prehodne preiskave ni sprejel. Odredil je nadaljevanje preiskave. Predsednik države Giorgio Napolitano je Romanovo imenovanje potrdil s pomislekom, saj Romano ni bil obsojen, njegovo zgodbo pa je treba še razčistiti. Francesco Saverio Romano ansa Portugalski premier Socrates odstopil LIZBONA - Portugalski premier Jose Socrates je sinoči odstopil, ker je parlament zavrnil najnovejši sveženj varčevalnih ukrepov, ki ga je pripravila njegova vlada. "Danes so vse opozicijske stranke zavrnile ukrepe, ki jih predlaga vlada s ciljem, da Portugalski ne bi bilo treba zaprositi za zunanjo pomoč," je v sinočnjem televizijskem nagovoru dejal Socrates. "Opozicija je vladi odvzela pogoje za vladanje. Zato sem predsedniku ponudil svoj odstop," je sporočil Socrates večer pred vrhom EU, ki bo posvečen predvsem reševanju krize v območju evra. Vseh pet opozicijskih strank je glasovalo proti že četrtemu paketu varčevalnih ukrepov socialistične vlade v zadnjem letu dni, s katerim naj bi se Portugalska izognila scenariju, ki je lani doletel Grčijo in Irsko. Za ukrepe je tako glasovalo le 97 od 230 poslancev. Italijanska vlada obnovila sredstva za kulturo RIM - Italijanska vlada se je na proteste zaposlenih v kulturi zaradi varčevanja, ki trajajo že več mesecev, včeraj odzvala z novo finančno injekcijo. Sredstva za umetnost, filmsko produkcijo in kulturo je povečala z 166 milijonov na 428 milijonov evrov. Poleg tega je vlada ukinila obdavčitev kino vstopnic za 1 evro, ki jo je bila uvedla z zadnjim finančnim manevrom. Za kritje novih izdatkov pa je vlada dodatno obdavčila gorivo za motorna vozila, in sicer za 1 ali 2 centa pri litru. Italijanska vlada je naposled sprejela odlok, ki do 31. decembra 2012 podaljšuje prepoved hkratnega lastništva televizijskih mrež in dnevnih časopisov. Po obnovitvi sredstev za kulturo so sindikati preklicali vse oblike protesta, ki so bile predvidene zlasti za jutri. Nemčija v Afganistan pošilja radarska letala BERLIN - Nemška vlada bo v Afganistan poslala še svoja radarska letala tipa awacs. S tem bo misijo v Afganistanu razširila še za dodatnih 300 vojakov, ki bodo skrbeli za letala. Hkrati pa naj bi na ta način Nemčija razbremenila tudi zaveznike, ki sodelujejo v operacijah nad Libijo. So se pa v Berlinu odločili odpoklicati okoli 60 do 70 vojakov z awacsov, ki nadzorujejo prepoved zračnega prometa nad Libijo. Nemčija prejšnji teden v Varnostnem svetu Združenih narodov ni podprla resolucije, ki je pozvala k vzpostavitvi območja prepovedi zračnega prometa nad Libijo in odobrila "uporabo vseh potrebnih sredstev" za zavarovanje civilistov. Nemčija se je vzdržala, prav tako pa je napovedala, da v vojaških akcijah proti Libiji ne bo sodelovala. italija - Enoletni moratorij Vlada zamrznila jedrski program RIM - Italijanska vlada je za leto dni zamrznila svoj jedrski program. Za toliko časa bodo namreč ustavili iskanje lokacij za 13 načrtovanih elektrarn, dve leti časa pa si namerava vlada vzeti za premislek o celotnem jedrskem programu. V opoziciji z moratorijem niso najbolj zadovoljni - vlada bi morala odpraviti zakon, ki predvideva vrnitev na jedrsko energijo, so prepričani v opozicijski stranki Italija vrednot. Enakega mnenja so tudi v stranki Zelenih, kjer so včeraj predstavili podatke o povečani stopnji obolevnosti za rakom med ljudmi, ki živijo v bližini jedrskih elektrarn, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Stranka Zelenih je tudi zahtevala odstop ministrice za okolje Štefanije Presti-giacomo in predsednika Agencije za jedrsko varnost Umberta Veronesija. Po ocenah največje opozicijske Demokratske stranke odločitev o moratoriju pomeni vnovičen poskus vlade, da bi vplivala na mnenja ljudi o energetski politiki. Sredi junija, točneje 12. in 13. tistega meseca, bo namreč potekal referendum o tem, ali naj Italija gradi jedrske elektrarne ali ne. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah sodeč je okoli 60 odstotkov anketiranih proti vrnitvi na jedrsko energijo. Da so kritike opozicije upravičene, sicer daje slutiti izjava podsekretarja za gospodarski razvoj Stefa-na Saglia, ki je dejal, da je referendumsko odločanje o energetski politiki države napačna pot, saj da gre za dolgoročno vprašanje. "Državljanom na referendumu postaviti zgolj eno vprašanje, je po mojem mnenju napačno," je dejal Saglia. Italija je iz jedrskega programa izstopila po černobilski katastrofi sredi 80. let prejšnjega stoletja, po obstoječih načrtih pa bi do leta 2030 iz jedrskih virov zagotavljala približno četrtino energije. italija - Ob primeru Parmalat Vlada zaščitila strateške naložbe pred prodajo tujcem RIM - Potem ko je francoski Lactalis postal največji posamični delničar Parmalata, je italijanska vlada včeraj sprejela odlok o zaščiti strateško pomembnih družb pred prodajo tujcem. Po pojasnilih italijanske vlade so odlok zasnovali na podlagi zakona, ki ga je z namenom zaščite svojih strateških naložb že leta 2005 sprejela Francija, predvideva pa obvezno soglasje vlade pri prevzemih strateških družb. Na seznam strateških naložb naj bi bile uvrščene družbe iz kmetijsko-pre-hranskega sektorja, energetike, obrambe in telekomunikacij. Za Parmalat odlok konkretno pomeni tudi možnost odložitve skupščine delničarjev, že sklicane za 14. april, vse do konca junija. Glavna točka skupščine je imenovanje novega upravnega odbora, ki bi utegnil biti sestavljen po željah Lactalisa. Slednji je namreč z 29-odstotnim lastniškim deležem daleč največji lastnik Parmalata, kar bi najverjetneje zadoščalo za zamenjavo dosedanjega izvršnega direktorja En-rica Bondija. Ali bo odlok obveljal ali ne, bo odvisno tudi od Evropske komisije. Iz Bruslja so namreč že sporočili, da bodo preverili skladnost določil s pravilni enotnega evropskega trga. Italijanska vlada se je za takšen ukrep odločila na podlagi nedavnih francoskih nakupov italijanskih velikanov. Francoska družba LVMH Moet Hennessy Louis Vuitton je pred kratkim prevzela močno zadolženo družbo Bulgari, v večinski francoski lasti pa bi utegnil pristati tudi energetski velikan Edison. italija - Zakoni ad personam Pripravljata se dva zakonska ukrepa za rešitev premierja RIM - V senci libijske krize in jedrske krize na Japonskem vladna večina pripravlja nova zakonska določila za rešitev premierja Silvia Berlusconija pred sodnim pregonom. Imunitetni odbor poslanske zbornice je včeraj izrazil pozitivno mnenje o predlogu, da bi spodnji dom italijanskega parlamenta pred ustavnim sodiščem sprožil spor z milanskim sodiščem, češ da le-to ni pristojno za sojenje Berlusconiju v primeru Ruby. Vladna večina namreč zagovarja stališče, da je Berlusconi lanskega maja posegel pri milanski policiji, naj izpusti mladoletno maroško prostitutko, kot predsednik vlade, misleč, da gre za Mubarakovo vnukinjo. Zaradi tega bi moralo Berlusconiju kvečjemu soditi t. i. ministrsko sodišče, če bi poprej seveda dobilo ustrezno dovoljenje parlamenta. O predlogu vladne večine se bo predvidoma danes izrekel še odbor za pravilnike, naposled pa ga bo najbrž potrdila poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Medtem pa je v torek pravosodna komisija poslanske zbornice na predlog Ljudstva svobode odobrila popravek k zakonskemu predlogu o t. i. kratkem procesu, po katerem bodo obtožbe proti še ne obsojenim obtožencem prej zastarale. S tem se bosta izjalovila dva procesa v teku proti Berlusconiju, in sicer procesa Mills in Mediaset. 1 4 Četrtek, 24. marca 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Državno tožilstvo preiskuje s polno paro Smrt zaradi azbesta: razsodba prihodnjo pomlad Z 20.000 fotografijami pomagajo nekdanjim delavcem obujati spomin na delo v zaprašeni ladjedelnici »Maksi« proces zoper osumljence zaradi smrti delavcev, ki so umrli za posledicami vdihovanja azbesta v tržiški ladjedelnici, se bo predvidoma zaključil prihodnjo pomlad. »Pred sabo imamo še veliko dela, vendar predvidevamo, da se bo proces zaključil v roku enega leta. V zadnjih desetih mesecih smo v postopek vložili ogromno truda in energij, zaradi tega pa zdaj proces nedvomno teče hitreje,« je poudarila glavna javna tožilka pri goriškem sodišču Caterina Ajello, ki je včeraj skupaj s svojima namestnikoma Valentino Bossi in Luigijem Leghisso sklicala tiskovno konferenco, na kateri je ob prisotnosti predstavnikov sil javnega reda in zdravstvenega podjetja spregovorila o poteku »maksi« procesa zoper osumljence zaradi smrti tržiških delavcev, ki so v ladjedelnici dolga leta vdi-hovali azbest, ne da bi poznali njegove nevarnosti. Zaslišali bodo še 250 prič »Doslej je potekalo že trideset sodnih obravnav, ki jih je vodil predsednik goriškega sodišča Matteo Trotta. Zaslišali smo okrog dvesto nekdanjih delavcev ladjedelnice in svojcev umrlih, z dokaznim gradivom pa smo napolnili že sto petdeset svežnjev. V prihodnjih mesecih se bo pred sodnikom zvrstilo še drugih 250 prič, za nadaljnji potek sodnega postopka pa bodo zelo pomembna tudi zaslišanja številnih izvedencev, ki so z nami sodelovali pri raziskovanju, kako je bil azbest razširjen v ladjedelnici in kako nevarno je njegovo vdihovanje,« je pojasnila Ajellova in poudarila, da je zbiranje dokaznega gradiva zelo zapleteno zaradi starosti prič in časovne oddaljenosti dogodkov. »Večina izmed naših prič ima danes od 60 do 85 let starosti, saj se me-zoteliom, azbestoza in druge bolezni, vezane na izpostavljenost azbestu, pojavijo tudi štirideset do petdeset let po vdihovanju strupenih vlaken. Tudi dogodki, ki jih preiskujemo v okviru sodnega postopka, so se zgodili pred mnogimi leti, zato pa je še toliko bolj pomembno, da čim bolj točno določimo, kako je bila nekoč zgledala tržiška ladjedelnica, kako je v njej potekal proiz- Predstavitev poteka »maksi« procesa na goriškem sodišču bumbaca vodni proces in kdo je bil zanj odgovoren,« je razložila Ajellova. Pomagajo si s fotografijami Ker so med pričami zlasti priletni delavci, jim pri obujanju spominov na delo v ladjedelnici pomagajo z 20.000 starimi fotografijami. Z njihovo pomočjo so rekonstruirali, kakšna je bila nekdaj ladjedelnica, že z bežnim pogledom na fotografsko gradivo pa je jasno, da so azbest na široko uporabljali. »Azbest je zelo dober izolator, poleg tega pa ne gori. Zato so ga uporabljali na ladjah, kjer so ga delavci rezali brez zaščite. Niso imeli mask in niti rokavic, v delavnicah in na krovu ladij ni bilo naprav za prezračevanje in filtriranje zraku. Vse to je dokumentirano tudi na fotografijah, saj je na nekaterih izmed njih mogoče opaziti celo prah, ki so ga delavci vdihovali,« pojasnjuje Ajellova. Po njenih besedah proces temelji ravno na predpostavki, da je vodstvo ladjedelnice poznalo nevarnost azbesta, ničesar pa ni ukrenilo, da bi bili delavci primerno zaščiteni. Mleko za delavce »Vodstvo ladjedelnice delavcev ni opremilo z maskami in rokavicami, namesto tega so jim ponujali mleko in jih spodbujali, naj ga popijejo,« je pojasnila Ajellova, nekdanji delavci iz ladjedelnice pa znajo povedati, da mleka ni spil skoraj nihče. Delavci so ga raje nosili domov svojim otrokom, tako da so prihranili nekaj denarja pri njegovem nakupu. Sicer je tudi dokazano, da pitje mleka ne kaj dosti pomaga, saj iz pljuč nikakor ne mora odstraniti vdih-njenih azbestnih vlaken. Mrtvih veliko več »Maksi« proces zadeva smrt 87 zaposlenih v tržiški ladjedelnici Italcantie-ri, danes Fincantieri, nedvomno pa je zaradi vdihovanja azbesta umrlo veliko več delavcev. Na Tržiškem govorijo o vsaj devetsto smrtih, po vsej verjetnosti pa je ta številka prenizka. Ajellova je pojasnila, da pravkar preiskujejo smrt 299 delavcev, njihove primere pa bodo postopoma vključili v »maksi« proces, v okviru katerega je osumljenih 47 nekdanjih vodilnih funkcionarjev tržiške ladjedelnice in lastnikov zunanjih podjetij. Večina osumljencev je precej v letih; zato si državni tožilci prizadevajo, da bi se proces zaključil čim prej in da bi povzročitelje vzrokov za smrt delavcev pravično kaznovali. (dr) TRŽIČ V galeriji sodobne umetnosti Na nevarnost vlaken opozarjajo z razstavo V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bodo jutri odprli ob 18. uri razstavo z naslovom »Asbestos«, na kateri bodo postavili na ogled fotografije, posvečene azbestu in njegovim nevarnim vlaknom. Fotografije so posneli Marco Citron, Roberto Francomano in Alessandro Ruzzier v raznih krajih dežele, skupno pa jih bodo razstavili okrog šestdeset. »Azbest je na Tržiškem povzročil pravo morijo. Pred nekaj dnevi je umrl še en bivši delavec ladjedelnice, zato pa moramo javno spregovoriti o azbestu, predvsem pa se moramo odločno zavzeti za raziskovanje in zdravljenje bolezni, ki jih povzroča vdihovanje njegovih vlaken,« je na včerajšnji predstavitvi razstave poudarila trži-ška občinska odbornica Cristiana Morsolin. Skupaj z njo je spregovorila pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, ki je opozorila, da je pokrajina finančno podprla sanacijo azbestnih streh. »S pokrajinskimi prispevki smo skupno sanirali okrog 10.000 kvadratnih metrov,« je povedala Černičeva in pojasnila, da so prispevke porazdelili med petsto prosilci iz raznih krajev pokrajine. Pri postavitvi jutrišnje razstave je sodeloval tudi zgodovinar Enrico Bullian, ki velja za pravega izvedenca s področja industrijske zgodovine. Bullian je med drugim tudi eden izmed izvedencev, ki sodelujejo z goriškim javnim tožilstvom pri »maksi« procesu zaradi smrti delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu v tržiški ladjedelnici. Bullian je odgovoren za zbiranje fotografskega gradiva, ki ga bodo uporabili za dokazovanje, da so delavci delali sredi azbestnega prahu povsem brez zaščite. GORICA - V emporiju solidarnosti V prvem dnevu odprtja dvajset prošenj po pomoči Okrog dvajset občanov se je že odzvalo na pobudo goriške Karitas in drugih ustanov, ki so včeraj začele brezplačno razdeljevati živilske in druge izdelke družinam in posameznikom v socialni stiski. Emporij solidarnosti so uredili v poslopju v lasti nadškofije v Ulici Faiti, kamor bodo lahko zahajale družine - teh je okvirno 800 -, ki so doslej prejemale pakete s hrano. Za brezplačni nakup hrane se morajo koristniki opremiti s kartico, na kateri je kredit, ki je odvisen od njihove socialne stiske. Kartice so že v prejšnjih dneh začele deliti človekoljubne organizacije, ki sodelujejo pri projektu, in sicer skupnost Arcobaleno, središče za pomoč življenju, Rdeči križ in konferenca sv. Vincencija. Za vodenje ustanove skrbi združenje družin Ginestra, pobudo pa so podprle tudi Fundacija Goriške hranilnice, goriška občina in pokrajina. Prostovoljka Chia-ra Bertolini je povedala, da bo emporij ta teden odprt tudi v petek in soboto. V petek bo sedež odprt med 15. in 19. uro, v soboto pa med 9.30 in 12.30. Nakupovanje v emporiju solidarnosti bumbaca SOLKAN - Tudi četrta iskalna akcija ni bila uspešna Še vedno pogrešan Mladeniča je včeraj iskalo preko sto ljudi - Za eno uro prekinili delovanje hidroelektrarne Ajba Že četrta iskalna akcija pogrešanega mladeniča, ki je 14. marca z avtomobilom zdrsnil v Sočo se je včeraj končala neuspešno. Kljub temu, da ga je iskalo okrog sto ljudi, med njimi tudi potapljači slovenske vojske, za pogrešanim še ni sledi. V iskalni akciji je sodeloval tudi potapljač Soških elektrarn, ki je, potem ko so za eno uro ustavili delovanje, pregledal teren v okolici hidroelektrarne Aj-ba. Strugo Soče so pregledali tudi s čolnom in napravo za sondiranje, ki zajame območje 50 metrov pod vodo. Iskalna akcija se je začela ob 9. zjutraj od kraja nesreče pri »Turškem križu« do solkanskega jeza, območje iskanja je bilo razdeljeno na šest sektorjev. Do Plav so temeljito prečesali tako strugo Soče kot obrežje, a pogrešanega fanta iz Kamnega, ki je bil zaposlen v slovenski vojski, niso našli, pa tudi drugih sledi ne, čeprav je bila voda v sredo bistrejša, kar je omogočalo vidljivost v razdalji enega metra, v minulih treh iskalnih akcijah je bila zaradi obilice padavin namreč tako motna, da je bila vidljivost nična. Kot smo že poročali, se je nesreča zgodila pred desetimi dnevi v popoldanskih urah, ko se je mladenič vračal iz službe. V nepreglednem desnem ovinku je z nadomestnim vozilom najprej zapeljal levo, kjer je večkrat oplazil podporni zid, nato pa ga je odbilo na desno od koder je z avtom zdrsnil po strmem bregu v Sočo. Kljub temu, da gre za nevaren ovinek, ravno tam manjka kakih 150 Iskanje pogrešanca v akumulacijskem jezeru Ajba foto k.m. metrov varovalne ograje. »Stroški minulih štirih intervencij sicer še niso znani, a gotovo presegajo stroške postavitve teh 150 metrov ograje! Predvsem pa gre tu v prvi vrsti za človeška življenja. Zato bomo pristojnim za državne ceste dali pobudo, da ta odsek opremijo z varovalno ograjo,« je povedal komandir novogoriške policijske postaje Vilijan Leban, ki je tudi tokrat vodil iskalno akcijo. Pogrešanega mladeniča bodo novogoriški policisti tudi v prihodnje iskali v okviru izvajanja rednih policijskih nalog, v zvezi s pogrešanim 23-letnikom pa bodo obvestili tudi ribiče, saj se bo 1. aprila pričela ribiška sezona. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. marca 2011 15 gorica - Pokrajinski svet sprejel resolucijo Zahtevajo spremembo načrta hitre železnice »Ohranitev ronškega tira tehnično neizvedljiva«- Predlagajo potenciranje obstoječe proge in zaščito Krasa Preliminarni načrt odseka hitre železnice med Ronkami in Trstom je treba spremeniti. To zahtevo je goriški pokrajinski svet jasno izrazil v resoluciji, ki jo je skoraj soglasno sprejel na torkovem zasedanju. Dokument, ki ga je predstavil odbornik in svetnik Marko Marinčič, je bil sprejet po dolgi razpravi, vanj pa so bili vključeni tudi nekateri predlogi des-nosredinske opozicije. »Železniško progo je treba posodobiti, začeti pa je treba pri obstoječi liniji,« je o vsebini povedal Marinčič in nadaljeval: »Visokohitrostne železnice ni mogoče graditi, če prej niso bile opravljene študije, ki bi dokazovale, da je nujna. Treba je izvesti analizo stroškov in koristi ter preveriti število potnikov in količino blaga, ki danes potujejo na železnici. Ob današnjem položaju je treba seveda pri načrtovanju infrastrukture upoštevati tudi bodoče scenarije.« Pokrajinski svet, ki je osvojil pripombe občin, skozi katere bi tekla proga hitre železnice, nasprotuje invazivnim posegom v teritorij in ocenjuje, da bi bilo treba zaščititi Kras. »Privilegirati bi bilo treba proge, ki bi potekale vzporedno z obstoječo železnico, ne pa skozi Sabliče in druge vasi,« je povedal Marinčič. Svetnik Mako Jarc je podčrtal, da je bila razprava bogata in konstruktivna, obžaloval pa je, da na seji ni bilo predstavnikov družbe RFI, ki so bili nanjo povabljeni. »V resoluciji smo izpostavili, da je poseganje v kraško okolje prava neumnost, in da je bolj kot vi-sokohitrostna železnica potrebna modernizacija obstoječe železnice,« je povedal Jarc. Med sejo je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta izrazil prepričanje, da je tehnična izbira družbe RFI, ki namerava ukiniti železniški tir Ron-ke Sever - Ronke Jug ter potencirati železniško križišče San Polo v Tržiču, pravilna, ter da je treba Gorico z deželnim železniškim omrežjem povezati drugače. S tem v zvezi je izrazila drugačno stališče občina Gorica, ki od deželnega odbornika Riccarda Riccardi-ja zahtevala ohranitev dvokilometrske železniške povezave Ronke Sever-Ronke Jug. Z Gherghetto ne soglaša povsem niti deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki je obenem tudi predstavnik komisije za prevoze v deželnem svetu. »Kot sem že povedal, nasprotujem odločitvam, ki bi obsodile Gorico na izoliranost in propad. Gherghetta mora pred ukinitvijo ronškega tira povedati, na katere alternativne rešitve misli,« je povedal Brandolin. Goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingola-ni pa je včeraj pozitivno ocenil resolucijo pokrajinskega sveta. »Pomembno je, da je pokrajinski svet prepričano izrazil potrebo po povezavi med Gorico in bodočim ronškim intermo-dalnim polom. Zdaj je na vrsti dežela Furlanija-Julijska krajina,« je napisal predstavnik Demokratske stranke. »Ukinitev ronškega tira je tehnična odločitev. Le-ta namreč že danes ni primerna za prevoz potnikov. Kot je učinkovito povedal Gherghetta, bi ronški tir v bodoče bil kot kolovoz, ki povezuje dve avtocesti. Gorico je treba drugače povezati na linijo Trst - Benetke,« je še povedal pokrajinski odbornik in svetnik Marko Marinčič. (Ale) prej do novice www.primorski.eu1 V spodnjem delu zemljevida je označen povezovalni tir Ronke sever -Ronke jug, ki ga nameravajo ukiniti sovodnje - Občina priredila srečanje o gradnji avtoceste Junija izplačilo razlastitev Komaj bo dograjena obvoznica, bodo pri občinski telovadnici zaprli prometu Prvomajsko ulico Županja Alenka Florenin in udeleženci torkovega srečanja bumbaca doberdob-bled - Med 17. in 19. junijem Srednjeveška poroka za zamejske pare Zamejski pari iz doberdobske in drugih občin imajo možnost, da se junija po srednjeveških običajih brezplačno poročijo na Grajski poroki na Bledu. Priložnost, ki jo lahko izkoristijo tudi mešani slovensko-italijanski pari, ponuja doberdobska občina v sodelovanju s pobrateno občino Bled in blejskim zavodom za kulturo ob tisočle-tnici prve omembe blejskega gradu. Grajska poroka v srednjeveških oblačili, na kateri si bodo večno zvestobo obljubili tudi pari iz Slovenije in Avstrije, bo na Bledu potekala med 17. in 19. junijem 2011. V ponudbo so ob organizaciji celotnega dogodka vključeni namestitev s polnim penzionom v hotelu za zaročenca in dve priči, fotografiranje poročnega obreda, ki bo 18. junija, dvd s fotografijami, poročna torta, penina ter prevozi s kočijami med vsemi lokacijami. Zaželeno je, da zaročenca na Bled povabita svoje družinske člane in prijatelje, saj je dogodek odprt za javnost. Vsak par lahko povabi največ štirideset svatov. Organizatorji lahko na prošnjo zaročencev priskrbijo kontaktne podatke tudi za namestitev gostov po ugodni ceni. Tridnevni program se bo začel v petek, 17. junija, s predstavitvijo parov zaročencev. Nato bodo na sporedu izlet v sotesko Vintgar, nastop igralske skupine skupine viteza Gašperja Lam-bergerja in srednjeveška večerja. V soboto, 18. junija, v jutranjih urah bo potekala srednjeveška šranga. Sledila bo grajska poroka, po kateri bodo potekali srednjeveška ohcet z nastopom igralske skupine viteza Gašperja Lam-bergerja, izlet s tradicionalnimi plet-nami na blejski otok in večerja. V nedeljo, 19. junija, se bo tridnevno dogajanje zaključilo s svečanim zajtrkom v Grand Hotelu Toplice na Bledu. Zainteresirani pari naj pošljejo pisno prošnjo z osebnimi podatki na doberdobsko občino (Rimska ulica št. 30 34070 Doberdob, faks 0481-78160) do ponedeljka, 4. aprila. Najpomembnejša podatka za več kot trideset udeležencev in udeleženk sestanka, ki ga je v torek sklicala sovodenjska občinska uprava v predavalnici Zadružne banke, se ti-četa skorajšnje preusmeritve prometa s Prvomajske ulice v višini občinske telovadnice po novi obvoznici, ki bo zgrajena v smeri Štradalte, po kateri bo mogoče zapeljati proti križišču pri otroškem vrtcu, ter točnega podatka, doklej bo omenjena preusmeritev trajala: do 11. julija letošnjega leta. Nezanemarljivo je bilo tudi sporočilo, da bodo izplačila za razlastitve zaradi gradnje dodatnega avtocestnega pasu stekla junija meseca do poletnih počitnic. Zneske bodo pristojne službe avtocestne družbe Au-tovie venete izplačale v celoti, ne v obrokih, in sicer vključno z obrestmi, ki so dozorele od oktobra 2009. Na priporočilo nekaterih udeležencev srečanja, ki so posegli v razpravo, je županja Floreninova napovedala, da bo mogoče kot ob drugačnih prilikah priti na županstvo ob določenem urniku, ko bo pristojni notar na razpolago vsem razlaščencem. Sicer pa bodo obveljali nekateri ukrepi, ki morajo olajšati nekajmesečno preusmeritev po novi obvoznici in Štradalti: omejitev hitrosti na 50 oziroma 40 kilometrov na uro, prepoved parkiranja ob robovih ceste - tudi ustavljanje bo zelo vprašljivo, krožišče bodo oblikovali na sedanjem oširku med cerkvijo in otroškim vrtcem, saj je potrebno zagotoviti dostop do Zadružne banke Do-berdob-Sovodnje, Kulturnega doma in občinske telovadnice; promet za tovornjake bo omejen na težo 7 ton, pešci in kolesarji pa bodo imeli svojo stezo, ki bo zavarovana, ne pa razsvetljena. Obvoznico bodo predvidoma odprli sredi prihodnjega tedna, v začetnem obdobju pa bo nadzor re-darskih služb (tudi goriške, s katero je sovodenjska občina svojčas podpisala dogovor) ostrejši, da se vsaj običajni uporabniki, se pravi domačini, hitreje privadijo na nove smeri in križišča. Zunanji uporabniki in slučajni obiskovalci bodo namreč itak ves čas iskali pravo rešitev. Pomembno je tudi dejstvo, da predvideva sedanja preusmeritev bodočo ureditev v skladu z občinskim prostorskim planom, kar na začetku načrtovanja to ni bilo predvideno. Po vrsti podrobnih vprašanj in izčrpnih odgovorov je županja Alenka Florenin izrabila priliko za vrsto informacij in pojasnjevanj izven dnevnega reda; najpomembnejše je vsekakor bilo sporočilo o spodbudnih podatkih glede odlagališča na Mal-nišču: tla niso onesnažena. (a.r) Nesreča v Štandrežu Na križišču med Štandrežem in So-vodnjami se je včeraj zgodaj popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili lažje ranjeni dve osebi. Do trčenja je prišlo v Ulici Gregorčič okrog 14. ure, okoliščine nesreče pa še preučuje prometna policija iz Tržiča. Zaradi lažjih poškodb je rešilna služba 118 prepeljala v goriško bolnišnico dve osebi. Muzikal v Kulturnem domu V nedeljo, 27. marca, bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila skupina Estra-vagario Teatro iz Verone s svetovno znanim muzikalom »West Side Story«. Avtorja sta Leonard Bernstein in Arthur Laurents, režiser pa Alberto Bronzato. V nedeljo bosta na sporedu dve predstavi: prva bo ob 17. uri, druga, ki pa že razprodana, pa ob 20.30. Popoldanska izvedbo prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice v sodelovanju z Komigo 2011. Abonenti Komigoja imajo namreč pravico do vstopnic po ugodnejši ceni. Predprodaja vstopnic je v polnem teku knjigarni Antonini v Gorici (Korzo Italia 51/a - tel. 0481.30212). Lansko leto sta Kulturni dom in Terzo teatro skupno priredila muzikal »Mamma mia«, ki je doživel izreden uspeh. Letos pa je izbira nanesla na muzikal »West Side Story«, ki Shakespearejevo delo »Romeo in Julija« prenaša v New York. Zainteresiranim za popoldansko predstavo svetujemo, da si čim prej priskrbijo vstop- Prostovoljci v Tržiču Okrog šestdeset združenj prostovoljcev iz goriške pokrajine, Nove Gorice in Šempetra bo v soboto zbralo na Trgu Republike v Tržiču, kjer bo potekal mednarodni praznik prostovoljstva. Prireja ga goriška pokrajina s podporo goriške in tržiške občine ter centra za prosto-voljstvo. Praznik se bo začel ob 10. uri z odprtjem stojnic, nadaljeval pa se bo tudi v popoldanskih urah z okroglo mizo, pri kateri bo sodeloval pisatelj Pino Roveredo, in drugimi dogodki. Razstava o Ravnikarju V avli novogoriške mestne občine bo danes ob 18. uri odprtje razstave In me-moriam Vojteh Ravnikar - Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 - 2010. Razstava je posvečena preminulemu arhitektu Vojtehu Ravnikarju (1943-2010), enemu glavnih protagonistov slovenske arhitekture zadnjih trideset let, ki je s svojimi deli zaznamoval tudi Novo Gorico. Razstava je bila najprej na ogled v Ljubljani, na razstavi v Novi Gorici pa bo predstavljen ožji izbor del. Med njimi so tri dela iz Nove Gorice: knjižnica, gledališče in stanovanjska stolpnica C. Poleg njih je posebej izpostavljeno delo Zimskega dvorca na Blokah, s katerim je Ravnikar zaključil svojo življenjsko pot in ustvarjanje. V omenjenem biroju je nastal tudi projekt prejšnji teden odprte male dvorane Gledališča v Novi Gorici. Razstavo bo odprl novogoriški župan Matej Arčon, na ogled bo do 16. aprila. (km) Očistili bodo trim stezo V okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe bodo v občini Šempeter-Vrtojba člani občinske in medobčinske uprave, občinskega sveta in krajevnih odborov v soboto urejali in obnavljali vrtojbensko trim stezo in vadbene elemente. V soboto bo namreč po vsej Sloveniji potekala akcija Dan za spremembe - gre za vseslovensko »prostovoljsko akcijo«, ki jo drugič pripravlja Slovenska filantropija, z njo pa želi nagovoriti slovensko javnost k pozitivni spremembi v življenju. K akciji je tako pristopila tudi občina Šempeter-Vrtoj-ba, kjer je prostovoljstvo zelo razvito. Na občini so se odločili, da tokrat akcijo zastavijo nekoliko drugače in namesto širše javnosti k udeležbi povabijo člane občinske in medobčinske uprave, občinskega sveta in krajevnih odborov, da s svojo udeležbo in delom dajo podporo delovanju ostalih prostovoljcev v občini. Udeleženci akcije bodo tako očistili vrtojbensko trim stezo, po potrebi zamenjali informativne table in obnovili ali barvali vadbena orodja. Omenjena trim steza je že nekaj let priljubljena točka za preživljanje prostega časa, obiskujejo pa jo tako domačini kot tudi prebivalci širše okolice in drugih občin. (km) 16 Četrtek, 24. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Predstavili seminarsko gradivo Jezikovne skupnosti Alpe Jadran Povezanost med manjšinami za krepitev njihove moči Civilna družba mora nadaljevati s svojimi pobudami, ne pa čakati na uradne ustanove Predvidena učilnica, namenjena predstavitvi seminarskega gradiva Jezikovne skupnosti Alpe Jadran, je bila tik pred pred pričetkom pretesna za vse, ki jih je vsebina zanimala. Zato je v obnovljeni in aseptično čisti stavbi Vi-demske univerze v Ulici sv. Klare sledila selitev v večjo avlo, sposobno da sprejme okrog osemdeset slušateljev. Za Slori sta bila prisotna Emidij Sussi in Zaira Vidali. O publikaciji je najprej v furlan-ščini spregovoril in hkrati pozdravil prisotne pokrajinski predsednik furlanskega filološkega društva Carlo Del Torre. Barbara Marcori je kot predstavnica agencije ARLEF za goriško pokrajino poudarila zadovoljstvo glede izida, saj ga je finančno podprla prav njena matična ustanova. Vsebinski začetni pozdrav je v imenu gostujoče Videmske univerze izrekel njen predstavnik Claudio Cressati. Dejal je, da se Goriška lahko ponaša z večjezičnimi javnimi tablami z imeni krajev, kar pomeni obogatitev prostora ne pa morda nevšečnost ali oteževanje odnosov, razvoja in pragmatičnosti. Vse skupnosti v Evropi so nekakšne manjšine, saj večine stvarno ne obstajajo, kaj šele na globalni ravni. Liliana Ferrari, docentka na Tržaški univerzi je v svojem posegu pojasnila, da se sedaj vračamo na stanje, ki je stoletja veljalo v mejah srednjeevropskega cesarstva. Goriška grofija je nudila možnost razvoja vsem jezikovnim skupnostim. Jeziki so bili enakopravni tudi na ravni javnih ustanov. Učni jezik je moral biti jezik prebivalstva. Potem pa se je zalomilo. Ob nastajanju nacionalnih držav, ni nihče pomislil, kaj šele upo- števal skupnosti, ki so se znašle v novem manjšinskem okviru. Razlika v razvoju slovenskega in furlanskega jezika je odvisna od dejstva, da je slovenščina pod cesarstvom bila prisotna v šolah in na časopisih, furlanščina pa je bila doživeta kot opredelitev za Avstrijo proti Benetkam in Italiji. Psihološki pritisk, da se ne razvije kot jezik, je bil zelo velik. Sledil je poseg Petra Černica, ki je poudaril potrebo po povezanosti med različnimi skupnostmi, saj vsaka zase ni dovolj odmevna v okolju, ki je za manjšinske potrebe, kaj šele zahteve, gluho. Ponavlja se v nešteto primerih, da je razkorak med dejavnostmi civilne družbe in informiranostjo ter seveda ukrepa- Med udeleženci srečanja so bili zlasti študentje Videmske univerze bumbaca njem javnih ustanov ogromen. Prva se trudi in »proizvaja«, druge pa zavira. V Italiji institucije ne vodijo neke resne politike na področju jezikovnih pravic in prav nič ne postorijo, da bi javnost bila ozaveščena. Tudi urednica publikacije Adrija-na Janežič je poudarila potrebo po povezanosti na območju Alpe - Jadran, sicer pa je postavila tezo povezano s Čer-ničevim izvajanjem, in sicer naj civilna družba ne čaka na uradne ustanove ter naj nadaljuje s svojimi pobudami. Seminar je vsekakor zaobjel dve slovenski stvarnosti (v FJK in v obmejni Sloveniji), dve italijanski (na Obali in v FJK), furlansko in nemško. (ar) GORICA - Drevi v centru Bratuž Olympia praznuje 50-letnico delovanja Drevi ob 18. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici slovesnost ob 50-letnici slovenskega športnega združenja Olympia. V uvodu bo predsednik Gregor Sfiligoj spregovoril o sedanjosti društva, nato pa bosta Erika Jazbar in Simon Komjanc prikazala njegovo zgodovino po desetletjih. V tem okviru se bodo poklonili bivšim predsednikom društva Martinu Krannerju, Marjanu Visintinu, Ivanu Černicu, Karlu Brešanu, Jože- tu Vrtovcu, Mirku Špacapanu, Simonu Komjancu, Franku Bagonu, Mateju Terpinu in Ivu Spazzapanu ter še živečim članom prve odbojkarske ekipe slovenskega društva, ki je bila ustanovljena leta 1961. Večer, na katerem bodo organizatorji poskrbeli tudi za simultano prevajanje v italijanščino, bodo popestrile točke mlajših društvenih plesalk. Po zaključku slovesnosti, ki bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, bo potekala družabnost ob zakuski. GORICA Videobox: ekologija in umetnost Ljudski vrt na Korzu Verdi bo do sobote prizorišče posebnega dogodka. V Gorico prihajata namreč Videobox, mali premični filmski studio, in stojnica »Preproste izbire za velike spremembe«, kjer bodo občani lahko izrazili svoje mnenje o recikla-ži mestnih odpadkov in trajnostnem razvoju. Dogodek organizirajo me-diateke Furlanije-Julijske krajine, med katerimi je tudi goriška, v sodelovanju z Deželnim laboratorijem za okoljevarstveno vzgojo. Niz pobud se bo začel danes ob 20.30 v Hiši filma na Travniku. V Ki-nemaxu bo na ogled film Biutiful Cauntri Esmeralde Calabria. Srečanje bosta uvedla Paolo Fedrigo iz Deželnega laboratorija za okoljevarstveno vzgojo (LaREA - ARPA FJK) in Roy Menarini, predsednik goriške pokrajinske mediateke in profesor Zgodovine filma pri Videmski univerzi. Jutri bo v Ljudskem vrtu med 16.30 in 19. uro potekala pobuda Glasovi mesta, na kateri bodo upravitelji, politične osebnosti, predstavniki kulturnih društev, umetniki, trgovci in novinarji lahko izrazili svoje mnenje ne temo mestnih odpadkov. Ljudski vrt bo prizorišče pobud tudi v soboto. Od 10.30 do 12.30 bo potekala ustvarjalna delavnica Giorgie Todesco »Dolge čudne niti«, na kateri bodo otroci spoznali različne tehnike uporabe recikliranega materiala. Namen delavnice je spodbujanje razmišljanja o »vrednosti odpadkov« in kreativni uporabi odpadnega materiala. Namenjena je tako otrokom od 3. do 10. leta kot njihovim staršem. Za-željena je predhodna prijava, ki jih zbira Mediateca.GO Ugo Casiraghi. V primeru slabega vremena bo delavnica potekala v prostorih mediateke (Gorica, Ul. Bombi 7). Med 17. in 19. uro pa bo v Ljudskem vrtu združenje Marcross izpeljalo poseben umetniški dogodek. Ob izbrani glasbi bosta umetnika ustvarila skupno delo na temo re-ciklaže odpadkov in vzgoje o zdržnem razvoju. V primeru slabega vremena bo dogodek odpadel. GORICA Slovenski prispevek športu 10-odstoten Pred polno dvorano muzeja Attems na goriškem Kornu so v torek predstavili končne rezultate raziskave, ki jo je glede športne razvejanosti na Goriškem opravila pokrajinska uprava s pomočjo zunanjih služb in strokovnjakov. Pred kratkim so bili predstavljeni izsledki o vzgoji v športu, v torek pa je bilo razkrito celotno »zdravstveno stanje« športa v Posočju. Zahtevna raziskava je bila zaupana institutu ISIG, študijskemu centru za sociologijo in šport (CSSS) in Panathlon clubu iz Gorice. Po uvodnem posegu pokrajinskde odbornice za šport Sare Vito, ki je izrazila zadovoljstvo za delo, ki ga društva in organizacije opravljajo vsakodnevno na terenu. Posebno je izpostavila tudi čezmejne pobude, ki so nedvomno dvignile kakovost posoškega športnema gibanja. Zbrane športne in družbeno-politične delavce sta nagovorila tudi predstavnica Panathlona Patrizia Clarig in podpredsednik deželnega odbora CONI Giuliano Gemo, ki je športno gibanje v naši deželi postavil na zelo visoko organizacijsko raven, v katerem se s prostovoljnim delom ukvarja veliko število športnikov, športnih delavcev in trenerjem. O sami raziskavi, ki je potekala od septembra 2009 do decembra 2010, so spregovorili Alberto Gasparini v imenu instituta ISIG, Francesco Lazzari, profesor sociologije na Tržaški univerzi, ter glavni raziskovalki Elisabetta Pontello in Maura Del Zotto. Iz podatkov izhaja, da se je v zadnjih 12 letih stanje precej izboljšalo, zlasti še v izgradnji in ureditvi športnih objektov. Zadnja anketa med društvi je vsebovala vprašanja, ki so segala na vsa področja športnega delovanja. Poleg samih številk o stanju športa, se je vprašalnik dotaknil tudi pojmov, kot so organiziranost, odgovornost, prizadevnost, fair play, vzgoja, skrb za invalide in seveda tekmovalnost, ki v športu igra pomembno vlogo. Ena od vprašalnih pol se je nanašala na finančno stanje športa, na sponsorizacije in na druge oblike finančiranja. Končni podatki nam povedo, da se s športnimi dejavnostmi aktivno in stalno ukvarja 12 odstotkov prebivalcev goriške pokrajine. Skupno je športnikov 17.110; med njimi je 10.836 moških in 6.274 žensk. Navedeni so tudi podatki o slovenskem športu na Goriškem. Slovenski prispevek h goriškem športnem gibanju dosega 10,4 odstotke. Vsi ti podatki zadevajo v glavnem športnike s športno izkaznico, skorajda pa niso zaobjeti vsi tisti, ki se s telesno kulturo občasno ali stalno ukvarjajo v rekreacijske namene. In teh ni malo. Končni rezultati so na voljo v uradih odborništva za šport pri goriški pokrajini. (vip) TRŽIČ - Eaton Se eno leto dopolnilne blagajne Tržiško podjetje Eaton, ki proizvaja ventile za avtomobile, je na deželo Furlanijo-Julijsko krajino naslovila prošnjo po podaljšanju dopolnilne blagajne za delavce tovarne. Podjetje je zaprosilo za enoletno izredno dopolnilno blagajno za 242 uslužbencev, ki naj bi vodstvu omogočila reorganizacijo dela. Ob koncu tega obdobja, je povedala deželna odbornica za delo Angela Brandi, naj ne bi predvidevali odpustitev. Delavci tovarne Eaton so v dopolnilni blagajni od leta 2009. Po enoletnem obdobju izredne dopolnilne blagajne so jim priznali dvanajstmese-čno dopolnilno blagajno po zakonski izjemi, ki pa bo zapadla 13. aprila 2011. Prihodnje obdobje izredne dopolnilne blagajne naj bi trajalo od 14. aprila 2010 do 13. aprila 2012. »V prihodnjih dneh bo potekalo skupno preverjanje prošnje po podaljšanju dopolnilne blagajne. Pomembno je, da ob koncu le-te podjetje ne predvideva odpustitev, zato smo zmerno optimistični,« je povedala odbornica. SOVODNJE - Pester konec tedna pri ribiškem društvu Vipava Salame privlačnejše od ribolova Na sobotni pokušini več udeležencev kot na nedeljski tekmi - V nedeljo, 27. marca, prirejajo družabnost ob začetku ribolovne sezone Udeleženci tekmovanja za najboljšo salamo foto ab Pri ribiškem društvu Vipava so prejšnjo soboto priredili tekmovanje za najboljšo salamo, na katerem se je zbralo več udeležencev kot na nedeljski tekmi - prvi v letošnji sezoni -v lovu na postrv, ki so jo priredili v umetnem jezercu pri Romansu. Letos je nagrado za najboljšo salamo prejel Slavko Tomsič, drugi je bil Stefano Bin, tretji pa Pepo Gomišček. Na četrto mesto se je uvrstil Joško Pahor, peti je bil Ivo Cotič, šesti Maurizio Scians, sedmi Rado Buzin, osmi Luciano Marušič, deveti Manuel, deseti pa Jordan. Skupno je strokovna žirija ocenila 43 vzorcev salam, ki so jih prinesli iz raznih vasi sovodenjske občine, iz Gradišča, Gorice in iz sosednjih krajev na slovenski strani državne meje. Z uspehom tekmovanja so bili pri društvu Vipava zelo zadovoljni, za pomoč pa se zato zahvaljujejo pokroviteljem, ki so med drugim poklonili pokale in priznanja. Po soboti v znamenju salam so v nedeljo ribiči Vipave priredili prvo le- tošnjo tekmo, ki jo je zaznamovala mrzla voda, zato pa je bilo tudi prijemov manj kot običajno. V Romansu se je zbralo 43 ribičev, na koncu pa je z dvanajstimi ujetimi postrvmi zmagal Paolo Cecotti; prvo mesto je osvojil tudi v prvem ribolovnem sektorju, kjer se je tik za njim uvrstil Franco Foschiatti. V drugem sektorju je zmagal Matej Eler pred Goranom Skarabotom, v tretjem sektorju je največ rib ujel Michele De Filippis, drugi pa je bil Rudi Petejan. V četrtem sektorju se je zmage veselil Roberto Macuz, na drugo mesto pa se je uvrstil Silvio Lorenzon. Pri društvu Vipava pozivajo svoje člane, naj se prihodnjih tekem udeležijo v večjem številu, predvsem pa naj s sabo pripeljejo tudi otroke. Ribiči Vipave bodo v nedeljo, 27. marca, nazdravili začetku ribolovne sezone v sladkih vodah na svojem so-vodenjskem sedežu. Za kosilo bodo pripravili frtaljo, od sobotne pokuši-ne pa je ostalo tudi nekaj salam. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. marca 2011 17 GORICA - Drevi S Trbiža prihaja »The Boss« V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20.30v okviru festivalov »St. Patrick's festival - Music in March« in »Across the border 201« poseben glasbeni večer, s katerim se bodo poklonili glasbi Bruca Springsteena. Na sporedu bo koncert skupine Miki »The Boss« Martina & Doganirs s Trbiža, ki bo predstavila svojo novo zgoščenko z naslovom »Across the border«. Skupino Miki »The Boss« Martina & Doganirs sestavljajo Miki Martina (glas, kitara), Francesco Piussi (klavir), Gabry Moschitz (harmonika), Matteo Moschitz (trobenta) Simone Moschitz (saks), Alex Kravina (bas), Luca Seletto (bobni), Stefano Penta (violina), Fla-viano Miani (saksofon, klarinet). Srebro za chardonnay Chardonnay Vinske kleti »Goriška Brda« je bil pred kratkim na uglednem ocenjevanju Chardonnay du Monde v Franciji že enajstič nagrajen z medaljo. Tokrat si je med 914 vzorci iz 38 držav, ki jih je ocenjevala mednarodna strokovna komisija srebro prislužil Chardonnay Bagueri 2008. Chardonnay Bagueri Vinske kleti Goriška Brda je ocenjevalce prepričal že lani, ko je dobitnik srebrne medalje postal Chardonnay letnik 2007. (km) Razstava galerije Tir Galerija Tir, ki deluje v sklopu solkanske Mostovne, prireja drevi ob 20. uri odprtje razstave Ivane Petan. Kiparsko razstavo Približevanje in avtorico bo predstavila kustosinja galerije Katarina Brešan. Razstava bo na ogled do 16. aprila. (km) Kriminalka o Gradišču V knjigarni Ubik v Gorici bo danes, 24. marca, ob 18. uri pisatelj Gian-carlo Re predstavi svojo zadnjo kri-minalko Emopoli. Zgodba se odvija med Gradiščem in Ameriko. JAMLJE - Na pobudo društva Kremenjak Kulturni praznik s pridihom čezmejnosti »Slovenci se vsako leto zaustavimo ob kulturnem prazniku, ki sovpada z obletnico smrti Franceta Prešerna. Današnji nastopi pa vas bodo pospremili po poti različnih inačic izraza kultura«. Tako je predsednica društva Kremenjak Bruna Visintin nagovorila množico v jameljskem kulturnem centru, kjer je pred nekaj dnevi praznik slovenske kulture prvič potekal s čezmejnim pridihom. Napovedovalka Jasmin Legiša je namreč povabila na oder predsednika turističnega društva Brest iz Brestovice Staneta Šviglja, ki je pohvalil napore zamejskih ljudi pri ohranjanju lastnih korenin in se obenem obregnil ob pomanjkljivosti matične domovine. »Razumeti in dojeti zamejsko skupnost je iz matične domovine težko. Težko je zaradi nepoznavanja zgodovine in zgodovinskih dejstev. Težko je zaradi nepoznavanja geografske razsežnosti slovenskega etničnega ozemlja in imen slovenskih vasi. Težko je zaradi nepoznavanja običajev in tradicije, ki pa so nam kljub vsemu skupni in tako blizu. Predolgo nas je ločevala tako imenovana najbolj odprta meja na svetu« je priznal Švigelj, ki pa je za bodočnost Udeleženci jameljske proslave napovedal tesnejše odnose, saj »smo oboji člani velike evropske družine; eni v matični Sloveniji, drugi pa kot italijanski državljani«. Večer je uvedla mladinska vokalna skupina Kre-menjak pod vodstvom Kristine Fran-dolič. Za pristen in živahen intermezzo sta poskrbela harmonikarja Jan Grilanc in Matej Emili, gojenca društvene glasbene šole pod vod- bumbaca stvom profesorja Andreja Gropajca. Prosvetno društvo Štandrež je na koncu poskrbelo še za duhovito in zabavno veseloigro Na stara leta, v kateri sta igralca Božidar Tabaj in Majda Zavadlav prikazala vsakdanje šibkosti in nerodnosti povprečnega para srednjih let. Publika je nastopajoče in režiserja Janeza Starino nagradila z bučnim aplavzom. (pz) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. »Amici miei - Come tutto ebbe ini-zio«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Dylan Dog - Il film«. Íj Razstave Za kolesarje 42 nesreč H Gledališče V letošnjem letu so policisti na območju novogoriške policijske uprave obravnavali štiri prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi kolesarji. V enem primeru se je kolesar hudo poškodoval, v treh pa lažje. V celem lanskem letu so na istem območju obravnavali 42 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. K sreči v nobenem primeru ni šlo za nesrečo s smrtnim izidom, se je pa šest med njimi težje, 31 pa lažje telesno poškodovalo. V preostalih nesrečah kolesarji niso dobili poškodb. Lanska statistika je boljša od predlanske, ko so bili kolesarji udeleženi v 67 prometnih nesrečah, sedem jih je bilo hudo telesno poškodovanih, kar 54 pa lažje. Tudi leta 2009 k sreči noben kolesar ni umrl zaradi posledic prometne nesreče. Ker se bližajo toplejši meseci, ko na cestah naraste število kolesarjev, ne bo odveč opozorilo, da so le-ti, poleg pešcev najranljivejši udeleženci v cestnem prometu, zato policija opozarja, naj se tudi kolesarji dosledno držijo cestno-prometnih predpisov. Kolesarji so sicer redko povzročitelji prometnih nesreč, večkrat so žrtve zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Vendar ne gre zanemariti niti prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak kolesarjev: v naseljih, kjer so kolesarske steze, vozijo kolesa izven kolesarskih stez, nevarna je tudi vožnja koles ponoči po cestah in kolesarskih stezah brez luči, nenakazovanje smeri pri razvrščanju ali zavijanju, izpuščanje rok iz krmila kolesa, vožnja predmetov in oseb na kolesu, ki ovirajo kolesarja pri vožnji. Policija opozarja tudi, da kolesarji velikokrat nepravilno prečkajo cesto čez prehode za pešce, saj jo kar prevozijo. Kolesarji namreč lahko prečkajo cesto samo tako, da kolo peš potiskajo ob sebi. (km) KOMIGO 2011: v petek, 1. aprila, ob 20.30 »Tutto Cecchelin in 90'« (Compagnia dei giovani - FITA-TS); v torek, 6. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici »Čas za spermembo« (Teatr 55); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, info@kultur-nidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 2. aprila, »Il fu Mattia Pascal« nastopajo igralci skupine Il Teatro di Tato Russo; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 25. marca, bo ob 21. uri iz niza »Sipario danza« nastopila skupina Balletto del Sud s »Carmen« (predstava nadomešča nastop Balletta de Cuba »Havana de Hoy«); informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA do sobote, 26. marca, ob 20. uri (Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Kranjc, Milko Lazar) »Dekameron«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ŽENSKI POGLEDI 2011: do nedelje, 27. marca, bo na ogled razstava Marie Fina Ingaliso v Galeriji75 na Bukovju št. 6 v Števerjanu; informacije o dnevih in urnikih ogleda po tel. 0481-884226 (Silvan) ob uri kosila. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici je na ogled razstava člana Skupi-ne75 Marka Vogriča »Miška v Gorici -Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure; do 31. marca po urniku kinodvorane. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Ra-štelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«; do 2. aprila, od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V KAVARNI »TRIESTE« na Trgu Oberdan 1 v Ronkah bo do 9. aprila na ogled fotografska razstava Mirana Vižintina. Koncerti V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v petek, 25. marca, ob 21.30 koncert »JZA Crew's hard'n'heavy night« in v soboto, 26. marca, ob 21.30 koncert skupine Zbogom Brus Li. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 25. marca, ob 20.45 koncert kvarteta Stradivarius; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. [ÏÏ1 Osmice ma Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Rango«; 20.45 »Il discorso del re«. Dvorana 2: 18.20 »Street Dance« (digital 3D); »niz Videobox« 20.30 »Biu-tiful cauntri«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giudicare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Nessuno mi puo giudicare«. Dvorana 2: 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Rango«; 21.00 »Il rito«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Beograd, ki bo od srede, 18. maja, do 22. maja. Je še nekaj prostih mest. Prijave po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). SPDG prireja v nedeljo, 27. marca, pohod po Krasu z vzponom na Grmado. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na parkirišču gostilne pri Devetakih v Dolu, od koder se bodo z avtomobili zapeljali v vljudno vabi na predstavitev zgoščenke vidna in nevidna dvoježičnost v Tržaški pokrajini Slike o pomanjkanju dvojezičnosti na cestnih smerokazih bodo predstavili predstavniki politične skupine Mladi za Mlade Romjan, sedež društva petek, 25.03.2011, ob 20.00 Medjo vas, nato pa se bodo povzpeli na Grmado. Hoje bo za dve uri in pol. Pohod bo vodil Srečko Vižintin (za informacije 335-5421420). El Prireditve V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo danes, 24. marca, ob 17.30 v sklopu niza srečanj z naslovom »Evropski scenariji«, ki ga organizirata Državna knjižnica v Gorici in Evropeistična ekademija FJK, novinar Nicola Comelli predaval na temo vloge medijev v komunikaciji v Evropi. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 24. marca, ob 18. uri Giancarlo Re predstavil svojo knjigo »Emopoli«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo danes, 24. marca, ob 18. uri proslava ob 50. obletnici amaterskega športnega društva Olympia iz Gorice. Ob pomembni proslavi bo okrogla miza, na kateri bodo spregovorili vsi dosedanji predsedniki slovenskega društva. Okroglo mizo bo vodila novinarka Erika Jazbar. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vabi v petek, 25. marca, ob 20.30 na recital avtorske proze z naslovom »Jezik molka«. Nastopila bo Nataša Konc Lo-renzutti ob spremljavi violinistke Tine Grego. SKRD JADRO vabi na predstavitev zgoščenke »Vidna in nevidna dvojezičnost v Tržaški pokrajini«. Slike o pomanjkanju dvojezičnosti na cestnih smerokazih bodo predstavili predstavniki politične skupine Mladi za Mlade v Romjanu na sedežu društva v petek, 25. marca, ob 20. uri. V BIVŠI KONJUŠNICI palače Coronini Cronberg v Gorici bo v petek, 25. aprila, ob 18. uri predavanje umetnostne zgodovinarke Susanne E.L. Probst z naslovom »Purosangue e sangue blu. Arte e immagini dal mondo dell'ippica«. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v soboto, 26. marca, ob 18. uri v knjigarno Rinascita na Drevoredu San Marco, 29 v Tržiču na predstavitev knjige »Un onomastici-dio di stato« Mira Tassa. S pisateljem se bo pogovarjal Tiziano Pizzamiglio. »60 LET SAMOSTOJNOSTI IN SVOBODE« je naslov prireditve, ki jo Slovenska skupnost prijeja ob 60. obletnici Kmečko delavske zveze za Števerjan v soboto, 26. marca. Na programu bodo ob 17. uri odkritje in blagoslov jubilejne plošče na Križišču, ob 18. uri v župnijskem domu Frančišek Borgia Sedej slavnostni govor Petra Černica in okrogla miza na temo upravljanja v svojem jeziku, ki jo bo vodila Erika Jazbar, sodelovali bodo županja občine Dolina Fulvia Premoli, župan občine Železna Kapla (Koroška) in svetnik Koroške kmetijske zbornice Franc Jožef Smrtnik, predsednik Izvršnega odbora Italijanske Unije Mau-rizio Tremul in predsednica Razvojne agencije Slovenska krajina (Monošter) Andreja Kovač; ob 19.30 bo nastop kvinteta Smrtnik iz Kort na Koroškem. Organizatorji prosijo za potrditev prisotnosti po tel. 328-2180155, marjandru-fovka@gmail.com. V KULTURNI DVORANI V RENČAH bo v soboto, 26. marca, ob 18. uri kulturna prireditev z naslovom »Aleksan-drinke iz Renč«. Društvo žena iz Prva-čine bo predstavilo obleke in zgodbe aleksandrink, govor bo imela Darinka Kozinc, etnologinja Goriškega muzeja Inga Miklavčič Brezigar bo v prostorih krajevne skupnosti Renče na Trgu prikazala razstavo zgodovine renških alek-sandrink. KD JEZERO vabi v nedeljo, 27. marca, ob 18. uri v društvene prostore v Doberdobu na večer posvečen aleksandrin-kam. Na programu predstavitev knjige, pesmi, skeči in modna ženka revija izpred 80-100 leti. LORENZO PELIZZO bo gost Slovikove-ga predavanja iz ciklusa »Poti razvoja in rasti« v ponedeljek, 28. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Z njim se bo pogovarjal Vladimir Nanut, znanstveni direktor MIB-a. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v ponedeljek, 28. marca, ob 18. uri na srečanje z Marcom Sulli-Sulčičem, avtorjem knjige »Nafta - Nastanek in razvoj naftne industrije«, ki bo ob tej priložnosti predvajal tudi posnetke iz skrivnostnega sveta »črnega zlata«. ' . Mali oglasi NUDIM lekcije in pomoč pri pisanju nalog in študiju iz slovenščine, zgodovine in angleščine za vse šolske stopnje ter poučujem slovenščino tujcem; tel. 3466451171 ali 00386-31-782740. PRODAM avto volkswagen passat high line, 1984 cc, letnik 2001, prevoženih 90.000 km, v odličnem stanju, redno opravljen vsakoletni servis, cena po dogovoru; tel. 0481-390788 v popoldan-sko-večernih urah. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Mario Rumich iz tržiške splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah, nato na glavno pokopališče v Gorico DANES V RONKAH: 13.50, Albina Vol-pe vd. Busolini iz doma za starejše občane v cerkev Sv. Lovrenca, sledi upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lucia Declich vd. Corazza iz kapele tržiške bolnišnice v Trst za upepelitev; 10.50, Gordini Maria Lucia vd. Geronazzo iz kapele tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Ambrozija, sledi upepelitev v Trstu; 12.50, Irma Pin vd. Fragiacomo iz kapele trži-škega pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledi upepelitev v Trstu. DANES V FOLJANU: 10.55, Luigia Todaro vd. Simioni iz kapele na pokopališču, v cerkev, nato na pokopališče. DANES V JAMLJAH: 10.40, Danica Pa-cor ved. Radetti iz splošne bolnišnice v Tržiču v Jamlje v cerkev Sv. Antona s Pa-dove in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 12.30, Lidia Tomasella iz upepeljevalnice v Spineji na pokopališče v Turjak. Sekcija VZPI-ANPI Dol - Jamlje žaluje ob izgubi članice DANICE PAHOR vd. RADETTI ter izreka svojcem občuteno sožalje. 1 4 Četrtek, 24. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Pred tekmo Slovenija - Italija v Ljubljani »Dokazali bomo, da Aleks Štolfa iz Sežane je »match-manager« jutrišnje tekme v Stožicah Za jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za Euro 2012 med Slovenijo in Italijo v ljubljanskih Stožicah vlada veliko zanimanje. To nam je potrdil »match manager« (takšen je uradni naziv evropske nogometne zveze UEFA) ali po naše odgovorni za tekmo Aleks Štolfa, doma iz Sežane, sin pokojnega nogometaša in športnega delavca Rajka, po katerem je imenovano sežansko nogometno igrišče. »Stadion bi napolnili tudi če bi imel trikrat večjo kapaciteto. Okrog 16 tisoč vstopnic je pošlo takoj. Stadion je razprodan, tako da se v Stožicah obeta velik športni spektakel. Za take tekme bi potrebovali stadion s kapaciteto 50 tisoč mest. Napolnili pa bi ga lahko tudi le s slovenskimi nogometnimi navdušenci. Tolikšno je zanimanje za slovensko nogometno reprezentanco,« je prepričan Štolfa. Tekme slovenske nogometne reprezentance so poseben dogodek. Velja. Slovenska nogometna reprezentanca združuje vso Slovenijo in vse Slovence. Postale so družbeni in ne samo medijski dogodek. Ali imajo večjo odmevnost od tekem košarkarske in drugih reprezentanc? Težko to ocenjujem. Nogomet pa se je v Sloveniji končno postavil na tisto mesto, ki mu pripada. Nekateri pa tega še ne razumejo. Nogomet je marsikaj več kot samo igra na terenu. Katera je pravzaprav vaša naloga na petkovi tekmi? Vloga 'match managerja' je novost pri evropski zvezi. UEFA je določila, da mora vsaka nogometna zveza, v našem primeru NZS, imenovati odgovorno osebo, ki izključno v imenu NZS komunicira z Uefo. Zadolžen sem, da skrbim za vse organizacijske elemente: namestitev ekip, treningi, tiskovne konference, mediji, marketing, protokol, varnost itd. Naša ožja ekipe, ki šteje devet oseb, mora imeti vse pod nadzorom. Najbolj brani športni časopis v Italiji, Gazzetta dello Sport, je v torek o državni reprezentanci pisal šele na 17. strani. Zanimanja za tekmo v Ljubljani v Italiji ni veliko. Italijanska nogometna zveza se obnaša s stališča svetovnega prvaka, čeprav to Italija več ni. To še ne po- Goričan Valter Birsa (desno med prijateljsko tekmo proti Albaniji), eden od adutov Slovenije, se bo prihodnje leto preizkusil v Italiji v dresu Genoe ansa meni, da nas podcenjujejo. Zadnje tri tedne smo sicer vsak dan v stiku s predstavniki italijanske nogometne zveze, ki so kar zahtevni (smeh). Dokazali jim bomo, da smo zelo izkušeni organizatorji. V Italiji so prodali le polovico od vseh vstopnic (okrog 500), ki so jih imeli na razpolago. V Italiji se ljudje v glavnem zanimajo za klubski nogomet. Dodal pa bi še nekaj. Prosim. Tekma proti Srbiji v Genovi je zelo moteče in negativno vplivala tudi na italijansko gostovanje v Sloveniji. Strah jih je priti v Slovenijo. Izjemno me moti to, da so v Italiji primerjali tekmo s Srbijo in s Slovenijo. To sta dve čisto različni srečanji v dveh čisto drugačnih krajih. Krivo je zemljepisno in zgodovinsko nepoznavanje. Slovenije v Italiji ne poznajo, čeprav je obmejna država. To je umetnost italijanske diplomacije, ki ustvari pritiske tudi tam, kjer jih ni. Jan Grgič NOGOMET - V taboru »azzurrov« Italija v Ljubljani z ekipo »delavcev« COVERCIANO - Prav gotovo nas Italijani ne bodo podcenjevali, pravijo slovenski nogometaši. In imajo seveda prav, saj Prandelli in njegovi igralci dobro vedo, da niso več nekdanja velesila. Dokaz o tem, je tudi ta, da bo selektor »azzurrov« številko 10 zaupal Laziovemu vezistu Stefanu Mauri-ju (na sliki), ki ga je ob vsej najboljši volji težko primerjati z Baggiom, Zolo, Del Pierom ali Tottijem,« čeprav je med najbolj zaslužnimi igralci za uspešno sezono rimskega moštva. Pred odhodom v Slovenijo je Prandelli dejansko že preizkusil moštvo za jutrišnjo tekmo, gre pa vsekakor za ekipo »delavcev« in ne virtuozov. Obramba bo kar spremenjena, saj bosta na bokih igrala ofenzivna Balzaretti in Maggio, v sredini pa Bo-nucci in Chiellini. Ključni igralec vezne vrste bo italijanski Brazilec Thia-go Motta, ki bo sicer šele drugič oblekel modri dres. Ob njem bosta igrala Montolivo in Aquilani, pred Maurijem pa bosta v konici napada gole skušala doseči Pazzini in Cassano. Za mnoge izmed teh igralcev - morda celo za vse razen za Pazzinija in Thiaga Motto - velja, da s svojimi klubi ne preživljajo ravno najboljših časov, v bistvu je to res tudi za vratarja Gigija Buffona, čigar sloves najboljšega vratarja na svetu je po dolgih odsotnostih nekoliko upadel. In vendar, za Italijo je značilno, da največ pokaže ravno tedaj, ko ji poznavalci pripisujejo najmanj možnosti, poleg tega pa se »azzurri« zavedajo, da bi si z zmago praktično že zagotovili uvrstitev v sklepno fazo evropskega prvenstva. V Ljubljani bodo zagotovo skušali doseči vse tri točke. S.HANDANOVIČ »Odločilni bosta želja in disciplina« LJUBLJANA - Samir Han-danovič svoje vse bolj cenjene vratarske sposobnosti kaže prav na Apeninskem polotoku. Letos mu gre z Udinesejem izvrstno. Ne samo, da je klub tik pod vrhom, ampak je «Sarma» nepremagan že skoraj deset ur. »Italijani imajo novo reprezentanco, novo generacijo. Imajo velik motiv po dokazovanju, v igri pa so tudi točke. Vemo, kdo prihaja v goste, po drugi strani pa se zavedamo naše kakovosti. Naša generacija je že nekaj časa skupaj, dobro se poznamo. Kot vedno - doma se igra na zmago, bomo pa videli, kako se bo izteklo,« pravi prvi slovenski vratar, ki je izpostavil tudi glavne odlike «azzurrov». »Njihovo reprezentanco dobro poznam. Italijansko izbrano vrsto je vedno krasila disciplina, kolektiv. Mislim, da so prav kot kolektiv najmočnejši in znajo igrati na rezultat. Gotovo nas bodo dobro preštudirali in bodo točno vedeli, po kaj so prišli,« meni Handanovič. Malce presenetljivo Prandelli ignorira izkušenega in tudi letos strelsko razpoloženega Antonia di Nataleja, Handanovičevega soigralca pri videmskem klubu. »Mi smo lahko veseli, da ga ni. Antonio mi je rekel le, da je bolje zame, da ga ni,» je v šali dodal «Sarma» in izpostavil še en vidik, ki bi lahko Sloveniji pomagal do ugodnega izida, in sicer dejstvo, da na Apeninskem polotoku še nikoli ni igralo toliko slovenskih nogometašev. »Gotovo je prednost za nas, da jih dobro poznamo. Vsekakor je dobrodošlo, če poveš, kakšne so karakteristike posameznika, na kateri nogi je kdo močan, kako se ob koga postaviti ... To so vendarle tekme na visoki ravni, na katerih je vsaka informacija koristna,« je še povedal 26-le-tni vratar, ki je za konec razkril še ključ do petkove zmage: »Večja želja po zmagi bo odločila. In disciplina.» EURO 2012 Skupina C Jutri: Srbija - Sev. Irska, Slovenija - Italija (ob 20.45). Italija 4 3 1 0 10:1 10 Slovenija 4 2 1 1 7:3 7 Estonija 4 2 0 2 6:5 6 Sev. Irska 3 1 2 0 2:1 5 Srbija 4 1 1 2 5:7 4 Ferski otoki 5 0 1 4 3:16 1 Nadaljnji spored 29. marca: Estonija - Srbija, Sev. Irska -Slovenija 3. junija: Italija - Estonija, Frski otoki - Slovenija 7. junija: Frski otoki - Estonija 10. avgusta: Sev. Irska - Ferski otoki. 2. septembra: Sev. Irska - Srbija, Slovenija -Estonija, Ferski otoki - Italija 6. septembra: Italija - Slovenija, Srbija - Ferski otoki. 7. oktobra: Srbija - Italija, Sev. Irska - Estonija. 11. oktobra: Slovenija - Srbija, Italija - Sev. Irska prej do novice www.primorski.eu1 SOČI - ZOI 2014 KOLESARSTVO Zmagal »sporni« Contador ANDORRA LA VELLA - Trikratni zmagovalec dirke po Franciji Španec Alberto Contador (Saxo Bank) je zmagovalec tretje etape na dirki po Kataloniji, ki šteje tudi za točke ProToura. V 189,4 km dolgi etapi od La Vall d'en Basa do Vall-norda v Andori je bil drugi Italijan Michele Scarponi (Lampre), tretji pa Američan Levi Leipheimer (Ra-dioShack). Contador, ki ga je španska kolesarska zveza oprostila do-pinških obtožb in lahko spet nastopa, a Mednarodna kolesarska zveza (Uci) še razmišlja o pritožbi na takšno odločitev pri Mednarodnem športnem arbitražnem razsodišču (Cas) v Lozani, je z včerajšnjo zmago prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi. Slovenski adut Jani Brajkovič (RadioShack) je v etapi, ki se je končala z vzponom na prelaz Pal z nadmorsko višino 2030 metrov, zaostal minuto in 20 sekund in zasedel 20. mesto. 100 - Barcelonin zvezdnik Xavi Hernandez bo JUTRI odigral svojo stoto tekmo za špansko nogometno reprezentanco. Xavi bo jubilejno tekmo za izbrano vrsto odigral v petek v Granadi na kvalifikacijski tekmi proti Češki. Med španskimi igralci je več kot 100 nastopov za reprezentanco doslej zbral le Raul Gonzalez. ODSTREL - Po manj kot pol leta se je končala neslavna trenerska avantura Gheorgheja Hagija (46 let) pri Galatasarayu. V aktivni karieri najboljši romunski nogometaš je septembra prevzel vajeti od Nizozemca Franka Rijkaarda, nato pa tako hitro, kot je prišel, zapustil klop na 11. mestu prvenstvene razpredelnice s kar 27 točkami zaostanka za vodilnim Fenerbahčejem. NBA - Ne zgodi se prav pogosto, da bi o zmagovalcu košarkarske tekme odločal tretji podaljšek. In prav toliko podaljškov je bilo na maratonski tekmi v Staples Centru, v katerem so se aktualni prvaki Lakers namučili s Phoenix Suns (139:137). NASLEDNIK - Potem ko je pred tednom dni Miran Pavlin odstopil z mesta športnega direktorja nogometnega kluba Luka Koper, je njegovo mesto prevzel nekdanji ka-petan rumeno-modrih ter bivši slovenski reprezentant, Andrej Poljšak. Killy podal ugodno oceno o pripravah Rusov SOČI - Mednarodni olimpijski komite je izjemno zadovoljen z opravljenim delom v Sočiju, ki bo čez tri leta gostil zimske olimpijske igre. To je potrdil nekdanji sloviti francoski alpski smučar Jean-Claude Kil-ly, sicer vodja delegacije Moka, ki se v teh dneh mudi v ruskem mestu ob Črnem morju. Po koncu tridnevnega ogleda, že petega po vrsti, je Killy sklical novinarsko konferenco, na kateri je predstavil za ruske organizatorje zelo ugodne vtise. »Gradnja prizorišč za zimske olimpijske igre v Sočiju poteka z nadvse impresivno hitrostjo,« je dejal Killy, česar še lani ob istem času ne bi mogel trditi. Leto nazaj so bile razmere povsem drugačne, iz mednarodnega olimpijskega gibanja pa so prihajala opozorila, da gradnja poteka prepočasi oziroma da bi zamude lahko ogrozile ambiciozne načrte za izvedbo olimpijskih iger, ko morajo na novo postaviti celotno infrastrukturo. »Kar zadeva nas in naše strokovnjake, vse poteka po načrtih,« je dejal Kil-ly. Dve tretjini predvidenega obsega gradbenih del bodo dokončali prihodnje leto, so Killyju obljubili ruski organizatorji. Japonci vračajo udarec Pescanteju LONDON - Japonska kljub potresu, cunamiju in nevarnosti jedrske katastrofe še vedno razmišlja o kandidaturi za olimpijske igre leta 2020, so sporočili iz Olimpijskega komiteja Japonske. Iz japonskega olimpijskega komiteja so sporočili, da so bili presenečeni zaradi izjave člana italijanskega olimpijskega komiteja Maria Pes-canteja, ki je za italijanski radio RAI v ponedeljek dejal, da mu je ambasador Japonske v Rimu povedal, da se bo Japonska zaradi razmer odpovedala kandidaturi za OI. »Še vedno moramo postoriti ogromno stvari, preden podamo odločitev. Kljub temu pa imamo nekaj izkušenj že zaradi kandidature za leto 2016,» mu je odgovoril Jasuširo Naka-mori iz japonskega komiteja. Japonska je zaradi potresa že morala odpovedati SP v umetnostnem drsanju, ki bi se moralo v Tokiu začeti ta teden. / ŠPORT Četrtek, 24. marca 2011 19 SMUČARSKI TEK - Petra Majdič je tekmovalne smuči postavila v kot »Mislim, da je moje rezultate mogoče preseči« V športnem življenju je toliko discipline, kot je nikjer drugje ne bo« » Petra Majdič se je dolgo pripravljala na slovo od športne poti in se v Falunu nekoliko lažje poslovila od svetovne tekaške karavane, kot si je predstavljala. Ko se je vrnila iz Švedske, ji je bilo iz ure v uro težje, vendar v njej ni več ostalo veliko solza, ker jih je najboljša slovenska smučarska tekačica vseh časov prelila že v prejšnjih mesecih, v katerih se je psihično pripravljala na slovo. Ob pogledu na mizico z največjimi priznanji, ki jih je osvojila, je ugotovila, da je dosegla veliko. Toliko, kot si nikoli ni znala predstavljati. Trije mali kristalni globusi za zmage v sprinterskih razvrstitvah svetovnega pokala, 24 posamičnih zmag, sprintersko srebro s svetovnega prvenstva leta2007v Sa-poru, bronasta kolajna z olimpijskih iger v Vancouvru 2010 in bron z letošnjega svetovnega prvenstva v Oslu so le najvidnejši dosežki 31-letne Brinjčanke, ki se je vedno videla kot dekle iz majhne Slovenije, dosegla pa je zelo odmevne uspehe v svetovnem merilu. Med najpomembnejšimi stvarmi v njenem življenju so bili vedno družina, tek na smučeh, prijatelji, narava in sanje, zdaj pa bi si najraje ustvarila družino. Česa se najbolj spomnite s svojih številnih tekmovanj? Stresa in nepopisnega veselja, da nam je uspelo. Želja po uspehu me je vedno vlekla naprej. Vedno znova sem želela doživeti občutek neizmernega veselja, da mi je uspelo doseči nekaj neverjetnega. Vsaka tekma oziroma zmaga je bila nekaj neverjetnega, nikoli ni bila nekaj samoumevnega, zato sem bila vsakega uspeha toliko bolj vesela. Ali se vam je kateri dogodek posebej vtisnil v spomin? Takšnih dogodkov je bilo ogromno, slabih in dobrih, ogromno med njimi pa je bilo povezanih med seboj. Kaj svetujete mladim tekačem in tekačicam, ki prihajajo za vami? Morajo verjeti, da je mogoče doseči veliko. Če bodo imeli dovolj veliko vero vase in cilj, bodo našli tudi pot. Vse je mogoče. Morajo si ustvariti okolje, ki jim bo pomagalo do uspehov, in trenirati toliko, da bodo zmagovali. Mislim, da je moje rezultate mogoče preseči. Vidite svojega naslednika med mladimi tekmovalci, ki jih je vse več? Da. Slišim, da sta Lea Einfalt in Ana-marija Lampič izjemni tekačici. Mlade spremljam po malem, občasno pobaram koga, kaj se dogaja med naraščajniki. Baje imamo izjemne talente. Upam, da jim bodo dali čas, da dozorijo. Z odnosom do treninga me je navdušil Rok Tršan. Česa se najbolj veselite ob koncu kariere? Da ne bom stalno na očeh javnosti. Zdaj vsakega zanima, kdo sem, kaj počnem, kakšna sem videti. Želim biti to, kar sem. Da se bom lahko na glas smejala, če se bom hotela smejati sredi lokala v Ljubljani, in da se ne bo nihče obrnil za menoj. Da mi ne bo treba odgovarjati na vprašanja, zakaj si naredila to ali ono, ali boš dosegla dobre rezultate. Da bom dan preživela brez misli na to, kaj bo jutri. Vedno so me spraševali, a boš dobra, napovej rezultat, boš dobra pozimi? Želim si samo živeti, ne da si nalagam breme, da moram biti dobra, da moram zmagovati, ker vem, kaj to potegne za seboj. Ves čas ste bili aktivni na vseh področjih življenja, tudi poslovno. Domnevam, da boste preprosto prestopili v poslovne prostore na Ljubljansko cesto 12 c v Trzinu, kjer bo vaše predstavništvo za tekaško opremo One way. Kako si zamišljate svoje vsakdanje življenje? Verjetno bom malo več pozornosti posvetila poslom. Doslej sem jih vodila iz ozadja, ko sem pač imela čas. Zame je bila to zabava, upam, da mi bo tudi v bodoče. To je bil zame mali peskovnik podjetništva. V njem sem se malo igrala in učila, kako in kaj poteka, kako se moraš kakšne stvari lotiti. Kakšen projekt je padel v vodo, ker sem mislila drugače. Učim se z majhnimi vložki. Glede na to, koliko časa sem vložila vanje, sem posle vodila uspešno. Upam, da bo ta prehod mehek. Letos sem se pripravljala na to, da prehod morda ne bo preprost, ker je navadno življenje drugačno kot življenje vrhunskega športnika. Mentaliteta ljudi je drugačna kot pri vrhunskih športnikih. V vrhunskem športu prideš na tekmo in se pokaže, ali si pravi ali nisi. Koliko delaš, toliko dobiš. V zunanjem svetu je to malo drugače. Veliko je odvisno od tega, koliko poznanstev in zvez imaš. V vrhunskem športu je seveda pomembna tudi sreča, vendar ni odločilna. Mislim, da je v vrhunskem športu več poštenosti kot v navadnem življenju. Mislim, da bom v svojem okolju težko spoznala toliko izjemnih ljudi, kot sem jih tukaj. Vsi so se držali navodil in pravila igre na tekmi so bila jasna. V športnem življenju je toliko discipline, kot je nikjer drugje ne bo. To me bo najbrž malo obremenjevalo, ker ne bom razumela, da ljudje nimajo v sebi te discipline. V okolju, v katerem sem živela doslej, so vsi disciplinirani. To mi bo manjkalo. Vsa leta ste poudarjali, da si želite doštudirati na fakulteti za družbene vede. Imate konkretne načrte? Upam, da se bom do oktobra toliko disciplinirala, da bom lahko dolgo zdrža- Petra Majdič v Falunu s sprinterskim malim globusom ansa la ob knjigah. Sem trmasta in vztrajna, vendar sem bila doslej svobodnjak. Stalno sem bila v naravi, zdaj pa se bom morala posvetiti učenju na pamet. Koliko časa boste zdržali brez smučarskega teka? Brž ko bo zapadel sneg, bom stopila na tekaške smuči. Daleč od tega, da bi se mi tek na smučeh zameril ali da bi se ga preobjedla. Preobjedla sem se vrhun-skosti, toda tek na smučeh ni le vrhunskost. Tek na smučeh je sprehajanje v naravi. Če se mi bo prileglo pol ure, se mi bo pol ure, če pa se mi bodo prilegle tri ure, pa bom tri ure hodila po Rogli in po vseh kotičkih Pohorja, Pokljuke ... Boste odprli šolo teka na smučeh? O šoli teka in podobnih projektih bom slej ko prej začela razmišljati. Tek na smučeh bi rada prikazala na drug način, kot ga imajo ljudje v glavi. Vsi ga enačijo z blaznimi napori, da se ljudje na cilju zvrnejo, so slinasti in izmuče- ni. Tek na smučeh je biti sam s seboj, z naravo, spoznati sebe in svoje telo. To bi rada učila mlade in tudi starejše ljudi. Ne vem, če bo to le šola teka na smučeh, morda bo to šola športnega življenja. Bi lahko kdaj trenirali mlajše tekače ali jim vsaj svetovali, ko bi zaslutili, da je kdo nadarjen? Če bo trener Ivan Hudač ostal v Sloveniji, se mu bom pridružila na treningu in mu skušala pomagati. Če bi že delala kot trenerka, bi delala le s čisto majhnimi otroki, ker bi v njih rada vzbudila veselje in zabavo. Omenili ste Roka Tršana. Ali bi mu bili pripravljeni svetovati že zdaj? Da. Če bi me prosil za nasvet, bi mu seveda pomagala. Če bo Hudač prevzel mladince, se mu bom pridružila na treningih in Roku Tršanu pomagala z nasveti ali kako drugače. Jasna Milinkovic NAMIZNI TENIS - Državno prvenstvo športnikov s posebnimi potrebami ŠK Kras ima svojega prvaka Ettore Malorgio prvi v svoji kategoriji in drugi v kategoriji open - Alen Corbatti se je znašel v težki skupini - Deveta v dvojicah Končalo se je državno prvenstvo atletov s posebnimi potrebami v namiznem tenisu. Kot smo že poročali je bil v Ligna-nu prisoten tudi ŠK Kras s tremi športniki: Alenom Corbattijem, Ettorjem Malor-giom in Mauriziom Pastorejem. Vsi tri so častno branili barve Krasa in dosegli dobre uvrstitve. Ettore pa je celo poskrbel za senzacijo. Postal je državni prvak v peti kategoriji in državni podprvak v kategoriji Open 1:5. Alen je imel manj športne sreče, saj je ijmel v skupini igralca, ki je prihajal iz višje kategorije, poleg njega pa še nevarnega Vello iz Sicilije, ki je v tej drugi kategoriji med boljšimi. Boril se je z hitrimi napadalnimi udarci, a neizkušenost ga je izdala. Več je dosegel s kolegom v ekipnem tekmovanju, ko je skupaj z ostalima člana Krasa prispel do četrtine finala (ekip je bilo kar 24). Škoda, da nista skupaj z Ettorjem dosegla še kaj več od 9. mesta pri dvojicah, saj sta z nosilcema številka 4 izgubila šele v petem, odločilnem setu. Mauruzio Pastore je odigral samo ekipni del, nato pa se je zaradi slabega počutja odpovedal nadaljnemu tekmovanju. (M.M.) MOŠKA C1-LIGA Kras - Cus Udine 5:3 Giorgi - Donda 3:1 (11:7, 11:8, 9:11, 11:7); Fabiani:Gilliam 3:0 (11:4, 11:5, 11:6); Bole -Bellina 0:3 (5:11, 7:11, 4:11); Fabiani - Donda 3:0 (11:5, 11:6, 11:9); Giorgi - Bellina 0:3 (6:11, 2:11, 7:11); Bole - Gilliam 3:1 (11:3, 9:11, 13:11, 11:8); Fabiani - Bellina 1:3 Alen Corbatti in Ettore Malorgio (11:8, 5:11, 5:11, 11:13); Bole - Donda 3:1 (9:11, 11:3, 12:10, 11:6) Kras je prijetno presenetil, saj je z dobro igro odpravil zadnjouvrščeno ekipo, ki pa se je tokrat predstavila z močnejšim sestavom kot v prvem delu prvenstva. Igral je namreč tudi solidi Bellina, ki je premagal prav vse tri Krasove fante. Z njim v eki- pi igra tudi stari maček Aldo Donda, še vedno nevaren igralec. V prvi tekmi pa si je krasovec Simone Giorgi pripravil lepo darilo na rojstni dan, saj je presnetljivo premagal in tako nedvomno olajšal soigralcem pot do zmage. Naslednja dva dvoboja sta bila precej enosmerna. Tom Fabiani je zlahka premagal njihovega najšibkejšega igralca Gilliama, Bellina pa ni prepustil niti seta Ediju Boletu. Za njim je spet dobro zaigral Fabiani in vidno živčen Donda ni uspel streti njegovega odpora. V naslednji tekmi je Giorgi občasno pokazal lepe poteze proti Bellini, slednji pa se ni pustil presenetiti. Bole je nato imel nekaj težav proti posebnim gumam Gilliama, vseeno pa je prinesel Krasu četrto točko. Za njim bi Fabiani lahko iztržil več Bellini. Pri rezultatu 4:3 za krasovce se je Bole znašel pred težko nalogo, njegova zmaga bi zaključila tekmo v korist zgoniškega društva. Zbral je vse moči in Dondi prepustil le set. Kljub lepi zmagi in zadoščenju pa se žal težka Krasova situacija ni spremenila. Ostaja namreč na predzadnjem mestu na lestvici. (R) IRcija STOJAN SOSIČ Smučke poleti zamenja z jadralno desko Stojan Sosič iz Križa (letnik 1947) je eden naših najstarejših smučarjev, ki se redno udeležujejo vseh uradnih deželnih tekem FISI. Član športnega društva Mladina, ki smuča od šestnajstega leta starosti, se še ni naveličal: »Všeč mi je. Pravi užitek je, ko se vozim stran od megle do obsijanih zasneženih strmin. Seveda ni vedno tako, vendar kljub temu te smučanje poplača, čeprav moraš zgodaj vstati.« Kolikokrat trenirate in tekmujete? No, to so skrivnosti ... (smeh) Dvakrat na teden treniram, dvakrat tedensko pa še nastopam na tekmah. Je to edina športna aktivnost, s katero se ukvarjate? Včasih grem v bazen, vendar nimam veliko prostega časa. Pravkar pripravljam drva: to je pravi trening. Skratka, krepim mišice z domačimi opravili. Kaj pa poleti? Jadram z jadralno desko. Ponavadi tu v bližini: v Gradežu, Marini Ju-lii in v Barkovljah, bil pa sem tudi na Sardiniji. Jadram pa glede na vetrovne razmere: včasih enkrat tedensko, včasih pa večkrat. Koliko let že jadrate? Pet. Prijatelj me je povabil in sem se navdušil. Se uvrščate med rekreativce? Ne. Tekmovalno smučanje ni rekreacija. Tekma je pač tekma, rekreacija pa je zame vsakdanje smučanje. Tekme Primorskega smučarskega pokala so rekreacija, če pa se udeležiš vseh uradnih tekem FISI, je drugače. Na kolikih uradnih tekmah FISI ste letos nastopali? Na dvanajstih ali trinajstih, dve pa sem izpustil. Nastopam večinoma samo v veleslalomu, preizkusil pa sem se tudi v superveleslalomu, vendar potrebno je imeti pravo opremo in trenirati, kar pa je pri nas zelo težko. Koliko let pa boste še redno tekmoval? Dokler bom zmogel. Upam vsaj še 15 ali 20 let. Kateri pa so dolgoročni cilji? Pri jadralni deski se vsakič lahko naučiš kaj novega in nikoli ne boš znal vsega, pri smučanju pa bi se prav tako rad še izboljšal. Letos ni šlo dobro kot lani, ko sem dosegel odlične rezultate, bil sem drugi na Italijanskem pokalu, absolutno tretji pa v deželi med masterji B. Napovednik 27. marec - 11. Mali kraški maraton: Sežana, polmaraton, družinski tek (8,45 km), hitra hoja (5 km), otroški Cici tek, Očkov tek ter pohod po poti Srečka Kosovela z ogledom njegove rojstne hiše. 17. april - 11. gorski kro-nometer v Bošketu: vpisovanje od 8.30 do 9.30 na dan tekmovanja. Organizatorje rekreativnih prireditev vabimo, da nam obvestila pošiljajo na naslov sport@primorski.eu. ZZZ-/ košarka Martin Ridolfi med kandidati Na trening za sestavo deželne košarkarske reprezentance igralcev letnika 1996, ki bo prihodnji ponedeljek v Tržiču, je bil povabljen tudi Jadranov košarkar Martin Ridolfi. Med kandidati je sicer 7 igralcev iz vi-demske, 4 iz pordenonske, tri iz tržaške in en igralec iz goriške pokrajine. V strokovnem štabu je tudi slovenski trener Robert Jakomin. DEŽELNI MLADINCI Juventina - Aquileia 1:6 (0:2) Juventinin strelec: Mauro. Juventina: Montagner, Gramazio, Franco, Poian, Cadez, Iurilli (Kenda), Graba (Stoto), Picech, Mauro, Colella (Petriccione), Furlan (Bizai). Trener: Currato. Izključena: Gramazio in Kenda. Juventina je proti ekipi iz Ogleja visoko izgubila. Prvi polčas je bil še nekoliko izenačen. V drugem delu pa so gostitelji popustili. Za Juventino je častni gol iz enajstmetrovke dosegel Mauro. Zaule - Vesna 3:1 (0:1) Vesnin strelec: Vascotto. Vesna: M. Vidoni, Cerkvenic, Brass, Žerjal, M. Marjanovič, Hoffer (A. Vidoni), Candotti (Fachin), Bagattin, A. Marjanovič (Zudek), De Pasquale (Viviani), Vascotto (Madotto). Trener: Zucca. Izključen: Madotto. Vesnini mladinci so v prvem polčasu vodili po golu Jakoba Vascotta. V drugem polčasu pa so se razigrali gostitelji, ki so dosegli tri gole. Kljub temu je bil trener Fabio Zucca zadovoljen s svojimi varovanci. □ Obvestila AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19.00 uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. SK DEVIN prireja za konec letošnje zimske sezone dvodnevni skiending v Bovcu v soboto in nedeljo 2. in 3.aprila 2011 s smučanjem na Kaninu. Vpisovanja do 31. marca na info@skdevin.it ali na 340 2232538. TPK SIRENA sporoča, da bo jutri, 25. marca na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32, v Trstu) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. PLANINSKI SVET SPDG: Pohod po Krasu z vzponom na Grmado Slovensko planinsko društvo Gorica začenja sezono pomladanskih izletov, v okviru priprav na bližajočo se glavno sezono. V nedeljo, 27. t.m. je v načrtu krajši pohod po Krasu, na območju med Goriško in Tržaško pokrajino, z vzponom na Grmado. Udeležence bo pospremil Srečko Vižintin. Hoje bo približno dve in pol do tri ure. Zbor bo ob 9. uri pri gostilni pri De-vetakih v Dolu. Od tu se bodo z avtomobili odpeljali do Medje vasi, kjer se bo pohod tudi začel. Posebej priporočajo primerno planinsko obutev, saj spada cilj v območje tipičnih kraških pojavov, z razriti-mi skalami in kamenjem, kjer se je moči narave pridružila še vojna. Grmada je bila namreč med prvo svetovno vojno močno utrjena postojanka avstroogrske vojske. Sledovi - jarki, zaklonišča, topovska gnezda - so še danes lepo vidni spomeniki človekovega nespiselnega početja. Za podrobnejše informacije poklicati 3355481420. SPDG: na Kredarici pozimi Slovensko planinsko društvo iz Gorice, ki v tekočem letu praznuje svojo 100. obletnico ustanovitve, je med 12. in 13. marcem priredilo v sodelovanju s Planinsko družino iz Benečije društveni izlet na najvišjo slovensko planinsko postojanko Kredarico (2515m). Dvodnevnega izleta se je udeležilo devet članov goriškega društva. Organizatorji društvenega izleta na Kredarico so tudi tokrat po svojih močeh poskrbeli, da je tura potekala varno in v najboljših pogojih za udeležence. Skupina goriških planincev se je v soboto zjutraj z najetim kombijem, v katerega so lahko brezskrbno naložili vso prtljago, podala mimo Špetra Slovenov in čez Predel na Gorenjsko. Ob Savi Dolinki so svojo pot nadaljevali do Mojstrane pri Dovju kjer so zavili v dolino Krmo. Znano je, da je prav v Dovju, na Gorenjskem, ob koncu 19. stoletja župniko- 2 0 Četrtek, 24. marca 2011 ŠPORT šolski šport - Goriška faza šahovskega prvenstva V vrhu Doberdob in Trubar-Gregorčič Šahovski krožek v Doberdobu praznuje 10-letnico Doberdobska športna dvorana ni le kraj fizičnega urjenja, temveč tudi možganskega in strateškega, ki se realizira preko šaha. Preteklo soboto se je namreč v njem odvijalo pokrajinsko šolsko šahovsko prvenstvo, veljavno za napredovanje najprej na deželno fazo. Tudi tokrat ni bilo posebnih presenečenj, saj so se izmed približno sedemdesetih udeležencev iz večstopenjskih in višjih šol, kot po navadi, zamejci odlično izkazali. Osnovnošolci večstopenjske šole iz Doberdoba so dosegli odlične odlične uvrstitve, saj so se z ekipo Doberdob A (Filip Juren, Saša Ko-bal, Emil Antonutti, Tomaž Cotič) zasedli drugo mesto, z ekipo Doberdob B (Jan Bensa, Michele Zago, Aleksander Gergolet, Danjel Lavrenčič) ter z mešano ekipo Doberdob C (Sandi Lakovič, Simon Gerin, Giulia Lodolo, Daniel Chiocca) zasedli sedmo in osmo mesto. Domača ekipa, sestavljena izključno iz deklic (Anika Tosolini, Erica Pecar, Anna Saggin, Giulia Rorato, Lea Poletto), je v svoji kategoriji dosegla pomembno tretje mesto. Visokodoneče rezultate so dosegli tudi doberdobski srednješolci, ki so se z ekipo A (Simon Cotič, Leonardo Zio, Davide Trevisan, Ivan Antonutti) uvrstili na sam vrh lestvice, z ekipo B (Francesco Papais, Elia Saggin, Luka Ger-golet, Martin Juren) pa na solidno tretje mesto. Vse doberdobske ekipe so ob sobotah trenirale pod taktirko učitelja Ladyja Gergoleta, s katerim so sodelovali Igor Juren, Giorgio Saggin in drugi starši. Poleg tega jim je nekajkrat priskočil na pomoč tudi slovenski mojster Aljoša Grosar. Doberdobci se lahko ponašajo tudi z jubilejnim rekordom, saj je letos šahovski krožek praznoval deseto leto delovanja, vsakič pa so otroci dosegli uvrstitev na državno prvenstvo. »Lani so naši šahisti zasedli peto mesto na državnem prvenstvu v Caorlah, letos ciljamo še višje,« je povedal Gergolet in dodal: »Dobre rezultate smo opazili tudi na tekmovanjih matematičnega kenguruja, tako da sem prepričan, da šah krepi logične sposobnosti posameznikov.« Tudi učenci višješolskega zavoda Trubar-Gregorčič so se odlično odrezali in dokazali, da se z nadarjenostjo in trdnim delom lahko doseže neverjetne rezultate. Pod vodstvom profesorja Adrijana Pahorja so se tudi tokrat uvrstili na sam vrh lestvice s petimi zmagami na petih dvobojih. Ekipo so sestavljali Robert Devetak, Jan Gergolet, Omar Cusma, Gregor Gergolet in Ivan Maniacco. Iz srca si želimo, da bi naši šahišti še naprej dosegali podobne rezultate in zasedali vedno višja mesta na državnih lestvicah. Jari tenis - Moški C1-liga: Gaja dobro začela TC Martignacco - Gaja 1:5 Sard (3.5) - Zacchigna (3.4) 0:6, 4:6; Miconi (3.5) - Morossi (3.5) 6:4 6:7 (5), 6:4; Zanor (4.1) - Gia-nolla (3.5) 3:6, 7:6 (5), 4:6), Mazzi (4.2) - Marchesi (4.1) 1:6, 2:6, Dvojici: Miconi/Sard - Gianolla/Marc-hesi 5:7, 2:6, Mazzi/Zanor - Mo-rossi/Zacchigna 3:6, 4:6. Začetek prvenstva je bil za člansko Gajino teniško ekipo zelo spodbuden. Zmaga v uvodnem krogu C-lige proti direktnemu tekmecu v Martignaccu je pokazala, da je obstanek (ki se je fantom lani izmuznil) letos povsem dosegljiv. Pred odhodom v Furla-nijo so sicer po tihem računali na zmago, vendar so pričakovali hud boj, dejansko pa so bili v vsem boljši. Strah, da se na sintetični podlagi ne bodo znašli je bil odveč. Pokazalo se je, da je Zacchigna prava okrepitev, dobro pa so svojo nalogo opravili tudi vsi ostali, vključno s kapetanom Morossijem, ki je sicer edini izgubil svoj dvoboj (v drugem setu je sicer nadoknadil zaostanek 0:4 in set tudi osvojil), ampak se je pomeril z nasprotnikom, ki je po igri pokazal, da sodi v višjo kategorijo kot mu jo je prisodila teniška zveza. Na drugih igriščih ni prišlo do presenečenj. Corno, ki je lani izpadel iz B-lige in obdržal vse igralce, pa je že pokazal, da lahko meri na povratek v višjo ligo. Ostala izida: Casarsa - Corno 0:6, Grignano - Grado 0:6. Prihodnji krog (27.3.): Corno - Grignano, Gaja - Casarsa, Zac-carelli - Martignacco Udeleženci ture Slovenskega planinskega društva Gorica na Kredarico pod Triglavom val Jakob Aljaž. Hrabri možakar se je med svojim vsestranskim narodnostnim budi-teljstvom lotil tudi zapletenega kupoprodajnega postopka občinskih zemljiških parcel na temenu Triglava. Tam je leta 1895postavil, po njem poimenovan pločevinast stolp, pred katerim se še danes vsi radi fotografiramo, ko stopimo na vrh Triglava. V popoldanskih urah so goriški in beneški planinci, v ugodnih vremenskih in sneženih razmerah, iz dna doline Krme pričeli vzpon proti Domu na Kredarici. Na prostranih zasneženih pobočjih pod Triglavom se je kmalu dvignil veter, ki je iz daljave s seboj vztrajno vlekel sive oblake. Večer so prebili v koči, ki jo v zimskem obdobju oskrbujejo meteorologi. Prav pred kočo stojijo naprave, ki zbirajo podatke o vremenu, ki jih nato vremenoslovci pošiljajo v obdelavo. Hvala meteorološki stroki lahko izdelajo napovedi, ki v končni fazi pridejo do nas preko radia, televizije in spleta. Hladno jedilnico koče so goriški in beneški planinci skupaj s kolegi in kolegicami osrednjih slovenskih planinskih društev kmalu pošteno ogreli. Harmonika je naredila svoje in Kredarica se je od veseljačenja tresla. Naslednji dan je, kot napovedano, vremenskafronta postregla z oblačnim in vetrovnim jutrom. Vrh Triglava, ki je ob lepem vremenu izpred koče videti kot na dlani, se je zavil v meglo. Ob veselju in notranji radosti vseh, ki so se prvič v zimskih razmerah povzpeli na Kredarico, so planinci ponovno sestopili v deževno dolino. Več informaciji o društveni dejavnosti lahko najdete tudi na spletni strani www.spdg.eu ali na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro. Naslednji planinski izletje predviden v pomladanskem aprilu, ko bodo goriški planinci obiskali gore nad Spodnjo Idrijo. (VaS) Vabilo na osrednjo prireditev ob 100-letnici SPDG V Primorskem dnevniku smo v zadnjih tednih že večkrat poročali o prireditvah, ki jih v okviru jubileja - 100-letnice ustanovitve goriške podružnice SPD prirejajo planinci. Prejšnjo nedeljo so v tem sklopu na Piancavallu pripravili 7. Čez-mejno pokrajinsko prvenstvo v smučanju, trenutno pa tečejo priprave na osrednjo proslavo ob stoletnici, ki bo 2. aprila zvečer v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo na- stopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba in kjer pripravljajo tudi fotografsko in dokumentarno razstavo. Naslednji dogodek v sklopu 100-le-tnice bo 15. aprila, ko bodo v Kulturnem domu predstavili anastatični ponatis knjižice Geološki izprehodi po Griškem, F. Seidla. Družne sabotinske poti že 17. aprila Skupno pobudo goriških planincev -Družne sabotinske poti - bodo letos iz-vedlui v nedeljo, 17. aprila. Organizacijsko plat je prevzela goriška sekcija CAI, za cilj pa so izbrali Bernadijo nad Terskimi dolinami. Naj povemo, da bo na razpolago tudi avtobus. Prav zaradi boljše organizacije prireditelji prosijo društva, ki tradicionalno sodelujejo pri pobudi, da sporočijo število udeležencev. Pobuda se je porodila pred skoraj sedmimi leti, na Sabo-tinu s ciljem spodbujanja in negovanja prijateljstva in sodelovanja med ljubitelji gora in narave v ožjem goriškem prostoru, zlasti pa med mladimi. Zato prireditelji posebej toplo vabijo k udeležbi družine z otroki. SPDT: Predavanje o Korziki Nocoj, 24. marca, bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 zanimivo potopisno predavanje, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo Trst. Po ponosnem sredozemskem otoku Korziki, otoku, na katerem se najlepše sredozemske vonjave spajajo s čudovito igro barv in svetlobe, nas bo vodil Marjan Ole-nik. Med predavanjem bomo spoznavali lepote in posebnosti otoka, ki ga je Olenik raziskoval med sprehodi po pohodniških poteh, med katerimi je najbolj znana pohod-niška pot GR20 (Grand Rondonnee 20), med plezanjem v divjih gorskih stenah, med vzponom na najvišji vrh, 2710 m visok Monte Cinto in med potapljanjem. Spoznali bomo jezik, kulturo običaje in jedi domačega prebivalstva. Začetek ob 20.30. Vabljeni. Pomladanski izlet SPDT SPDT priredi v nedeljo 3. aprila tradicionalni pomladanski izlet. Letos se bomo podali na najvišji vrh Črnih hribov in sicer na Trstelj (610 m). Razgled z vrha je izredno zanimiv: na vzhodu vidimo Trnovski gozd s Čavnom in Vipavsko dolino, Nanos do Snežnika, proti zahodu pa je obširna planota Tžaško - Komenskega Krasa. Iz vrha vidimo tudi Tržaški zaliv in Tržič. V ugodnih vremenskih razmerah sega pogled do Dolomitov. Zbrali se bomo ob 8.30 uri pri spomeniku v Križu. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili do vasi Lipa od koder se bomo povzpeli do Stjenkove koče, ki stoji pod vrhom Trstelja. Vzpon in sestop bo trajal približno tri ure. Pot je primerna za vse. Informacije, tel. št. 040 220155 - Livio. /— GLEDALIŠČE Četrtek, 24. marca 2011 21 LJUBLJANA - Razstava Plečnik: Narodna in univerzitetna knjižnica V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Saše Fuisa z naslovom Plečnik: Narodna in univerzitetna knjižnica. Na ogled bo 13 barvnih fotografij notranjščin, o katerih je arhitekt Jovo Grobo-všek zapisal, da je na njih mogoče »izbirati dvogovore med fotografijo ter Plečnikovimi prostori in detajli v njih«. Razstava, ki jo bo odprla ministrica za kulturo Majda Širca, je del širšega projekta. Fuis je namreč pred leti sprejel ponujeno zamisel o fotografiranju notranjščin nekaterih slovenskih knjižnic. Od leta 2008 do leta 2010 je ob svojih kratkih bivanjih v domovini vstopil v knjižnice kartuzijanskega samostana v Pleterjah, bogoslovnega semenišča v Ljubljani ter raziskoval prostore Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Projekt je vodil Grobovšek. Razstava podob iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je prva iz omenjenega projekta. Plečnik je z arhitekturnim oblikovanjem zaznamoval prostor in čas, Fuis pa je iz njiju izbral nekaj pogledov in jim okviril podobo, so ob razstavi zapisali v NUK. Umetnostni zgodovinar in Kritik Brane Kovič pa je zapisal, da tokrat predstavljeni Fuisov ciklus posnetkov sodi med izjemne fotografske obravnave Plečnika. Meni, da so »fascinantni že sami formati fotografij in perfekcija njihove tehnične izvedbe, še bolj pa pozornega gledalca pritegne svojevrstna vizualna nadgradnja predstavljenih prostorov in oblikovalskih podrobnosti njihove celostne zasnove«. Razstavljene fotografije so skoraj v celoti zasnovane na uporabi naravne svetlobe, ki vstopa v prostore knjižnice ter oblikuje vzdušje elegance in resnosti. Uporaba digitalne fotografije visoke ločljivosti, ki zajame in tako dokumentira tudi najbolj podrobne detajle, omogoča avtorsko interpretacijo arhitekturne kompozicije, ki z gradivi in svetlobnimi učinki odzvanja brezčasnost. Postavitev razstave v razstavni dvorani NUK omogoča gledalcu raziskovalen odnos do razstavljene fotografije in ga usmerja k primerjanju z upodobljeno arhitekturo. Razstavljena dela se umikajo iz dokumentarnega v avtonomni umetniški svet podobe, so še zapisali v NUK. Fotografije bodo na ogled do 30. aprila. Saša Fuis se je rodil leta 1961 v Novem mestu. V Kolnu, kjer živi, je leta 1984 diplomiral na visoki šoli za fotografijo. Za svoje fotografsko delo prejel številne nagrade. Prvo razstavo je imel v Dolenjskem muzeju v Novem mestu leta 1979. Danes deluje kot samostojni fotograf po vsej Evropi, specializiral se je za fotografiranje umetniških del in fotografsko interpretiranje sodobne arhitekture. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali Danes, 24. marca, ob 16.00 / Honoré de Balzac; prevod in prilagoditev Alberta Bassettija: »l'Affarista«. Režija: Antonio Calenda. Nastopajo: Geppy Gleijeses, Marianella Bargilli e con Paila Pavese, Osvaldo Ruggieri, Antonio Tallura, Francesco Benedetto, Alfonso Veneroso, Adriano Braidotti, Ferruccio Ferrante, Jacopo Venturiero in Antonio Ferrante. / Ponovitev: do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. marca, ob 16.00. V sredo, 6.apriula, ob 20.30 / Cesare Lievi: »Il Vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Scene: Josef Frommwiese. Kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gigi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitve: od četrtka,7. do sobote, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 29. marca, ob 21.00 / Daniel Call: »Das Kammerspiel«. Režija: Paolo Emilio Landi. Nastopa: Daniela Gio-vanetti. / Ponovitve: v sredo, 30. in v četrtek, 31. marca ob 21.00, v petek, 1. in v soboto, 2. ob 21.00 ter v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. marca, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Rusteghi - I nemici della ci-viltà«. Prevod in prilagoditev - Gabriele Vacis in Antonia Spaliviero. Nastopajo: Eugenio Allegri, Mirko Artuso, Na-talino Balasso, Jurij Ferrini, Nicola Bremer, Christian Burruano, Alessan-dro Marini in Daniele Marmi. Režija: Gabriele Vacis. / Ponovitev: v sredo, 30. marca, ob 20.45. GORICA ■ Festival Komičnega gledališča "KO-MIGO 2011 Kulturni dom (Ul. Brass 20) V petek, 1. aprila, ob 20.30 / četrta predstava v italijanskem jeziku, in sicer »Tutto Cecchelin in 90' - atto II« (»Vse o Cecchelinu v 90' - 2. del«) v produkciji gledališke skupine Compagnia dei giovani - F.I.T.A. iz Trsta. Režiser predstave in glavni igralec je Alessio Colautti ; na klavirju ga spremlja »maestro« Carlo Tommasi. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 24. marca, ob 20.00 / Boris Vian: »Bebop«. Prevajalec: Primož Vitez; režiser: Vito taufer; Nastopajo: Miha Bezeljak, Tadej Toš, Vladimir Vlaškalic, Bojan Maroševič in Mateja Pucko. V sredo, 30. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar po motivih Molièra: »Duohtar pod mus!«. Režiser: Vito Taufer; avtor glasbe: Iztok Mlakar; scenograf in ko-stumograf: Damijan Cavazza; oblikovalec luči: Samo Oblokar. Nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Renato Jenček, Boris Cavazza, Lara Komar, Ylenia Zobec, Teja Glažar, Gorazd Žilavec. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 24. marca, ob 20.00 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar: »Dekameron« .Kopro-dukcija z Mestnim gledališčem ljubljanskim. / Ponovitve: do sobote, 26. marca, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 1. aprila, ob 19.00 Štihova dvorana / Ivan Taučar: »Cvetje v Jeseni«. Črna komedija z okruški najboljšega, kar je ustvaril slovenski kulturni prostor. Priredba po romanu Ivana Tavčarja in režija: Marko Čeh; nastopajo: Aljoša Ternovšek, Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. / Ponovitve:v soboto, 2. ob 19.00 in v nedeljo, 3. aprila, ob 20.00. SNG Veliki oder Danes, 24 marca, ob 17.00 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. Jutri, 25. marca, ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Ivanov«. V soboto, 26. marca, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. Mala drama Danes, 24. marca, ob 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. Jutri, 25. marca, ob 20.00 / Spiro Sci-pione: »Kuverta«. V soboto, 26. marca ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder Danes, 24. marca, ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v četrtek, 31. marca ob 19.30. V ponedeljek, 28. marca ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. Mala drama Jutri, 25. marca, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitve: v soboto, 26. marca, ob 20.00. V nedeljo, 27. marca, ob 18.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitve: v ponedeljek, 28. marca, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 24. marca, ob 19.00 / M. Ca-moletti: »Seks in Ljubosumnost (po-hotno-maščevalna komedija)«. Režija: Jaša Jamnik. Nastopajo: Srečko Ker-mavner, Katarina Batagelj Glavan, Sil-vija Jovanovic, Boris Car, Katarina Lukšič in Mirjam Sedmak. Danes, 24. marca, ob 17.00 / Eugene Ionesco: »Plešasta Pevka (komedija absurda)«. Režija: Dejan Spasic. Nastopajo: Miha Zrimšek, Tatjana Žagar, Janez Vlaj, Mojca Lavrič, Anamarija Štukelj Cusma in Dragan Remškar. / Ponovitve: v ponedeljek, 21. in v ponedeljek, 28. marca, ob 18.00. Jutri, 25. marca, ob 19.30 / D. Cra-viotto: »Pizza, da te kap (komična melodrama)«. Režija: Jernej Kobal. Nastopajo: Sara Lucu, Tjaša Valentinčič in Žiga Sedmak. V soboto, 26. marca, ob 19.00 / A. Jaoui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva (komedija)«. Režija: Jaša Jamnik. Nastopajo: Katja Fajdiga, Leopold Pun-gerčar, Žiga Sedmak, Mileva Sovdat / Lili Bačer Kermavner, Boris Car in Meta Černe. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 25. marca, ob 20.30 / »La Bayadere«. Nastopa Narodni balet iz Litve Opera Vilnius. / Ponovitve: v soboto, 26. ob 17.00, v nedeljo, 27. ob 16.00 ter od torka, 29. do četrtka, 31. marca, ob 20.30. V četrtek, 28. marca, ob 20.30 / »I Solisti Veneti«. Dirigent: Claudio Scimo-ne. Nastopa: Uto Ughi - violina. Stalno gledališčle FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Jutri, 25. marca, ob 21.00 / Hugh Wheeler: »A little night music«. Režija: Shawna Farrell. Nastopajo: Matko Amulic, Agnese Brighittini, Jacopo Bruno, Luca Buttiglieri, Antonio Ca-doni, Sara Jane Checchi, Sara D'Ange-lo, Mirko De Pasquale, Clara Di Donato, Simona Distefano, Matteo Ferrari, Giulia Gamberini, Eleonora Lana, Giu-lia Linari, Eleonora Lombardo, Iris Montanari, Irene Romano, Edoardo Scalzini in Serena Segolon. / Ponovitev: v soboto, 26. marca, ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 1. aprila, ob 20.45 / Nastopa »Quartetto Auryn«; Matthias Lingenfelder - violina; Jens Oppermann - violina; Stewart Eaton - viola in Andreas Arndt - violončelo. GORICA Kulturni dom Danes, 24. marca ob 20.30 / v okviru festivalov »St. Patrick's festival - Music in March« in »Across the border 201«, poseben glasbeni trenutek, ki se bo neposredno navezal na »The Boss«, oziroma na Bruca Springsteena. Na sporedu je namreč svojevrstni koncert Miki »TheBoss« Martina & Doganirs iz Trbiža (UD), s predstavitvijo njihove nove zgoščenke, ki nosi zgovoren in nadvse prikladen naslov »Across the border«. Za več informacij: tel.: 048133288, email: info@kulturnidom.it. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 24. marca, ob 19.30 Gallusova dvorana / »Bakrena«. Dirigent: Dirigent: En Shao, solist: Konstantin Bo-gino - klavir. Nastopa: Simfonični orkester RTV Slovenija. Danes, 24. marca, ob 20.00 Linhartova dvorana / Mathilde Monnier: »Pavlova 3'23«. Plesna predstava. / Pono-viev: v petek, 25. marca, ob 20.00. PRIREDITVE Channel zero (AKC Metelkova mesto) V četrtek, 7. aprila, ob 21.00 / Nastopa skupina Kamerad Krivatoff (Slo). V nedeljo, 10. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Angantyr (Dk) in Nocturnal Depression (Fra). Kino Šiška Danes, 24. marca, ob 20.30 / Nastopajo: YU GO!, The Bambi Molesters, The Penny Black Remedy in Zbogom Brus Li. Jutri, 25. marca, ob 22.00 / Nastopata: Elektro Guzzi Live! in Patrick Pulsinger Live! V sredo, 30. marca, ob 21.00 / Nastopa skupina:» Balkan Beat Box. V torek, 5. aprila, ob 21.00 / Natopa: »Rundek Cargo Trio Exclusive«. V petek, 8. aprila, ob 21.00 / Nastopata skupini: »God is an Astronaut in Coma Stereo«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. ■ "Experience... Finland" Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Otvoritev bo v petek, 25 marca, ob 17:30, konferenco bo gostil arhitekt Janne Teräsvirta (ALA Architects, Helsinki) s predstavitvijo: "Pae-saggi nordici" nato, otvoritev razstave "Arhitektura na Finskem." Ob 20.00 iz Spaziocavana (preko Ul. San Sebastiano, 1) bo otvoritev prostora: »Enjoy ... Finland« z napravami finskega podjetja designa Artek, Iittala, Marimekko in Martel. Na ogled bo do 8. maja. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. OPČINE Bambičeva galerija: do 13. aprila je na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar: »Odtisi narave«. Urnik: od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Andrej Kosič (z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7): do 2. aprila, v prvem nastropju je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anama-rija Stibilj Šajn. Urnik: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem do- govoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Goriški Muzej Nova Gorica: v gradu Dobrovo v nedeljo, 27. marca, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). Mestna občinav: danes, 24. marca, ob 18.00 bo odprtje razstave »In memo-riam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 - 2010«; na ogled bo do 16. aprila. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Prvo preddverje): do 29. marca je na ogled razstava: »Od ideje do realizacije: Muzej solinarstva«. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran. Vstop prost! Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse-Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Kino Šiška (KIOSK - mobilna enota): do nedelje, 27. marca, je na ogled razstava umetnice »Mine Fina - Razstava za risbe in video». 22 Četrtek, 24. marca 2011 AVTOMOBILI / ford - Spremembe v kompaktnem enoprostorcu Novi C-max z veliko mero športnosti Dva dizelska in dva bencinska motorja - Dinamična zunanjost Dobre vozne lastnosti in nova oblikovna filozofija sta dva faktorja, ki botrujeta čedalje večji naklonjenosti, ki jo Fordovi modeli uživajo pri kupcih. O tem zgovorno priča tudi uspeh, ki ga S-max, na primer, doživlja na tržiščih. Da bi se približali temu uspešnemu poimenovanju so tudi novi C-max, ki je bil prej focus C-max, poimenovali kar na kratko C-max. C-max je dolg slabih 4, 4 m in se uvršča v še kar obširen razred kompaktnih enoprostorcev. Dinamičnost, ki jo je bilo zaznati že pri prejšnjem modelu, starem 7 let, so z novim modelom še poudarili. Prednji del je pri novem C-maxu bolj agresiven, če pa ga gledamo s strani, mu poudarjene obrobe koles dajejo športnejši videz, h kateremu pripomore seveda tudi športnejši odbijač. Bolj dinamično obliko zadka pod-črtujejo zadnje luči z navpično vrsto LED svetil. Skratka estetski posegi so bili uspešni in C-max sedaj lahko z optimizmom gleda na še kakšno uspešno leto prodaje. Tudi v notranjosti so se stvari spremenile: prvi vtis je urejenost in mladostni videz, ki ga poudarjajo svetle barve, kromirani detajli in vrsta okrasnih letvic. Okrogli merilniki in sredinska konzola so v skladu z drugimi modeli nemške hiše. Voznikov delovni prostor ne prinaša presenečenj. Vse je tam, kjer mora biti, položaj za volanom pa je opazno bolj dinamičen kot pri značilnih enopro-storcih. Sedenje je povsem podobno kot v navadnem osebnem avtomobilu. Volan je prijetno debel in podobno kot kratka prestavna ročica lepo sede v roke. Za razliko od navadnih osebnih avtomobilov se menjalnik pojavi na sredinski kon-zoli - dokaj blizu volana. Voznik ima naslon za roke, ki pa ga pri sopotniku ni. Da je C-max družinski avto, priča tudi prostornost prtljažnika, kjer je praznine za 472 l, s podiranjem naslonov in zlaganjem klopi za prednja sedeža pa se prostornina poveča vse do 1633 litrov. V paleti bencinskih motorjev je prvič uporabljen povsem nov štirivaljni 1,6-litrski motor Ford EcoBoost, ki je na voljo z različicama z močjo 150 in 180 KM. Prihaja iz povsem nove generacije izjemno učinkovitih Fordovih bencinskih motorjev z manjšo delovno prostornino in nižjimi emisijami CO2. V vrsti dizelskih motorjev sta nadgrajeni različici 1,6- in 2,0-litrskih motorjev Ford duratorq TDCi, ki sta izdatno posodobljena za večjo zmogljivost in varčnost ter manjše emisije. škoda Kmalu naprodaj nova felicia Takrat je bil ta češki malček, ki je obstajal v kombijevski, kombi limu-zinski ter pick up in dostavni izvedbi, prevozno sredstvo marsikaterega voznika v vzhodni Evropi, pa tudi v Sloveniji. Kot kaže, bodo ti kaj kmalu lahko znova vozili nove felicie, saj naj bi Volkswagnovo hčerinsko podjetje Škoda pripravljalo kup novih modelov, med katerimi bo tudi felicia. Po novem ne bo šlo za kombi limuzino, ampak za li-muzinsko različico, velikosti nekje med Volkswagnovo jetto in fabio. Nekoliko manjša octavia, torej. Vstopna cena nove felicie bo približno 13 do 14 tisoč evrov, kupci pa naj bi prve primerke dobili leta 2012/2013. Nova felicia naj bi bila narejena na platformi golfa/octavie, njene odlike pa bodo notranja prostornost, več kot 500 litrov velik prtljažnik in varčni motorji. Pod motornim krovom bodo 1,2- in 1,4-litrski motorji moči od 55 do 118 kilovatov bencinskega porekla ter tur-bodizli gibnih prostornin 1,6 in 2,0 litra. Izpolnjevali bodo normo Euro6. Stran pripravil Ivan Fischer opel - Za čim manjše onesnaževanje okolja Astra ecoFLEX s sistemom start/stop Izboljšan sistem ponovnega obtoka izpušnih plinov - Samo 104 g CO2 na kilometer V stalnem prizadevanju za čim manjše onesnaževanje so novo astro 1.3 CDTI ecoFLEX opremili s tehnologijo samodejne izključitve delovanja motorja in ponovnega zagona, po domače start/stop, s čimer se je povprečni izpust CO2 zmanjšal s 109 g/km na 104 g/km. Astro ecoFLEX poganja gospodaren turbo dizelski motor 1.3 CDTI z največjo močjo 95 KM. Vozniku s pomočjo variabilne geometrije in neposrednega vbrizga goriva preko skupnega voda, s tlaki vbrizga do 1600 barov, zagotavlja največji navor 190 Nm med 1750 in 3250 vrtljajev na minuto. Ob tem so zanj razvili novo elektronsko krmilno enoto z oznako E59. Ponaša se tudi z izboljšanim, vodno hlajenim sistemom ponovnega obtoka izpušnih plinov ERG, ki dodatno zmanjšuje izpuste. Filter trdnih delcev (DPF) v izpušnem sistemu je serijski. Ugodnejšo porabo goriva zagotavlja astri 1.3 CDTI ecoFLEX tudi ročni petstopenjski menjalnik, posebej prilagojen prav uporabi v tem avtomobilu. nissan - Leaf nima obljubljene avtonomije Z elektriko je marsikdo že ostal na cesti Ni vse zlato kar se sveti, pravijo in v primeru električnih avtomobilov to pomeni, da je doseg teh okolju prijaznih avtov, še vedo nezadovoljiv. V Ameriki prvi vozniki že vozijo Nissanov električni leaf in kar nekaj poročil je, kako so obstali na cesti. Čeprav naj bi leaf zmogel do 100 milj dosega z enim polnjenjem, pa kar nekaj voznikov poroča, da je kapaciteta, ki jo oglašuje Nissan, pretirana, ob tem pa nagaja tudi prikaz baterije, saj avto v nekaj miljah pade na polovični doseg, potem pa se za nameček vklopi še »turtle (želvin) mode«, ko v varčevalnem načinu s počasnejšo vožnjo avto dobi podaljšan doseg in po pričevanjih tudi ta ne zadošča, da bi se ljudje pripeljali domov do polnilnika. Svoje najbrž prispeva tudi mraz, ki zmanjša kapaciteto akumulatorjev, za razliko od volta leaf nima ogrevanih baterij (tudi ogrevanje prispeva k zmanjšanju kapacitete akumulatorja), pa tudi način vožnje, čeprav naj bi software leafa prikazoval doseg tudi na podlagi voznih navad njegovega voznika. prepoved - Cigareta ne sodi v avto Kadilci, pozor! V Grčiji vas bodo pošteno privili Če nameravate letos na dopustu z avtomobilom obiskati Grčijo, potem pazite na svoje kadilske razvade v avtomobilih na grških cestah. V lanskem decembru je v Grčiji stopil v veljavo zakon, ki se zgleduje po škotskih zakonih iz leta 2006. Če se v vašem ali javnem prevoznem sredstvu nahaja eden ali več mladoletnih oseb s starostjo pod dvanajstimi leti, potem ne smete prižgati cigarete v vozilu. To velja tudi za morebitne sopotnike. Če se turist ne bo držal pravil grške igre, ga lahko policist oglobi za 1.500 evrov, taksista ali voznika avtobusa pa takšen prekršek lahko olajša celo za 3.000 evrov. Zdrava pamet pa pravi, da je v avtu v vsakem primeru bolje ne kaditi. Po raziskavi svetovalnega podjetja Clear Asia na Kitajskem med blagovnimi znamkami največji ugled uživa BMW. Prehitel je tudi Rolex in Apple. Clear je raziskavo blagovnih znamk izvajal globalno in za posamezna tržišča. Na Kitajskem, ki tudi v avtomobilski industriji predstavlja območje z velikimi priložnostmi, je prvo mesto med stotimi blagovnimi znamkami zasedel BMW. Bavarci imajo po raziskavi med 2500 kitajskimi podjetji večji ugled od Rolexa in Appla, prav tako pa tudi od Mercedes-Benza (8. mesto) in Audija (12. mesto). Globalno je BMW zasedel tretje mesto za Applom in Googlom. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. marca 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Zgodovina lepila in Morsejeve abecede 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik, gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 14.45 Vremenska napoved 15.5017.30 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Variete: Affa-ri tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il com-missario Manara 2 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce 2.05 Aktualno: Can-tieri d'Italia Rai Due Rai Tre menska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.25 Film: I caccia-tori (vojna, ZDA, '58, r. D. Powell, i. R. Mitchum) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: L'ombra del destino (i. R. Mondello) 6.00 Nan.: 7 vite 6.20 19.40, 0.25 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Can-tieri d'ltalia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 23.20 Film: Volver (dram., Sp., '06, r. P. Almodovar, i. Penelope Cruz) 1.55 Dok.: Ri-cordo d'attrice: Lina Volonghi 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Lo show dei record (v. G. Scotti) 0.00 Aktualno: Matrix 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Sabrina, vita da strega 6.55 Risanke 8.45 Variete: Le Iene Show (v. Lu-ca e Paolo, I. Blasi) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.00 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI: New York 23.00 Nan.: Fringe 0.45 Variete: Le Iene (v. L. Bizzarri, I. Blasi) 1.50 Pokerlmania 2.50 Nočni dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno-zero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.25 Dok.: La Storia sia-mo noi 1.00 Dnevnnik - Parlament 1.10 Nan.: Justice - Nel nome della legge ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 9.10 Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cot-ti e mangiati 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vre- 7.40Variete: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.10 Aktualno: Videomotori 8.30 12.30, 19.25 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 8.50 11.45, 19.45 Aktualno: Musa Tv 9.00 Dok. odd.: Italia magica 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Dok. odd.: Splendori d'Ita-lia 11.10 Borgo Italia 11.35 Aktualno: Sa-lus Tv 12.35 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa (pon.) 14.05 Copertina da Udine 15.05 Dok.: Splendori d'Italia 16.00 Dok. odd.: Val Gardena 17.00 Risanke 19.00 Italia Economia e Prometeo 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Anteprima Triestina 21.00 Aktualno: Il lungo viaggio di Trieste nel Risor-gimento 21.25 Aktualno: Gli incontri al caffe' 22.15 Dok.: Wild Adventure 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.35 Nan.: La saga dei Mc Gregor La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 1.50 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispet-tore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Ma che siamo tutti matti? (kom., Afrika, '80, r. G. Alessandrini, i. A. Ma-gnani, R. Vallone) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Mac Gyver 18.45 Nan.: Jag -Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Sos Ta- ta 23.20 Aktualno: Effetto domino 2020 0.05 Dnevnik 0.20 1.25 Nan.: N.Y.P.D. I.10 Aktualno: Prossima fermata 2.20 Nan.: Mac Gyver Jr Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Otr. nan.: Talebajski 10.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo II.35 Omizje (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Studio City (pon.) 14.20 Druž. nan.: Ve-drana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetlič-niki 16.05 Kratki dok. film: Pesem tišine 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Ukradena umetnost 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.30 Dok. feljton: Jabolko v snegu 0.25 Globus (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal (t* Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro 12.45 Koncert ob 75-letnici Marka Mu-niha 14.15 Dok. serija: Avstralija na dlani (pon.) 15.05 Ugriznimo znanost 15.30 Evropski magazin 16.00 Minute za... 16.30 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 17.25 Firma (pon.) 18.00 Nan.: Pri Maupassantu (pon.) 19.00 Glasborola (pon.) 19.55 Eko-la! 20.00 Film: Štiri poslednje pesmi 21.45 Nad.: Restavracija Raw 22.40 Nad.: Klan Pasquier 0.05 Film: Fitzcarraldo 2.40 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 10.00 Redna seja DZ 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Črno beli časi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - glasb. oddaja 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 City folk - dok. oddaja 16.30 Srečanje z... 17.10 Alpe Jadran 17.40 Sprehodi po stari Ljubljani 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Film: Otroci in ljubinci 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.50 Izostritev 23.20 Primorski mozaik 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv -deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 15.00 Nebrušeni dragulj (nad.) 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Prepovedana ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Na vrat, na nos (kom., ZDA, '97) 22.00 Na kraju zločina (krim. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dramska serija) 0.15 Nan.: Kalifornicira-nje (hum. serija) 0.50 24UR, ponovitev, Novice 1.50 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.25 9.45 Družina za umret (hum. serija) 7.50 Svet, pon., Novice 8.50 11.05, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.10 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.350.10 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.00 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Ognjene ulice (akc., ZDA, '84) 15.05 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 17.05 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Od tarče do smrti (akc., ZDA/Anglija, '85; i. Roger Moore) 22.30 Film: Ognjeni obroč (akc., ZDA, '06) 0.40 Film: Psiho 3 (srh., ZDA, '86) 2.25 Love TV (erotika) 3.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.25 Življenja reka - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 7. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Koncert enega najboljših blues pevcev in orgličarjev v svetu - Čikaška legenda Sugar Blue; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33, 21.30 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 z arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 23. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte megla rahel sneg z sneg močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona **antidldona vremenska slika 1030 DUBLIN 0 0/15 AMSTERDAM LONDON O^ O i/ift 4/17 c-^-. O PARIZ 4/i7 BERLIN 5/15 f VARŠAVA O 6/14 OBRUSELJ 3/15 1020 LIZBONA O i0/20 ŽENEVA d/13 o MILAN GA/i? if DUNAJ 3/14 LJUBLJANA 0 -3/13 SPLIT 1020 MADRID O S/14 BEOGRAD O S/12 TRBIŽ O -1/18 O -3/18 KRANJSKA G. O TRŽIČ -2/19 O KRANJ O GRADEC -i/i9 0 -1/18 S. GRADEC CELJE D/19 O o "V» LJUBLJANA 1/20 POSTOJNA O 1/18 KOČEVJE O _ O -ČRNOMELJ MARIBOR O 0/19 PTUJ O M. SOBOTA 01/20 N. MESTO 2/19 O ____ ZAGREB 2/18 O ÍNAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O - 0/13 . „„ATENE ^ ~ -S,» SOFIJA -2/11 Po vsej deželi bo jasno, pihali bodo šibki krajevni vetrovi; v nižinskem pasu in v alpskih dolinah bo temperaturno ko-lebanje izrazito. Jasno bo.Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do najvišje dnevne od 16 do 20 stopinj C. J A Anticiklon se razteza od Velike Britanije do Italije. Nad našo deželo bo do jutri vreme stabilno. Konec tedna pa se bo hladna fronta od severne Evrope bližala Jadranu. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22Dolžina dneva 12.21 M. SOBOTA O 3/20 Nad Evropo se zadržuje anticiklon. S severovzhodnim vetrom doteka k nam suh in vse toplejši zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 0.18 najvišje 32 cm, ob 7.29 najnižje -28 cm, ob 13.01 najvišje 9 cm, ob 19.24 najnižje -28 cm. Jutri: ob 0.45 najvišje 20 cm, ob 10.05 najnižje -23 cm, ob 19.12 najvišje 16 cm, ob 20.16 najnižje -16 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................400 Piancavallo............70 Vogel.................120 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........30 Zoncolan............122 Krvavec................80 Trbiž..................100 Cerkno................50 Na Žlebeh.............70 Rogla..................50 Mokrine...............45 Mariborsko Pohorje . . 30 Podklošter...........170 Civetta...............220 Bad Kleinkirchheim . . 70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ZDA - Umrla je v 80. letu starosti Filmski legendi Elizabeth Taylor odpovedalo srce Hollywoodska diva Liz Taylor v Rimu leta 1957 ansa HUGO CHAVEZ Jm • v* ■ • • »Ce ni življenja na Marsu, je kriv kapitalizem« CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je v torek menil, da je za odsotnost življenja na Marsu prav lahko kriv kapitalizem. "Vedno sem pravil, slišal, da ne bi bilo čudno, če je bila na Marsu civilizacija, a je morda tja prispel kapitalizem, imperializem in pokončal planet," je v govoru ob svetovnem dnevu vode dejal Chavez. Chavez, ki meni, da je kapitalizem odgovoren za številne svetovne težave in nesreče, je še posvaril, da zaloge vode na našem planetu vidno kopnijo. "Previdno! Tu na planetu Zemlja, kjer so bili pred več sto leti ali manj veliko gozdovi, so sedaj puščave. Kjer so bile reke, so puščave," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Chavez in medtem delal po-žirke vode. (STA) VELIKA BRITANIJA - Prihodnjega 29. aprila Kate Middleton bo prišla na poroko z rolls-royceom Ob poroki princa Williama s Kate Middleton so se na trgu pojavili najrazličnejši spominki ansa LOS ANGELES - V 80. letu starosti je včeraj v Los An-gelesu umrla slavna hollywoodska igralka Elizabeth Taylor. Po navedbah njenega založnika je večkratni oskarjevki britanskega rodu odpovedalo srce. "Legendarna igralka, poslovna ženska in neustrašna aktivistka Elizabeth Taylor je danes mirno umrla v losangeleški bolnišnici Cedars-Sinai. Obkrožali so jo njeni otroci - Michael Wilding, Christopher Wilding, Liza Todd in Maria Burton," je včeraj še zapisal njen založnik. Kot še poroča ameriška tiskovna agencija AP, ima Tay-lorjeva tudi deset vnukov in štiri pravnuke. Rodila se je 27. februarja 1932 v Londonu, na filmskem platnu pa je zaslovela že kot otrok. V svoji karieri je igrala v več kot 50 filmih, oskarja pa je dobila za glavni vlogi v filmih Butterfield 8 in Kdo se boji Virginije Woolf? Znane so tudi njene vloge v Mački na vroči pločevinasti strehi s Paulom Newmanom in Kleopatri z Richardom Bur-tonom, s katerim je bila tudi poročena. Taylorjeva je pozornost zbujala z dih jemajočo lepoto, pa tudi z razburkanim zasebnim življenjem. Poročila se je kar osemkrat. Za svoje delo na humanitarnem področju je leta 1993 dobila oskarja. Igralkino zdravje je bilo v zadnjih letih pogosto predmet ugibanj. Leta 1997 so ji kirurško odstranili možganski tumor, leta 2006 pa je zanikala govorice, da bi imela Alzheimerjevo bolezen. Leta 2008 je bila hospitalizirana v Los Angelesu, toda njen predstavnik je zanikal poročanja, da je bila blizu smrti. Leta 2009 je prestala operacijo srčne zaklopke. (STA) NEMČIJA - Bivšemu ministru Genscherju Ukradli pisalo, s katerim so podpisali združitev BONN - Roparji so vlomili v hišo nekdanjega nemškega zunanjega ministra Hans-Dietricha Genscherja in med drugim ukradli pisalo, s katerim je minister leta 1990 podpisal pogodbo o ponovni združitvi Nemčije. Roparjem je nekako uspelo odpreti okna Genscherjeve hiše v Bonnu, medtem ko je bil 84-letni državnik zunaj na večerji z ženo Barbaro. Par je po vlomu 11. marca poklical policijo, a tej ni uspelo izslediti niti vlomilcev niti ukradenih stvari, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poleg pisala so ukradli še nekatera druga zgodovinsko pomembna nalivna peresa ter nekaj nakita Barbare Genscher. "Izguba je zame zelo boleča," je za Bild povedal Genscher in pojasnil, da je zelo navezan na ukradene stvari. "So nenadomestljive in predstavljajo del mojega profesionalnega življenja," je še poudaril. S pogodbo, ki so jo 31. avgusta 1990 podpisale zmagovalke druge svetovne vojne - ZDA, tedanja Sovjetska zveza, Francija in Velika Britanija ter Zvezna republika Nemčija (ZRN) in takratna Nemška demokratična republika (NDR), sta se slednji dve znova združili v skupno državo. (STA) LONDON - Kate Middleton se bo na poroko z britanskim princem Williamom pripeljala z rolls-royceom, ki so ga med napadom na princa Charlesa in njegovo ženo Camillo decembra lani poškodovali študentje. Vozilo bodo pred poroko obnovili, so še sporočili z britanskega dvora. Decembra lani so črn rolls-royce iz leta 1977 s palicami in steklenicami poškodovali študentje, ki so protestirali proti dvigu šolnin in so svojo jezo želeli stresti na princa Charlesa in njegovo ženo Camillo. Zdaj je opraskano vozilo s poškodovanimi okenskimi šipami v popravilu, priložnost pa bodo mehaniki izkoristili še za rahlo prenovo vozila, ki bo tako na kraljevi poroki kot novo. V preteklosti so se britanske kraljeve neveste na poroko običajno pripeljale s kočijo s konjsko vprego, a Kate Middleton se je raje odločila za avtomobilski prevoz. Po poročni ceremoniji se bosta Kate in William v odprti kočiji iz leta 1902 odpeljala v Buc-kinghamsko palačo. Kočija je bila izdelana za kronanje kralja Edvarda VII., danes pa jo uporablja kraljica za sprejeme tujih voditeljev na uradnih obiskih v Veliki Britaniji. Kočijo sta na poroki leta 1981 uporabljala tudi princ Charles in princesa Diana. Tiskovna služba princa Charlesa je danes povedala, da bo spremstvo sestavljalo pet kočij s konjskimi vpregami. V prvi se bosta peljala princ William in Kate Middleton, v drugi pa priča, princ Harry, dvorna dama Pippi Middleton in družice. V tretji kočiji se bosta peljala kraljica Elizabeta II. in njen mož princ Philip, v kočiji za njima pa princ Charles, njegova žena Camilla, in nevestini starši Michael in Carole Middleton.