Leto LXJ?	Polt«!« plačan«, jotovbj	\j Ljubljani, v sredo, dne 4. novembra 1936	Stev. 254 a	Cena 1.50 Din
Hnročninn mesečno	^MMB^^.	____ ^^	—..—	Cek. račun: Ljubic Din. Z« .nožem-	^HME ftj j^gfr	^HMT NR	TiSIB^^^I ^Mk B TKI^™^^	Ijana »t lO.b-50 ia •tvo 40 Din - ne-	flgg^^ SmS mSBSf Mk	JSnOf j|	B/BI ^H^. M	^^M	10.349 za izdaja ce-	AH* AB M	H £	HBH^ B	HpA MMB	Sarajevo loletno 9b Din. za	MW WB	M JB	BB f ^HkJ	H H inozemsl vo Din	^^HbH flBf ^^B mKb	flHf ^^	M	^^B
Uredništvo je t	^L^	fflfl^	fff fr/ ^ HT	^^ ^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi aLb/Ul	jeva b. telefon 299}
Teletont arednlitvai dnevna služba 1090 — aočna 2994, 2994 ia 209«	■	Izhaja vsak dan tjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Čemu v Turčijo?
Čemu je naš ministrski predsednik ir zunanji minister potoval v Turčijo, ko je vsa Evropa mislila, da se bo udeležil sestanka vladarjev Male zveze v Pragi? Čemu naenkrat vse te naravnost v oči padajoče manifestacije prijateljstva med Jugoslavijo in Turčijo, ki so odmevale po Evropi, odkar jc g. dr. Stojadinovič stopil na tla turške republike? Čemu to izrccno in glasno podčrtavanje zavezništva, tako od štreni predstavnikov Turčije — začenši pri predsedniku republike g. Ata-tuifcu, kakor tudi od strani našega predsednika vlade, kar je posebno prišlo do izraza v pisanju turškega tiska? To so vprašanja, ki so se naravnost vsiljevala evropsikim vladam in evropskemu tisku — tudi nam, da govorimo resnico. Sedaj, ko se naš predsecnik vlade zopet vrača nazaj v svojo domovino, se nam zdi, da na ta vprašanja odgovorimo. Sicer nimamo nobenih jamstev za to, da bo naše tolmačenje povsem točno, kajti danes je mednarodni položaj že takšen, da je boljše, čc se polilika ne dela na javnih trgih, vendaT pa upamo, da bomo na podlagi izjav državnikov in časopisja prišli blizu resnice.
Čemu naš ministrski predsednik ni še! v Prago? To je prvo vprašanje, ki čaka odgovora. Odgovor ie enostaven. Dr. Stojadinovič je bil v Pragi šele meseca avgusta in sc od takrat ni zgodilo ničesar, kar bi zahtevalo nove proučitve skupno z zunanjimi ministri zavezniških držav Male zveze. Na drugi stran« pa je prišel tik pred g. dr. Stoja-dinovičevim potovanjem v Turčijo romunski ministrski predsednik g. Tatarescu v Belgrad, kjer je po naročilu svojega vladarja ostal tri dni in jc imel priložnost od predsednika jugoslovanske vlade zvedeti vse, kar je hotel z ozirom na praški vladarski sestanek zvedeti. Končno pa je bilo tudi šc na drugi način zelo učinkovito zajamčeno, da se je na sestanku vladarjev Male zveze v Pragi slišala tudi polnomočna jugoslovanska beseda in so torej sklepi, ki so jih sprejeli, plod enotno uglašene volje.
Tpda čemu je g. dr. Stojadinovič potoval v Turčijo in čemu to poudarjanje zavezništva baš v sedanjem mednarodnopolitičnem trenutku?
Obisk našega predsednika vlade v Ankari jc v prvi vrsti imel namen, mislimo mi, da spravi na čisto ndkatera vprašanja gospodarsko-političnega značaja, ki med Turčijo in nami šc niso bila rešena vsled kratkovidnosti in ozkosrčnosti — da ne rabimo besede: nerazumevanja državnih interesov — tiste vlade, od katere jc g. dr. Stojadinovič pred nekaj več kot enim samim letom sprejel napol polomljena državna krmila. Naša trgovinska pogodba je visela v zraku, s Turčijo nismo imeli pogodbe o naseljevanju, niti reciprocitetne pogodbe o zaščiti izseljenskega delavstva ter mnogo drugih pogodb, ki urejejo zaseboopravne odnošaje med drža/anti. Bilo je čudno! Turčija — naša zaveznica v Balkanski zvezi, mi pa ž njo takšne gospodarske in zasebnopravne odnošaje, kot ne obstojjo niti med skreganimi narodi! Politično sodelovanje ic vsled tega trpelo in ni moglo dati vsega od sebe, kar bi moralo in jc Evropa žc šušljala, da postajajo odnošaji med Turčijo in nami hladni in celo napeti. G. dr. Stojadinovič je z lahko roko odmetal ves prod, ki se je nakopičil ter s zdravo gospodarsko in zasebnopravno podlago dal trdne temelje za politično in vojaško zvezo, zapisano v Balkanskem paiktu iz I. 1933.
To je bil prvi razlog in vsakdo mora razumeti njegovo korist in njegovo nujnost. Drugi razlog pa je bil po našem mnenju političnega značaja.
V	Evropi opažamo veliko premikanje političnih sil. Vse se nekam vrti okrog nas in narodi se zbirajo pod vplivom gesel, ki še niso popolnoma jasna.
V	takšnih trenutkih oni najbolj odrežejo, ki imajo pred seboj jasne cilje. Balkanska zveza, ki ji pripadata tako Jugoslavija kakor Turčija, jc takšna skupina, ki svoje orientacije ni izgubila, ker ima pred seboj jasen program za Balkan, isto kakor Mala zveza za Podonavje. Jugoslavija in Turčija pa, ki sta najmočnejši državi v balkanski skupnosti, sta tudi hrbtenici BaJktna. Zato sta bili vprav ti dve poklicani, da v trenutku, ko se nam zdi, da se vsa Evropa maje, udarno pokažeta, da se na Balkanu nič ne maje, da je Balikan nasprotno danes najbolj mirna, najbolj trdna točka evropskega kontinenta in da se motijo vsi pobudniki novih zbiranj, ki si morda domišljajo, da bodo ustvarili nov politični red v Evropi s tem, da bi lomili drobce ptoč od trdno sklenjene balkanske skale. Podobno nalogo je imel sestanek vladarjev Male zveze v"Pragi. Nasproti opletajoči sc in negotovi Evropi torej je g. Stojadinovič, ki postaja vedno bolj vodilni državnik v obeh zavezniških skupinah, hotel s svojim obiskom v Ankari poudariti, da pri nos ni omahovanja, ni nobenega tavanja, da smo stvarna skupnost, s katero naj Evropa v svojem lastnem interesu računa, nc samo računa, marveč jo tudi izkoristi za svojo končno ureditev in ozdravljenje.
Tretji razlog, ki se nam sam od sebe vsiljuje, samo še mislimo na obisk bolgarskega ministrskega predsednika g. Kioseivanova v Belgradu, na obisk turškega zunanjega ministra g. Ruždi Arasa v Sofiji, na izredno pozorrvost, ki so jo g. Stojadinoviču pri njegovem potovanju skozi bolgarsko prestolnico izkazali in na enodnevno bivanje našega predsednika vlade v Sofiji na potu iz Istanbula v BcJgrad, tretji razlog, pravimo, za onkarski sestanek je želia našega predsednika vlade, da na kakršenkoli način včleni šc Bolgarijo v balkansko skupnost in jc bilo to treba posebej obrazložiti turškim državnikom, ki v pogledu Bolgarije do lanslkega leta niso gojili posebnega zaupanja. Zdi se, da jc sedaj tudi tukaj pot otreb-Ijena vseh zaprek in da bomo v Ikratkem doživeli, da se bo balkansko skupnost v neki novi obliki — vključivši Bolgarijo — predstavila politično zmedeni Evropi.
Končno se nam zdi potrebno, do navedemo še cn razlog, ki je tako enostaven, da ga ima prav gotovo vsak na umu, a ki ga jc vendarle treba tudi izreči. Jugoslavija ic danes v srečnem položaju, da z vseh strani stegajo proti njej prijateljske roke. Toda vsi vemo, da v pditiki ljubezen ne igra vodilne vloge. Politična prijateljstva so bolj umska kot pa čustvena. Tega sc nai vsaka država zaveda, kadar se oprijema za roke, ki ponujajo darove. Kadar seda k mizi, okrog kaleie se sklepojo prijateljstva, ie vedno prav, čc ostali tovariši dobro vedo, da jc močna, da njena beseda ni oki* praznega bobna, marveč
/ * v
Daranyjeva zahvala..
Admiral Horthy pa obišče Rim
United Press pa poroča k temu iz verodostoj-	I	vesno priznala. Mussolini je naročil zunanjemu mineta vira, da je admiral H o r t h y sprejel pova-	I	nistru grofu Cianu, naj takoj po dunajski konie-bilo italijanskega kralja, naj ga v Rimu obišče. Pri	I	renči potuje v Budimpešto, da pripravi vse po-tej priložnosti bi Madjarska italijanski imperij slo-	I	trebno za obisk admirala Horthyja v Rimu.
v Angliji:
Pripravljena na pogajanja Predpogoj: Zapadnoevropshi pakt
Budimpešta. 3, novembra. TG. Madjarski ministrski predsednik Daranya je takoj, ko je zvedel za vsebino Mussolinijevega govora v Milanu in posebno za tisti odlomek, ki govori o Madjarih (ki ga je »Slovenec« priobčil in ki se glasi: »Dokler se Madjarski ne bo izkazala pravica, podonavskega vprašanja ni mogoče rešiti. Nemogoče je, da bi 4 milijone Madjarov živelo izven meja države. Madjarska je prava pohabljenka, ki je žrtev namena, da se odstranijo namišljene krivice, a se kopičijo nove, mnogo večje krivice.« Op. ured.) poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku naslednjo zahvalno brzojavko:
Milanski govor Vaše ekscelence je po vsej Madjarski vžgal navdušen in hvaležen odmev. Dovolite mi, da se vam kot tolmač madjarskega naroda pri tej priliki iskreno zahvaljujem in Vas z največjim spoštovanjem in prijateljsko pozdravlja m.«
Madjarsko zunanje ministrstvo pa je v zvezi z Mussolinijevim govorom izdalo še naslednje pol-uradne razloge:
Mussolinijeva izjava je samo dosledna jasna oblika stališča, ki ga je italijanski ministrski predsednik imel v srednjeevropskem vprašanju vsa zadnja leta. Brez dvoma pa je, da se dosedaj v tako odločni in podčrtani obliki še nobeden inozemski evropski državnik ni zavzel za upravičene zahteve Madjarske. V ostalem pa bo Mussolinijev govor evropski politiki zelo služil in ravno s tega sta išča je tudi treba ceniti okoliščino, da je italijanski ministrski predsednik zadovol'itev madjarskih zahtev označil kot eno najvažnejših zahtev praktične mirovne politike. V madjarskih političnih krogih obstoja naziranje, da je treba Mussolinijev govor spraviti v zvezo ne samo s predstoječo konferenco rimskega bloka na Dunaju, marveč tudi z raznimi važnimi potovanji državnikov, ki pridejo na vrsto meseca novembra.«
Rim, 3. novembra, b. Po trditvi londonskih dopisnikov je povzročil Mussolinijev govor senzaci-jonalen vtis v Veliki Britaniji. Posebno v britanskih vladnih krogih so bili zelo iznenadeni. Kakor trdi »Gazeta del Popolo«, je bilo iznenadenje takšno, da so sklenili popraviti prestolno besedo, s katero je bil danes otvorjen britanski parlament. Glede Italije je namreč prestolna beseda note vsebovala besedilo, v katerem se izraža želja prijateljskih odnosov med Italijo in Veliko Britanijo. Ta del je bil sedaj izpuščen.
Dopisnik agencije Štefani poroča iz Londona, da se mu je posrečilo zvedeti, da je britanska vlada sklenila stopiti v zvezo s Parizom in Wa-shingtonom v cilju skupne akcije, da se poslaništva Velike Britanije, Francije in Združenih držav v Addis Abebi spremenijo v konzulate. Britanski zunanji minister Eden se pripravlja sedaj na odgovor na opomin in ponudbo italijanskega ministrskega predsednika, ki jo je poslal Veliki Britaniji v znanem govoru ▼ Milanu. Znano je že, da namerava Eden priznati italijanske interese na Sredozemskem morju in bo bržkone sedaj javno poudaril, da britanska politika nima sedaj nobenih načrtov, ki bi tam ogrožali italijanske interese. V uradnih britanskih krogih izjavljajo, da bo Velika Britanija zahtevala, da se pogajanja za sklenitev oovega zapadno-evropskega pakta prično ločeno od eventualnih pogajanj za sklenitev sredozem-
skega pkata. Vsekakor zahteva Anglija prednost za zapadno-evropski pakt. V slučaju, da sc Italija odzove, želi Velika Britanija končnoveljavno rešiti vprašanje » arnosti na Sredozemskem morju in bo kot predpogoj postavila zahtevo, da se v tem morju zajamči svoboda plovbe ter da Italija prevzame obveznosti, da ne bo vršila nobene ekspanzije na škodo katerekoli sredozemske države, katere varnost bi morala Velika Britanija v svojem interesu braniti.
Tudi Eden-Ciano
Pariz, 3. novembra, b. »Echo de Pariš« poroča, da se v političnih krogih trdovratno širijo vesti o bodočem sestanku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in britanskega zunanjega ministra Anthony Edena. Italijanska vlada želi dokazati Londonu, da se ni končno odločila samo za Nemčijo, temveč da ne želi izgubiti vsako zvezo z Anglijo.
Phipps sprašule v Berlinu
Berlin, 3. novembra, o. Angleški veleposlanik sir Eric Phipps je danes po naročilu svoje vlade obiskal zunanje ministrstvo in tam opozoril nemško vlado, da Anglija nikakor ne more biti zadovoljna z nekaterimi izjavami mednarodnega značaja, pri katerih je sodelovala tudi nemška vlada.
Dr. Stojadinovič pri kralju Borisu
Carigrad, 3. novembra. A A. Anatolska agencija poroča: Predsednik jugoslovanske kr. vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je odpotoval snoči ob 21.40 v Belgrad v posebnem vagonu, ki je bil priključen ekspresu. Postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi in turškimi zastavami. Na peronu je bil razvrščen oddelek vojaštva in redarstva, ki je izkazal predsedniku jugoslovanske vlade čast. Dr. Stojadinovič je prispel na postajo ob 21.30. Tu so ga sprejeli in pozdravili carigrajski guverner, vršilec dolžnosti mestnega poveljnika, zastopniki drugih vojaških in civilnih oblastev, predstavniki carigrajske policije in člani jugoslovanske kolonije. Godba je ob prihodu
Dr. Stojadinovič se poslavlja na carigrajskem kolodvoru.
poln odjek trde solidnosti. In Turčria s svojo zdravo državo in moderno obrambno silo jc danes žc po svojem zcmcljepisncm položaju vreden prijatelj in zaveznik, ki na vsak način silno ojača glas sleherne države, ki jc tako srečna, da ima ž njo »brotsike zveze«, kot je g. Ataturk sam opisal odnošaje med Turčijo in Jugoslavijo. Z zagotovilom brezpogojnega m polnega turškega prijateljstva no vseh področjih, sc g. dr. Stojadinovič vrača zelo močen nazaj v svojo domovino, kjer ga jugoslovanski narod brez izjeme nestrpno čaka, da bo, oprt no skalnato trdnost Male in Balkanske zveze ter še posebej na »bratsko zvezo« s Turčijo, katere vpliv v Egcjskem in vzhodnem Sredozemskem morju, kjer so tudi italijanski interesi zelo občutljivi, je danes zelo odločilen in tehten, v imenu Jugoslavije odgovoril na razne razveseljive ponudbe, ki so za časa niegovc odsotnosti tako odmevajoče šle po Evropi.
Ta pomen ima po našem skromnem prepričanju potovanje dr. Stojadinoviča v Ankaro. Razlogi zanj so zadosti tehtni, da imamo pravico, da sc ga veselimo m srno mu zani hvaležni.
dr.' Stojadinoviča zaigrala jugoslovansko in turško himno. Dr. Stojadinovič se je pozdravil s prisotnimi osebnostmi s turškim pozdravom »Merhaba!< Vlak s predsednikom jugoslovanske kr. vlade in zunanjim ministrom je zapustil postajo ob 21.40 med navdušenimi pozdravi prisotnih.
V Kričimu
Kričim, 3. novembra. A A. Danes dopoldne ob 10.40 je prispel v Kričim predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič z gospo. Sprejela sta ga predsednik bolgarske vlade K j o-seivanov in jugoslovanski poslanik v Sofiji M. J u r i š i č. Po prisrčnem pozdravu na postaji je predsednik vlade dr. Stojadinovič v družbi predsednika vlade Kjoseivanova in poslanika Jurišiča krenil v dvorec kralja Borisa. Bolgarski kralj je sprejel predsednika vlade dr. Stojadinoviča v avdijenco, ki ji je prisostvoval tudi predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov. Nj. Vel. kralj je pri-držal predsednika dr. Stojadinoviča in njegovo gospo ter kabinetnega šefa Protiča in Gašiča na kosilu, na katerem sla bila tudi predsednik vlade
Kjoseivanov in poslanik JuriŠič. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je ostal pri kralju Borisu čez 17 uro.
Stojadinoviceva izjava
Preden je odšel iz Kričima, je dal predsednik vlade dr. Stojadinovič po zastopniku agencije Avale za bolgarske liste tole izjavo:
Zelo sem počaščen z vabilom Nj. Vel. kralja Bolgarije, da prebijem nekaj ur pri njem na njegovem posestvu Kričimu. Želim predvsem izreči svojo globoko zahvalo za njegovo visoko in hlago-naklonjeiio pozornost. V razgovoru, ki sem ga imel z Nj. Vel. kraljem, sem imel priložnost poročati o svojem potovanju t Ankaro, čigar cilj je bil. kakor veste, okrepitev zvez med balkanskimi narodi za utrditev miru na Balkanu. Tako prispevamo mi Kalkanci svoj delež k evropskemu miru. Srečen sem, da sem mogel pri teh razgovorih z Nj. Vel. kraljem in s svojim prijateljem predsednikom vlade Kjoseivanovim ugotoviti, da preveva Bolgarijo isto miroljubni duh. (ilede odnošajev med Bolgarijo in .1 n g o s 1 a v i j o pa morem reči, da sem zelo zadovoljen, ko vam lahko izjavim, da se ti odnošaji razvijajo v odličnih okoliščinah in dn te zveze dejansko nikoli niso bile lako prijateljske kakor danes. To jc tudi razlog, da se vračam r Belgrad po svojih obiskih v Ankari in Kričimu z najboljšim upanjem glede balkanskega sndelnva-' nja, ki bo moglo za bodoče čase zagotoviti, pre-! pričali sem, balkanskim narodom srečnejšo ho-I dočnost na vseli poljih.
Predsedniške volitve v USA
New York, 3. novembra, AA. Havas: Danes dne 3. t. m. voli ameriški narod svojega predsednika, podpredsednika, 35 zveznih senatorjev, 432 poslancev, 33 guvernerjev držav in mnogo županov in mestnih svetnikov. Kakor je že bilo objavljeno, je vpisanih 55 milijonov volilcev. Če pride do zmage Landona, potem se ne bo samo korenito izpre-menila ameriška politika, ampak se bodo izvršile tudi velike spremembe v državni upravi.
Splošno pričakujejo izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav. Stave gredo v deset milijonov dolarjev. Kljub temu, da vsi pričakujejo, da bo Roosevelt dobil večino, pa nihče ne podcenjuje Landona, ki je resen in nevaren kandidat za predsedniško mesto.
London, 3. novembra, b Še nikdar v zgodovini niso Anglijo tako zanimale predsedniške volitve v Ameriki kakor sedaj. Roosevelt si namreč ni pridobil samo v Ameriki ogromno število pristašev, temveč tudi v Angliji, ker vidi Anglija v Rooseveltu onega, ki bo rešil Združene države gospodarskega spopada. V Ameriki sami pa pomenijo mnogo, ker Američani gledajo bolj na osebnost obeh kandidatov.
Volilna udeležba je zelo živahna in silno napeta. Stave so še danes bile ugodne za Roosevelta v razmerju 2 proti eni ali pa celo tri proti eni. Volitve se zaključijo ob 18. uri, to je ob 23. uri evropskega časa. V New Yorku pa se volitve zaključijo šele ob 21. uri, to je ob dveh zjutraj evropskega časa. Končni izid bo znan že ob zori.
Angleški prestolni govor
London, 3. novembra AA. (Reuler) Vzlic deževnemu vremenu je tradicijonalna slavnost otvar-janja novega zasedanja parlamenta privabila na ulice velikansko množico ljudi. Kralj Edvard se je odpeljal po starodavnem zgodovinskem ceremonialu na čelu svečanega sprevoda v \Vesminstrsko palačo. Sprejeli so ga po protokolu in odpeljali v ' dvorano; lam je kralj najprej |*> stari šegi iz|>o-vedal protestantsko veroizpoved, nato je pa pred lordi in poslanci, zbranimi na skupno slavnostno sejo obeh zbornic, prečil«! prestolno besedo. Kralj Edvard je v njej med drugim dejal:
i Politika moje vlade Ih> slej ko prej temeljila na privrženosti Zvezi narodov. Moja vlada želi, dn bi ZN s primernimi ukrepi postalo še bolj r|k>-sobna za nalog«, ki jo čakajo, v prvi vrsti pa za mirno ureditev mednarodnih sporov
Moja vlada l>o dalje tudi nadaljevala svoje delo in storila vse, kar je v njeni moči, da pripomore k pomiritvi Evrope. V tn namen se bo ludi nadalje trudila, da pospeši sestanek petih držav, podpisnic locarnske |xigodbo. Sodeč [h> vr-
(Nadaljevanje na 2. struni zgorojJ
Šefih se razgovorih, upam, da bo dogovor o omejitvi pomorskega oboroževanja, podpisan v Londonu 25. marca, tvoril temelj za sklenitev mednarodnega dogovora, ki bi mu s časom pristopile vse pomorske države.
Moja vlada je s skrbjo spremljala razvoj političnega položaja na Daljnem vzhodu. Upam. da 1k> sedanje kitajsko-japonsko pogajanje obrodilo zadovoljivo ureditev.
Vztrajajoč pri svojem sklepu o nevmešavanju v španske zadeve, bodo moji ministri slej ko prej izrabili vsako priložnost, ki so jim bo ponudila, da pripomorejo k ublažitvi trpljenja v tej nesrečni deželi.
Upam, da bo tn britansko-egiptovskl dogovor o zavezništvu še prod koncem t. 1. ratificirala jaz in egij)čanski kralj in da bo ta dogovor sredstvo za lojalno sodelovanje med dvema vladama in dvema narodoma, katerih usoda je neločljivo združena z vzajemnimi cilji in skupnimi koristmi.
Prihodnjega maja se sestane v Londonu kon-terenca držav britanskega imperija. Srečen sem ob misli, da bo do tega sestanka prišlo v času mojega kronanja. Upam, da bom po tem slavnostnem kronanju imel priložnost ponovno obiskati Indijski dominion. da osebno sj>oročim tamkajšnjemu prebivalstvu, da sem prevzel indijsko cesarsko krono.
Globoko obžalujem, da so se zadnjega polleta
pripetili žalostni neredi v Palestini. Veselim se, da se je pred kratkim j>oložaj tamkaj dokončno • popravil.	•
Moja vlada zelo vneto nadaljuje delo za okrepitev državne obrambe. Prepričana je, da tt ukrepi pomenijo zelo bistveno in neobhodno potrebo ne samo s stališča obrambe mojega imj>erija, temveč ludi sposobnosti naše države za izvrševanje svojih mednarodnih obveznosti. Kljub temu pa moji ministri ne bodo zamudili nobene priložnosti da pri|iomorejo k splošni jiomiritvi mednarodnega položaja in omejitvi oboroževanja, omejitvi, ki bi se mogla seveda izvesti le pod pogojem, da se na splošno j>opravijo mednarodne razmere.
Ostali del prestolne besede je posvečen britanskim notranjim vprašanjem.
Labouristi potolčeni
London, 3. nov. b. Včeraj bo bile v Številnih mestih naknadne volitve. Volitve so se pa končale dokaj slabo za laburiste, ki so biil zelo iznenadeni. Vsi glasovi, ki so jih zgubili ,so šli v korist kon-zervativcev, ki so laburistom iztrgali iz rok nekaj deset mest. To smatrajo politični krogi kot zelo značilno za razjioloženje najširših narodnih slojev v Veliki Britaniji ter mislijo, da bi laburisti zaradi svojih ozkih zvez s skrajnimi ekstremisti v Evropi mogli Veliko Britanijo spraviti v kakšno vojno. Volitve dokazujejo, da je britanska javnost za mir in tega po njenem mnenju zagotovijo lahko samo konzervativci, ki imajo na svojem programu tudi relativni napredek Velike Britanije.
Borbe okrog Madrida
Pariz, 3. novembra, b. »Petit Parisien« poroča iz Španije, da je Madrid pred padcem. List pravi, da se opaža pri anarhistih veliko nerazpoloženje zaradi neprestanega padanja discipline. Ruski general, ki poveljuje obrambi Madrida, je izjavit mini-/ strskemu predsedniku Largu Caballeri, da ne more ničesar storiti, ko ga nihče ne posluša.
Objavljena je rdkonstnAcija španske vlade na temelju pogajanj, ki jih je predsednik rejniblike Azama vodil v Barceloni s posameznimi jjoli.tiki. V vlado stopijo štirje anarho-sindiikalisti. Razen tega se pa v vladi že nahajata dva komunista in štirje socialisti. Sedaj bodo dobili mesto v vladi še zmernejši meščanski elementi, kaiterih število se bo povečalo od dva na štiri. V novo vlado pa bo stopil tudi en baskiški katolik. Ministrstvo za trgovino ie prevzel tajnik sindikalnih strokovnih organizacij Beiro.
Po jutranjih vesteh iz Španije so nacionalna letala bombordirala vse marksistične položaje okrog
Madrida ter letališči Oetafe in Quatro Vientoe; poleg tega tudi nekaj javnih zgradb ter vojašnic. V mestu je eksplozija bomb oovzročila veliko škodo in paniko še bolj povečala. Nacionalistični piloti so opazili na madridskih ulicah pravo anarhijo. Davi je bilo prvič bombardirano tudi madridsko predmestje pred letališčem Getaie. Smatrajo, da bo v tej smeri sledil hud udarec nacionalnih sil. Cesta Madrid Escorial je skoraj popolnoma uničena, vsled česar je promet na njej ustavljen.
Kolona nacionalistov je danes izvedla ofenzivo v smeri od Valdemora na cesti Aranhues—Madrid. Prodrla je 7 km daleč m zavzela vas Pinto v okraju Oetafe, ki leži samo 14 km od Madrida. Pri llesci se je nacionalistom predal oddelek rdečih iz Va-lencije, ki so izjavili, da so jih vladni možje prisilili k obrambi Madrida. Pri Siguenzi so nacionalistične čete zavzele Baides na železniški progi Madrid —Aragosa in pa vasi Negredo i Toremoca de Ha-drace, vrhu tega pa tudi višine ob reki Dulsi.
»Jezikovno zedinlevan\eu
Nekateri, kt jih je zgodovina brez njihovih zaslug pripeljala v do leta 1918. neznano in neobstoječo državo Jugoslavijo, so se šele po dobi zanešeuosti in hipnega navdušenja zavedli, da je Jugoslavija domača država trem narodom, ki se v svojem maternem jeziku ne morejo sporazumeti med seboj. Ker niso imeli dovolj spoštovanja niti do svojega jezika, so to posebnost Balkana, ki sama ua sebi ni niti nevarna niti ovira za uspešen razvoj nove države, skušali obiti na ta način, da bi vse tri jezike, srbskega, hrvatskega in slovenskega, zlili nekako v enega, ki naj bi se imenoval jugoslovanski. Ker so taki predlogi prihajali izključno samo od tistih, ki so službeno in neslužbe-jio Srbom, Hrvatom in Slovencem skupno Jugoslavijo imenovali tudi »proširena Srbija«, so Hrvatje in Slovenci hitro spoznali, kaj naj bi ta novi »jugoslovanski« jezik pravzaprav bil. In ker je jezik preveč globoko ukoreninjen v dušo slehernega človeka, da ga v nobenem razmerju ni mogoče preliti v kakega novega, je vsak tak poizkus, pa najsi je bil zavarovan tudi z nasilnimi sredstvi, že v kali propadel in predlagatelji so se samo osmešili.
Ni še dolgo tega, ko je v Belgradu začel izhajati poseben list, ki je bil pisan v nekem takem jugoslovanskem jeziku. Pisan je bil v cirilici ln latinici, v srbskih, hrvatskih in slovenskih besedah, da bi bil vsem državljanom po celi državi razumljiv. Pa je kmalu zaspal in sedaj ga ni več videti. »Slovenec« ga je le toliko še ujel, da je nekaj odstavkov iz tega lista v sliki ponatisnil in jo jKikazal svojim bralcem. Izhajati je začel v Belgradu, v Belgradu je tudi zaspal, zadosten dokaz, da tamošuji bralski krogi ne čutijo pravega razumevanja za čtivo, ki ni pisano samo v srbskem jeziku ali pa v kakem drugem nepoinešanem jeziku, ki je izrazno sredstvo knkega samostojnega naroda in ima za seboj že svoje duhovno bogastvo. Zedinjeni jezik, v katerem pa so že v začetku prevladovale prvine srbskega jezika, je torej najprej propadel v — Belgradu.
Da bi to zedinjevanje izrazili na širšim množicam razumljiv način, se nekateri tudi bogoklet-stva niso ustrašili in so v umski zadregi šli po primero celo v — krščanstvo. Primerjali so to narodno in Jezikovno zedinjevanje s — sveto Trojico. »Jugoslovenski život«, ki je izhajal v Subotici za časa pokrajinskega izleta Sokola kraljevine Jugoslavije, je dne 5. malega travna letošnjega leta namreč pisal: »Mi kristjani imamo temeljno versko dogmo, ki nas more podučiti, kako more obstojati edinstvo v trojstvu in trojstvo v edinstvu, kadar je potrebno, da nastane ena Bitnost. Vse drugo je vprašanje naravnega razvoja, ki postopoma odstranjuje razlike in prehaja iz diferencije v integralnost, kadar to zahteva Eunola — Razum, podprt z dejstvi preteklosti, potrebo in koristjo sedanjosti in varnostjo bodočnosti.« Vsak pameten človek bo razumel, da tako izražanje ni veliko več kot prazno opletanje z besedami, zato ga tudi zgodovina ni beležila iu je šlo mimo Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor ptič skozi zrak, za katerim ni mogoče ugotoviti njegove poti.
Take besede in predlogi se ponavljajo že od leta 1918.. pa še niso postali prav nič bolj priljubljeni. Sprožili so jih tisti, ki so bili leta 1921. kar zadovoljni, da je bila ustava za 13 milijonov državljanov sprejeta s 13 glasovi večine, v naše dni pa so jih privlekli njihovi potomci in učenci. Relgrajsko »Vremet je doletela ta čast in sreča, da je objavilo najnovejši tak predlog, ki se peča že kar s podrobnostmi. Pisec knjige »Moj Plan« se pritožuje, da bi moral sedaj svojo knjigo, ki jo je napisal v srbskem jeziku, prpvesti še v hrvaščino in potem še v slovenščino, ila bi bila vsem državljanom razumljiva in dostopna. Zato predlaga, naj bi vsi nierodajni člniteljt začeli misliti na^ ustanavljanje enotnega jugoslovanskega jezika, da bi potem on lahko pisal knjige samo v enem jeziku, pa bi bile po celi držnvi razumljive. Kot prvi pripomoček za tak enotni jezik pa noj bi se izdal slovar, ki nnj bi vsebovnl najboljše in najbolj porabne besede iz srbsko-hrvatskega in slovenskega jezika. Slednji svoj nič kaj izvirni predlog podpre z obupno mislijo, da je »vsak drug jezik bogatejši od našega«.
Danes, ko je JNS boter in oče vseh takih
neizvedljivih misli od vsega početka, v opoziciji, tak predlog ni več tako nevaren, mi pa smo itak vedno proti, oziroma vedno ostanemo dobri Slovenci, ker le tako moremo po naših mislih ostati dobri Jugoslovani — država iz narodnih odpadnikov bi stala na kaj trhlih temeljih — in ob takihle predlogih nič ne premišljujemo, kaj naj iz svojega jezika spustimo, »Jutro«, ki je trenutno glasilo JNS-opozicije, je ta predlog samo zabeležilo, ne da bi ga zavrnilo. Hudovalo se je le nad tem, da bi ga »Slovenec« v drugačnih razmerah utegnil naprtiti JNS. Mi pa smo že večkrat povedali, da je JNS tako stara, kakor naša država in da vsi taki predlogi prihajajo iz istega gnezda; iz tega gnezda je izšla tudi JNS kot stranka.
V koliko naj bi se ta skupni jugoslovanski jezik razlikoval od sedanjega srbskega jezika, nepodpisani predlagatelj ne pove. Le to ga jezi, da bi se moral sedaj učiti še hrvatskega in slovenskega jezika ali pa iskati prevajalca za svojo knjigo. Neverno sicer, ali bi se tistega novega jezika s kaj večjim veseljem učil, če bi se morda kaj dosti razlikoval od jezika, v katerem je sedaj spisana njegova knjiga, v tolažbo mu povemo le to, da bodo Hrvatje in Slovenci njegovo knjigo že sami prevedli na svoj jezik, če je dobra in Če jo potrebujejo. Če se pa lioče poleg svojega seznaniti še s kakim drugim jugoslovanskim jezikom, pa naj vzame v roke Miklošičev jezikoslovni slovar. Če ga bo dobro proučil, bo kmalu pisal knjige, ki bodo brez večjih težav razumljive skoro ; vsem izobraženejšim Slovanom. Glede bogastva ! jezika pa moramo reči, da je slovenski jezik za | Slovence dovolj bogat. Vsa čustva, vso učenost in \ vse misli lahko izrazimo v njem in ne moremo I si misliti, da bi nam bil takle skupni slovar pri ; tem v večjo oporo kakor pa nam je Miklošičev.
Vse lake iznajdljive predlagatelje pa prav dobrohotno spominjamo na učni načrt, ki se v Sloveniji že leta in lota z vso doslednostjo izvaja. Naši otroci se namreč že v ljudski šoli uče cirilice in srbsko-hrvatskega jezika, skoro bolj kot slovenskega. Izobraževalna naloga šole pri tem sicer trpi, trpi tudi ugled učiteljskega stanu, ki se je moral bolj postaviti v službo jns-arskemu duhu kakor pa je za trdnost in urejenost države potrebno in koristno. Naj se ta navada vpelje tudi v krajih, iz katerih prihajajo hrepenenja po skupnem jeziku, pa bo vsak Srb, Hrvat in Slovenec kmalu lahko pisal knjige v svojem maternem jeziku, ki bodo razumljive po celi državi. Dokler pa se to v vsej iskrenosti dejansko ne izvede, tudi mi ne čutimo nobene dolžnosti, da bi moral vsak, ko pride iz ljudske šole, brati in razumeti knjigo »Moj Plan« v izvirniku.
Slednjič pa predlagamo, naj vsak, ki se zavzema za uvedbo skupnega jezika, pod čimer pa mi lo preveč upravičeno razumemo željo po razširjenju, katerega izmed že iz obstoječih jezikov, prej napiše v »Vreme« članek brez tujk, kakor je tale. Naš jezik je za nas dovolj bogat. Ta, ki je sedaj predlagal skupen jezik, pa naj najprej pojugoslo-veni svojo knjigo »Moj Plan«, sedaj je namreč samo v naslovu natančno pol besedi — nemških, z nemškim pravopisom vred.
Šoferii pri dr. Korošcu
Belgrad, 3. nov m. Minister za notranje zadeve in namestnik odsotnega zunanjega ministra in predsednika vlade, dr. Korošec je danes zvečer sprejel v svojem kabinetu v notranjem ministrstvu deputacijo Zveze šoferskih združenj v kraljevini Jugoslaviji. Deputacija ie izročila gospodu ministru resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnjem občnem zboru Zveze šoferskih združenj kraljevine Jugoslavije, v kateri jugoslovanski šoferji naprošajo kraljevsko vlado da hi se sedaj veljavni pravilnik glede polaganja izpita ter jKideljovanjn dovoljenj za vozače motornih vozil kot nesodoben zamenjal 7, boljšim. Nadalje naproša zveza kr. vlado, da bi se čimprej izdal zakon, s katerim bi se sedaj veljavno jiokojninsko zavarovanje razširilo na celo kraljevino. Dosedmli različni prometni predpisi naj se izenačijo ter naj hi se šoferje-itegunec iz Italije po možnosti :io naslavljalo samo v dravski in primorski banovini, marveč naj hi se Razdelili |>o vsej državi, da ne bi na la način
Domači odmevi
Kdo bo odgovoren za pisanje „Jutra"
Zelo čudne govorice krožijo zadnje dni po Ljubljani. Tedaj, ko je Jevtič vstopil v Belgradu v JNS, smo sc začudeno vprašali, kaj bodo storili najbolj navdušeni slovenski pristaši Jevtiča, namreč dr. Ma-rušič, dr. Puc, dr. Novačati in drugi. Da so slo-venski »napredni« elementi složni v odporu proti vladi., v kateri je dr. Korošec, nam je bilo seveda od začetka že znano, kako se bodo med seboj po daljšem sjx»ru zojiet pomenili, to nam še ni bilo znano. Izgleda pa, da je sedaj doseženi sjxvrazum med slovenskimi JNS-arji rodil nenavadne jx>sIedioe. Z vso verjetnostjo nam informatorji z različnih strani zatrjujejo, da sta izstopila iz konzorcija »Jutra« g. Adolf R i b n i k a r in pa polkovnik v p. g. Žerjav, brat pokojnega ministra, dr. Gregorja Žerjava in varuh njegovih otrok. O. Ribuikar velja za ustanovitelja in za dosedanjega gospodarja »Jutra«, znano pa je, da je v zadnjih letih v konzorciju »Jutra« prevladala skupina dr. Milka Brezigarja. Dr. Milko Brezigar je jx>slovni tovariš znanih dveh industrijalcev gg. Avgusta Praprotnika in Avgusta Westna, s katerima sedi skupno v upravnem odboru Kranjske industrijske družbe. Ako se vest o izstopu g. Bibnikarja in Zerjavovih dedičev izkaže za resnično, jxitem moramo sklepati, da so izstopili iz »napredne fronte« zadnji tako zvani staro-liberalci Tavčarjevega kova. Kakor čujemo, se bodo mlajši pristaši JNS v Sloveniji priključili g. Ribnikarju ter zapustili propadlo JNS in osnovali z Ribnikarjem novo akcijo — najbrž tudi novo glasilo, nemara celo dnevnik. Dr. Kramer je osital seveda še vedno direktor »Jrrtra«. Ker je manjšinski delničar v konzorciju, na te spremembe v listu ni imel mnogo vpliva.
Španska metoda
za občinske volitve
Sobotni »Gorenjec« prinaša na prvi strani tole pismo, katero je pred volitvami prejel neki delavec v Stražišču pri Kranju:
»Zdaj pa moramo z vami vred (namreč z delavci) gledati, da vržemo )RZ. Skličete vse delavce na skrivai in še pred volitvami skrbite za to, da naredimo splošno stavko! Nobeden ne sme iti iz tovarne, vse zasesti, pobrati vse ključe, ludi od blagajne. Vse tako, kot zadnjič. Ne bojte se, da bo treba dolgo štrajkatil Takoj vas bodo morali izgnati ven in vsi delavca bodo naši. Vsi bodo proti JRZ, ker jih bodo morali izgnati. Zaenkrat nikar še ne govorile nič čez Boga in v cerkev vsaj en čas še hoditel Samo pripovedujte ljudem, da je vsega kriv Korošec in ban. Druge sedaj pustimo pri mirul Da bo po štrajk gotovo še pred volitvami, skJičite na skrivaj vse za- j upne ljudi Posebej pa naredite še en skriven shod in pokličite vse naše zaupnike.
Slišali smo, da hočete vse olroke iz šole, kadar bo krščanski nauk. Prosimo vas, da se- , daj še ne slorile tega! Ko bomo vrgli |RZ, bomo ; polagoma pometali vse farje. Ampak počasi, zelo počasi, pa gotovo. Jeftič bo že pokazal vsem farjem. Samo )RZ moramo prej pognati k vragu.
Stavka mora biti pred volitvami. Vse drugo pustite na miru, samo bana in Korošca obdelujte.«
K temu zanimivemu pismu, ki nam marsikaj pojasni, dostavlja »Gotenice«, da je bilo to pismo med drugimi namenjeno nekemu delavcu, katerega so kranjski )NS-sarji ujeli na svojo listo za občinske volitve v Stražišču. Ravno to pismo pa je doličnega delavca na polilo, da je preklical svoj podpis na nasprotna listi. Takih pisem je dobilo še več drugih liudi. Ni pa znano, kdo jih pošilja, pač pa sc lahko iz vsebine posname, kdo jih kuje. »Gorenjec« sklepa svoje poročilo z besedami:
Torej ljudje, ki svojo listo mienirjejo delavsko, bi rada aclavce še enkrat pognali v štrajk zato, da bi sami prišli na konja. Ali bodo spoznali nekateri delavci te svoje »prijatelje«?
Tudi nekateri tovarnarji naj bi se ogledali to pismo. Morda bodo le spoznali, da njihove delavce ne navajajo v stavko razne organizacije, ampak ljudje, katerim so sami preveč zaupali in jih do zadnjega časa podpirali.«
Kdo je botroval centralizmu
Menda ni nikogar več, ki hi ne bil prepričan, da je vir vsega našega notranjepolitičnega zla kriv centralizem, to je kopičenje oblasti in denarja v enih rokah. Nekateri pa kar pozabljajo, kdo je ta nenaravni sistem vpeljal v našo državo in kateri naši ljudje so pri tem fiomagali. Tednik »Slovenija« nam je nekoliko obnovil spomin na ta proces in vredno je, da njene najznačilnejše vrstice ponatisnemo:
»Med nami Slovenci so še ljudje, ki so pomagali spraviti pod streho tako imenovano Vidov-dansko ustavo z dne 28. junija 1921. Ta ustava je vrok vseh nesreč, ki so zadevale slovenski narod od 1. 1921. naprej, pa najsi bo to na političnem, kulturnem ali po gospodarskem področju.
Sprejem Vidovdanske ustave so omogočili ljudje, ki so bili rojeni na slovenski zemlji in so bili pod vodstvom dr. Gregorja Žerjava v nekdanji SDS in Ivana Puclja v nekdanji SKS. Dr. Žerjav je imel takrat 3 poslance, Ivan Pucelj pa 9 poslancev. Izmed ljudi, ki so imeli domovinsko pravico v Sloveniji, jih je glasovalo za Vidovdan-sko ustavo 12, t. j. vsi Žerjavovei in Pucljevci. Če ne bi bili glasovali za Vidovdansko nstavo Žerjavovei in Pucljevci, bi bUa Vidovdanska ustava in z njo načelo centralizma padlo v vodo.
Kar se je od Vidovdanske ustave v centralistični smeri dalje godilo, je bilo vse bolj ali manj logičen nasledek glasovanja v ustavodajni skupščini dne 21. junija 1921!
Gospodarski krogi v Sloveniji, ki so svoje dni slepo drveli za dr. Gregorjem Žerjavom, so začeli zahtevati celo »finančno samostojnost« Slovenije, seveda pa šele takrat, ko so že izgubljali saj>o. Današnji dan jo zahtevajo še bolj, drve pa še vedno za ljudmi, ki sta jih še razsvetljevala in vodila dr. Žerjav in Ivan Pucelj. Tem ljudem moramo povedati v večen spomin, kako je dr. Žerjav, razsvetljevaleč Ivana Puclja, njih veliki državnik, zagovarjal v seji ustavnega odbora dne 14. svečana 1921 vladni ustavni načrt in centralizem. Dr. Žerjav je takrat govoril, seveda v jugo-Slovenščlni in ne v slovenskem jeziku, v kalerega prevajamo tu njegov govor, takole:
»se so elementi, ki so centrifugalni, še je občut plemenskega separatizma, ki so ga je treba bati. Seveda jc treba upoštevati občutljivost, toda tudi tu so meje in odkrito izjavljam, da moramo x ustavo razbiti vsa centrifugalna stremljenja. Najvaincjša stvar je v tem oziru tn. da moramo mi zagarantirati enotno gospodarsko živijo-
poslabšnli že tako težkega materialnega položaja
šoferjev v omenjenih banovinah. Slovenske šo ferje je v delegaciji zastopat g. Rudolf Malalinvski iz Liubljane.
nje. Jaz polemiclram prav kot predstavnik trgovine in obrti, ker se bojim, da se ho razvil v vsaki pokrajini zase gospodarski separatizem. Tu mora imeti država inočno kontrolo. G. Laginja pravi: Mi vam prepuščamo vojsko iu diplomacijo in to je dovolj, jaz pa mislim, da moramo državi prepustiti tudi naše otroke in da s svojimi šolami dela v duhu države, ker je šola glavno sredstvo za zedinjenje itd. itd.«
Nato je dr. Žerjav napadal še slovenskega poslanca A. Sušnika, ker je ta zagovarjal ohranitev slovenstva zaradi Slovencev na Primorskem in na Koroškem ter trdil, da je d'Annunzio (!) simpati-ziral s federalističnimi gibanji v tuzemlju.
Izračunano je in smo to dokazali v našem tedniku, da je centralizem vzel slovenskemu narodnemu gospodarstvu doslej dobrih 15 milijard dinarjev, ne da bi jih bil vrnil. Slovensko narodno gospodarstvo v tuzemlju je zmanjšal centralizem tedaj od 25 na ;0 milijard dinarjev, torej za tri petine tistega, kar je nekdaj bilo!«
Tako »Slovenija« o zgodovini centralizma in o tistih Slovencih, ki so j>omagali nastaviti na vrat našemu narodu ta premeteni nož, ki nam že 18 let pušča kri.
JRZ in sporazum s Hrvati
Dne 2. novembra je JRZ Imela veliko zborovanje v bosanskem Travniku, na katerem sta med diugimi govorila tudi ministra dr. Spaho in dr. Jankovič. Dr. Spaho je rekel: »Obžalujemo, da v našem delu ne sodelujejo Hrvati, česar pa mi nismo krivi. Mi st prizadevamo, da bi jim to sodelovanje omogočili. Danes morejo Hrvati svobodno in neovirano govoriti o svojih političnih vprašanjih. Že « tem jim je omogočeno, da javno lahko obravnavajo razmere v državi ter svoje zahteve. V Žepču je pred nekaj dnevi neki njihov zastopnik govoril ter dejal, da Hrvati nočejo nič drugega kakor pa enakopravnost. Toda tudi mi nič drugega ne zahtevamo kakor pa enakopravnost Odkar vlada smer politične svobode, narodna sloga postaja vedno bolj stvarnost«. Za njim je govoril minister dr Jura Jankovič, ki ie dejal: »Tudi Hrvati morejo sodelovati z nami. Sodelovati morejo po svojih strankah. Saj se v ničemer ne ločimo. Mi opravljamo delo, ki ima od njega vsakdo svojo korist. Zato bi morali skupno sodelovati bodisi na njivi pri delu bodisi pri kosilu.«
Dne 1. t m. je finančni minister Letica v Petrinji govoril delegatom JRZ iz savske banovine. Na tem sestanku je finančni minister g. Letica to le naglasil: Govoreč o sporazumu s Hrvati je g. minister Letica povdaril, da je vlada g. Sto-jadinoviča za sporazum ter da se mnogo dela na tem, da bi se ta sporazum čim prej uresničil.
Dne 1. novembra je v Obrenovcu v Srbiji govoril na velikem shodu JRZ minister Juraj Jankovič, ki je med drugim povedil te-le misli': »Ali je bilo treba našemu narodu toliko govoriti o jugoslovanstvu, ne pa govoriti o kruhu? Naše ljudstvo je jugoslovansko, ker je Jugoslavijo ustvarila Jugoslavija je sestavljena iz Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato jugoslovanstvo ni nikdar potrebovalo kake licitacije, kdo je boljši Jugoslovan, pač pa je jugoslovansko ljudstvo potrebovalo nekoga, ki bi se bil bolj brigal, da bi to ljudstvo moglo živeti. Na. inesto tega pa smo objeta do leta padali v vedn® večjo gospodarsko inapcijalno bedo. Naše Ijuclstvo jf bilo nazadnje že^hko iz-črpano,' da je začelo izgubljati vero v boljše dni. Potreba je bilo, da so prišli dr. Stojadinovič z dr._ Korošcem in dr. Spahom. Takoj je bilo treba začeli reševati najnujnejša gospodarska vprašanja.«
Iz železniške službe
Belgrad, 3. novembra, m. Prestavljeni so po službeni potrebi: Anton Svetic s postaje Zagorje na postajo Rakek, Mihael Pintar, progovni nadzornik, iz Ruš — VIII. sekcija za vzdrževanje Maribor — koroška proga v IV. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor — glavna proga, Celzij Lavrič, nadzornik proge, iz Metlike — VII. sekcija za vzdrževanje proge Novo mesto, za nadzornika prog« Kamanje — ista sekcija, Jakob Šegula, prometni uradnik, iz Grobelnega na postajo Zalog, Ivan Maj-dič, prometnik, iz Kranja v Šoštanj—Topolščica,
Fedor Obersnel, nadzornik proge, iz Ponikev _
IV. sekcija za vzdrževanje proge Maribor — glavna proga v Savski Marof za vzdrževanje proge Zidani most, Ciril Dobovišek, nadzornik proge, iz Hrušice — VI sekcija za vzdrževanje proge Jesenice v Metliko — VII. sekcija za vzdrževanje proge Novo mesto, Jožef Drnovšek, nadzornik proge, iz VIL sekcije za vzdrževanje proge Novo mesto v Hrušico — VI. sekcije za vzdrževanje proge Jesenice, Josip Zupančič, pomožni prometnik, iz Mirne peči v Sv. Lovrenc na Dravskem polju. — Na lastno prošnjo so prestavljeni: Pavel Robič, vlakovodja, z Jesenic v Ljubljano — gL kol., Blaž Rožič, nadzornik proge, iz Dravograda — VIII. sekcije za vzdrževanje proge Maribor — koroška proga v Ruše. Ivan Napokoj, nadzornik proge, iz HruJice — VI. sekcija za vzdrževanje proge Jesenice v Kranj — ista sekcija, Anton Len-gar, prometnik, iz Hoč v Maribor — koroški kolodvor, Alojzij Rozman, nadzornik proge, iz Trbovelj — I. sekcija za vzdrževanje proge Zidani most v Novo mesto — VIL sekcija za vzdrževanje proge Novo mesto Alojzij Babšek, pomožni prometnik iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Ruše, Alojz Ankon, prometnik, iz Savskega Marofa — L sekcija za vzdrževanje proge Zidani most v Dravograd — VIII. sekcija za vzdrževanje proge Maribor — koroška proga. Po službeni potrebi je prestavljen tudi Emil Tautoni, oficial, iz železniške kurilnice v Mariboru v izpostavo v Ptuju.
Jugosfooartshi bojevniki in invalidi na obishu v Rimu
Rim. 3. novembra. A A. Davi ob 6.30 je prispela v Run jugoslovanska delegacija bivših bojevnikov m invalidov ki bo prisostvovala posvetitvi novega invalidnega doma v Rimu. Posvetitev bodo opravili jutri 4. novembra. Jugolovansko delegacijo tvorijo predsednik nacionalne sekcije FIDAC a in vodja delegacije Ljubomir Stefanovič, odvetnik iz Belgrada, predsednik zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije, jx)lkovnik Lujo Lovrič, predsednik nadzornega odbora združenja vojnih invalidov Drago-mir Curkovič in član izvršnega odbora Amaka in predstavnik bivših francoskih bojevnikov Poilus d'Onent lean DuvaT iz Belgtada. Na liosiaji so člane jugoslovanske delegacije sprejeli in pozdravili: zastopnik bivših italijanskih bojevnikov Menotti in topniški stotnik Machetti. Zadnji je prideljen delegaciji med njenim prebivanjem v Rimu. Delegacija se je nastanila v hotelu Rusija. Na razpolago sta ji dva avtomobila.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo,
nekoliko nvlciše zapadno *reme
Zagrebška vremenska napoved: Stalno in jasno, topleje.
Vhocaš se <pc<w&čcwtf> naučiti!
Uporabljaj za pranje vedno Radion, kajti samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten. Pranje z Radionom je tako lahko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrzli raztopini.
Samo	Sglto					
Schichtov	RAI	D	i	IOI		II
PERE SAM!
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
V zapadni Nemčiji40.000Slovencev
Razgovor z generalnim konzulom g. Panličem v Diisseldorlu
Diisseldorf, v oktobru.
Ko zapusti vlak pusto severno-nemško planoto in se približuje največjemu evropskemu industrijskemu središču — Porurju, se pri prehodu skozi Teutoburški gozd že prikaže »rdeča zemlja« Vestfalija. V primeri z dolgočasno, z brezami in bori poraslo severno nemško ravnino je vestfal-ska zemlja nov svet, tu in tam podobna Sloveniji, samo da je tako močno industrijska. Vsa bogata premog arska in železarska industrija leži tu tako rekoč na kupu. Za industrijo je tu zlata jama, Gaj je Vestfalija na surovinah izredno bogata, mogočni Ren pa oskrbuje poceni vodni transport. Vest-
Generalni konzul D. Pantič
falija pomeni tudi za nas važno pokrajino, saj biva tu toliko slovenskih družin in slovenskega življa. Obiskati vse slovenske naselbine v kratkem času je nemogoče, saj jih je nad 80. Kratek obisk pri jugoslovanskem konzulatu, kjer posluje uspešno že tri leta priljubljeni generalni konzul g. D. Pa n t i £ , nam prikaže prilike slovenskega delavca v drugi domovini Slovencev. Gen. konzul g. D. Pantič je poročevalcu »Slovenca« prijazno obrazložil nekaj važnih vprašanj:
Koliko našega rodu živi v tem kraja?
»Na Vestfalskem in v Porenju živi še danes nekaj desettisočev naših Slovencev in sicer po večini rudarjev. Z ženami in otroci jih je okrog 35—40 tisoč.«
Kakšne so delovne prilike, kako so preživeli krizo, kako je z brezposelnimi, kako s pokojninami?
»V času velike gospodarske krize od 1. 1930 ■em je ogromno število njih izgubilo delo in zaslužek, vendar se je večini posrečilo obdržati se v Nemčiji, tudi v letu 1932, ko je imela Nemčija čez 6 milijonov brezposelnih. Zadnje leto, ko je splošna brezposelnost zaradi vztrajnih in energičnih korakov nemške vlade začela naglo popuščati, so se tudi za naše izseljence razmere obrnile na boljše ter so jih razna nemška podjetja zopet začela sprejemati v delo; opaža se poslednje mesece tudi pri državnih delovnih uradih večja pripravljenost ugoditi posredovanju za delo. Od naših mladih, v Nemčiji rojenih izseljencev, je danes zaposlenih 70—75%, medtem ko večina prvih naših doseljencev že uživa rudarsko ali neko drugo socialno rento odnosno pokojnino. V domovini prejema točasno od nemških zavodov okrog 340 naših bivših izseljencev svojo pokojnino in sicer na podlagi jugoslovansko-nemške socialne pogodbe iz leta 1928. — Naši nezaposleni izseljenci prejentajo redno podporo nemških državnih podpornih uradov, isto kol Nemci sami; ravno tako so naši ljudje deležni tudi vsakoletne zimske pomoči, za katero se nabirajo sredstva iz prostovoljnih prispevkov.«
Kako |e razvito društveno življenje?
Večina Slovencev je organizirana v raznih podpornih, versko-narodivih in narodnih društvih. Ker so naši izseljenci raztreseni po vseh rudansko-industrijskih krajih Vestfalije in Porenja, so osnovali v vsaki slovenski naselbini po eno ali tudi več društev, tako da imajo v 80 kompaktnih naselbinah vsega 62 moških in 29 ženskih krajevnih organizacij, torej skupno 91, z dvema centralnima zvezama.«
Kaj b! povedali splošno o našem rodu z ozirom na narodnostne prilike?
»Narodno so doseljenci, ki so organizirani v omenjenih društvih, ostali zvesti svoji domovini, lahko se trdi, da je prvi rod, ki se je doselil iz domovine, ostal vdan svoji domovini in narodu. 2al pa druga generacija (in danes že tretja), rojena tu v Nemčiji, samo slabo zna slovenski ma-terni jezik, ker je zrastla v nemški okolini, v nemških šolah — in pod raznimi drugimi nem-
škimi vplivi. Zato se malo število njih čuti Slovence in večina želi ostati za vedno v Nemčiji.
Na srečo je sedanja vlada zelo modro občutila potrebo, da našo mladino med vestfalskimi Slovenci ohrani in odgoji v narodnem duhu ter veri in ljubezni do domovine; poslednje mesece je zaradi tega poslala na Vestfalsko narodnega učitelja, ki je začel svoje blagotvorno delo v Gladbecku. Za sedaj se je prijavilo okrog 70 otrok iz Gladbecka, ki obiskujejo popoldanske tečaje slovenskega jezika in našega narodnega zemlje-pisja z zgodovino.
Toda sedaj se šele dobro vidi, da en sam učitelj ne more delovati v celi koloniji. Na primer v Meerbecku pri Moersu imamo okrog 500 šoloobveznih otrok, ki obiskujejo izključno nemške šole in polagoma pozabljajo svoj materni je-
zik ter domovino, kateri se vživljajo v tukajšnje prilike, v tukajšnji duh časa ter polagoma nezavedno sprejemajo Nemčijo za svojo pravo domovino.
Vkljub malim prepirom in nesoglasjem, ki so vedno obstojala med posameznimi društvi, vlada v naši koloniji — zahvaljujoč se veliki narodni zavednosti vodilnih predsednikov obeh glavnih zvez — duh, kateri lahko samo služi v čast in pohvalo našim vestfalskim Slovencem, katerim je v glavnem, preko vseh osebnih vprašanj, pri srcu ljubezen do naše mile domovine Jugoslavije.«
Na vprašanje, ali ima gosp. gen. konzul kake želje v zvezi s svojo službo v tako važnem kraju, je g. D. Pantič odgovoril: »Moje osebne želje so služiti svojemu ljudstva na tej zemlji in služiti veliki domovini Jugoslaviji. S temi željami bi prosil domovino, da mi pošlje vsaj še dva katoliška duhovnika in vsaj še štiri učitelje. Slovenskih duhovnikov in naših narodnih učiteljev za stotine družin in otrok nam primanjkuje, navezani smo tudi v tem oziru na ljudi drugih narodnosti.«	A. Kuhar.
25 let pomožne šole v Ljubljani
Ljubljana, 3. novembra.
Te dni mineva 25 let, odkar je bil v Ljubljani odprt prvi pomožni razred za manj nadarjene otroke. Pomožno šolstvo je v zadnjih desetletjih zavzelo važno poglavje pri splošni vzgoji. Nekoliko preveč starokopitni pedagogi in tudi starokopitno občinstvo je pred 25 leti godrnjalo čez osnovanje takega razreda, češ da s tem Slovenci kažemo pred vsem svetom množico svojih duševno in telesno pohabljenih otrok. Resnica je, da ima vsak narod otroke, ki zaostajajo za povprečno nadarjenostjo, in otroke, ki imajo telesne hibe. Toda najbolj kulturni narodi sveta so prvi uvedli ločen pouk teh otrok. Z otvoritvijo pomožnega razreda za manj nadarjene smo se Slovenci pred 25 leti tudi uvedli vskupino vzgojno-naprednih narodov. Manj nadarjenim otrokom je na ta način šola dala možnost do pravilne vzgoje in primernega duševnega razvoja tako, da niso bili prepuščeni moralni in materialni propasti.
Pomožna šola se je leta 1911, ko je bila ustanovljena, prav lepo razvijala. Marsikateri otrok sicer, ki bi ga včasih dali v to šolo, je ob sodobnem načinu poučevanja deležen navad običajne vzgoje v osnovnih šolah tako, da število šolskih otrok na tej šoli raste mnogo bolj počasi, kakor pa prebivalstvo Ljubljane. Leta 1912 je imela ta šola 23 otrok, 12 fantov in 11 deklic, leta 1935-36 pa 91 otrok, to je 54 fantov in 37 deklic. Največ otrok je imela šola v letu 1933-34, ko je imela 98 otrok.
Ta pomožna šola nudi vse polno krasnih zgledov, kako more dober vzgojitelj s svojo lastno srčno kulturo in s toplo besedo naučiti otroke najbolj potrebnih stvari, kakor pisanja, branja in računanja in sicer tam, kjer bi marsikdo drugi obupal. Otroci z duševnimi in telesnimi hibami se nauče teh zadev, kakor jim nihče ne bi mogel prisoditi.
Pomožna šola je sedaj nastanjena v poslopju na Grabnu ter ima šest razredov. Iz izkazov je razvidno, da je mnogo učencev teh šol odšlo v obrt in razne produkcijske poklice tako, da je šola dosegla svoj namen. Pomožno šolstvo pa se je razvilo tudi po drugih slovenskih krajih. Tako ima pomožna šola v Mariboru prav tako šest razredov. V Mariboru obstoja pomožna šola že 22 let. Pomožne šole pa so še v Mostah, na Viču, v Št. Vidu nad Ljubljano, pri D. M. v Polju, v Trbovljah, v Celju, v Šoštanju in v Murski Soboti. V ta pregled pa niso všteti zavodi za vzgojo gluhonemih m slepih otrok ter ne drugi zavodi za vzgojo moralno pokvarjenih otrok.
o se spominjamo jubileja pomožne šole v
Ljubljani, moramo omeniti vsaj eno izrazito pedagoško osebnost, ki je s svojim delom olajšala nešteto bridkosti staršem manj nadarjenih otrok in ki je mnogo manj nadarjenih otrok vzgojila v poštene in delovne državljane, namreč gdč. Anico Lebarjevo. Od leta 1908, ko jo je tedanji šolski svet poslal v prvi tečaj na Dunaj, kjer se je izobrazila za učiteljico pomožnih šol, deluje ta zgledna vzgojiteljica neprestano za vzgojo nenadarjenih otrok. Gdč. Anica Lebarjeva je bila prva učiteljica v prvem razredu sedanje pomožne šole ter je nastopila to svojo službo že 2. septembra 1911 ter opravlja to naporno službo neprekinjeno vsak dan do danes.
Ljubljanski pomožni šoli k njenemu srebrnemu jubileju čestitamo, čestitamo tudi gdč. Anici Le-barjevi ter vsemu učiteljstvu, ki se je zgledno trudilo za razvoj svoje šole in za vzgojo njej dodeljenih otrok.
Ob tem jubileju je izšla tudi brošura kot posebna izdaja izvrstnega pedagoškega glasila »Glas nedužnih«, ki je glasilo učiteljstva pomožnih šol za defektne otroke.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje.
osrl. rog. S. br. 30474/39.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 2. novembra.
Zadnji dve nedelji v oktobru je priredilo Slomškovo prosvetno društvo zopet dvoje prav zanimivih predavanj. Na misijonsko nkleljo (18. okl.) nam je sodnik g. Lojze Rant. ki je šele pred kratkim prišel v Zagreb in v naše društvo, razložil vse, kar mora vsakdo vedeti o oporoki (testamentu). Iz razgovorov in povpraševanja po predavanju smo videli, da si ljudje želijo takšnih poučnih predavanj in priporočamo vodstvu odseka, da v tej smeri nadaljuje svoje delo. V nedeljo Kristusa Kralja pa nas je Daničar g. Ilerbert l!awlina popeljal v našo sosedno državo Romunijo. V prijetni obliki nam je očrtal 6voja potovanja po Romuniji in nam razgrnil socialno, gospodarsko, politično in kulturno jk>-dobo te zanimive in bogate zemlje. Obe predavanji sta privabili toliko poslušalcev, da so bili društveni prostori v Nikoličevi ulici 10/1 skoraj pretesni; k temu pomaga mnogo tudi društveni pevski zbor, ki je letos uvedel lepo navado, da na začetku in koncu predavanja zapoje nekaj narod, jiesmi. To petje ni samo trenoten užitek poslušalcev, marveč budi in utrjuje v njih tudi ljubezen in zanimanje za vse, kar je našega.
Prihodnjo nedeljo (8. novembra) pa nam bo Dramatični odsek istega društva pripravil že drugo igro v tej sezoni. To pot je na sporedu resnobna Jalenova trodejanka »Grobovi«, ki je izšla šele pred dobrim mesecem Vloge so v rokah najboljših Slomškovih igralcev, ki se skrbno pripravljajo za svoj nastop, ki bo — kar upravičeno upamo — nudil vsakemu mnogo zdravega užitka. Pred igro nastopi tudi društveni moški in mešani pevski zbor. Predstava bo v Jeronimski dvorani in se začne ob 4 popoldne Vsem zagrebškim Slovencem udeležbo toplo priporočamo.
Velike tatvine -
slika socialnih razmer
Ljubljana, 3. novembra.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih iu ki je celodnevno jxjzno v noč trajajočo razpravo vodil s vso točnostjo, se je danes sodnemu rejx)rterju razvijala drama brezposelnih in drama trgovskih vajencev, ki so nekaj časa kradli pri dveh uglednih ljubljanskih trgovinah. — Nakradli so glavni obtoženci mnogo raznovrstnega blaga, tako vsakovrstno železnino in jedilni pribor ter pri drugem razno blago. Koliko znaša celotna škoda, ni mogoče točno ugotoviti. Znaša pa gotovo približno 30.000 Din Na treh zatožnih klopeh je sedelo danes 17 obtožencev, glavni obtoženi zaradi zločin-stva tatvine, drugi, okoli 10, pa zaradi prikrivanja odnosno nakupa nakradenega blaga. Štirje obtoženci so bili pridržani v zavarovalnem priporu, ostali so bili kmalu po zaslišanju puščeni na svobodo. Vseh obtožencev je 17, k razpravi zjutraj pa jih je prišlo 14 Državni tožilec dr. Fellahcr je sestavil precej obširno obtožbo. Zaradi nekaterih starejših maloletnikov je bila razprava tajna. Zaslišanje samih obtožencev je trajalo od 8.30 do 13.30. Popoldne se je razprava nadaljevala z zaslišanjem še štirih obtožencev, nato je sledilo zaslišanje nekaterih prič in čitanje raznih obširnih zapisnikov in drugih spisov. Trgovski vajenci, ki so bili gmotno razmeroma slabo podprti, so jx>stali žrtev treh glavnih špekulantov, ki so okrog ponujali nakradene stvari in so vajence nagradili za njih nejio-štene čine z deloma malenkostnimi nagradami. Mnogi pravijo, da je bila javna tajnost, kako se krade v obeh trgovinah. Državni tožilec očita glavnim obtožencem, da so delovali dogovorno in predlaga za to prav strogo kazen. V bistvu so obtoženo priznavali inkriminirana jim dejanja. Obtoženci, ki so blago nakupovali, se izgovarjajo, da so blago kupovali v dobri veri. Zanimivo je, da so obtoženci stari od 18 do 63 let.
Najznačilnejše je dalje, da je nekdo od obtožencev kupljeno nakradeno blago prodal potem trgovcu Zaiti samemu. Kupcem so pravili glavni špekulanti, da izvira blago iz neke konkurzne mase, odnosno, da je bilo vtihotapljeno iz Avstrije, zato da lahko ceneje prodajajo naprej. Glavni aranžerji tatvin so se celo tako daleč spozabili, da so vajencem, ki so blago jemali iz skladišča, grozili s policijsko ovadbo. Pisarili so jim celo pretilna pisma, kar pa so prvi obtoženci trdovratno zanikali. Grozili so jim z ovadbo, ker so jim premalo nosili. Nekaterim so obljubovali celo veliko nagrado za ukradeno blago, a niso plačali. O času tega poročila razprava še traja.
Strahovalci Maribora in okolice
Obsodba rokovnjača Babiča in tovarišev
T
Maribor, 3. novembra.
Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je po daljšem presledku danes zopet obravnaval »domačo« zadevo, ki je vzbudila v Mariboru in okolici veliko zanimanje Kazpravna dvorana je bila nabito polna, med jx>slušalci pa so bili po večini mali ljudje s Pobrežja in Tezna. ki jih je prignala radovednost, da vidijo pred sodniki slovitega svojega someščana, rokovnjača Alojza Babiča in njegove pomagače. Babič, 31 letni ples-
Jugoslovanski časnikarji, ki so spremljali ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stoja
dinoviča v Turčijo, se poslavljajo od Ankare
karski jx>inočnik s Pobrežja, je bil letošnjo pomlad in poletje strah mariborski okolice. Spomladi je pobegnil iz jetnišnice, kjer je bil zaprt zaradi tatvin, ter se je utaboril v bližini tezen-skega gozda pri nekem Ribiču. Skupaj z 31 letnim Ludvikom Ribičem, ki danes delila z njim usodo na zatožni k!opi, je vršil drzne tatvine in vlome v Marilioru in okolici. Večino večjih vlomov je izvršil pojx>lnoma sam, Ribiča pa sla mu potem blago razprodajala. Od velikih njegovih »činov« omenjamo samo tri zapovrstne vlome v veletrgovino J. Pregrad na Aleksandrovi cesti, j>otem vlom v tovarno Konstein in v tekstilno tovarno Stem na Pobrežju, razen tega pa ima na vesti še nešteto tatvin, bil je zlasti specialist za tatvine koles. Poleg grehov, ki si jih je naložil na vest letošnjo pomlad in poletje, pa so Bahiču dokazali še drzno tatvino, ki jo je izvršil leta 1932 v Zagrebu. Babii je bil takrat zaprt v kaznilnici Lepoglavi. od koder je pobegnil ter ukradel v Zagrebu 13.000 din vredno motorno kolo in ga prodal naprej. Da bi zabrisal sled za seboj, se je takoj po prodaji kolesa zopet prostovoljno vrnil nazaj v kaznilnico ter odslužil svojo kazen. Res se mu je jiosrečilo, da so mu šele nedavno dokazali to tatvino.
Senatu je predsedoval dr. Čemer, prisednika sta bila dr. Lešnik in Kolšek, obtožbo je zastopal dr. Zorjan. Obtožence je zagovarjal dr. Pihler. — Alojz Babič je bil obsojen na 0 let robije, 300 din denarne kazni ali 5 <ini zapora in na trajno izgubo častnih pravic, Josip Ribič na 3 leta robije, 100 din denarne kazni ali 2 dni zapora in na tri leta izgube častnih pravic ter Ludvik Ribič na 14 dni znjjora, [»gojilo na 1 leto.
Naše dijaštvo
Kontircpacija akademikov pri oo. Jmuitih iinn firmi oli Ji svoj redili l«vencerkvenl »».t/uitik /. /,mini I v im kiionflom V [lili rim v ■.(' hI orejše mi nilu.l&r t*>-varUn v n/u4 krou. Vho«! na Hitninett/uiMk! portl, ZrlnJ-nkoirn cost.a 9. — Prof okt.
dkadrmnka Marljnnsha knn/irrgartja Marijinega Oznanjenj« pri oo. frančiškanih Ima dre vi <►!> Cot.rt mi ilovcl uvoj ROMtaiiok v /uunniitAiMkl kaimli Vsi. po-Mimo uovinol, Iskreno vahljon'.. — l*rof«kt.
Drobne novice
/Coledav
embra: Karel
Novi grobovi
Sreda, 4. novembra: Karel Bor., škof; Vital; Modesta, d.
t Marija Dostal. Na vernih duš dan je v 88 letu starosti in po dolgem, a vdanem trpljenju za-tisraila svoje trudne oči spoštovana gospa Marija Dostal, vdova po pokojnem tapetniškem mojstru g. Karlu Dostalu. Bila je vzorna, zvesta žena ter nad vse skrbna in požrtvovalna mati. Z veliko ma terinsko ljubeznijo in skrbjo je s pokojnim soprogom vzorno vzgojila svojih sedmero otrok in vsem preskrbela lepe življenjske pozicije. K svoji številni družini je sprejela še troje osirotelih sorodnikov in jim bila enako požrtvovalna ljuba mama. Ta dobra in blaga žena je živela in skrbela le za svojo družino. Od ranega jutra do pozne večerne ure je z dobro in veselo voljo delala za svoje ljube. Nikdar je nisi videl slabe volje zbog velikega dela; vse je prenašala junašiko, ni klonila v zaupanju na Boga m njegovo pomoč. Ko je opešala in jo je bolezen priklenila na bolniško posteljo, r»i nehala njena skrb ra ljubezen do svoje družine. V zaupni molitvi je sklepala svoje od dela uitrujene roke k Bogu in vse njeno trpljenje je bila 1« velika daritev in molitev za srečo svoj iih in njej izročenih otrok. Danes, na god njenega moža, 6premimo ob 3 popoldne blago pokojni«) k Sv. Križu, kjer bosta združena z vernim življenjskim drugom čakala skupnega vstajenja in plačila. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
-J- V Ljubljani ie umrla gospe Marica Poneb-šek roj. Tomičič, vdova po višjem finančnem svetniku. Pogreb bo t četrtek ob 3 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Kupujte le domače Izdelke!
PERION
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ča 1
—	Novi banovinski kolki. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z dnem 26. oktobra t. 1. dala v promet novo emisijo banovinskih kolkov po Din 0.25, 1, 2, 5, 10, 20, 25, 50 in 100. Vsi prodajalci banovinskih kolkov se opozarjajo, da ostanejo stari kolki poleg novih v veljavi do 31. marca 1937. V kolikor ne bodo stari kollci do tega termina razprodani, se bodo zamenjali za nove pri banovinski blagajni v Ljubljani, kamor naj se pošljejo v zamenjavo najkasneje do 30. aprila 1937.
—	Učiteljsko društvo za litijski srez bo zborovalo v soboto, 7. novembra ▼ Ljubljani. Ob 10 ogled razstave češkoslovaške knjige v dvorani Trgovskega doma (poleg banske palače na Blei-weisovi cesti) in predavanje o češkoslovaški knjigi s posebnim ozirom na mladinsko in učno knjigo. Po ogledu razstave bo zborovanje • poročila funkcionarjev.
pa so odšli v Črešnjevec pri Pragerskem, kjer so vlomili pri trgovcu Jožefu Kaj)unu. Odnesli so mu iz trgovine z.a 7228 din blaga.
—	Siroj mu je odrezal prste. 27-Ietnemu mizarskemu pomočniku Avgustu Eberlu iz Podkorena pri Kranjski gori je med delom mizarski stroj odrezal prste na desni roki. Eberle se je takoj po nesreči odpeljal v Ljubljano v splošno bolnišnico.
—	Nesrečna smrt. V Malni pri Sv. Juriju v Slov. goricah so našli 56 letnega malega posestnika Alojza Rotmana mrtvega. Obesil se je v shrambi poleg svoje hiše. Vzrok žalostnega dejanja ni znan.
—	100.000 din škode je povzročil požar pri posestnici Marjeti Ozimič v Zgor. Bistrici, o katerem smo včeraj poročali Zgorelo je veliko in moderno gospodarsko poslopje z več vagoni sena in slame, razno orodje in ostali gospodarski inventar.
—	Pri zaprtiu, motnjah v prebavi vzcmilr zjutrai na prazen želodcc kozarec naravne »Franz losef grenčice«
—	Živahnost na realitetnem trgu. Od 9. septembra naprej je začela poslovati pri okrajnem 6o-diču v Ljubljani v smislu člena 35 finančnega zakona za leto 1936-37 posebna komisija, kratko naz-vana »zemljišikoprometna komisija«, ki ima nalogo odobravati vse kupne pogodbe z zemljišči in hišami. Do konca oktobra je bilo pri tej komisiji za znaimovanih 272 kupnih pogodb, izročilnih pogodb in dražb. V glavnem gre za kupčije z zemljišči in hišami. Samo v oktobru je bilo zaznamovanih 168
takih pogodb, kar kaže, da se je zadnje čase razvilo veliko povpraševanje po parcelah, zlasti v bližnji okolici in v mestu. Sklenjene so bile večje kupčije.
zlasti mnogi ljudje kupujejo hiše odnosno vile v vrednosti od 200.000 Din do 500.000 Din. Neko posestvo je bilo te dni prodano za 1,000.000 Din. Ce nijo, da je bilo samo oktobra prodanih raznih zemljišč in hiš za okoli 9,000.000 Din. Cene stavbnim parcelam se sedaj splošno gibljejo od 50 do 250 Din, nekatere parcele pa so bile prodane celo še za višje vsote za kv. meter. Splošno je sedaj opažati prav živahno stavbno gibanje. Mnogo hiš grade zasebniki.
Ljubljana
© Mestno tajništvo JRZ za Ljubljano, Slomškova ulica 19, sporoča vsem somišljenikom in pristašem JRZ, da so iim v društveni pisarni na razpolago pristopnice in pravila. Uradne ure so od 9—13 in od 16—19 vsak delavnik. V teh urah daje poslovodeči tajnik potrebna pojasnila 'n navodila.
0 Katelielsko drušlvo v Ljubljani vabi vse gg. člane k občnemu zboru z običajnim dnevnim redom, ki sc bo vršil danes, 4. novembra, ob 6 zvečer v posvetovalnici KTD v jugoslov tiskarni.
0 Razstava mladih slikarjev in kiparjev vzbuja pozornost. Podprite mlade slikarje tn kiparje vsaj s svojim obiskom. Odprta je dnevno od 9—19 v Jakopičevem paviljonu.
rgraMHnMNHHaBHami
Triumfalno filmsko delo!
Lil Dagover, Wii!y Biigel Mtrija pl. Tasnady, Peter Rosse
POSLEDNIi AKORD
Premiera jutri v Elitnem kinu Matiii
Narotiia sedežev sprejemamo ie danes!
Največja filmska umetnin« tezone!
Oh sorte ovanju orkestra In rhora berlinske drtavr.e opere: Beethovno
va IXsftnfoni1a, Uftad.ovoratorl): ,,Juda Makabelec", Čajkovski: . Nussknacker" eulta
—	Tatvina pri cestnem odborn v Novem mestu. V noči od ponedeljka na torek je nekdo ukradel v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu iz zaklenjene železne blagajne 7161 din. Pisarno je odklenil, prav tako tudi blagajno, ki je bila zaklenjena s tremi različnimi ključi. V blagajni je bilo še več vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 250.000 din. Toda teh papirjev tat ni vzel, le razmetal jih je po sobi. Ko je zjutraj hišnica odprla vrata v pisarno, da bi pospravila, je zagledala odprto blagajno in razmetane papirje. Takoj je obvestila g. blagajnika, nato pa še tajnika, ki sta vso zadevo takoj javila orožnikom.
—	Na svetovno razstavo ▼ Pariz bosta t juliju in avgustu 1937 vozila s svojimi najudobnej-s!mi avtobusi avtopodjetnika Goričan (Tržič) in Rode (Kamnik). Pot bo vodila čez severno Italijo, francosko Riviero, in Manseilles v Pariz ter čez Nemčijo ali pa Švico in Avstrijo nazaj. Izlet bo trajal približno 12 dni. Cena vožnji samo 1600 Din. Informirajte in prijavite se takoj!
Vljudno sporočam, da sem otvoril novo trgovino z
RADIO APARATI
znamke „ZERDIK" Imel bodem na zalogi vse v to stroko spadajoče tehnične predmete. Akumulatorji. Pisalni stroji. Strokovna poprav-
ljalnica. Se priporoča
ANTON BIRKE
Ljubliana, Mestni trg 9.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Zadnje novosti: Chesterton, Der heilige Thomas von Aquin. 223 strani, vez. 80 Din. — Gorres, Die Quelle. Ein Buch fiir Madchen 307 strani, vez. 68 Din. — Graf, Ja Vater. Alltag in Gott. 293 sir., vez. 54 Din. — Hessen, Brieie an Suchende, Irrende, Leidende. 113 str., vez. 35 Din. — Laro«, Neue Zeit und alter Glaube, Eine Schriftenreihe iiber religiose Fragen der Zeit. 266 str., nevez. 40 Din. — Maritain. Religion und Kultur. 104 str., nevez. 23 Din. — Mauriac, Leben Je3u. 281 str., vez. 59 Din. — Schilling, Apologie der katholi-schen Moral. 256 str., vez. 82 Din. — Stolz. Theo-logie der Mystik. 251 str., vez. 68 Din. — Tycia.k, Christus und die Kirche. 149 str., nevez. 35 Din. — Wedenik, Auf dem Wege zu Gott. Zeitgemii6se Betrachtungen. 198 str., vez. 50 Din.
—	Nesreče. Iz Trbovelj nam poročajo: Nogo je zlomilo zaviraču na rudniški železnici, Rcmsu Ivanu. Voziček, na katerem se je peljal, se je preobrnil nanj in mu zlomil nogo nad kolenom. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico. — Zaklopka pri vozičku je pa udarila po vratu in mu pretrgala sapnik delavcu Zidarju Stanislavu, ki je tudi moral iskati pomoči v bolnišnici.
—	Vlomilci streljajo. V okolici Slov. Rislriee je bila v noči od ponedeljka na lorek na poslu dizna vlomilska tolpa, ki je poskušala najprej srečo pri trgovcu Francu Posegu v Laporju. Ko so vrata v trgovino ž~ napo! odprli, so se domači predramili ter vlomilce prepodili. Rokovnjači so 7. ostrim streljanjem pregnali zasledovalce, nato
O Črna sv. maša za umrlega tovariša Gra-barja Gezo bo v petek, dne 6 novembra t. 1., ob 7 zjutraj pri stranskem oltarju Marije Pomagaj v frančiškanski cerkvi. Vabimo gg. starešine in kat. akademike, da se sv. maše udeleže v polnem številu. Odbor J. k. a d. »Zarja«.
© Fantovski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 predavanje gosp. Prežlja o Krščanski str« kovni organizaciji. Prosimo, da se sestanka udeleže V6i člani, ker se bomo dogovorili rad! ustoličenja novega gospoda župnika. Vabimo, da se udeleže tudi člani iz Hrušice, Sinartna, Most in Kodeljevega. — Odbor.
O O tirolskih gorah je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 20 prof. Janko Mlakar, na II. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo v društvenem domu Karunova ulica 14.
m	K 1	M		11	□	\m.
■ TEl.:wv 22-21
Bernhard Shaw:
PYGMALION
JBNNV JOGO ln ODSTAV GRONDGENS
niLLOCHERJEva opereta
Dijak proslak
Carola Hohn - Joh. Heesters - Marika Rokk
HKESS0E9
Nepreklicno poslednji!) H. Harflov velelllm
Ana Demidova
Carjeva svcCnlha
SVBILA 8CHM1TZ ln KARL L. DIEHL
ed/iijcLAK. 0& 16., 19.?» m 2V'xvd
© Slike in filmi iz naših Alp. Fotoamater Cveto Švigelj nas bo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornic« v predavanju seznanil najprej na podlagi 60 krasnih slik z dolinami in vrhovi naših Alp. Ta ciklus je ena najlepših serij Švigljevih slik. Nato bo sledil znameniti film o mednarodnih skakalnih tekmah v Planici. Ta film ima 2 dejanji in je edini zgodovinski dokument o teh tekmah, ki je kompleten. Poseben užitek bo tudi film »Planinski orel«, ki je snet v Triglavskem pogorju, na navpični pečini, komaj 30 metrov od gnezda. Mladiča vidimo prav od blizu, ko se uči letanja. Tretji film je »Komna, raj smučarjev«, .ki se odlikuje po svoji divji romantiki, krasne eo slike planin, zdaj vse v solncu, zdaj zopet odete v megle, in ko zabobni vihar, spoznamo njih veličino. Ko sc vračamo s Komne, je dolino že obiskala pomlad, radostno se nam smeje ... na Bo hinjsko jezero pade prva pomladanska noč. — Izredno lepo predavanje se vrši pod pokrovitelj stvom in v korist društva »D"m slepih« V*tor>n> ce so v predprodnji v trgovini Šport Kmet na Aleksandrovi cesti in zvečer pri blagajni.
Delo najslavnejšega sodobnega satirika Bernh. Shawa z )ENNY JUGO in O. GRllNOOENSOM
PUgmalioii
DANES PREMIERA!
mm union
© Že zopet ljubljanska opera! V nedeljo, dne 1. nov. zvečer je bila v operi premiera »Hoff-mannovih pripovedk« in sicer za »Izven«. Pre-mierski abonma dobi reprizo te opere 4. nov. Premierski abonent plača več kot drugi, zato pa bi moral dobiti v svojem abonmaju premiere. Ker pa je abonent, kakor je videti, za našo opero manj vreden, dobi reprizo in ne premiere. Abonent je t naši operi le potrebno zlo, da opera sploh more igrati, sicer bi se ne splačalo večkrat na teden hiše odpirati. Nedavno so se pritožili drugi abonenti, da dobe slabšo zasedbo, kakor »Izven« odnosno »Premierski abonma«. Po nazi-ranju naše opere abonenti najbrž niso vredni boljše podane umetnine. Opera pa je to stvar takole pojasnila: »Ples v maskah« v boljši zasedbi ni bil za »Izven«, ampak za abonma. V6ak abonma pa dobi »Ples v maskah« v obeh zasedbah (boljši in slabši). To je re«, bil je tedaj premierski abonma. Zelo radi bi pa vedeli, kako si opera zamišlja bogve katero reprizo »Plesa v maskah« v istem poslovnem letu kot zopetno premiero in ki ga je obetala tedaj premienskim abonentom v takratnem svojem dopisu na operni deski in po časopisih. Mogoče takole: »Ples v maskah«, premiera v boljši zasedbi; »Ples v maskah«, premiera v slabši zasedbi. Tako nekako bi še šlo, ali žal je bilo že tedaj prepozno, ko se je opera zagovarjala zaradi slabše zasedbe drugim abonentom.
© Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v sklad Vite Zupančičeve je darovalo učitelj-stvo gluhonemnice v Ljubljani znesek 100 Din v počastitev spomina blagopokojne ge. M. Dosta-iove, matere svojega stanovskega tovariša, g. Rudolfa Dostala. Iskrena hvala!
0 Mladinski telovadni tečaji za otroke od 3. leta dalje so v prenovljeni telovadnici na realki vsak ponedeljek in petek popoldne od dveh naprej, ločeno za dečke in deklice. Tudi te tečaje vodi strokovnjak za telesno vzgojo ter so otroci pod strogim nadzorstvom. V tečaje se sprejemajo tudi otroci, ki imajo slabšo telesno držo, pomanjkljivo gibčnost, preobilno težo itd. Za povsem normalne otroke pa se uporablja vežbanje po sistemu, da se mlad organizem kar najbolj utrdi in izvežba po načelu harmoničnega razvoja duha in telesa. Vsi tečaji so pod nadzorstvom drž. higijenskega zavoda.
O Smuška telovadba, ki jo priredi SPD, se prične v petek, 6. novembra ob 1930 v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti. Prijave še sprejema pisarna Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1.
1 Nnirto tluibo imajo lekarne: dr. Piceoll, Tyr Seva oesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr Uartus, Moste, Zaloška eesta.
Marthv>r
□	Duhovne vaje za mladeniče v Domu duhovnih vaj pri Srcu Jezusovem v Mariboru, Levstikova ulica 29, bodo od 21. do 25. novembra ter od 6. do 9. decembra. Vsak tečaj se prične prvi dan ob 7 zvečer, konča pa zadinji dan zjutraj. Vsa oskrbnina zinaša 100 Din. Prosimo za pravočasno priglasitev ter naprošamo dušne pastirje, da opozore fante na tečaje. — Vodstvo Doma.
□	»Prijelno presenečenje«. V eni od mariborskih kavam se je le dni vršila zanimiva in razburljiva skupščina: odlični mariborski narodnjaki iz vrst taikozvaine »napredne« mladine so se zbrali Ier si vsi razburjeni kazali neke modre listke. Radovednemu reporlerju se je posrečilo dognati, da so ti lislki plačilni nalogi, ki so jih dobili številni mariborski gospodje, ki so svoječasno podpisali g. bivšemu banu in sedanjemu senatorju dr. Marušiču deleže za »Norodivo prosvelo, r. z. z o. z.« v Ljubljani, da je laltko izdajala »Glas naroda«. Zadruga se nahaja v likvidaciji in delničarji nosijo bremna, ki so si jih lakrat v sladkem upu prostovoljno naložili. Najmanjši plačilni nalog, ki je prispel v Maribor, znaša 500 Din, velika večina se jih glasi na 2000 Din, par pa baje na zelo mastne vsole. Te bodo plačali tisti, katerim se takšmo puščanje v listnici ne bo preveč poznalo.
_ □ Nov način zbiranja protituberkuloznega dinarja. P. T. liga v Mariboru je razširila svojo dinarsko akcijo ter je zaradi tega tudi reorganizirala inkasantsko službo Od 1. novembra dalje se bodo oglašali ligini inkastanti prav v vsakem stanovanju v mestu in okolici. To so inkasanti Mestnih podjetij za plin in elektriko, in sicer gg.: Franc Mastinšek, Janez Basej, Ferdo Kaiser, Srečko Kosi, Franc Kebrič, Franc Reberc, Josip Se-nekovič, Josip Veg, Viktor Juch in Anton Uran-kar. Prepričani smo, da ne bo nihče odklonil in-kasantov in da bo vsaka stranka vzela na mesec toliko dinarskih listkov, kolikor je družinskih članov Revnejši sloji pa naj bi vsak mesec prispevali vsaj en dinar. — Stare nabiarlne pole so od 1. novembra dalje brez veljave ter naj se vrnejo inka-santom.
□	Dohodki mariborske carinarnice so znašali v preteklem mesecu 6,132.544.25 din, od česar odpade na izvoz 11.990 din. Depozitov je imela carinarnica v oktobru 244.539,60 din.
□	Esperanlski lečaj je vsak lorel< in četrlek od 19—20 v Cankarjevi šoli, II. nadstr., vrala 44. Vhod je skozi dvorišče iz Razlagove ulice. Šolnina znaša mesečno 5 Din, če se prijavi skupina nad 10 oseb. Prva ura bo jutri v četrtek zvečer.
□	Glasba po mariborskih kavarnah. Maribor jc slovensko meslo, meščani nemške narodnosti so pri nas v veliki manjšini. Ce pa kdo posluša glasbo po mariborskih kavarnah, dobi vtis, da sc nahaja v sioodstoinem nemš-kem mestu. Glasbe igrajo skoraj iziključno nemške komade in šlager-je, s peljem zavajajo še občinslvo, da brunda te brezsmiselne nemike popevke, le tu in tam, — kot dobrohotna koncesija — kak slovanski komad. Ni čuda potem, če misli nemški tujec, ki zaide v Maribor ter gre zvečer v kavarno, da je na svojem »Kulturbodnu«, in če s lako lahkolo uspeva neutemeljena propaganda tukajšnjih Nemcev. Naj bi prizadeti pokazali nekoliko več čuta odgovornosti in dali naši domači glasbi prvo mesto!
□	1822 turistov v Mariboru. Tujski promet v Mariboru v mesccu oktobru izkazuje sledeče številke: Vseh tujcev se je mudilo v Mariboru 2403, od lega je bilo 1822 turistov. Med tujci je bilo 1169 tuze mccv, 342 Avstrijcev, 100 Nemcev, 91 Cehov in 1 Rus. Prenočnin je bilo 5403, na lurisle odpade od tega 4543.
□	Nenavadna kupčija z žarnicami. Pred malim senalom se je včeraj zaključila nenavadna »kupčija«, ki sfa jo svoj čas sklenila železniški eleklromonler josip V. in lastnik cleklropociictio llič v Mariboru, Josip Z. Elcktromontcr ie bil zaposlen v kurilnici drž. železnic, kjer imajo nameščenih veliko žarnic. Lastnik clcklropodictin Z ga je pregovoril, da mu je prinašal žarnicc, katere jc zamenjaval v kurilnici z nerabnimi, ki niso
več gorele. Obtožnica očita elektromonlerju, da je odnesel iz kurilnice najmanj 30 žarnic v vrednosti 1220 Din. Državnemu pravdniku se je posrečilo obema krivdo dokazati ter ie bil V obsojen na 4 mesecc strogega zapora, pogojno na 2 leti, Z. pa na 3 mesece strogega zapora, pa nepogojno.
□ 3 zaboje slatine ukradel. Tatovom je vsaka stvar dobrodošla. Tako jc v noči na torek odpeljal neznan tat lrgovcu Anionu Podlahi v Einspie-lerjevi ulici z dvorišča njegove hiše tri zaboje slatine. V zabojih je bilo 75 steklenic.
Celje
Ustanovitev Kmečke zveze v Celju. Prav do zadnjega smo težko pogrešali v Celju strokovno kmečko organizacijo. Sedaj so končane že vse predpriprave in se bo ludi za Celje ustanovila podružnica Kmečke zveze. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo, dne 8. novembra ob 8 zjutraj v Orlovskem domu v Samostanski ulici. Vabimo V6e kmete okoličane, da se ustanovnega občnega zbora svoje stanovske organizacije udeleže v obilnem številu.
n Gradbena delavnost v Celju in okolici. Iz zadnjih izkazov ekspoziture Borze dela je razvidno, da število brezposelnih od izkaza do izkaza počasi zopet narašča, kar je znamenje bližajoče 6e zime. Sedaj se izvršujejo na stavbah, kolikor so se letos zgradila, še zadnja dela pred zimo. V večjem obsegu se vršijo samo javna dela na Savinji, dalje se je začelo ponovno i regulacijo Ložnico in je že zaposlenih okrog 50 oseb, dovršuje se tudi vodovod na Hrib sv. Jožefa. Upati ie, da bo prihodnje leto gradbena delavnost nekofiko večja, ker je pričakovati, da se bo poleg privatnih stavb začelo tudi z gradbo nekaterih javnih poslopij.
& Svetovno znani godalni kvartet iz Dresdena bo koncetriral v 6redo 11. novembra t. 1. v Celju z izbranim umetniškim sporedom.
er Kri si je zastrupila. Leskovar Ana. 41 letna žena dninarja iz 2ič pri Konjicah se je v soboto 31. oktobra doma zbodla s trnjem v levi sredinec; ker pa nato ni polagala nobene važnosti, je nastopilo zastrupljenje krvi. Prepeljana je biLa V celjsko bolnišnico.
0 Nesreča dveh otrok. Marovt Ana, hči Žagarja, stara 4 leta od Sv. Primoža pri Ljubnem je padla doma s klop in si zlomila levo roko. — Samcu Alojziju, 2 letnemu pos. sinu iz Svibna pri Radečah je padel na desno nogo lesen drog ter mu jo zlomil.
Fantovski odsek KPD ima drevi ob 8 redni seslanek v Domu. Predaval bo g. dr. Hanžeiič o socialnem vprašanju.
j& Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Cirkus Saran« in najnovejši Foxov tednik.
Murska Sobota
Slovo ravnatelja Preglja. Pred praznikom je bila na gimnaziji v Murski Soboti prav prisrčna slovesnost na čast dosedanjemu g. ravnatelju Preglju, ki se je te dni poslovil in odšel na svoje novo službeno mesto za profesorja v Maribor. V telovadnici se je zbrala vsa gimnazijska mladina, da čim dostojnejše izrazi svoio globoko zahvalo priljubljenemu vzgojitelju Odhajajočemu ravnatelju je spregovoril najprej v slovo novo imenovani ravnatelj g. Zobec in povdaril velike zasluge, ki si jih je g. ravnatelj Pregelj pridobil na tem zavodu kot predstojnik in pravi vzgojitelj. Učenec in učenka sta se nato s kratkim nagovorom, polnim srčne zahvale poslovila od dosedanjega ravnatelja, učenci iz tukajšnjega konvikta pa »o ganljivo zapeli »Oj, hišica očetova . « Številni šopki rož so razodevali občutje, s katerim se je poslovila tukajšnja gimnazijska mladina od svojega dobrega vzgojitelja.
Škofia Loka
Začetki škofjeloškega muzeja. V ponedeljek se je vršil sestanek, ki je razpravljal o tem, da bi se ustanovilo društvo, ki bi v zvezi z občino zbiralo in čuvalo stare zanimivosti Škofje Loke. Sestanek se je vršil pod vodstvom g. Matevža Ziherla, udeležili pa so se ga tudi profesorji: dr Tine De-beljak, dr Pavle Blaznik, France Planina in Franc Košir, navzoč je bil tudi g. I.ovro Planina in seveda ni manjkalo našega najbolj navdušenega starino-slovca g Veidra, kaplana v Stari Loki. Zaenkrat se je konstituiral pripravljalni odbor, ki je sestavljen ne oziraje se na politično pripadnost O božiču pa naj bi se sklical občni zbor Muzeiskega društva za Škofjo Loko, ki nai bi nadaljeval započeto delo.
Vožnio pošte v Poljansko dolino je Izlicitiral g. Benedik.
K €imn*k
Poslovil se je od na« g. prof. Zika Ivan, ki je odpotoval na svoje službeno mesto v Peč. Želimo mu prijetno bivanje na jugu, najboljši uspeh, posebno pa skorajšnje svidenje!
Društvo »Kamnik« se ob nastopu nove letne sezone oživlja ter nas bo s prvim predavanjem v četrtek 5. novembra ob 8 zvečer razveselil g. prof. Janko Mlakar, ki nam bo ob spremljanju krasnih skioptičnih slik opisal doživetja v »Tirolskih gorah«. — V soboto 7. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo 8. novembra ob 4 popoldne pa si bomo ogledali globoko socialno dramo »Boštjan s predmestja«.
Cerkveni vestnih
Dra/nr*JHna tn. /leinjepa Telesa Ni imeln »vajo mesečno pobužnost Jutri v luSnllnskl eerkvl ZJiHrad ob 5 bo prva sv. ninSn. ot. pol fi pridiga in ob 6 sv. mnSa r. hlaKOslovoni za »Ive in rnlne ude bratov-Sftine. Vabimo vse čnstiloo sv Resninun Telesa, iia m> Jutri v prav obilnem Številu udeleže evharistliuih i>o-Iminosti v urSulinskl cerkvi.
Gospodarstvo
Naša vinska letina
ZagrebSki »Jutarnji list« poroča o letošnjem našem pridelku grozdja in vina tole iz krogov Vsedržavne zveze vinogradnikov: Kakovost letošnjega pridelka povprečno zadovoljuje, dočim je pridelka manj. Peronospora in toča sta skoro povsod, posebno pa v zahodnih in južnih predelih države, povzročila veliko škode ter sta uničile 50 do 75%. Ves donos v državi zaostaja za donosom v normalnih letih za približno 30%. Le malo je pokrajin, kjer je količina pridelka zadovoljiva, to je samo južni Banat in nekatere druge manjše vinorodne pokrajine.
V Sloveniji je donos za 60 do 70% manjši kot lani. Za mošt 14—18 stopenj se plača 2.50 do 4.50, za izredne kakovosti 5—6 dinarjev za liter. V Hrvatski in Slavoniji je količina pridelka nekoliko večja, pa vendar zaostaja za lanskim za 40%. Cena mošta 15—19 stopinj je 1.50 do 3 Din. V Sremu je manj pridelka 30—40%, navadni mošt
ima 14—18, boljSe vrste 19—20 st., plača se po 0.75 do 1.50 Din. Južnobanaška trgatev je dala v primeri z drugimi pokrajinami rekorden donos. Mošt 14—20 st. plačajo po 0.50—1 Din, za boljše vrste se pa doseže celo 2.50 Din. V Bački in srednjem Banatu je donos slabši kot lani in se plačuje mošt v Kraljevem bregu po 2.50 Din. V severni Srbiji je manj pridelka 40%, mošt ima 16—20 st. ter je eena 1 do 1.50 Din. V Negotinu se plača grozdje po 0.80—1 Din, pa je kakovost slabša. V južni Srbiji se trguje grozdje po 1.50 Din. Donos v Dalmaciji je za 30—35% slabši, pa tudi kakovost je slabša. Mošt se trguje po 1—1.40 Din. V Hercegovini se plača za grozdje 1.20—1.50 Din.
Zaloge starega vina niso znatne, ker je bil pred trgatvijo večji promet. Cene pa so povsod čvrste. Računa se lahko, da bodo nova vina, ki so že v prometu, dosegla cene starega vina.
Pojasnila glede
kmečkih dolgov
V včerajšnji številki smo na kratko poročali o novem pravilniku za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečke zaščite. Z ozirom na številna vprašanja interesentov jim sporočamo, da se na| v zadevi tolmačenja uredbe in pravilnikov obračalo za inlormacije na Kmečko ivezo v Ljubliaiu, ki bo poskrbela za odgovore nn vprašanja.
Nemški lesni trg
Nemški lesni trg postaja tudi za nas vedno bolj važen. Svoječasno je jemal od nas samo večje količine trdega lesa, zadnje čase se pa Nemci zanimajo tudi za naš mehki les. Te dni smo slišali o večjih zaključkih tega lesa s Sušaka, pa tudi od nas je šlo že več pošiljk ▼ Nemčijo in se obeta nadalje znatno zanimanje.
Nemški ltsni trg je popolnoma reguliran po državi in postaja državna kontrola vedno bol) uspešna. Za novo lesno kampanjo, ki se začne s 1. oktobrom 1936, je bila izdana predvsem odredba ko količinah posekanega lesa in ponudbi okroglega lesa za leto 1937, potem je izšla že tudi naredba o cenah okroglega lesa za 1937, zakon o poenotenju sortiranja okroglega lesa v vsej državi (»Reichsho-ma«) in pred nedavnim odredba o organizaciji Sum-skega in lesnega gospodarstva z ustanovitvijo splošne »Marktvereinigung der deutschen Forst- trnd Holzwirtschaft«, ki mora skrbeti ra red na lesnem trgu.
Položaj na nemškem lesnem trgu )e po pisanju »Volkischer Beobachter« v kratkem naslednji: Poraba v preteklem letn je bila zelo znatna, posebno je bilo vzeto zadnje mesece mnogo rezanega lesa s trga za gradbeno delavnost, ki je nadalje živahna. Obstoječe zaloge izgotovljenega rezanega lesa, pa tudi okroglega lesa so pri žagah zelo majhne in bo le malo zalog prenesenih v novo leto. Tako je pričakovati, da *e bo tekoči konzum leta 1937 kril ves iz tekoče produkcije. Kritje z inozemskim le-■iisom pri obstoječih uvoznih razmerah ne bo znatno. Za leto 1937 j« računati z znatno porabo. Tu bo zadostovala Nemčiji lastna produkcija samo v jamskem lesu. Pri smreki in jelki je računati na večjo domačo produkcije. Pri trdem lesu drugih vrat je potrebno po nemškem mnenju nadomestiti inozemski drag les z domačim hrastom, bukvijo in jelko. Poleg tega pa bodo morale žage tudi zmanjšati svoje kakovostne zahteve. Pri papirnem lesu bo kljub povečani domači produkciji potreben znaten uvoz.
Za leto 1937 so določene neizpremenjene cene lesa kot za letos (srednje ter najvišje in najnižje cene). Poleg tega bo država skrbela tudi za enakomerno razdelitev lesa na posamezne žage.
V novem letu 1937 bo nemško lesno gospodarstvo popolnoma do vseh podrobnosti organizirano. Posamezna podjetja se bodo morala prisilno združiti, urejena bo produkcija, oddaja in cene, ki bodo ostale stabilne. Ta stabilnost je v interesu gradbenega trga, ki obeta biti naprej živahen.
Volitve v zbornico TOI
Nove kandidatne liste potrjene.
Ljubljana, 3. novembra 1936.
Tudi danes se je sestal glavni volilni odbor za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo ter je pretresal nadaljnje vložene liste za volitve.
Odobril je naslednje liste:
Obrtni odsek:
2. vol. okrožje: Radovljica m SJcofja Loka, nosilec Culer Andrej ml., mizar na Jesenicah, namestnik Planina Lovto, dežnikar v Skotji Loki.
5.	vol. okrožje: Kamnik in Litija: nosilec Bel cijan Boštjan, zidar v Gorah pri Komendi, namestnik Emil Kokrivniikar, mizar v Litiji.
8. vol. okrožje: Brežice: nosilec Kralj Andrej, sodar v Sv. Lenartu, obč. Zakot, namestnik KozoJe Martin. Žagar v Rajhenburgu.
6.	vol. okrožje: Logatec: nosilec Rebek Josip, ključ, mojster v Ljubljani.
14.	volilno okrožje: Maribor levi breg mesto Maribor: nosilec Sojč Ivan, kiparski mojster v Mariboru.
15.	vol. okrožje: Maribor desni breg: nosilec Bureš Franjo, urar iz Maribora.
S tem je šrtevilo potrjenih iiet za obrtni odsek naraslo na 16.
Nadalje je danes glavni vod. odbor f>otrdil obe vloženi Ii6ti za industrijski odsek, in sicer za Ljubljano listo z nosilcem g. R. Skubcem, gl. ravnateljem Trboveljske in za ostalo banovino izven Ljubljane z nosilcem g. dr. Ernestom Rekarjem, članom uprave Tovarne verig v Lescah puri Bledu.
Za trgovinski odsek je gl. odbor danes potrdil listo za mesto Ljubljana, katere nosilec je Albin Smerkolj, trgovec z dež. pridelki v Ljubljani in drugi kandidat Anton Merhar, trg. s plet. izdelki, oba iz Ljubljane.
VELIKI DOBIČKI TREPCE
Angleška podjetja v naši državi, Trepča, Novo Brdo in Zletovo, ki spadajo v koncem družbe Se-lection Trust v Londonu, izkazujejo za poslovno leto 1934-35 (ki se neha s 30. septembrom) bilančno vsoto jugoslovanskih podružnic s 539.5 mil. dinarjev. Kapital, ki je bil dan na razpolago jugoslovanskim podružnicam, znaša 256 milij. dinarjev, od katerih pripada Trepči 241 milij. dinarjev, dočim sta dobili ostali družbi po 5 milij. dinarjev. Rezerve znašajo že 34.2 milij. dinarjev. Krediti londonske matice dosegajo 110 milij., od teh 6 milij. Trepči, ostalih 104 milij. pa so namenjeni preiskovanju terena. Stroji in tehnična oprema so v bilanci izkazani s 49.5, prevozna sredstva s 9.1, nepremičnine s 19.1 milij. dinarjev. Zaloge surovin iz izdelkov znašajo pri Trepči 29.7 milij. dinarjev, pri ostalih družbah te postavke ni. Cisti dobiček znaša 74.3 milijone dinarjev, dočim znaša razlika med aktivi in pasivi v celoti 160.1 milij., pa so v tej vsoti izgube prve dobe preiskovanj.
Vzorec, kakovost in ceno,
ki ugaja — vse to dobite, če kupujete naše blago. Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'- dinarjev po metru
VLADA TEOKAROVIČi KOMR
P O R R Č I N
Tkanine za vsak žep in vsak okus
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradifte 4 in v vsakem vetjem mestu Jugoslavije
RAZDELITEV DOHODKOV OD POVIŠANEGA
POSLOVNEGA DAVKA
Že ob priliki uveljavljenja določila člena 12. finančnega zakona za 193G-37 smo kritično sprejeli odredbe, po katerih se bo delil povečani davek na poslovni promet banovinam, ker je Slovenija dobila komaj 3% tega davka, dočim šteje nad 8% vsega prebivalstva in plača davka na poslovni promet okoli 20%. Sedaj poroča iz Belgrada agencija Jugoslovanski kurir, da je vprašanje, če bodo te odredbe še v naslednjem finančnem zakonu. Med merodajnimi faktorji se je namreč pojavilo mnenje, da sedanja razdelitev dohodkov ne odgovarja zahtevani pravičnosti niti ne načelom o financiranju banovin. Zaradi tega se pripravlja za novi finančni zakon nova razdelitev dohodkov ali
pa bo odredba čl. 12. sploh popolnoma ukinjena. •
Češka trgovinska delegacija v Belgradu. Danes je odpotovada iz Prage v Belgrad češkoslovaška delegacija na nadaljna pogajanja med našo in češkoslovaško državo glede carinskih m plačilnih vprašanj. Češkoslovaško delegacijo vodi dr. Nicderle. G. NiederJe odpotuje sredi novembra v Budimpešto, da uredi viseča vprašanja gtede kontingentov in plačilnega prometa.
(ugoslovon — član uprave Lloydovpgn registra. Iz Londona poročajo, do je bil na zadnji skupščini izvoljen za člana uprave Lk>ydovega ladijskega registra znani ravnatelj lugoslovon-skega Llovda g. Božo Banoc.
Nova pravilnika za izvedbo uredbe o likvidaciji kmečke zaščite. Poleg pravilnika za izvrševanje odredb Uredbe o likvidaciji kmečke zaščite sta sedaj izšla še dva pravilnika k uredbi. Prvi pravilnik je o načinu odrejanja parcel, katere se bodo računale v površino nad 50 ozir. pri rodbinskih zadrugah 100 ha, drugi po je o načinu occne zemljišč in ostale imovine — dolžnikov .kmetov.
Sijajna konjunktura borskih rudnikov bakra.
»»Prager Tagblatt« poroča iz Belgrada, da traja ugodna konjunktura za jugoslovanski baker Bor-ski rudniki izkazujejo rekordno produkcijo V splošnem nc sprejemajo novih naročil do aprila meseca 1937. Cene bakra na svetovnih trgih naraščajo dalje in pričakovati jc nadaljnjega povečanja svetovne produkcije bakra.
Trgovinska pogajanja z Romunijo. V Belgrad je prispel ]ean Christu, ravnatelj gospodarskega oddelka zunanjega minislrstva. Obiskal je noše lrgovinsiko ministrstvo, da se informira o naših željah glede nove trgovinske pogodbe med obema državama.
Borza
Dne 3. novembra
Denar
V zasebnem kliringu je danes ostal angleški funt na ljubljanski borzi neizpremenjen na 241.50 denar, v Zagrebu pa je pojnistil na 240.25—241.85, v Belgradu na 239.98—241.58.
Tudi avstrijski šiling je danes zelo padel. V Ljubljani je popustil na 8.81—8.91, v Zagrebu pa celo na 8.6950—8.7950, v Belgradu pa na 8.7020 do 8.8020.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.93—33.68, v Belgradu 32.65 -33.35.
Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu j>o 2.95, v Belgradu pa po 3.08.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.28 —ft.48, v Zagrebu na 14.17—14.37, za sredo novembra na 13.8350—14.0850, za konec novembra pa na 13.82—14.02. V Belgradu so beležili 14.0149 —14.2149.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2345.06—2300.26
Berlin 100 mark...... 1743.08—1756 91
Bruselj 100 belg...... 731.44- 736.51
Curih 100 frankov..... 996.45—1008.52
London 1 funt.......211.71— 213.77
Newyork 100 dolarjev .... 4304.76—4341.07
Pariz 100 frankov..... 201.61— 203.05
Praga 100 kron...... 153.44— 154.5-1
Trst 100 lir . . ...... 227.70- 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 4,043.678 din.
Promet na belgra.ski borzi je znašal brez kompenzacij 5,163.200 din.
Curih. — Belgrad 10, Pariz 20.2375, London 21.275, Newyork 435.125, Bruselj 73.40, Milan 22.925, Amsterdam 235.20, Berlin 175, Dunaj 81.30 (izplačilni tečaj), Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kopenhagen 95, Praga 15.40, Varšava 81.80, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.385, Buenos Aires 1.215.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 85—87. agrarji 48—49, vojna škoda promptna 876—379, begluške obveznice 68.50—69.50, 8% Blerovo posojilo 85—86, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Dri. hip. banke 88—91. Trboveljska 170 do 180.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 86—89, vojna škoda promptna 880—382
poveča delovanje organizma In ubla-tuj« bolečine Soljftl krvni obtok doseiet« x ASPIRIN tabletami, tem neikodljlvlm sredstvom proti pra-hlajenju.revmatlzmu In zobobolu.
vsaka tableta Ime
vtisnjen Bayer-Jev krlž^TN
ASPIRIN
V. a. .Jnftfa« k. d., Zagreb. Oflu )« rt) pod S. Br. UJM cd 24. VI. IVM.
(381, 382), U., 12. 376 denar. begluSke obveznice 69.30 blago, dnlm. agrarji 65- 66, 8% Blerovo posojilo 83 denar, 7% Blerovo posojilo 76.62—76.75 (76.50, 76.62), 7% slab. posojilo 84 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 200 blago, Trboveljska 180—190 (180, 185), Osj sladk. tov. 135-150.'
Belgrad, državni papirji: 7% invest. posojilo 85—85.50, agrarji 49- 49.50 (49.50), vojna škoda prompt. 378.50-379 (378), 12 377.50 -378 (377.50). begluške obveznice 69.25-69.50, (09.50, 69.25); 67.25-67.50 (67.25), 8% Blerovo posojilo 85.75— 86.25, 7% Blerovo posojilo 76.50 -76.75 (76.50, 76.25), 7% posojilo Drž hip. banke 91 blago, 7% slab. j)osojilo 83 denar. — Delnice: Narodna banka 6970 -7000 (6.980), Priv. agrarna banka 19R.."<0 —101.50 (194, 193.50).
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je zadnjih 14 dni ostal skoro popolnoma neizj>remenjen. Povpraševanja je sicer nekoliko več, vendar prihaja š* vedno malo blaga na trg zaradi slabih dovozov, povzročenih deloma po slabem vremenu in poljskih delih. Za |>šenico je merodajno. da jo kupuje vojaška uprava naravnost od producentov po ceni 155, kolikor zanjo tudi v Bački in Banatu zahtevajo. Za koruzo zahtevajo 86—87 umetno sušeno blago pariteta Indjija. V koruzi pa je veliko zanimanje iz Avstrije. Danes še ne moremo izvažati koruze v Avstrijo, ker je dovoljen izvoz pšenice in koruze le proti plačilu v devizah. Ker pa Avstrija zelo potrebuje naše blago, pa tudi ker jo Avstrija star naš dober trg za koruzo in ker za koruzo ne kaže tako dobro kot za našo pšenico na svetovnih trgih, je pričakovati, da bo finančno ministrstvo, oziroma Narodna banka ugodila tej želji. Edino, kar moti kupčijo, je zelo nestalen tečaj šilinga. Izpremembe so od dne do dne prevelike, da bi omogočale redno kalkulacijo.
Naša pšenica la Nemčijo. Iz Belgrada poroča jo, da je Privilegirana izvozna družba prodala t Nemčijo v okviru kontingenta, določenega na zadnjem sestanku v Dresdenu, že okoli 1000 vagonoi pšenice v teku preteklega tedna. Cena je znašala 13 mark za 100 kg.
Ljubljana. Pšenica: bč. 78 kg 2% in banaSka 79 kg 2% 160-162, bos. 77 kg 4% 155-158, oves slav.: 101—104. Rž: nova 72 kg 2% bar. 130 -135. Ajda: par. Ljubljana 131—135. činkvantin srem. 126—128. Koruza: umetno sušena proui|>tna 87—89; za december in januar 92—91. Moka: ničla bč. in ban. 255—260, ftt. 2 235—240, št. 5 215—220. Otrobi: pšenični debeli 104—106, drobni 88—90.
Novi Sad. Pšenica: bč. ladja Tisa in Begej 159—161, slav. in srem. 154—155, srem. ladja Sava in bč. ladji Kanal 157—159, ban., srem.. bč. ladja Donava 158—160, bč. in ha i. 158—155 — j Oves: bč., srem., slav. 100—102. Moka: bč., ban.
og ogg 237.50—247.50, 217.50 -227.50, 197.50— j 207.50, 177.50—187.50, 140—150, 105-110, srem. j slav. og ogg 232.50—242.50, 212.50—222.50, 192.50 -202.50, 172.50—182.550. 140—150, 106-110. — ' Fižol: bč., srem. beli brez vreč 195—200, bč. beli , z vrečami 206—210. Otrobi: bč., srem., ban. 78— j 84, bč ladja 82—84. Tendenca slaba. Promet slab.
Som bor. Pšenica: bč. okol. Soinbor 152—154, 1 gbč. 152—154, srem in slav. 153—155, iuž. ban. ' 1512-154, gor. ban. 153—155, bč. ladja Begej 159 — 161, bč., ban. potiska slep 159—161. Oves: bč., srem., slav. 98—100. Rž: bč. 123—125. Ječmen: bč., srem. 63—64 kg 104.50—106, bč., srem. pomladni 67-68 kg 122.50—127.50, bar. pomladni 67-68 kg 130—135. Koruza: bč., srem. garant, kvnl. 100—102, bč., srem. nova suš. 84—86, bč., srein. nova za dec. in jan. 76—78. Moka: bč. og ogg 2-10 —255, 2 220—235, 5 206 -210, 6 185-200, 7 155 —175, 8 106—110. Otrobi: bč. 83—85, srem. 82— 84. Fižol: bč. uzančni 190—195. Tendenca neizpr. Promet 42 vag.
Kulturni obzornik
Iz svetovne vojske
Spisal S. K. Podobirski. Mohorjeva knjižnica,
zv. 86, Str. 80. Cena 9 din (za neude 12 din).
Naša vojna književnost se je zopet pomnožila za skromen donesek. S. K. Podobirski je za Mohorjevo knjižnico napisal malo knjižico spominov iz svetovne vojske. (Opozarjam pri tem na izraz »svetovna vojska« ki je v naslovu, in ki edini odgovarja slovenskemu narodnemu duhu, kajti naša narodna pesem pozna le vojsko v pomenu »bellum«, ko poje, da »vs: ti mladi fantje na vojsko pojdejo« in ko se je naše ljudstvo menilo, kako neki bo po »tej veliki vojski«. Vojna je le iznajdba klasičnih filolo-gov, da so nas naučili razlike med »bellum« in »exercilus« ter povojna izposojenkal) S. K. Podobirski s svojo knjigo nima velikih ambicij: z lahkim kramljanjem pripoveduje, kako je bilo pri kadru v Celovcu, kako je bolehal za kolero v Galiciji, kako je služil pri vojaški kuhinji, kako se je vozil z ruskega bojišča na albansko preko vse Avstro-Ogrske ter na skadrskem jezeru iskal tobak. Potem, kako ga je usoda VTgla na laško fronto k Piavi, kjer je prišel v laško ujetništvo, med češke in poljske legionarje. Tu opisuje uietništvo v pro-vinciji Bari ter križev pot po Goriškem in Tržaškem, preden se mu je posrečilo pobegniti v Jugoslavijo preko Žirov in Škofje Loke Potem si je tapel tisto lepo Koroške: »Pojdcm pa v Rute« ter srečno prišel v svojo — zdaj nesrečno — Koroško, v lepi Rož.
To je zgodba tega voinega potopisa, kakor ga je doživelo slo in sto naših fantov Jn mož Spomin je na eni težki čas. ki spi kot mučna podzavest še
v toliko naših ljudeh. Ob tej misli in skromni knjižici bodo spomini zopet oživeli. Mlajšim pa bo dokument naše boli za časa tiste »velike vojske«, ki ji Bog ne daj naslednicel
P. Florian Ramiak: Marijina kongregacija in Katoliška akcija. — Ljubljana 1936. Založilo Škofijsko vodstvo Marijinih družb, str, 56. — P. Ram-šak D. J .je imel svoj čas obširen referat na sestanku voditeljev Marijinih družb v Ljubljani, kjer je govoril s stališča kongregacij o perečem vprašanju razmerja Marijinih kongregacij do Katoliške akcije, ki se v praksi ponekod ne more urediti ter vodi do konfliktov, ki škodujejo tako eni kot drugi strani. Začne z ugotovitvami, da sv. Oče ni proti kongregaciji, temveč da jih ljubi in želi, da se čim bolj razširijo. Toda poleg te apostolske organizacije pa sv. Oče tudi oficielno priporoča še drugo, namreč Katoliško akcijol Sedaj p. Ramšak podrobno na podlagi vseh papeževih izjav in drugih oficielnih virov razpravlja najprej o pravem stališču kongregacij do KA, kjer najprej ugotovi dejstvo, da kongregacije niso podrejene KA, temveč so istovetne, ki pa po svoje lahko sodelujejo v KA. In zdaj načenja pisatelj vprašanje, na kakšen način lahko kongregacije sodelujejo pri KA ter dalje, kako je gojiti v kongregacijah pravega duha? V zadnjem poglavju opisuje stanje v deželah, kjer so našli že praktično rešitev med tema dvema ustanovama, ki sta si stavila poseben cilj: obnovitev sveta v Kristusu, ter opisuje položaj v Ameriki, Belgiji, Italiji in drugod. Za dodatek pa navaja pisatelj v latinskem originalu razlago sv. Očeta razmerja med kongregacijo in KA, kakor je govoril letos maja meseca in so jo prisotni napisali s stenografijo, oz. jo |e izpopolnilo z uradno objavo Osservatore Komano. V opombah so navedeni originalni teksti stavkov, na katere ooira pisatelj svo-
jo tezo. — Knjižica je praktičnega pomena za duhovno pastirstvo' ter jo vsem katoliškim javnim delavcem priporočamo v premislek.
Slovenski lovec na iimpanze v Brehmenovem »življenju živali«. — Listajoč po slavnem Brehmu, so naleteli bravci tudi na mesto, kjer opisuje ta slavni naravoslovec iimpanzo (Sinila troglodytes),
opravičujoč se, da ni nikdar videl živ«, razen nekaj mladičev, da bi lahko pisal iz avtopsije. Nato podaja opis šimpanze po tistih redkih primerih, ki so nagačeni po raznih muzejih, kamor je nekaj prvih primerov prišlo v drugi polovici (>rejšnjega stoletja. Tako podaja opis šimpanze, te opice, ki doseže rast človeka (1.5 m) po Schweinfurthu, ki pa jo je videl v Egiptu. To opico pa je ujel Slovenec Klančnik. Tako-le piše Brenm: »Schwein-furthu je zvedel, da je kranjski lovec Klančnik leta 1863 razen gruče sužnjev vzel s seboj od Belega Nila tudi živo šimpanzo, ki pa je poginila, preden je prišel do Hartuma. Tam jo je odri iz kože in jo prepustil zdravniški visoki Soli v Kairu. Schvveinfurth, jo je tu videl, in pozneje Hartmann sta mnenja, da gre v tem slučaju za šimpanzo. (Brehms, »Tier-leben«, Gutenberg-Verlag, Wien, Band L, str. 85). Tako iz te Brehmove beležke izvemo o Slovencih v Afriki, ki niso tam v tem času samo misijonarili, temveč tudi lovili opice in sužnje.
Dve francoski senzacionalni knjigi. — Francosko založništvo Grasset napoveduje za ta mesec izdajo dveh zanimivih knjig. Ena bo vsebovala spomine in pisma Alfreda Dreyfusa (Souvc-nirs et correspondence), ki se nanašajo na slavni proces ter jih je priredil za tisk Dreyfusov sin. Sicer je Dreylus že svoj čas priobčil spomine pod naslovom »Cinq annees de ma vie«, toda ta izdaja bo prinesla nove senzacionalne podrobnosti. Ča-sopLs »Daily Telegraph« je odkupil pravico prevoda za 375.000 frankov. Druga prav tako zanimiva
knjiga pa, ki pride v Parizu na svetlo, bo knjiga Trockega, ki jo je napisal o sedanji sovjetski Rusiji ter ie posebej osvetljuje zakulisno politiko ob zadnjem moskovskem procesu pod naslovom »La revolution trahie«. Na franco&ko jo je prevel Viktor Serge.
Francois Manriac, največji sodobni francoski katoliški pisatelj piie novo dramo, ki jo bo predstavljala Francoska komedija. Francozi pričakujejo z zanimanjem Mauriacov nastop v gledališču.
And. Gide izdaja s-voj dnevnik. Zdaj je pri založništvu Gallimard izšlo v seriji »Les Essais« nadaljevanje njegovega dnevnika »Nouvelies page de journal (1932—1935).
Dr. Otakar Polan: Ohlasi z Horacc. — (Moravska Ostrava.) — Ta knjiga je izšla v zvezi z nedavno proslavo 2000 letnice Horaca. Kakor že naslov pove, to niso čisti prevodi, temveč prepevi iz Horaca. Pesnik Polan hoče namreč Horaca približati današnjemu času ler se je zato ognil starim heksametrom ter prevel Horaca v novem metru in muziki. Prevodilec nikakor noče tekmovati s prevodom prof. O. franega, ki je pred kratkim izdal točen in filoloSko popolnoma zanesljiv prevod Ho-racevih pesmi, temveč hoče — kol rečeno — Horaca rešiti za današnji čas, predstaviti ga v taki obliki, da ga moderni človek prebere do kraja ter da ne odneha že po prvih nerodnih verzih. Pri tem se je načelo vprašanje, če je mogoče avtorja tako svojevoljno prevajali. V. Lebodev, ki piše o tem poročilo v rusko revijo »Centrakaja Europa«, je mnenja, da lahko, kajti Horacevi verzi in melodija je nekoč zvenela povsem ljudsko in moderno ter ni motila ušes, dočim je nam danes tuja. Tak prevajalec ne prevaja s stališča avtorja, temveč s stališča občinstva, kar ima tudi svoj smisel. Poročamo o tem, ker sc jc tudi pri nas načelo žc isto vprašanje.
vzočne s klicem: »Bog blagoslovi kralja Edvarda VIII.I«
Zaprisega.
Med kratkim cerkvenim opravilom položijo na oltar kraljevske regaliie (znake): krono, žezlo, državno jabolko, ostroge, meč in prstan, dokler ne bo kralj izgovoril zaprisege. To zaplisego, ki je že stoletja stara, bodo morali za kronanje Edvarda VIII. prvikrat spremeniti, ker so medjem dobili po westminstrskem Statutu tudi dominijoni isto pravico do krone ko Anglija.
Tako se zdaj cerkveni in državna učeniki ukvarjajo z novim besedilom zaprisege in časopisi poročajo o težavnih nalogah in ugovorih cerkvenih oblasti, ki želijo, naj parlament določi drugačno besedilo, da ne bodo v zadnjem hipu presenečena s kakim neljubim besedilom. Ministrski predsednik je pravkar obljubil protestantskemu cerkvenemu knezu, da glede na Cerkev ne bo v prisegi ničesar spremenjenega.
Nato sledi maziljenje, ki želi kralj, da bi bilo drugačno, kakršno je bilo doslej. Prav za prav je bilo maziljenje skrito: pred kraljem so štirje plemiči držali zlat prt, tako da ga ni tedaj nihče videl.
Kronanje in krona.
Nato dajo kralju znake njegove oblasti: žezlo m jabolko, meč in ostroge in prstan, ki je skoraj najdragocenejša stvar na svetu. V sredi ima moder kamen, ki je obdan z rubini in belimi deman-li, ki skupaj tvorijo »Križ sv. Jurija«.
Nato sledi svečani trenutek kronanja. West-mrnstrski dekan vzame staro »Št. Edvardovo« krono z oltarja ir jo izroči nadškofu, ki jo da kralju na glavo. Ta krona se prav za prav imenuje »krona sv. Edvarda«, vendar krona ni tkot prstan) nekdanji stari diadem iz leta 1272. Ono prvotno angleško krono so prodali v prvih dneh republikanske vlade pod Cromwellom: za 300 funtov krono kralja in za 16 funtov krono kraljice. Celo v srednjem veku bi bili dobili stokrat več zanju!
Krono, ki jo bodo dali Edvardu VIII. na glavo, so naredili za Karla 11. Tudi la ima čudno usodo: Leta 1671 jo je ukradel neki pustolovec, ki je bil vdrl v Tower in ubil stražo. Ko so ga prijeli m obsodili, jc dobil tako milo kazen, da so ljudje dejali, da je Karel II. sam povzročil rop, da je krono spravil v denar. Večkrat so jo spremenili in prav tako tudi prstan. To pot bodo morali prstan jako predrugačiti, ker ga bo dal kralj na prstunec, ker ni oženjen, medtem ko so ga drugi, poročeni kralji, dali na mezinec. Take spremembe je težko izvršiti, ker se kraljevske regalije ne imejo odstraniti del) ko za nekaj ur iz Towerja.
Noblovo nagrado za medicino bo letos dobil graški prof. Loewe.
bi tako delajo delavci ponoči, podnevi pa so dra-gotine spet v Towerju.
Po kronanju zakličejo ljudje in plemstvo: »Bog blagoslovi kralja!« Trombe zadonijo in topovi zagrmijo. Sledi drugi del službe božje in nato počasti kralja plemstvo in duhovščina. Slednjič, ko kralj odloži krono, sprejme obhajilo. Po cerkvenem opravilu ga v kapeli Edvarda Spo-znavavca ogrnejo z drugim plaščem, mu dajo državno jabolko in drugačen, iz viktorijske dobe izhajajoči diadem — in potem stopa kralj iz cerkve, s krono na glavi, držeč žezlo v desni in jabolko v levi roki in se odpelje v svojo palačo
»Trgovska družba za prostore pri kronanju«.
To je zdaj trenutek, ko morejo milijoni videti kralja. Množica je ob cesti, na balkonih, pri oknih na prostorih, ki jih dobiš že zdaj le še po 1300 do 15.000 dinarjev.
Prostor za 1300 Din je poceni, to je kako okno v 2. nadstropju kake hiše na cesti, kjer je videti sprevod. 2e zdavnaj so posebne družbe pokupile prostore od zasebnikov, nastala je res »trgovska družba za sedeže«, ki je vpisana v trgovski zbornici Vsi sedeži so že razprodani in še zmeraj se prijavlja na stotine in tisoče ljudi. Se zmeraj? Se zmera), ker je še samo sedem mesecev do tistega dogodka, ko se bo veličina in slava Anglije v vsej svečanosti razodela svetu.
Kako je nastala Ankara
Kar se je zdelo dvomljivcem vsega sveta nemogoče, kar so trdili poznavalci obupne anatol-ske pustinje, da iz te moke ne bo kruha, se je navzlic vsemu uresničilo: Ankara je postala glavno mesto Turčije in je že tako napredovala, da je mesto tudi že razvajenemu Evropcu všeč. Tu, v srcu Male Azije, dobiš avtobusne zveze z najnovejšimi avtomobili, vidiš turškega redarja, kako ureja promet ko kak redar v evropskih mestih, Ic da mora tu paziti tudi še na poganjače osJov in vozove z bivoli.
Ataturk je kot prvi spoznal, da ie treba njegovo ljudstvo navaditi na delo tn ga duševno iz-vežbati. To je hote) doseči z evropskim mišljenjem in delovanjem, kar pomeni, da je treba v njegovem liudstvu zbuditi veselje do ustvarjanja. Tako je postala nova Ankara mesto po evrop-sikem vzorcu. Leta 1928 je turška vlada razpisala mednarodno tekmovanje za generalni gradbeni načrt nove prestolnice. V tej tekmi je zmagal Nemec, prof. H. Jonsen, ki so ga takoj pozvali, raj pride in naj uresniči svoje zamisli.
Odtlej se je začela Ankara spreminjati! S irudapolnim malenkostnim ukvarjanjem, da se obdrži tudi podoba starega mesta in vzporedno nastaja tudi novo mesto, je bilo sezidano mesto naše dobe. Ankaro se je pomnožila: 1. 1929 je imela 60 tisoč prebivalcev, zdaj jih ima 124 tisoč.
2e nekdanja karavanska pota so pokazala smer za zgraditev novih cest. Ker je Ankara v središču Male Azije, je bilo tu že od nekdaj križišče prometa od severa na jug, od Črnega do Sredozemskega morja in od vzhoda do zahoda,
od Egejskega morja do Kaspiškega jezera. Promet se je naglo razvil in zlasti po glavni cesti od severa na jug, drdra avto za avtom, živahen promet je v delu mesta, kjer so banke in od kolodvora do cikraja, kjer so vlada in poslaništva.
Omrežje zelenih trat v notranjem mestu, ki so usmerjene proti gradu, se iztekajo v doline rek; teh dolin ne smejo pozidati.
Pečina trdnjave, ki stoji 200 m nad mestom, pada na severni strani navpično k reki Bent-De-resi, kjer so že Rimljani zgradili jezove. Ostanki zidovja so za temelj kopališčnega bajerja, ki se slikovito spaja z dolino. — Tudi za športna zabavišča je poskrbljeno. Na severovzhodni strani mesta gradijo stadion in dirkališče. Blizu pripravljajo park za mladino. Tu so umetni slapovi, majhna igrišča, oranžerija, prirodno gledališče in razstavljalni park.
Mimo teh obširnih prostorov pa bodo še postavili telovadišče, bazen za plavanje in veliko telovadnico. — Prestolnica Ankara vsebuje mnogo državnih in občinskih poslopij m vse državne oblasti bodo združene v enem samem okraju, kar si želi imeti vsako evropsko mesto. Veličastno bo poslopje parlamenta, ki je pa šele v načrtu.
Središče in jedro vse Ankare ostane trdnjava, ki veličastno kraljuje nad mestom in prišel bo čas, ko bo ta trdnjava živ simbol narodnega oživljenja. Sele tedaj bo razodela poglavitna misel vsega mestnega načrta, ki izraža češčenje zgodovinske veličine in spoštovanje večne sile anatolske narodnosti.
Še 30 tednov je do kronanja angleškega kralja
Pred tednom je bilo konec žalovanja na angleškem dvoru. S tem so se pa začele priprave za kronanje, ki bo v maju 1937. Tedaj se bo brit-ski imperij pokazal v vsem svojem sijaju. Za priprave je potreben sedein-mesečni načrt. Trgovine v Londonu, šole, univerze, gledališča in kinematografi bodo prav tako sodelovali, ko oddelki
Priprave za kronanje angleškega kralja. Tu so
videti vzorci za okra seme cest. Predpisane barve so: modra, sivkastomodra in zlata.
ministrstev in londonski magistrat. In hoteli! 2e
zdaj so polni dela.
Nove skrbi.
Največje skrbi ima pa posebni oddelek Scot-land Varda Itaijna policija), ki mora ves čas misliti na to, da bo prišlo tedaj v London najmanj dva milijona ljudi, med njimi 30.000 iz Južne Afrike in 25.000 Avstralcev, (.ki so se že zdaj prijavili). Odgovorne oblasti so pregledale poročila o kronanju iz 1. 1911 in so dognale, da sc je prometni red odtlej tako spremenil, da se ne morejo zanesti na tedanje določbe. Tedaj so vozili še s konji in poniji po takem delu cest, kamor dandanes po prometnih uredbah nc sme nobena žival, še mani vozilo. Vendar bi rodi vse tako storili, kakor je bilo zmeraj, saj je vprav v tradiciji politični pomen take ceremonije, ki hoče milijonom podložnikov prikazati veličino kraljestva, sijaj in moč stoletja stare kraljevske vladavine in narodnih šeg v eni sami proslavi ene same ure in doživetje enega dne.
Tudi kralj sodeluje.
»Ta dan noj prekosi vse, kar je kdajkoli doživel London, karkoli je kdaj doživela Anglija ...« Celo kralj je dandanašnji primoran, da se ukvarja s pripravami. Ta teden je ukazal vojvodu norfol-škemu, svojemu dvornemu maršalu, ki ima v rokah priprave za kronanje, naj predpiše vsem damam visokih osebnosti, ki se smejo radi svojih plemiških rodbin neposredno udeležiti kronanja, dn se smejo drugače obleči, »bolj sodobno in bolj pestro«, kot je bilo doslej v navadi. - Torej sc gospem ne bo treba obleči v kostime prejšnjih" stoletij, marveč smejo priti v običajnih dvorskih oblekah, to je v rdečem žametu, hermelinu in z vlečko, ki jc tem daljša, čim višjega rodu |C kaka plcmkmia.
In šc za druge točke programa jc kralj izre-
ke! svoje želje. Tako bi rad, da bn bilo tud maziljenje drugačno. Prej je nadškof mazilil kralja tako, da jc westminstrski dekan držal v eni roki posodico z oljem, v drugi pa žličko, a nadškof je kralju s križcem mazilil glavo, prsi in dlani.
Stroga postava.	"
Ni pa še določeno, ali bodo take kralieve želje upoštevali. Ceremonijel je namreč jako star in so se več stoletij strogo ravnali po nijem. Od kronanja Edvarda I., 1. 1272, ki se po njem tudi krona imenuje »Sv. Edvarda krona«, je naslednik kakega kralja do dneva kronanja samo varuh države. Kronanje jc torej državni akt prve vrste, čigar poedini oddelki so se le nebistveno spremenili v teh stoletjih.
Tako so morali kralji do !. 1685 jezditi od To-wcria do Westminstra razoglavi »v prijetni obleki. kažoč se vsemu ljudstvu« in še do 1. 1820 je bilo kronanje zjutraj na poti od westminstrske palače do cerkve, tako da je pravo kronanje videlo vse ljudstvo. Zdaj ga vidijo le udeleženci v cerkvi. Kralj se pelje od buokinghamske palače v westminstrsko opatijo in procesija regalij (kraljevskih znakov) je le v cerkvi kjer spremijo kralja od zahodnih vrat do »gledališča«, neke vrste odra, ki je sredi cerkve nasproti oltarja. Ondi stoji prestol.
Angleški prestol za kronanje.
Na tem prestolu so ob kronanju sedeli angleški kralji že 600 let. Naredili so ga za kralja Edvarda I. (1272 do 1302) tz težke hrastovine m so ga bogato okrasili z zlatom in dragulji. Ko pravljica je slišati, da je v tem prestolu kamen iz Sconea (iz Škotske), na katerem so bili škotski kralji že stoletja pred Edvardom I. kronani in je ta bajni kamen dal ta kralj 1. 1297 prepeljati iz Škotske v znak svoje oblasti. Odtlej so kronali vsakega angleškega kralja na tem kamnu.
Preden se bo kralj Edvard VIII. usedel na ta presto!, mu bo canterburYski nadškof predstavil plemstvo in bo po prastarem besedilu vprašal, ali hoče plemstvo izkazovati kralju svoje spoštovanje in mu služiti. To vprašanje bo zaklical na vse štiri strani sveta in bo vselej pozdravil vse na-
Spanke prave Španije sicer nimajo orožja kot komunistke, a pomagajo belim četam in domovini dn.ignoe- No sliki so kmctice iz okolice Villa-casti, ko v reki perejo unifoimc vojakov.

Angleški tanki se vračajo. Ko se je Palestina pomirila, so se začeli angleški vojaki vračati domov in z njimi tanki, ki jih tu devajo na vagone v Southamptonu, komor so se z ladjami pripeljali iz
Palestine.
Popolni satanizem
Sovjetski brezbožnika so se v Španiji marsičesa naučili, kjer so videli, kako so ondotni komunisti ropali in rušili cerkve in samostane in streljali v podobe svelnikov.
Kakor poročajo listi so v Tažikistanu naročili domačim obrtnikom, naj naredijo kipe naravne velikosti: Kristusa, MikJavža, Mojzesa, Mohameda, papeža, Lutra in podobne. Največ delavcev niti ne ve, kakšnega pomena so bili predstavniki teh kipov. Majhne posnetke kipov prodajajo na trgu po 18 rubljev Največ jih jemlje mladinska komunistična zveza.
Glavni odbor brezbožnikov pozdravlja to zamisel in predlaga vojaški oblasti, naj te kipe uporabljajo vojaki za tarče! — kar bo imelo dvojni uspeh: prvič bo rastlo zanimanje za streljanje med športniki in drugič je to izborna propaganda za brezbožno gibanje.
Vodstvo brezbožnikov je sovjetski vladi svetovalo, naj ustanovi »protiversko zvezo«. K tej zvezi naj pristopijo vse države, kjer je izvedena ločitev Cerkve od države in kjer je razširjeno svo-bodomiselstvo. Ta predlog je vodstvo brezbožnikov že poslalo raznim tujim državam. Priglasila se je že Mehika tn rdeči Madrid. Predvsem pa hoče Zveza uspešno delovati na mladino in prodrirah v duhu brezboštva.
Dalje je brezbožniško vodstvo tudi objavilo statistiko, ki pove, da je pristopilo leta 1935 še 180.006 članov v starosti od 15. do 48. leta. A le 28 odstotkov je kmetov, drugi so delavci, učenci in vojaki rdeče armade, kjer je 121 tisoč brezbožnikov, kar ne pomeni miti 10 odstotkov vse armade v Rusiji.
V 5 urah iz Moskve v New-york
Ali je res minilo šele nekaj let odtlej ko si svet kar dihati ni upal, ko je kapitan Lindbergh prvikrat preletel Atlantski ocean? Tok polet tudi zdaj še ni vsakdanji, vendar tudi m kaka senzacija. Francoski listi pa poročajo iz Moskve o novem zmagoslavju tehnike. Več sovjetskih mže-rtjerjev, ki sc že dclj časa ukvarjajo z vprašanjem poleta v stratosfero, so sestavili letalo s katerim so dosegli čudovite uspehe. Letalo, ki so njegovi načrti še skrivnost za ja\nost, vsebuje dihalno napravo, da morejo potniki dihati, ne da bi imeli nerodno masko na obrazu. Nedavno so za poskušajo s tem letalom že poleteli v bližini Moskve. V letalu je bil 8 mož posadke, samih r>reizkiiše-nih Ictalccv; dvignilo se ie 12.000 m in je letelo s hitrostjo 800 km na uro, kar je pač bajna brzina,
a pravijo, da io morejo še povečati Brez vsakršne nezgode je letalo lepo pristalo, kje, pa poročilo ne pove.
Udeleženci poleta pravijo, da niso občutili nobenih težav. Dihalna naprava je izborno delovala, zeblo ra nikogar, saij so stene kabine zavarovane zoj>er mraz. Stene kabine so namreč tako narejene, da mraz ne more prodirati skozi. To snov so naredili v kemičnem moskovskem laboratoriju, vendar ne izdajo, kakšne so te snovi.
Potniki so povedali, da so imeli izvrstno hrano in da je bil polet izredno zabaven. Nihče se na zavedal niti neznanske višine, niti, da bi mai pretila kaka nezgoda. Letalo se ni zibalo, letelo je popolnoma varno in mimo nad vsemi vihrami. Kakor menijo moskovski mženje-rji, je zgradba takih letal, ki bodo lahko prevažala veliko oseb in dosti prtljage, le še vprašanje nekaj let. Z njimi bodo v petih urah dospeli iz Moskve v Njujork.
»Mačka je pa tako žalostna?« »Kuja sc, ker smo kupili mišnico!«
Pozor, Janko! Ko bom rekel: Zdaj! - takrat pa ti zavpij: »Gori«!«
iz Murske Sobote
M. Sobota, 1. novembra.
Jezik, ki ga ob goltancu stiskata z ene strani avstrijska, z druge madjarska roka, da ne more prav spregovoriti, niti po slovensko, niti po nemško ali madjarsko — tc je zemlja, ki je trdi Gorenjec, veseli Dolenjec ali pa celo zgovorni Štajerc kot najbližji sosed bogvekaj ne pozna. Tega koščka naše zemlje, ki ga tako pridno obdeluje verni slovenski kmet, je škoda, da bi služil za odskočno desko nemškim in madjarskim političnim »športnikom«, da bi skakali preko Mure in morda, kamor bi se jim zahotelo, tudi preko mirne Drave ...
Jutro j* vstalo, ko se je vlak počasi pomikal od Ljutomera na Mursko polje, ki je v tem času že pospravljeno do zadnjega razora, le kupi koruzne slame, povezane v svežnje, pijejo mokro panonsko meglo. Na vsaki postaji vstopi kak potnik, vsak veselega ic vedrega obraza. Bližnji domačini so to, ki jih pot pelje v Soboto, ali na trg, ali v trgovino, ali pa morda tudi na — sodnijo. To so ljudje za tujca razveseljivo prijazni! Vse ti povedo, za karkoli se zanimaš, če se pa zanje ne zmeniš, znajo tudi vračati tako. Vsekakor »o to ponosni ljudje, ponosni na svojo pošteno delavno roko in na svoj slovenski dom.
Onstran Mure nekje vstopijo čudni potniki: pet žensk in trije moški, ki s svojo prav svojevrstno prtljago napolnijo dobesedno pol železniškega voza: Same bele bale, ali bolje rečeno, ogromne bi-sage, pod katerimi se močne ženske, visoko pri-vihane, ns tesno zavite v lične rute, kar krive. V teh dvojnih vrečah nosijo natrpano domače platno. In res je skozi nenamenoma napravljene luknje ▼ bisagah videti nekaj belega, lepo zvitega, gotovo nič drugega kot platno. Neki potnik mi je rekel, da delajo to doma iz konoplje, lanu in iz kopriv.
Eno postajo pred Soboto, v Beltincih, se je začela zopet selitev. . Vse te bele potnice so bile pripravljene, da zagrabi vsaka svojo bisago in jo kakor moški vrže čez ramo, ko obstane vlak na njihovi zadnji postaji. Cela karavana teh prekupčevalcev se je začela pomikati od kolodvora na pot s hitrim korakom kakor v borbi za kruh . .. Moj sopotnik pa je še pristavil: »Te dobro zaslužijo!«
Murska Sobota — Mura Sombatl Vse je izstopilo, vsaj meni »e je tako zdelo in nisem niti pomislil na to, če se morda le še kdo pelje naprej . .. Nosačl Nosačl, se je nekdo začel potegovati zame, da mi ne bi bilo treba samemu nositi svoje prtljage t mesto, ki je že tu. Zakaj ne bi tujec sprejel vljudnosti. Nosač me je najprej prav po hotelirsko pozdravil in ž« je postavil moja kovčega na »enokolnico« z dvema ročajema. Na Kranjskem takim vozičkom pravijo malo drugače, pa vseeno, da le služi svojemu namenu ...
Med potjo mi je mali nosač s popisano kapo na glavi in zakrivljenim nosom povedal, kar bi me utegnilo le zanimati kot prišleca. Kar pet sob mi je tudi ponudil na vseh koncih in krajih prekmurske prestolice. Bil je celo toliko uslužen, da je dejal,
da me bo kar sam peljal na prazna stanovanja, da si bom lahko po mili volji iskal. Iz Kranjskega ni, morda tudi v Soboti ni doma . . .
V hotelu — da, tudi takih zgradb je nekaj tu!
—	je še dokaj čedno in okusno, pa tudi ne preveč drago, kar vsakemu tudi ni vseeno. Zasedeno pa je vse, vsak dan nanovo. Tako pravi postrežljiva sobarica, ki je bila tudi že na gorenjskem Bledu. Med gosti je večina takih od onstran. Nemci so gotovo prvi, saj drugega jezika po hotelovih hodnikih skoraj ne slišiš. Poleg pristnih Nemcev pa je še nekaj drugih ljudi, ki — kakor da jim je v rodu
—	»glihajo« za prenočišča po hotelih, vpijejo kot jesiharji, se kregajo, pridušujejo, - kakor da so sobarice krive, da so takšne tarife. Tako barantanje se je tudi šele priselilo ali pa se je s krivim nosom vred podedovalo!
Sprehod po mestn ni samo najprijetneje, pa je od sile zanimiv in poučen. Najbrž jih je že dosti prišlo na to misel, da so ob tem času tod najpotrebnejša stvar — galoše. Pa ne, da bi človek zabavljal čez to domače mesto, ki je vendar ljubke in drugače prijazno. Če se pa voda hitreje odteka po hribu, kakor pa po raznih ulicah, Sobočani ne moremo pomagati. Sicer je pa tudi Bata zvedel za ta kraj in prav pridno preganja prehlad s svojim gu-mijem. Da. ta trgovina je tu res, brez zamere, zelo •potrebna. No, pa še Tivar! Če je že napravil tako dolg korak tja do Ljubljane in še čez, kdo bi mu zameril Soboto Reklamo naj delajo drugi, ali za trgovine, ali pa za ta kraj, ki jo je vreden in potreben, kakor hočeio!
Tudi nove zgradbe rastejo tu, seveda ne same od sebe, saj še gobe ne. V predmestju tam v bližini gimnazije, ki tudi ni stara, je celo nekaj prav po Plečnikovo narejenega. Pravijo, da zidajo domačini. Kdor je tu doma, že ve, tujec pa lahko tudi verjame. Zidarji so prišli tudi v sredino mesta, tja v bližino stare Szaparyjeve graščine, ki se iz gostega drevja — da se ne zmotim in rečem drevoreda — ne vidi, dokler ne prideš do nje. Tu ob glavni soboški cesti, ob trgu, je vstal lep moderen Delavski dom, ki ie že pod streho. To je gotovo ena najmodernejših stavb v našem mestu. Dom gradi občina, ki je kupila tudi imenovano graščino.
Prav blizu te zgradbe pa je bilo včeraj videti prav čuden, za vse, ki so bili zraven, gotovo smešen prizor, saj so se tudi vsi smejali, ko so gledali nekega moškega, ki je očividno dobre volje — pa ne preveč — hotel dajati duška in sebi korajžo s klici: Živijo, Hitler! Tu v Soboti je res zanimivo, ko se vsak trenutek kaj novega vidi in sliši...
Res, vsega je tu, kar si človek poželi. In, če pripelješ sem koga, ki se boji gostiln zato, ker sovraži alkohol, mu tudi lahko pokažeš: »Glej, tu je brezalkoholna gostilna«. Morda se bo čudil, vina pa ne bo v njej dobil. Tu je menda tudi najboljša hrana za tujca, ki pride sem odkoderkoli s Slovenskega, saj je tu nekako zbirališče znancev od vsepovsod, debra beseda pa »gre v slast bolj kot vse drugo« tudi v Murski Soboti. ..
Jesenice
Vodilno gorenjsko gledališče je Krekov gleda-Kški zbor, ki deluje pod imenom Aljaž. Lanskoletna sezona je še bolj dvignila njegov Ugled,' čer tudii je proti koncu pešal na pragramu. Letošnji program je že pričel z »-Rojenicami«, preteklo nedeljo pa so igralci ponovili »Slehernika«. K zadnji
Cedsta-vi te močne igre pa moramo pripomniti, da jub dobremu podajanju posameznih igralcev nikakor ni zadovoljila in so ljudje odhajali z vtisom, da je stopil Aljaž korak nazaj. Na odru je manjkala tista točnost in resnost, ki je bila Aljažu last in ki mora pri taki igri priti še bolj do izraza. Ni dovolj, če igrajo tudi prvi igralci, ako pa igra boleha na površnosti in nezanimanju v celoti. Kljub temu, da se oder zaveda, da ga gledajo le prijatelji in sosedi, bi ue smel dopustiti, da trpi smisel podajanja in da izgublja umetnost. Tudi ni vseeno, kako se posamezni igralci maskirajo. Ni »srednjeveško«, ako so obleke zmečkane in ako fant natakne dekliški klobuk na glavo, ali če dva mila m ljubka dečka vršita vlogo biričev. Je pač tako, da mora biti vsaka igra pripravljena in do-gnana do podrobnosti, če ni taka, je bolje, da izostane. Jeseniško občinstvo je navajeno odličnih odrskih prikazov, zaznava umetnost in z njo živi, zaznava pa tudi napake, ki se morajo popraviti.
Trbovlje
Na božjih njivah. Lep spomin na rajne »o ohranili naši ljudje, o čemer pričajo skrbno urejeni in okrašeni grobovi. Kakor bel vrt izgleda naše pokopališče o Vseh svetih, zvečer pa sveti ne-broj lučic na grobovih. Udeležba na grobovih in v cerkvi te dni je bila izredno velika. Pevci Krekovega zbora, Zarje in cerkveni so zapeli pri spomeniku vojnih žrtev in na pokopališču žalostinke. Tako se je spomin rajnih lepo obhajal.
»Grobove«, novo pretresljivo Jalenovo dramo rpirizorijo t Društvenem domu prihodnjo nedeljo.
Sevnica ob Savi
Surov napad so Izvršili nad Jakobom Pevcem, doma iz Lončarjevega doma, ko se je vračal v soboto proti večeru domov z dela. Pevec je bil usluž-ben pri gradnji železnice Št. Janž-Sevnica in ko se je peljal v soboto zvečer s kolesom domov od dela, ga je obstopila na samotni cesti cela gruča fantov, ki so ga je prevrnili s kolesa ter mu prizadjali tudi več vbodov z nožem v roko in trebuh. Hudo ranjenega so potem pustili na cesti, dokler ni prišla pomoč in so ga dobri ljudje spravili k zdravniku, ta pa v brežiško bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
Umrl je v 69. letu starosti g. Sršen Franc, večletni prevoznik tukajšnje pošte in zgleden katoliški mož. Naj počiva r miru! Preostalim naše sožalje!
Ijubllanslic gicdoiišle
DRAMA — Začetek ob 20.
Sreda, 4. novembra: Tudi Lela bo nonila klobuk Red
Sreda.	,
Četrtek, J. novembra: Konjeniška patrola. Kod četrte«. Potek, 6. novembra u>b 15: Kralj Lear. IMdaSka pred
stav«. Cone globoko mi liane od 5 do 14 Din Sobota, 7 novembra: Kvadratura kroga. Izven.
OPKRA - Začetek oh 20
Broda. 4. novembra: Hoffmannove pripoi edlte. Ooelnjc
K. Marjaai tlim Man lagrebske opere. Premlerskl
abonma.
eotrtok, 5. novemrbs: Pori to noro zeleno . . . Umi B. Potok. B. novembrn: Zaprto.
Sobota, 7. novembra: Botra umrt. Premlerskl abonma
Macšbczsfcc ^lednliiit
Radio
Programi Radio Liubtianai
Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«.
Sreda. I. novembra: 12.U0 Vse inoeoOe, kar kdo ho6e (plo«6e po teljaih) — te.45 Vreme, imrofiila — 13.01 Ca«, sijore.1, obvestila — 1J.16 Harmouiiko Igra g. Vili LokovSok — 14 Vreme, boraa — 18 00 O dobrem «iK»minu (g. Janko ZiherJl — 16.20 Ml»illn«ka ura: Napravimo »i sen&nlk ta lerlalo Iz papirja (vodi g. Zdrav-ko Omer sa) — 18.40 Vv.roki današnjega družabnega 7.1a (Rudolf Smeren) — 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obv«»UJa 19.80 Na«, lira: Major Razlag in lialč kot paimlajvleta Mr. M«k« Roba«, irrofesor) 19.50 Uvod v opero — 30.00 Prenos 1® opernega gledališča v Ljubljani: Offenba chova opora »Hoffmanove pripovedke«. V I. odmoru: Grwbe.no predavanje (g. Ukmar). V II. odmoru: 0<w, vreme, porodila, spored.
Drugi programi i
Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«.
Sreda. I. novembra: Belgrad I.: 13.50 Belgrajski »loven«! i oktet, dirigent g. Stanko Benedi'k, »odoliije g. Ivan Skalar (citre) — 20.80 Humoristični canopi« — 21.30 Plesno plo«č« — 22.20 Uninskega koncert — Belgrad II.■ 19.1*) Jugoslavija — dežela tobaka (Pavlovi/i)
—	Zagreb: 20.00 Oi>era — Dunaj: 18.55 W<igiierjeva opera «I,etc£l Holandec« — 22.25 Vokalni koncert — 23.15 Lrfiihko ta plesna gln/iba — 24.00 Sramel — Trit-Milan: 17.15 Komorni koncert 20.41) Rim 28.15 Plesna glasba — Rim-Bari: 17.15 Pestra glasba — 20.40 Pto slava 7,mage — 23.15 Plesna glaKba — Praga: 19.20 Večerni koncert — 21.15 Poljudni koncert — 32.15 E»pe-rantska ura — Variava: 21.00 Chopinov koncert — 21.90 Popevke — 22.00 OrkeHtralni koncert - 23.00 Ple* ne plošče — Vsa Nemčijo: 20.15 Ura mlade generacije
—	Berlin: 20.45 Zabavni koncert — Hamburg-Lipsko: 20.45 Opera — Stuttgft: 20.« Scbubertov vetor.
Poizvedovanja
Zapestnico z uro som 7«rubtta. Ker ml je drag n|>omta, prav lepo prosim najditelja, nad jo odda proli naigradi: Breg, 20 III. nad/Ur. denno,
\dler
pisalni stroji
J. Karbeutr. - Maribor,
Glavni trg 20. Tel. 2884.
Sreda 4. novembra: Zaprto.
Četrtek, 5. novembra ob 20: Pnhiiis^le v dolini Sent-llnrjonski. Red B
POZIV
Nihče ne sme zamuditi
prilike, ker izpraznimo našo zalogo
Fantovske hlače od.............Din 27-—
Moške hlače od............... „ 42»—
Mornariške otroške oblekce od........ ,, 68"—
Moške obleke od.............. ,, 150
Moški plašči od............... ,, 105-—
Kratke zimske suknje od........... M 120
ANT. KRISPER
Mestni trg 26	LJUBLJANA Stritarfeva ul. 1-3
Spcrt
Naš šport rabi močne roke
dedifom. volilojemnikom in upnikom inozomca!
Elza Žolger, zasebnica, roj. 11. XII. 1877, rim.-kat. vere, vdova, pristojna v Ljubljano, jugoslovanska državljanka, je dne 15. III. 1036 umrla, za-pustivši poslednjo voljo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so avstrijski državljani, ali tukaj se nahajajoči tujci, se pozivajo, da prijavijo svoje zahtevke do zapuščine do 31. januarja 1937 pri spodaj omenjenem sodišču. ker hi pozneje prijavljeni zahtevki ne bili zadržek, da se izroči zapuščina inozemskemu obla-stvu, ali osebi, upravičeni po odločbi tega oblastva.
V tuzemstvu bivajoči dediči so naprosili avstrijsko sodišče, da prevzame ureditev zapuščine. Inozemski dediči in legaterji se pozivajo, da pri javijo svoje zahtevke v zgoraj omenjenem roku in da naznanijo, da-li zahtevajo, da se odstopi razprava inozemski oblasti. V nasprotnem slučaju se bo vršila razprava lukaj, in sicer samo z dediči, ki se javijo tukaj.
Okrajno sodišče Hietzlng. oddelek II., Wien,
29. septembra 1936.
Dr. Franc Schierl, za pravilnost odpravka, vodja pisarne.
Mi prav radi iščemo vzroke zakaj je naš Šport
še vedno na tako nizki stopnji, zakaj se ne premakne z mrtve točke, kljub temu, da imamo podane za to vse pogoje. Prav je, da jih tečemo in iščemo in prav je, da ugotavljamo napake, ki ovi-raijo naše športno gibanje, vendar bistva ne moremo, nočemo ali se pa ne upamo zadeti. Poleg vseh nedostatkov v našem športu in v naših športnih vrstah je še ta in to bo po mojem glavni vzrok, namreč: Popolno desorganizacija.
Imamo razne pod zveze in zveze, imamo zvezo športnih zvez, imamo olimpijski odbor, toda v športu vlada nered, v športu dela vsak po svoje nadrejene organizacije ne nudijo nižjim edinicam skoraj ničesar, te se pa seveda zmenijo za svoje nadrejene organizacije spet samo toliko kolikor je iz formalnih ozirov potrebno. Na naraščaj se ne polaga nobena važnost, novi klubi se ustanavljajo mnogokrat samo zato, da služijo gotovim krogom za glasovanje rtd. V našem športu vladajo take razmere, da je nujno potrebno, da poseže vmes ministrstvo za telesno vzgojo naroda in da napravi red četudi bi bila pri tem jx>trebna železna metla.
Le poglejmo koliko imamo danes športnih klubov. odnosno športnikov nn šjiortnic. Ce izvzamemo takozvane »divje« športnike, ki niso organizi rani v nobenem š|K>rtneni klubu, potem nam »pravih« športnikov prav malo ostane. To velja prav posebno za plavalni in smučarski in nogometni šport. Naloga šf>ortnih organizacij, zlasti onih, ki vodijo vse naše šjx>rtno gibanje, bi torej bila, da vse take šjx>rtniike organizirajo, jim prirejajo puri-merne tečaje ter skrbijo za njihov sistematični trening. Dokler tega ne napravimo, nam vse jadiko-vanje nič ne jx>maga; toliko časa tudi ne smemo pričakovati kakih rezultatov na mednarodnih in olimpijskih tekmah.
Kaj radi se čudimo drugim državam, ki imajo visoko razvit šjx>rt in se vprašujemo, zakaj pri njih to gre. Potem se pa kar naprej izgovarjamo, češ, da smo majhen narod, da se ne moremo kosati z velikimi narodi itd. Sploh dobimo na tucate izgovorov ob vsaki priliki, kadar slabo odrežemo pri mednarodnih srečanjih. To so žalostni izgovori, ki ne morejo in ne bodo nikdar držali. Dokaz zato so
Zdravslvo in zimski šport
(I. kongres zimsko-šporlnih delavcev kraljevine Jugoslavije zdravstvena sekcija. Izvleček iz referata prof. dr. B. S k e r I j - a.)
Zakaj zdravstvena služba?
Kadar se govori o šj>ortu z zdravstvenega vidika, se slišijo skoro vedno le njegove koristi. To je z vidika športne propagande koristno. Nič manj važno pa ni, da se šport pretehta objektivno z zdravstvenega vidika in pove tudi možne škode. Mislim, da to ne more škoditi niti šfiortni propagandi, če moremo vedno dokazati, da se pri izvajanju kakšnega šjvorta vrši vestna zdravstvena služba, zdravstveni nadzor. Mnenja sem, da izgraditev zdravstvene službe celo jako dobro služi propagandi in resnosti športnega udejstvovanja.
Kako organizirati tako službo?
S strani zdravstvenih delavcev bo zlasti od začetka potrebno mnogo idealizmi. Toda prepričan sem, da se bo našei. Zdravstvena služba je naloga zdravstvenega odseka JZSP-e. (Ne idravni-škega odseka, ker so člani te sekcije lahko tudi drugi strokovnjaki ne-zdravniki.) Zdravstveni odsek bo imel dvojno nalogo. Zdravniki bodo morali vršiti praktično službo v terenu, organizirati |>rvo fHJnioč, biti navzoči pri tekmah itd. Zdravniki in drugi strokovnjaki, antropologi, fiziologi itd. pa bodo nabirali potrebne podatke, da se bodo sčasoma mogle izdelati norme za pripustitev k tekmam in da bodo mogli študirati razna vprašanja, katerih praktičnost se pokaže morda lahko še-le čez nekaj let. Razen tega pa bo Zdravstveni odsek tvoril tudi zvezno zdravstveno komisijo, ki bo v zdravstvenem pogledu najvišja instanca JZSZ. Podzvezni zdravstveni odseki bodo imeli svoj delokrog in končno naj bi imel po možnosti vsak klub ali pa vsaj nekaj bližnjih klubov skupaj svojega zdravnika. Tekmovalci bodo smeli nastopiti le po zdravniškem, odnosno zdravstvenem pregledu. Nnstoj»i k tekmovanjem bodo pod strogim zdravstvenim nadzorstvom, kar je potrebno zlasti pri mladini in pri ženskah. Kakor se ne sme več zgoditi, da bi se vršila tekma brez zdravnika prav tako se ne sme več zgoditi, da bi nastopili k prvenstvenim ali mednarodnim tekmam premladi ljudje. Ženske pa ne smejo nastopiti ob svojem mesečnem času. Iz zdravstvenih razlogov je treba mejo za dosego polnovrednega članstva zvišati na izpolnjenih 21 let. Pred tem letom pa se smejo organizirani mladi smučarji udeležiti le posebnih tekem, ki liodo po svojih zahtevah njihovi starosti in fizičnemu razvoju primerne. Sicer pa tekme niso edini smisel šporlnega udejstvovanja I
Potrebščine za izvršitev programa zdravstvenega odseka bo moral preskrbeti JZSZ preko svojih podzvez in klubov. Z naslonitvijo na naše že obstoječe higienske ustanove, posebno tudi šolske |>oliklinike, bi se delo zdravstvenega odseka lahko bistveno olajšalo. Vsekakor pa je v svrho kritja nujnih stroškov potrebno, da se pri JZSZ ustanovi poseben zdravstveni fond, ki bo omogočil izvršitev obširnega, a tako potrebnega programa zdravstvenega nadzora. Zdravstveni odsek JZSZ upa, da bodo njegovemu programu in delu mogli slediti tudi zdravstveni odseki drugih športnih organizacij.
•
Kofce, dne i. novembra
N'u podlago 14 cm Rncffn, '.apno!«	1« m
prAUSa, smuka ugodno, posolmo r. Velikega vrha »ijajn«. I 1'auip. 4° C. "botojo se novo luulavin«.
nam Finci, ki so danes takorekoč vodilni narod na svetu v lahkoatletskem športu ln še druge dobre športnike imajo, da ne omenjam njihovih telovadcev, ki spadajo v svetovno »klaso«.
V našem športu manjka discipline, manjka požrtvovalnosti, manjka idealizma, sploh pogrešamo onih vrlin, ki morajo iličiti vsakega športnika, ki naj dosega kake u6pehe. Tako radi se trkamo na prsa kaki nacijonalisti smo, kadar je pa treba za državo, za narod nekaj napraviti, žrtvovati nekaj svojega prostega časa ali denarja, potem je pa ves naciijonalizem pri kraju. Težka in odgovorna je naloga športnih voditeljev, toda te žrtve moramo prenašati, ako hočemo vzgojiti zdrave in krepke može in žene, ako nam je Kaj za zdravje svoje in naših otrok in končno, ako hočemo, da bomo nek daj v mednarodnih športnih vrstah nekaj [»menili.
Materijalizcm |e huda rak-rana, ki se zajeda dandanes f« vsem svetu v športne VTSte in tudi našim nič ne prizanaša. Za malo denarja je malo muzike. tako pravi naše ljudstvo in za šjx>rt menda to tudi velja. Toda naj mi kdo verjame ali ne, da se brez denarja in idealizmom mnogo več doseže kakor pa z dosti denarja in malo ali celo brez idealizma. Samo en primer naj navedem iz zgodovine slovenskega naroda iz sedanje in polpretekle dobe na polju telesne kulture, odnosno na športnem polju. Slovenski telovadci so že pred leti dosegli brez vseh pod|>or in brez nagrad mednarodna »i svetovna prvenstva; šport pa niti s j>od-porami ni daleč prišel. Zakaj? Zalo. ker je vzgoja v telovadnici drugačna kakor ona na zelenih igriščih, na širnih poljanah ali v vodi. Red. disciplina in idealizem so prvi pogoj za dosego uspehov. Ne zanikam, da je potreben tudi dober športni mate-rijal za vrhunske uspehe.
Kako torej spraviti naš šport na pravo pot kako ga spraviti med široke plasti naroda in končno na ono višino, ki jo naša država po svojih zmožnih sinovih zasluži? Z močno roko! Samo z močno, če treba z železno roko, ki bo morala napraviti red v vseh organizacijah. Treba je nekaj f>oštenih. pravičnih in idealnih ljudi, ki se pri n.i6 še vedno dobe. Tu bo moralo imeti svojo odločilno besedo ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
I. K-er.
Jugoslavija sodeluje za srednjeevropski pokal.
V Pragi je zasedal v soboto in nedeljo odbor za tekmovanje za srednjeevro]>ski pokal. Sodelovali so zastopniki Avstrije. Italije, Češkoslovaške, Madjar-ske iii Švice. Odklonjena sta bila dva švicarska in češki predlog, glede tega tekmovanja in je obveljal italijanski, ki predvideva 16 moštev m sicer po tri iz Češke, Avstrije in Madžarske, dve i i Švice in po eno iz Jugoslavije m Romunije.
Gimnastlfini plai>alni tečaji r r.tairtkem kopajlA^ii
SK Ilirije, se pridno dne 6. t. m. ob H pod volatvom iKvežbanoga noitelja. Ker je 6« nnftaj mo«t prrwtth. oiKi/.arJamo, da prijave x vplačilom prijavuine ia v»topnine m prvo polovioo teftaja, to Je »kupno Din 40 sprejemajo pri blagajni kavarne Bvroi«	t zim-
skem kop:lllA6u SK Ilirije.
franc mm
Telefon 20-42 fflpCgfllšlVO Telefon 20-42
naznanja, da se te preselil v svoje
lastne novo urejene prostore
na Sv. Petra cesto $111
Za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, ki jih bo tudi v naprej točno in solidno izvrševal, bo do nadaljnega sprejemal knjižice Mestne hranilnice ljubljanske.
Jjbira ni te$ka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list. potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najsiršiirti kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — t malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal
V malih oglasih telja vsaka beseda Din 1*—; ženlfovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takqj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamKo.
Platno, šifone, naturel, barvasto blago za perilo, blago za rjuhe in prevleke, prte, servete, namizne garniture, etamine v vseh širinah, najnovejše čipkasto blago za zavese, gradi za žimnice nudi najceneje
nova Specijalna trgovina s perilom
F. I. GORIČAR
Ljubljana, Sy. Petra cesta št. 30
Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad 25 Din, primerno reklamno darilce!
Vluibodobe
Služkinjo
zdravo, ubogljivo, sprejmem. Poljanska 15, I. stop. vrata 2 — od 10 naprej.
Prodajalka
Izurjena dellkatese ln špe-
cerlje, se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna ln poštena« št. 16345.	(b)
Samostojna gospodinja
starejša, dobra kuharica, išče službo takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1742.	(a)
»Singer«, »Pfaff«
j^filul stroji, ženski, krojaški ln Čevljarski, ki odgovarjajo popolnoma novim, in kolesa — poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve).	(1)
Sveže najflnefie norveško
ribje olje
b lekarn« dr. G. Piccolija v Ljubljani »e priporoča bledim io slabotnim osebam.
Prave pečenice
sveže, se dobijo vsako sredo ln soboto prt
M. Urbas
Slomškova ulica Stev. 13 poleg Mestne elektrarne ln Stari trg Stev. 16.
Hubertuse
nepremočljlve 250 Din. In vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
VINA
is
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbojjj
Gospodinje — Obrtniki
Popolna odprodaja posode, orodja. Štedilnikov l.t.d 1> skladišča po lelo nizkih cenah pri
Stanko Ror|anflt. taleznlna, Reuljeva 3 — nasproti MtdlC-Zankl (Vhod Bkoil dvorišče)
Tafafon 2059
/N PRKMOG KARBOPAKKTB DRVA, KOKS oajj
Pogačnik
Bohoričeva ulica it S.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, LJubljana — židovska ul. ln Stari trg
šivalni stroj
znamke »Slnger«, malo rabljen, poceni naprodaj Nova trgovina, Tyrševa cesta 36.	(1)
Smučarske čevlje in gojzerice
priznano najboljši Izdelek tvrdke Zaje, 2 i r i dobite edlnole pri tvrdki Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6
Kupimo
Orehova jedrca
večjo množino —kupim Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16361. (k)
Kupimo:
parno lokomotivo ln dle-sel motor na surovo olje, oboje rabljeno, v dobrem stanju, za širino medosja 0.60 m, kakor tudi tračnice od B—7 kgr. Ponudbe na: Ugljenik Stari Go-lubovac.	(k)
Staro zlalo, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2 ar ar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Bukova drva cepanice
zdrava, več vagonov, kupim. Plačam takoj 1 Z najnižjo ceno. Ponudbe: Rudolf Veleplč, LJubljana VII, Jernejeva 25. (k)
Itanoianja
Stanovanje
dvo- ali enosobno s kabinetom, išče za takoj mlad zakonski par. Ponudbe z navedbo ceno upravi »Slovenca« pod »November«.
Pineitva
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hiše, stavblSča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi ln zaokroženi doli Attemsove-ga veleposestva. Vprašati: Ing. Miklau O., Brežice.
Dom Gospe od Zdravla
Snpefar.ofok Brač
z lepo obmorsko lego, kopališčem, oskrbovanim od zagrebških usmiljenk, jako pripravno za ženske, ki jim zdravnik nujno priporoči južno mehko podnebje kadarkoli med letom. — V Domu tudi zasebna osnovna šola za mladino obojega spola s pravico javnosti. — Prospekti na razpolago
PredstolnlStvoDoma Gospe od Zdravlo.
I
Pohištvo
Pohištvo prodam
I
Poizve se v podružnici »Slovenca« Celje. (S)
Obrt
Mojster si tn obrtnik in ielU si odjemalcev: Nid ne smel prezirati naših prečastitih bralcev.
Vrtne ograje
železo-cementne, poljubne oblike, hitra dobava, ter vsa stavbna dela — prt stavbnem podjetju Rudolf TerčelJ, pri novi Šišenski cerkvi.	(t)
Soba s predsobo
se odda s 1. decembrom. Fiorijanska ulica 33/1. (s)
Glasba
Gramofonske plošče
ln gramofone bivše tvrdke A. Rasberger, dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ulici 10, nasproti hotela Štrukelj, (g
Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, ceno prodam. Zima, VVolfova ulica 10/1.	(g)
50.000 do 60.000 Din
posojila iščem proU primernim obrestim ln sigurnemu Jamstvu. Dam deloma za obresti tudi v najem gostilno na prometnem kraju, v najbližji okolici Maribora, z dolgoletno najemno pogodbo. Prostori so primerni za mesarijo ali trgovino. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Sigurno« št. 16322.	(d)
II
Radio
ii
Najnovejši
LOEVE-SUPER
Je najbolj dovršen
RADIO APARAT
sodobnosti. — Zahtevajte brezplačno predvajanje!
KLEINDIENST&POSCH
Marlbort Aleksandrova 44
Tinček in Tonček v Atlantidi
199.
Medtem, ko Tinčok spi.
Tedaj je medved zagledal spečega Tinčka. Počasi, počasi je prilomastil do njega in nekaj časa začudeno buljil vanj, kakor bi hotel reči: »Kje si se pa ti vzel?<
Tinček pa je medtem pokojno spal in sanjal najlepše sanje, ki si jih morete misliti: da roma po čudoviti deželi Indiji Koro-mandiji, kjer rozinovi kolači vise kar z veje, in se izza zelenega grma medena potičica smeje... Nekajkrat je v sanjah kar cmoknil z jezikom in se obliznil okoli ust. Iztegnil je roko, da bi utrgal rozinov kolač z veje, namesto rozinovega kolača pa je prije medveda za uhlje.
Gorila pa Bvojega varovanca niti za hip nI pustila izpred oči. Opazila je nevarnost, ki mu je grozila na dnu skalnatih pečin. Kaj storiti? Ni dolgo omahovala. S silovitim zaletom se je pognala čez prepad in se spretno ujela za kameniti steber. Ali bo imela še toliko časa, da bo preprečila medvedovo nakano?.
+
ZLATO SRCE NASE PREDOBRE IN BLAGE MAMICE, STARE MAMICE IN TA8CE,
GOSPE
MARICE PONEBŠEK
ROJ. TOMIČIČ
VDOVE PO VIŠJEM FINANČNEM 8VETNIKU V POKOJU
JE PRENEHALO BITI V TOREK, DNE 3. NOVEMBRA OB TRICETRT NA DESET V 70. LETU STAROSTI, PO KRATKI BOLEZNI, PREVIDENE S TOLAŽILI SV. VERE POGREB NEPOZABNE POKOJNICE BO V ČETRTEK, DNE 6. NOVEMBRA 193 •> OB TREH POPOLDNE IZ HISE ŽALOSTI KRIŽEVNISKA ULICA ST. 2 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU PROSI SE TIHEGA SOŽALJA i LJUBLJANA, ». NOVEMBRA 1936
JANKO, BOŽIDAR, LOJZE, SINOVI: K E R Y POR. HAJNOVSKT, HCI ; J ARO. ZET; OLGA ROJ. TROPPAN, SINAHA; JANEZEK, VNUCEK
IN OSTALO SORODSTVO
Alja Rahmanova:
97
Tovarna novega človeka
Roman.
j Toda pustita me vendar vsaj toliko časa, da se moja žena zopet zav6,« je milo prosil Pavel Ivanovič, >saj je to končno vendar le malenkost!«
»Tako? Malenkost?« je odvrnil miličnik. »Prijavljeni ste zaradi soudeležbe pri oboroženi zaroti proti sovjetski oblasti!«
Vojaka sta odvedla oba moža v zapor. Prijeli so ju na podlagi »priznanja« doktorja Krasnova ...
Agrafena Aieksejevna se ni več zbudila; zdravnik, ki so ga poklicali, je mogel ugotoviti le že sinrt. Srčna kap je končala njeno življenje.
38.
Ko se je nekoč tovariš Vladimirov vrnil domov in odprl vrata, je zaslišal v sobi petje. Začuden je obstal, z roko na kljuki. Na njegova ušesa, navajena internacionale in zmagoslavnih revolucijskih pesmi, so udarili zvoki, talft> tihi in prisrčni, tako preprosti in nežni, tako vse drugačni, kot pa je bil navajen, da ni vedel, kaj bi. Besed ni mogel prav razumeti, toda vedel je, da mora biti lo uspavanka. Nikoli še ni slišal peti Tanje, da. »ploh nikoli ni niti pomislil na možnost, da bi znala peti. Vladimirov ni vedel, kako se je zgodilo, toda ta pesem ga je globoko zgrabila, zbudila je v njem strune, o katerih ni nikoli mislil, da bi mogle kdaj zazveneti. Toda v istem trenutku je vstala v njem nejevolja nad
tem ganotjem; sramoval se ga je in zmagalo je čustvo razdraženosti nad Tanjo, čustvo nezadovoljstva z njo. Zdelo se mu je, da je ta pesem samo protest proti njemu in njegovemu komunističnemu svetovnemu nazoru.
Odkar se je Tanja vrnila iz porodnišnice, je skoraj vsak dan naletel v domačem življenju na stvari, ki so ga ali jezile ali pa žalile, in ki jih je označeval z imenom »malomeščanstvo«. Ta pojem je vzbujal v njem najstrast-nejše čustvo sovraštva. Začelo se je takoj prvi dan: po porodu je imela pravico do šesttedenskega dopusta. Predlagal ji je, naj vzame dojiljo, ker nje v uradu ne more pogrešati. Toda odgovorila je s kratkim Miemo-goče«; ne da bi se spuščala v razlaganje in pogajanja. Tovariš Vladimirov je šel naslednjega dne v urad globoko užaljen; ko se je vračal, se je vsak večer bridko pritoževal zaradi neprijetnosti, ki mu jih povzroča Tanjina namestnica. Toda Tanja, ki se je sicer vedno zanimala za vse njegove službene zadeve, se je vedla sedaj — takoj vsaj se mu je zdelo — razžaljivo ravnodušno. Zato ga je tembolj jezil izraz tihe, prisrčne sreče, ki je stalno osvetljeval njene pdteze, in pobesnel je, ko je videl, da je iz tega stanja ni moglo iztrgati nič razen joka njenega otroka. Zadostovalo je, da je malo bitje le zavekalo. in takoj sta se zarisala v njenem obrazu nemir in skrb, kot bi se bližal konec sveta. Šele ko je pomirila otroka, je zopet zrla spokojno s svojimi velikimi, sivimi očmi in šele tedaj je šla zopet na delo v gospodinjstvu.
Oh. to gospodinjstvo! Z največjo jezo jo jo opazoval, s kakšnim veseljem je opravljala to delo. ki ga je smatral kot pravo sramoto za ženo razredno-zavednega komunista Tanja je krpala perilo, pospravljala, prala. brisala prah, semlertja prestavljala pohištvo, skratka.
storila je vse, da bi uredila stanovanje kar Ie moči udobno in prijetno. Na sto korakov si mogel opaziti, da je srečna, ker se je vsaj za nekaj tednov mogla izne-biti svoje službene dolžnosti in popolnoma pozabiti na Ljeninovo željo, da naj vsaka kuharica gradi državo. Skratka, vse, kar je Tanja storila, je dražilo in jezilo tovariša Vladimirova in bilo mu je neskončno žal za ves dragoceni čas, ki ga je porabila za te ničevosti, kakor se je navadno izražal. Mislil je na ogromne naloge, ki so bile dane ženi v Sovjetski Rusiji, a njegova žena trati čas s tem. da krpa nogavice, pere plenice in kuha. Zanimivo pri tem je bilo, da si je moral vkljub temu. da se je jezil na Tanjo, vendarle priznati, da se še nikoli ni počutil tako dobro kot zdaj, ko je imel svoje perilo vedno v redu, ko njegovi robci niso bili nikoli umazani in ko mu nogavice niso nikoli odrgnile kože, kakor takrat, ko je še Paša z nespretno roko krpala luknje. Ne da bi se tega zavedal in ne da bi to hotel, se je že vso pot domov veselil na skromno, a z vso skrbjo pripravljeno večerjo, na copate, ki jih bo našel pripravljene poleg stola, na časnik poleg krožnika in na posteljo, ki je bila zdaj vedno čista, sveža in brez stenic, ki jih je po vseh drugih stanovanjih v hiši kar mrgolelo. Ko pa je nato stopil v hišo, se je zavedel, kakšne malomeščanske predstave se podijo po njegovih možganih, in zopet je zmagalo v njem Čustvo jeze. Ko je nato stopil v sobo, je divje gledal, psoval, mrmral in godrnjal.
Najbolj pa ga je ujezilo to. da Tanja — kot je bilo videti — teh njegovih muh sploh nikoli ni opazila. Sedela je pri mizi poleg njega, pestujoč otroka, in če je slučajno zaspal, tedaj je ravnala na svetu tako, kot bi držala v naročju največji zaklad na vsem svetu
I I I
t i i J
S
n* a
0	s s 4 qQQ O
1	• • s
Š S S*
JT^e«
~ " z <
>
o fcj
(ft o
o 3
8
-2	S>	U
C	P	C
«J fl	rt) N N N
V	fi)	U
>	>	>
^
tO C
(0
c - „ im -o a
C
'U
o
41 >
= o
0, l/l
a
sl S oBl
= o ->-0 E
"5 O O o J! Ji
a 1.1
n C J3
-JN -
Za »Jugoslovansko tiskarno« » LJubljani Karel Cot.
Izdajatelj. Ivan IfaUovec.
Urednik Viktoi Čenči«.