264. številka. Ljnbljana, v petek 15. novembra. XXII. leto, 1889. SLOMŠKI MM. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa^se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (IX. seja, dne 5. novembra 188 9.) (Dalje.) Poslanec Hribar nadaljuje: To so nenaravne razmere, ki pa postanejo umevne, ako se pomisli kakšno je v obče postopanje šolskih oblastev, kajti kakor rudeča nit se vleče skozi vse ukaze šolskih oblastev tendenca ponem-čevanja. Tako sem nedavno bral v nekem časniku o znanem — skoro bi rekel: o slavnozoanem — gospodu okrajnem glavarji Sehw arzu iz Postojine, da je učitelju, ki je k njemu prišel, strogo zabranil, da ne sme slovenski ž njim govoriti. Tako postopanje, da ne rečem več, je vsekako brezozirno iti neutemeljeno, to pa je ravno nasledek tega, kar sem prej dejal, da se pri našib šolskih oblastvih in posebno tudi pri c. kr. deželnem šolskem svetu kaže vedno tendenca, kolikor mogoče nemškovati. Ker sem žo izrekel ime deželnega šolskega sveta, opozarjam vas tu, da je on učni načrt razposlal šolam le v nemškem jeziku; uradovanje njegovo je le nemško; okrajnim šolskim svetom in deželnemu odboru nasproti neče priznavati, da bi moral ura-dovati v zmislu obstoječih zakonov v sloveuskem jeziku ; opazil sem celo v sejah finančnega odseka, kar naj mi bode dovoljeno tukaj konštatovati, da je gospod referent deželnega šolskega sveta dosledno vsakemu poslancu odgovarjal v nemškem jeziku; v tem ko ve" — čast komur čast — prečastiti gospod deželni predsednik strogo varovati ravnopravnost s tem, da odgovarja v jeziku, ki se ga poslužuje do-tičnik, kateremu odgovarja. Gospoda moja! Naj opozorim tu na neko naredbo glede ljudskega šolstva, ki je neosnovana in nezakonita. Kakor je poročal lanskega leta deželni odbor pri marginalni štev. 7, § 8., zaukazal je deželni Šolski svet z ukazom z dne 24. decembra 1887, s katerim je dopolnjeval ukaz svoj z dne 5. febru-varja 1887., da se ima na vseh slovenskih tro- in čveterorazrednih šolati obligatno učiti nemščina. To je vsekako v zakonu neutemeljeno. § 6. zakona z dne 14. maja 18G9. določno izraza: „0 učnem jeziku in o poučevanji v katerem drugem deželnem jeziku določuje, zaslišavši tiste, LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beiies - Tfebizsky, preložil I. Gornik. ZDr-a.g-1 c3.el. VI. (Dalje.) »Zdaj pa, ko je na tvojo glavo legla nesreča z vso močjo, moral bi imeti stari, trdni preudarek, da bi pri vsej nesreči ostal vzravnan, neganjen . . . Ali me razumeš, tovariš? Mlado drevo more veter zviti, more je tudi zlomiti, prevrne včasih tudi stoletno deblo s korenino in prstjo. Človek pa mora imeti moč, ta moč javi se najvidneje, kadar se nad glavo sežeiiO oblaki, kadar se v koga upirajo vetri, vsak z druge strani ... Ali me razumeš Kvžt ? — Ali pojdeš?« „OstanemI — V dveh dneb sem za vami!" „V teb časih sta dva dni kakor sicer celo leto! — Ostani torej! Z Bogom!" Ko se je danilo, bil je RVfunda že daleč za Jificami. Ali ako bi ga bili danes ljudje videli, ni-kedar bi ne rekli, da je on. Šel je z omahujočim ) kateri šolo vzdržujejo, deželna šolska oblast, držeč se pri tem mej, ustanovljenih v postavah.u Jaz sem povprašal po raznih občinah, kdaj njih je deželni šolski svet vprašal, kdaj okrajno šolsko ob-lastvo, da sme upeljati kar tako meni nič, tebi nič obligatni pouk v nemščini, in dobil sem povsod odgovor, da tacega vprašanja nikdar bilo ni, temveč, da se je brez privoljenja krajnib šolskih oblastev in občin izdal ferman: nemščina mora biti pri nas obligaten predmet. Visoki deželni zbor sprevidel je lanskega leta, da je tako ravnanje neopravičeno in nezakonito in je res v svoji seji dne 1. oktobra 1888. sklenil bil resolucijo, katero naj mi bode dovoljeno celo prečitati (bere:) „C. kr. deželni šolski svet se pozivlje, urediti pouk iz nemškega jezika na onih slovenskih ljudskih šolah, na katerih je bil do sedaj uveden kot obligatni predmet, v tem zmislu, da so k temu predmetu primorani le oni učenci, katerih zakoniti zastopniki (stariši, varuhi) pričetkom šolskega leta izrecno ne naznanijo šolskemu vodstvu, da se dotični učenci, tega pouka udeleževali ne bodo." Jaz za svojo osebo moram reči, da se ne morem strinjati s kratkim tekstom te resolucije, ker je taka, da odpira nemščini vkljub temu, da ne bi bila obligaten predmet, vrata in okna v ljudske šole. V zmislu § 19. temeljne osnovne postave bi bilo bolje, ako bi se bilo reklo, da se imajo neobligatno poučevati v nemščini le oni otroci, katerih stariši to izrecno zahtevajo; pa vender je bilo tudi v to resolucijo nekoliko nepostavno in neutemeljeno ravnanje deželnega Šolskega sveta popravljeno in zato se čudim, da nam letos deželni odbor pri marginalni štev. 5 ne poroča, da bi bil o tej resoluciji že dobil odgovor. Torej se deželni vladi ne mudi, odpraviti nezakonito stanje, ampak želi, da se na dvo- in trorazrednicah uči po nepotrebnem nemščina in odtrgava drugim predmetom potrebno število ur. Tako daleč sega celo deželni šolski svet, da je za obligatni pouk v nemščini do ločil večje število ur na teden, ko za slovenski jezik, ki je učni jezik. Jaz trdim, in v tem potrjuje tudi častiti gospod predgovornik Žitnik , da je nemščina, na ljudskih šolah nepotrebna. Urivati ueinščina pravi 8e korakom, tako kakor bi bila pot prespolzka, s po-vešeno glavo, z upognjenima stegnoma, kakor bi mu nanja sedla najedenkrat vsa minila leta. In kdo ve, ako ne bi bili li v okraji pritrdili gospod skim služabnikom, ki ga niso, kjer ao ga poznali, imenovali inače kakor postopača. Včasih je obstal, zagledal se v sneg, segel bi na čelo, je-li še ono, v katero se je toliko viher uprlo z neprimerno besnostjo in ki je vender ostalo nezlomljeno. Stal je na prijetnem hribčku, s katerega je mogel pregledati nekaj vasij v Podlesji. Bistre njegove oči, o katerih so si ljudje pripovedovali, da človeku prodro vso dušo, temnile so se, kakor bi bile hipoma izgubile ostri lesk. Vsa okolna krajina zdela se mu je z meglami pokrita do tal. Lesovi bili so tihi, kakor grobi. Niti jeden operjenec [ni rušil globokega njegovega molčanja. Nebesni obok bil je danes zopet tako na las podoben velikanskemu zvonu, katerega so ulili v tajinstveni delavnici, a so ga pozabili zleščiti in pozabili vanj obesiti kembelj. Češ da se bo odbijalo od kovine dosti uskrikov in joka firvičev, ki jih pokriva. Da bo to dovolj bobnelo, in če bi tam gori kedaj zaspali, da jih mora — mora zbuditi do-nenje, kajti razširjalo se bo v nezmeruost in nedogled. tratiti po nepotrebnem dragi čas, ki bi se bolje porabil, ako privadite deco temeljiteje misliti in drugih za življenje potrebnih predmetov. Mi vidimo od tega učenja samo uspeh, da se nauči kmet v nemškem jeziku kleti, in svoje ime po nemški podpi-savati; drugega pa ne vidite ali po večjem še to, da se po gostilnicah baha s par nemškimi besedami, katerih so se naučili in s tem kvarijo domači svoj jezik. Mislim, da bi bito v naših ljudskih šolah bolje skrbeti za pravo omiko, ko za učenje nemščine, s katerim naš kmet dosega ravno nasprotno. Nekaj je pač resnice na tem, da ima ljudska šola skrbeti tudi za odgojo dijakov, ki hočejo priti potem v srednje šole; pa to le toliko, da jih privede na tro- in čveterorazrednicah tako daleč, da zamorejo napraviti vaprejemni izpit za slovenske srednje šole; kdor pa hoče, da se njegovi otroci uče še druzega jezika, ta naj jih da posebej učiti in to se po mnogih krajih tudi godi. Ker sem že poprej omenjal vsprejemnega izpita v gimnazijo, naj omenjam še druge stvari, katera me je letos jako neprijetno zadela. Naši dijaki v obče dobro napredujejo. Ko slovenski dijak dovrši četrti razred, je tako izvežban in ima toliko zmožnosti, da lahko brez težave napravi izpit za gimnazijo. Letos se jih je oglasilo na tukajšno gimnazijo IGO za vaprejemni izpit; propali so le trije. Pa kaj stori ekscelencija naučni minister? Poslal je ukaz, naj se strogo preiskuje, kako je to, da so profesorji pustili vse dijake na gimnazijo in da je pri vsprejemnem izpitu tako malo Sloveucev propalo; naj se posebno ostro preiskuje, čo so ravnali profesorji zadosti ostro. Gospoda moja! To je nezaupanje do deželnega šolskega nadzornika, do profesorjev in do ravnatelja; kajti s tem ukazom očita se jim indirektno, da neso pravilno ravnali. Naučno ministerstvo opazuje naše šolstvo z neprijetnim očesom, ne privošči nam duševnega razvoja kakor drugim narodom in preveč skrbi za ono nepotrebno vez, o kateri smo že davno prepričani, da vse vkup nič ni ž njo v Avstriji, to je vez nemškega jezika. Zato prestopam sedaj na drugo točko poročila finančnega odseka, to je točka 11. pod naslovom: In na Podlesji čuli so se takrat samo glasovi, katerih bi ne mogel noben kembelj v zvonu posnemati, in naj bi si bil ulit od ne vem kakšne koviue in naj bi tudi celemu svetu zvonilo dan. Glas njegov ne bi prodrl do nebes s tako mogočno silo, kakor jok žen po možih in kakor ihtenje otrok po otcih. VII. „Le še dva ali tri tedne, Podlesci! Pretrpeli ste že toliko . . . Poslušajte me! Ko se stopi sneg, ko ozeleni tukajšnji kraj, ko prilete" lastovice, bo vam dobro! Poslušajte, Podlesci! Ali ste zgubili zaupanje v mene? — Ali sem vas kedaj osleparil? Ali sem vas kedaj nalagal jaz — Kefunda?" „Laže, slepi nas ! — Gorje vam, ako ste mu kedaj količkaj verovali! Gorje bivališčem, v katere je stopila njegova noga 1 — Ali veste, kdo je ta starec z nenavadno upalim obrazom? — Sam peklenski posel je, sam hudobni duh, katerega so pustili z luncev, da bi napravil dober lov!" Po dolini Svetogothardski razlegale so se te besede s strašnim odmevom. Tako so menda kričali v pravljicah gozdni možje, ko so se za davnih dob po širnih gozdih goDili loveč pleua. Možje, katerih je bilo v tukajšnji dolini na stotine zbranih, pogledali so najprejo drug drugega, „III. Rerouneracije". Da se iie bodem oglašal v specijalui debuti, dovolite mi, gospoda 1 da svoje pomislike že tukaj kratko izrazim. Leta 1882. se je postavilo 500 gld. v proračun za to, da bi se na slovenskih osnovnih šolah poučevala neobligatna nemščina in nagrade delile učiteljem, ki bi se ska-zali z največjim uspehom v tem. To je bila posledica gibanja, ki se je v tej zbornici začelo in mej učiteljstvo zaneslo, onega velikonemškega gibanja, katerega je že omenjal častiti gospod predgovornik Žitnik. Leta 1883. se je vsprejel ta znesek, pustil se je v proračunu in dodalo se je še 100 gld., naj se porabijo za to, da se bodo Kočevci učili slovenskega jezika. Jaz sem od nekdaj stal na stališči, da v tej visoki zbornici ne bi šlo, da bi se za ne-obligatno poučevanje nemškega ali tudi slovenskega jezika dovoljevale posebne podpore. Za nemški pouk skrbljeno je že več kot preveč z naredbami c. kr. deželnega šolskega sveta, izmej katerih nekatere v zakonu še utemeljene neso. Dovoliti pa še 600 gld. posebne nagrade znači toliko, ko metati jih skozi okno ali pa učitelje vabiti, naj začno poučevati nemščino in zanemarjajo druge svoje dolžnosti ter otroke po nepotrebnem mučijo s tem učenjem. Velike podpore se ravno iz tega ne morejo deliti; ali izkaz katerega smo vid li v finančnem odseku, me potrjuje, da se naši učitelji, katerih nekateri so dcmoralizovani še iz one dobe nemškutar-skega gospodstva, ki sem je omenjal zgoraj, pridno oglašajo za te nagrade. Meni se zdi nemoralno, napeljevati učitelje, da bi pohlepno segali po 5 do 10 gld., katere morejo dobiti iz teb 600 gld. Sicer je resnica, da to poučevanje veliko uspeha nema in imeti ne more; nekoliko ga pa, kakor sem že prej omenil, vender le ima, namreč toliko, da se otroci nauče nekoliko nemških besedij, in da se, ko odrastejo, začno ž njimi spakovati v javnosti in kaziti materini svoj jezik. Dovoljenje teh 600 gld. pa je tudi v drugem oziru jako neumestno, rekel bi celo nevarno. Poglejte, kako se je pred par leti začelo gibanje na Štajerskem, da bi se slovenščina iz osnovnih šol čisto iz-tlačila in nemščina upeljala že na dvorazrednicah. Naši bratje na Štajerskem so se temu uprli in so 8 pritožbami do najvišjih instancij dosegli, da so se razveljavile dotične odredbe. Oni se branijo nemščine; ako pa mi, gospoda moja! sedaj gremo in priznavamo, da je toliko potrebna, da celo za ne-obligaten pouk dovoljujemo potrebne nagrade, indirektno pobijamo vse utemeljevanje, katero naši bratje na Štajerskem navajajo v odbijanje ponem-čevanjskega navala. To je stališče, na katerem stojim jaz in moji gospodje somišljeniki in zaradi tega naglašam tu, da bodemo glasovali v špecijalnej debati proti onim 600 gld., ki so postavljeni v proračun za neobliga-ten pouk slovenščine na večrazredih nemških in nemšine na večrazrednih slovenskih šolah. S tem sklepam svoje opomnje o našem ljudskem Šolstvu in imam le željo, da bi se nenaravne razmere glede uradovanja pri deželnem šolskem svetu in glede našega šolstva kmalu popravile. (Dulje prih.) potem govornika in konečno Refundo. Ta opiral se je ob star, trhel hrast, kateremu je minolo leto blisk odbil poslednjo vejo. Podoben bil je danes res ogrodju, katero so na vaških pokopališčih grobarji polagali vselej uajviše na zravnane kosti. Zdelo se je, da v zarumeuelem njegovem obrazu ni niti jedne kaplje krvi. Niti ganil se ni, kakor bi ne bil od od zasmeha, ki je bil njemu namenjen, ne slišal nobene besede. Le oči njegove, ostre kakor sable, prodrle so vsem možem do dna duše, do najskri-tejših kotov njihovih nedrij. Zasmehovalec njegov v očigled Podlescem bil je starec v obnošenem habitu, okrog pasu preve-zanem z vrvjo in na strani z rožnim vencem, Čegar jagode bo bile kakor lešniki. Otec Jarolim prikazal se je na jedenkrat kakor oblak na čistomodrem nebu za letnih dni j. Nihče ga ni niti opazil, dokler se ni začul njegov glas. Tako nekake zabobnel je nad tukajšnjo dolino grom, kadar je strela udarila v stari hrast, ob katerega se je opiral Refunda, da bi ga pripravil ob poslednjo zeleno vejico. Otec Jarolfm pričel je najpreje zamolklo, potem pa se je spremenil njegov govor v pravi krik. Pomnite še princezinje Lucilije? — Ali se je spominjate v svojih hišah?" Prvi občni zbor »Podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaji" dne 9. novombra t. 1. Predsednik društva g. J. N a v r a ti 1 otvorivši zborovanje pozdravi s presrčnimi besedami došle dru-štvenike in goste. Nadalje razpravlja ob kratkem zgodovino podpornega društva, omenja, da so se že leta 1884. zbrali nekateri Dunajski Slovenci, ter se posvetovali o ustanovi tacega društva. Bili so to gospodje : dr Dernjač, Etbin Dernjač, Sežun, Pukl, Šleifer in Plantan. Takoj nabrali so mej salto] neko svoto denarja, za kojo kupili so Rudolfovo srečko. Ta prišla je v last sedanjega društva. A tudi brata Lenček z Blanice in goB-pod Srnec darovali so 15 gld., koji se tudi nahajajo v blagajnici sedanjega društva. Toda ta stvar je zaspala. Kriv temu je bil tisti osorni in odi j min i duh, ki vlada še dandanes po Dunaji, in ki je tudi kriv, da naš slavni Kopitar še sedaj ne počiva pod arkadami Dunajskega pokopališča. Ali bila je srečna misel slovenskega kluba na Dunaji v spomin 40-letnice vladanja Nj. Velečastva Frana Josipa ustanoviti podporno društvo, in drevesce zasajeno v ta spomin obrodilo je že tisočeren sad. Za njim poroča tajnik g. Josip C i perle o delovanji odbora tako-Ie : „SI. gospoda! Vsestransko čutila se je že dolga potreba društva, koje bi imelo nalog podpirati slovenske velikošolce na Dunaji. Posebno živo čutili so jo pa na Dunaji bivajoči Slovenci, ter se mnogokrat razgovarjali o ustanovitvi tacega društva. Odveč se mi zdi navajati Vam razloge, kako važno in potrebno je tako društvo, kajti gotovo je tudi mej Vami marsikdo, ki je čutil britko v svojih dijaških letih, da ni bilo še ustanovljeno takrat. Na Dunaj dohajali so že od nekdaj slovenski dijaki v obilnem številu; in istina je tudi, da študira še dan danes na Dunaji mnogo več slovenskih dijakov nego v Gradci, in vender ima Gradec že leto za letom podporno društvo za slovenske dijake. Ne more se tudi trditi, da dohajajo na Dunajske visoke šole le sinovi premožnejših slovenskih Rtarišev; skušnja uči nas ravno nasprotno. Ravno ker &e misli, da dobi dijak na Dunaji lože kak po-HtratiRk zaBlužek, dohajajo v to mesto premnogi sinovi manj imovitih ljudij. Razmere Dunajske bile so morda tudi nekoč drugačne. Lože morda priboril si je ubogi dijak nekoč na Dunaji svoj vsakdanji kruh; toda od leta 1873, v kojim je prišlo osobito mnogo Duuajčanov na beraško palico, spremenile bo se zelo razmere tudi za dijaštvo. Težavno v istini je dan danes slovenskemu dijaku na Dunaji dostojno preživeti se, ako nima od doma podpore. Dolžnost zdela se ie tedaj nekaterim rodoljubom slovenskim na Dunaji ustanoviti podporno društvo, ter dati ubogemu slovenskemu dijaku možnost vsaj deloma na stroške slovenskega naroda izšolati se. Slovenski klub na Dunaji sklenil je tedaj lani meseca marca, da se ustanovi podporno društvo, katero naj stopi pred slovensko občinstvo s prošnjo, da se podpira vsestransko to velevažno podjetje. Saj slovenski dijak izfiolavši se povrača zopet v domovino, ter deluje tam v korist duševni omiki narodovi. S tem da pomore narod dijaku, da priBpe srečno do svojega poklica, pomore tudi sa- O tem zadnjem vprašanji omehčal se je na nagloma glas puščavnikov, a le za dve, tri sekunde. ,Do današnjega dne molimo zanjo!" odgovoril je glas iz množice. „Prašara vas vse, Podlesci: ali pomnite in se spominjate princezinje Lucilije?" .Pomnimo I" začul se je odgovor puščavniku, iz sto grl, kakor kadar zašumć morski valovi. Usta Refundova so zdrhtela, oči njegove obstale bo za hip na očeh orjaških debel, ki so obrobljali okrog in okrog in večinoma obrobljajo še 'dandanes dolinico Svetogothardsko, a v istem trenutku počivale so zopet kakor na vseh obrazih zbranega ljudstva. „Ni se vas sramovala! — Izkazovala vam je dobrote! — Ljubila vas je! — Potegovala se ja za vas! — Tolažila je vasi — Rada je govorila v vašem jeziku, rada se je pogovarjala o vas! — Ali se spominjate vsega tega, Podlesci?" ^Spominjamo !a začulo se je zopet otcu Ja-rolimu v odgovor iz stoterih ust, kakor kadar gozdi najbolj ob jednem zašume\ »Naj počiva v večnem miru in večna luč naj ji sveti!" memu sebi, da se pouzdiga duševno. Kakor vsak narod, tako potrebuje tudi naš slovenski inteligentnih in zavednih mož. In učenega p roleta rjata ne poznamo še Slovenci. Kakor sem že dejal, sklenil je slovenski klub že lansko leto ustanoviti podporno društvo, ter ob jednem tudi izvolil odbor, ki je imel nalog izdelati pravila. Par tednov pozneje stopil je ta odbor pred klub z dovršenimi pravili, katera so se vsprejela jednoglasno, ter se predložila potem v potrditev cesarskemu name8tništvu Dunajskemu. Toda od tam neso se vrnila tako hitro, in še le konec novembra pretečenega leta dobil je odbor odlok, v kojem ae mu je naznanilo, da so pravila potrjena. Odbor šel je takoj na delo. Razposlal je vsem slovenskim časopisom poziv, v kojem pokladal je na srce rojakom potrebo in važnost tega društva ter jih klical, naj podpirajo to društvo. Pohvalno moram omeniti na tem mestu, daje najprvo pristopila društvu dama, in sicer rojena Dunajčanka gospa Puklo v a kot ustanovnica podarivši mu petd ese t goldinarjev. Za ta dobrotljivi in plemeniti čin bodi ji izrečena prisrčna zahvala! (Klici: Živela!) Za njo pristopali so drugi; in odbor mogel je že v svoji prvi seji dne 1. decembra 1888 podeliti štirim prosilcem 32 gld. Ta svota razdelila se je dne 2. decembra v dan štiridesetletnice vladanja Nj. Veličastva. Odbor obračal se je mnogokrat pismeno na razne rodoljube slovenske, da pristopijo k društvu. V mnogih slučajih posrečilo so mu je to, kajti le tako postopanje mu je omogočilo, da je delil lahko vsak mesec podpore dijakom. Oziraje se na to, da se \ zbudi živa agitacija za naše društvo po naši slovenski domovini, naprosil je odbor znane rodoljube po raznih slovenskih krajih, da prevzemo poverjeništva. Saj je znano marsikomu, da živa beseda mogočnejši upliva nego pisana. Ti naši poverjeniki storili so vestno svojo dolžnost in lepe svote prejemal je odbor iz njih rok. Odbor prosi v imenu obdarovanih dijakov, naj ostauejo društvu še v prihodnje to, kar so mu bili do sedaj. Rodi jim v plačilo sladka zavest, da s svojim trudom niso koristili samo slovenskemu di-jaitvu nego tudi vesoljni domovini slovenski Mej poverjeniki omeniti je s posebno pohvalo dveh dam slovenskih gospe Murnikove v Ljubljani (Burni klici: Živela! živela!) in gospe Pajničeve v Novem Mestu, (Burni klici: Živela ! živela!) Čuditi seje 8 kako vztrajnostjo in s kolikim naudušenjem delovali ste za podporno društvo, in velika zasluga za pro-speh njegov pripada njima. Odbor izreka jima naj-iskrenejšo zahvalo, ter ja prosi ob jednem naj obračata še nadalje svoje izvrstne moči v prid našega društva. Isto tako izreka se posebna zahvala gospodu dr. V oš n jak u in g. dr. Ferjančiču v v Ljubljani, g. Dolencu v Mariboru, g. Abramu v Trstu in milostljivemu knezoškofu Mariborskemu g. dr. Napotni k u, ki ima razen druzib zaslug za društvo tudi to, da je nekaj časa opravljal posla blagajnikova. (Klici: Živeli!) Ni ga menda skoro zavednega Slovenca, ki bi ne poz na T našega društva. Da se je širila povsod vest o njegovem obstanku, njegovem napredovanji in o njega uspehu, v to pripomogli so po- „Arnen!" kakor bi z jednim glasom izgovorilo sto mož. „Na njenih potih spremljal jo je mlad mož. Ali ste ga opazili? — Ali ste ga videli?" „Videli!" „Pripovedovali so o njem, da je grof ... Ali ste to tudi slišali?4 „Slišali!" „Ta mlad grof pripravil je gospodičino Lu-cilijo v grob! O tem niste slišali, Podlesci. Potem se je zgubil iii po njem ni bilo več ni duha nI sluha. In veste-li, kdo je bil, in odkod je bil po-končatelj življenja vaše dobrotnice? — Sam zli duh je bil in prišel je iz najgorečjega pekla. In šel je k Luciferju po mezdo. Ko pa jo je zapravil, raz-točil, prišel je zopet na svet A zdaj ostavil je grofovski obraz v peklu, vzel je ličino, kakor bi prihajal iz vašega rodu . . . Mnoga leta potikal se je mej vami, zapeljeval vas, dokler vas ni zapeljal. Danes ste vsi v njegovih mrežah. Gorje vašim ženam, gorje vašim otrokom! UničAl vas je iu vse ogoljufal, saj je otec laži od neJkdaj. Vaša trupla ostanejo na vislicah, vaše duše/pa odnese do knežje temno8ti, da bi zopet mogel zapravljati, tratiti . . ." (Dalje n/ib.) fiebno naši slovenski časopisi. V prvi vrsti odliko vala sta se naša dnevnika „Slovenski Narod" in .Slovenec". Tudi tem izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Odbor imel je v pretečeuem letu 12 sej Na dnevnem redu bila so poročila tajnikova in blagajnikova. Sklepalo 8e je tudi, komu naj se deli pod pora, in kako naj se ureja društveno delovanje. Omeniti mi je še tudi, da je v zadnjem času odbor naprosil deželni zbor kranjski, štajerski, koroški in goriški za primerno podporo. V teh prošnjah utemeljil je potrebo tacega društva in dokazal da se podpirajo v njem dijaki slovenski iz vseh štirih omenjenih kronovin. Odbor nadeja se ugodnih odgovorov. H koncu obračam se pa še posebno do tu pri -čujočih gospodov društvenikov, naj ostanejo društvu tudi v prihodnje prijazni in zvesti. Naj delujejo H»ej svojimi znanci in prijatelji, da raste in seraz-).ostira, in da prinaša zaželen sad. V to pomozi ll'Jg!" (Konec prih.( Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. novembra. Štajerski deželni zbor je načrt deželnega sanitetnega zakona zopet izročil deželnemu odboru, ker se dovolj ne ozira na razmere dežele. Ugo varjali so mu posebno poslanci kmetskih občin. Tako se je ta stvar zopet za jedno leto zavlekla. Pri tej priliki se je bilo sprožilo vprašanje, da bi zopet uveli šole za kirurge, kateri predlog je pa bil zavržen z malo večino. Razni listi se še vedno bavi jo z adresno debato v deželnem zboru če&kciu. Po oficijoznih listih je veliko veselje, da sta dva fevdulna govor nika dala razumeti, da nesta baš nasprotna ustavi. Iz tega sklepajo, da je češko zgodovinsko plemstvo se sprijaznilo z ustavo, kar seveda je pred vsem zasluga Taaffejeve politike. Dunajski „Vaterland", ki ima zvezo s fevdalnimi krogi, pa odločno oporeka, da bi zgodovinsko plemstvo bilo popustilo prejšnje stališče. Po mnenji tega lista oficijozi govora knezov Schvrarzenberga in Windischgratza napačno tolmačijo. Deželni zbor gorenfcavMtrl|Nkl je jednoglasno vsprejel pravila hipotečne banke in naročil deželnemu zboru, da naj vse potrpbno ukrene, da bode banka že bodoče leto začela delovati. Tudi v Gorenji Avstriji so torej preverjeni o potrebi tacega zavoda. Mi moremo zatorej le odobravati, da se je ta zadeva tudi sprožila na Kranjskem. ŠlczijNki deželni zbor dovolil je za jedno schulvereinsko šolo 600 gld. letne podpore za prihodnjih pet let. Slovanski zastopniki so temu ugovarjali, pa seveda brez uspeka. Vitanje države. Vest, katero je bila poslala „Correspondance de T Est" mej svet, da je knez Peter Karadjor-djević poslal skupščini wrl>ski prošnjo, da bi se smel vrniti v Srbijo, je popolnoma izmišljena, kakor se poroča drugim listom iz Belega grada- V državnem zboru neim&keiii je poslanec Rickert predlagal, da bi se vlade vseh nemških držav pozvale, da bi varovale volilno svobodo. Na vajal je, kako se je v več krajih kratila volilna svoboda. Državni zbor prešel je o njegovem predlogu na dnevni red. Saksonski deželni zbor se je predvčeraj otvoril s prestolnim govorom. V prestolnem govoru se naglasa, da se narodno-gospodarske razmere boljšajo, trgovina in obrtnija prouspevata in tudi položaj delavcev je ugodneji. Učiteljem in uradnikom se bodo plače povišale, šolnina pa znatno zmanjšala. Uredilo se bode preskrbovanje ubožcev. Kodaujski list „Politiken" je dobil iz Peter-burga vest, da so vsi kitajski vojaki ob ruskej meji že oboroženi z nemškimi repetirkami in da jih v streljanji z novim orožjem vadijo nemški podčastniki. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Štanjel na Krasu za nov zvon 100 gld. — (V denafinji seji deželnega zbora) sklenil se je zakon, katerega smo onikrat priobčili, s katerim se ljudskim učiteljem zboljšajo plače. Predlog poslanca Hribarja, da bi se dovolila Ljubljanskim učiteljem 10% draginska priklada, se je odklonil. Otroški bolnici dovolilo se je za notranjo opravo 500 gld., lazaristom za opravljanje duhovne službe v bolnici vsako leto 200 gld. več. Seja je trajala do 7*4 ure popoludne. Prihodnja seja je v pondeljek. — (»Slovenca") spravila je naša notica o sobotnem podlistku v „Laibacber Zeituug" popolnoma iz konteksta, zato piše in trdi marsikaj, kar nema ne glave ne nog. Mi nikakor nesmo name- ravali „Slovenčeve" gospode poučevati „kot nekake učence", marveč hoteli smo le konstatovati njihovo taktiko. To se nam je tudi popolnoma posrečilo. Če „Slovenec" ponavlja svojo smelo trditev, „da 8,o v listku popisani dogodki s katoliškega Btališča nemogoči", kaže 8 tem samo to, da ne pojmi dobro, kaj je mogoče, kaj pa ne. Da je pa »med zlobnim namenom in strategiškim načrtom na eni, in med človeško slučajno zmoto na drugi strani velik razloček", o tem so se naši čitatelji preverili baš iz naše predvčerajšnje notice „Casuikarsko". — („Igri š če" in „LaibacherZeitung") Uradni list vzel je v svoji denašnji številki staro Igrišče v Gradišči v delo. Po romantičnem popisu, kakor na razvalinah nekdanjega gradu, svetuje mestnemu magistratu (!), da bi vender kazalo, vspre-jeti ponudbo Seunigovih dedičev iu jim prodati razvalinam podobno Igrišče. Gospod, ki je to pisal, je pač slišal nekaj zvoniti, ne da bi vedel kje. Seunigovi dediči še nikdar neso hoteli kupiti Igrišča, ampak samo od ceBte 7'/a metrov širok kos ob njihovej hiši. Take ponudbe bi mestu niti staviti ne mogli. Da je dotični poročevalec, ki je opazoval razne smeti in nesnago pri Igrišči, le malo kvišku pogledal, videl bi bil namreč na poslopji deželnega orla in brez velike ostroumnosti lahko pogodil, da je poslopje še vedno deželno, da je torej mestni magistrat sploh prodati ne more, ne glede na to, da ima v tacih vprašanjih odločevati le mestni zastop. V ostalem je bil pa ves napor glede Igrišča prav nepotreben. Mestni zastop je namreč že sklenil, da kupi Igrišče in kos Cenkerjevega vrta, ako oboje dobi za 5 0 00 gld., da potem ondu napravi novo cesto. Ako pa za rečeno vsoto dežela „Igrišča" ne bode dala, ostalo bode pri starem, ker mesto več dati ne more, ker mu za potrebneje zgradbe in olepšavanja novcev nedostaje. Kakor smo pokazali, je torej želja, da bi mestni magistrat Seunigovim dedičem deželno Igrišče prodal, uprav monstrozua in „Slovenec" jo je dobro zadel včeraj pišoč: „Vsak urednik ima dolžnost gradivo pregledati in ne spregledati ." — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v soboto 16. dan novembra letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani (II. nadstropje). I. Naznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročila: a) o mestne občine donesku k gradnji deželne domobranske vojašnice; b) o poslednjem 8koutrovauji mestne blagajnice; c) o prošnji „Podpornega društva pravnikov na Dunajskem vseučilišči" za podporo; č) o Ljubljanskih lekarnarjev prošnji, da se užitnine in mestnih priklad oprosti špirit, porabljen za zdravila; d) o ponudbi, da bi mestna občina kupila hišo št. 15 v Kravji dolini. III. Stavbinskega odseka poročilo o določitvi stav-biuskih črt deželni domobranski vojašnici. IV. Šolskega odseka poročili: a) o dotacijonskih računih mostnih ljudskih šol; b) ob oddaji službe otroške vrtarlce pri II. mestnem šolskem vrtu. — („SUdmark".) Notranje ministerstvo je pravila tega društva že potrdilo in pričakovati smemo, da bode pogubno delovanje v prvi vrsti proti I koroškim iu štajerskim Slovencem kmalu pričelo. Zatorej, rodoljubi, zlasti ob mejah, pozor! — (Nova otroška bolnica Elizabeti-šče) v Streliških ulicah bode dne 19. t. m. ob , 11. Uri dopoludne slovesno otvorjena in blagoslovljena. — (Čitalnica v Spodnji Šiški.) Vabilo k Martinovi besedi s plesom, ki jo priredi Šišenska čitalnica v prostorih zimske pivarne pri Kozlerji v nedeljo dne 17. novembra 1889. s sodelovanjem slav. vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn štev. 17. Spored : 1. # * m „Rožica rožic", moSki zbor. 2 Drag. Jelen: „Želje", 4glasni ženski zbor s spremljevanjem glasovira. 3 Nedved : „Planinsko dekle", 4glasni moški zbor s tenor-solo. 4. Nedved: „Oblakom", mešani zbor. 5. Adolf Schreiner: „Prvi poljub", moški zbor s spremljevanjem glasovira. 6. Foerster : „Ah ni li zemlja krasna", mešani zbor. 7. » * m „Sukal sim veselo", mešani zbor. 8. Ang. Schaffer: „Kukavica ali grajščak in kmeta". Opereta v jednem dejanji. 9. Ples. Pri besedi in plesu svira slavna vojaška godba. Ustopnina 30 kr. za osobo. Čast. društveniki so prosti. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi vabi najuljudneje odbor. — (Klub slovenskih biciklist o v) imel je včeraj 14. novembra ob 8đ/t. uri zvečer pri „Slonu" svoj redni občni zbor, katerega so se dru- štveniki mnogoštevilno udeležili in poročilo tajnika in blagajnika z odobrenjem vzeli na znanje. Iz poročila tajnikovega videti je, da klub „Slovenskih biciklistov" šteje udov 47, namreč rednih — unanjih in podpornih in da društvo v vsakem oziru lepo napreduje. — Iz poročila blagajnikovega omeniti je zelo povoljno društveno denarno stanje. V odbor izvoljeni so slodeči gospodje: Jednoglasno za predsednika g. dr. Vinko Gregorič, podpredsednik gospod Leustek, tajnik gosp. Rudolf Vesel, blagajnik gosp. Ivan Ogorelec, rednik g. Ernest Koželj, odbornika gg. Urban Zupane in Fran Petrič Omeniti je še sklep občnega zbora, da se nadaljujejo tekom zimske dobe društvenikom, obljubljeni „jour fixiu, da se pred pustom priredi v Ljubljanski čitalnici sijajni društveni ples, in da se zadnja zaradi dežja neizvršena dirka vspomladi pri ugodnem vremenu z istim vsporedoni na progi Vrhnika Logatec priredi. — Prvi zimski društveni „jour fix" bode v soboto 30 t. m. Reditelja sta kolesarja g. Medved Josip in Jerm««n Ivan. — (Nemško vojno brodovje) je sedaj v Trstu, kjer se častnikom prirejajo obedi in veselice. Prihodnjo nedeljo pojdejo pruski častniki s princem Henrikom na čelu v Postojino ogledat si tnmoJnjo jamo. — (Prva lastovka.) Z Dunaja se piše: Državni uradnik v novi uniformi prikazal se je dne 12. t. m. na „Grabnu". Nenavadna prikazen vzbudila je mej šetalci veliko pozornost. Klobuk na tri vogle, z rozetami v kotičkih, temnozeleui plašč s pozlačenimi gumbi, salda s pozlačenim ročajem, beloirhaste rokovice in črna kravata, vse to je občinstvo prav pazuo ogledovalo. Uradnik, ki se je prvi pokazal v tej novi opravi, bil je velik lep m:>ž in napravil je dober utis. Vender pa je kmalu čutil, da se javna pozornost preveč obrača vanj, zato je pospešil svoje korake in kmalu je bil gledalcem izpred oči j. — (Požar.) V Trebči Vasi pri ŽuŽemperku pogorela so včeraj ob 4 uri posestniku Jos. Fabi-janu hiša in li gospodarska poslopja, zažgali so otroci, ki so se z žveplenkami igrali. Zavarovan je bil za 400 gld. — (Iz Ormoža) se nam piše: Po prejšnjem deževji imamo sedaj prav lepo vreme, da se jesenska dela lahko opravljajo. Po Ljutomerskih in Ormoških goricah dajo boljši gospodarji zdaj kopati, kar je neki tudi proti strupeni rosi dobro. — Letošnje vino je bolje od lanskega. — (Narodna čitalnica vŠkofji Loki) priredi v nedeljo 17. novembra 1889 dramatično predstavo: „V Ljubljano jo dajmo!" Veseloigra v treh dejanjih. Po igri ples. Ustopnina udom 20 kr., z družino 50 kr.; neudom 30 kr., z družino 70 kr. Kasa se odpre ob 7. uri, začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Najuljudneje vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 15. novembra. Cesar in cesarica zjutraj došla. Carigrad 15. novembra. Vlada objavila razglas, v katerem izraža najvišje zadovoljstvo sultanovo na spoštovanja polnem in simpatičnem obnašanji prebivalstva nasproti nemški cesarski dvojici. Veleposlanik Radomtz poslal pismo velikemu vezirju proseč ga, naj ob-lastvom in prebivalstvu v Carigradu izreče zahvalnosti čuvstva, katera goji nemški narod za turško carstvo povodom izvrstnega obnašanja ob obisku nemške cesarske dvojice. Praga 14. novembra. Koncem današnje seje sklenil je deželni zbor, da so mandati vseh nemških poslancev neveljavni, ker se navzlic pozivu vrhovnega deželnega maršala neso opravičili, zakaj jih ni k sejam. Razne vesti. * (V uradu umrl.) Mi materijalni svetnik pri finančnem ministerstvu Ludovik Hofmann, ki je navadno pozno zvečer delal v svoji pisarni, umrl je nagloma 12. t. m. pri delu v uradu. Nesrečnega uradnika našli so drugo jutro mrtvega poleg mize. Preiskava je dognala, da ga je zadel mrtvoud. * (Patrijarha Andjeliča ostalina) bila je manjša, nego se je pričakovalo. Pokojnikov brat, pop Stevo, je takoj slutil, da so posegli ne-poklicaui prsti vmes in njemu, kot glavnemu dediču, odnesli veliko vsoto. Na razne načine skušal je priti na sled, a dolgo je bilo vse zaman. Naposled ovadil jo Gjura Savica, katerega so v Novem Sadu prijeli. Kaj so vae ž njim počeli, to ni znano, a tretji dan zvečer zaprosil je, naj mu dajo jesti, potem bode vse povedal. In pravil je tako: Patrijarh umrl je v noči mej 2. in 3. uro. Takoj po smrti ata protosindjel in ekonom Stojanović odprla blaga j m co in vzela 6000 gld., katere sta si delila. Saviču dala sta 1400 gld., da bi molčal. Profesor dr. Milan Dimitrijevič prišel je jedno uro pozneje in vzel zlato uro in z dijamanti okovani križ pokojnikov. Najhujše pa je ravnal dr. Gruič, urednik vladnega „Srpskega Naroda". Na dve prazni poli, kateri je bil Audjelič pred n- kini potovanjem „iu bianco" podpisal in bi se bili imeli porabiti za dovoljenje za Ženitev, spisal je dve dolžni pismi, jedno za 12.000, drugo za 25.000 gld. in takoj začel tožiti zapuščino za vseb 37 000 gld. Jednega na. dolžnih pismih podpisanih prič je bil Gruič povabil na pogovor, a prijeli so ga v Petervaradinu, predno se je mogel z Gruičem pogovoriti. Ta priča je vse točno izpovedala. Vse rečene gospode so pozaprli. Ker so vsi v odličnih službah, napravilo je to velikansko senzacijo. Gruič bil je več let v zvezi z ogerako policijo. * („Zastava") piše, da je preiskava proti onim osebam, ki so okrale patrijarha Andjelića zapuščino, spravila uprav grozne stvari na dan. Patrijarhov bivši služnik Savič prosil je te dni sam, da ga postavijo pred preiskovalnega sodnika, kateremu je izpovedal, da v Škofovem dvorci neso mogli dočakati patrijarhove smrti, ker so se bali, da se brat Stevo poprej vrne s pota. Zuto so patrijarha Germana Andjelića zadavili v petek dne 25. novembra in še le tedaj, ko so vse pograbili, so dne 26. novembra zjutraj s svečami začeli letati po dvorci in kričati: -Umro patrijar! Umro patiijarl* * (Beda v Cm i gor i.) V Kotor došel je že v drugič Llovdov paruik nakrcan s pšenico, katera se bode na črnogorske vlade račun razdelila mej najpotrebnejše črnogorske rodbine. * (Pariško svetovno razstavo) obiskalo je letos meseca niaia junija julija avgusta . septembra oktobra . novembra skupaj 2,610 813 4,3:58 8(59 4,544 100 4,1)77.092 5,246 704 4,820.869 1,610.810 28,149.353 osob. Razstava 1867. leta brojila je Ramo 8,407.209 in ona 1878. leta pak 12,623 897 obiskovalcev. Po vprečno vsakdanje število obiskovalcev letošnje razstave znašalo je od 130 do 150.000 2» "vxth-ics*r za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt lota gld. 1.15. &\-----;j«3,g>i --.--j^<*J&k 'JSL T m .j o i : 14. novembra. Pri Nlouu s Exel z Dunaja. — L i k ose r, Bressan, Kralj iz Pariza. — Tomažič iz Trn<>vepn. — Habvrfeid iz Dombovara. — Futtich, Franklifiim iz St. Jerneja. -- Fer-jančič iz Zavrača. — Kolin iz Gabtonea, — Ćigor iz Primorskega. — Kracht iz Stutrgartnn. Pri MaJlcI: Fuchs, Tratit, Hilfreich, Blau, Sshlager z Duuaja. — Hofbauer It Tržiča. — Macheim iz Berolina. — Fucbs iz Prage. — Wilchelui i/. Maribora. — Schik iz Zagorja. Pri u VHtrJjNkcm cetmi-ji: Wohlgemutb iz Beljak. — MayerhotVr Ifl Munjave. — Kumell iz Kadovljice. _ llauer iz Beljaka. Pri Bavankeiu dvora : Skrimauek iz Budimpešte. — Krobath z Dunaja. Pri Jiir.n« in kolodvoru: Strel z Dunaja. — Fan-toi i iz Pire iz Kranja. — Bertu.u iz Budimpešte. — Haf nor iz Radne. Umrli so v I Jul>ljaiii: 12. novembra: Marija Čern, delavka, 16 let, Opo-karska centa St. 22, za jetiko. — Jožefa Serbak, kandida-tinja, 21 let, Kravja dobna St. 11, za jetiko. — Leopold Hoth, c. kr. uradnika sio, 3 mes., Poljanska cesta št. 35, za slabostjo. 13. novembra t Anton Umek, tkalec, 57 let, Marije Terezije cesta št. 8, za jetiko. — Ivan Pucel, črevljar, 61 let, Ulice na Grad St. 12, za apridenjem obisti. — Jožef Sterbcnc, crkostavec, 19 let. Streliske ulice St. 12, za jetiko. 15. novembra: Blaž ltambrecht, prisiljenec, i M let, Poljanski nasip St. 50, ta plevritičnitn ekaudatom — Aleksander Klemen«, uradnega sluge sin, 6 let, TržaSka cesta št. 18, za brigtovo boleznijo. V deželnej bolnici: 11. novembra: Polona Šenk, mizarjeva hči, 2 leti, za jetiko. 12. novembra: Jera Pristopec, delavka, 33 let, za jetiko. -- Fran Achčin, pek, 14 let, za telesno poSkodbo. V vojaškej bolnici: 12. novembra : Jožef Kavčič, c. kr. orožuik, 25 let, za legarjem. I.ok rijue n rovke 13. novembra. V Brnu: 6, 3, 27, 70, 90. Meteorologično poročilo. g Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 14. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7482 mm. 747-9 mm. 749 1 mm. —5 0' C 5 2« C —0 2° C brezv. si. jz. si. svz. megla j An. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 00°, za 3-9° pod normalom. dne 15 novembra t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) gld. včeraj 85 35 85 65 108-70 10O-45 924 -309 95 119-10 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... &°/4 marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... [jondon...... , Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Memške marke..... 4°/0 državne srećko iz 1. 1864 Državne Brecke iz 1. 1864 Ogei-Bka zlata renta 4*/0...... Mgerska papirna renta 5°/0 . . . . 5u/(, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunavu reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zemlj. obČ. avstr. 4'/,0/,, zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. ttudolfove srečke..... io , akcije anglo-avstr. batke 120 „ t i-iiiiimway-ilni.it velj 170 gld. a v. — gld. 9-48«/, 5B7 58 45 260 gld. 100 . 132 gld, 178 „ 1U0 „ 96 „ n 124 „ 118 „ 186 „ 2J „ 145 „ 222 danes 85-45 85 75 109 20 100-rtO 924 — 311 50 11915 9-48«/, 5-67 58-45 50 kr. 50 90 95 50 50 svojim! Veseloigra v 1 dejanji, Spisal Dr. T. Vošnjak. Igra se je v prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti in bila od občinstvu v »prejeta z največjo nauduSeuoStjo. »o mi a* Dobiva so v .„\iii-oililj užiga, regulira in ugasuje. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Velikosti: Svetilna sila: 15' lil 20' 50 25" 70 30' 87 '35' 138 45"' 157 sveč mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. Soliični svetilec t«5" In iS'" Dunajska bliskovna svetilnica (lllVho preverjena sistema za mizne, viseče in atensko 30'". svetilnice. Vse steklene stvari, ki so potrebno za petrolejske svetilnice, — v najvoejej izberi. Mizna svetilnica z brilantnim meteornim svetilcem Q "U -tm-ifroviio Posrečilo b« mi jo Se bolj dovršiti svoje lani izumljene meteorske svetilce (s kroglastim plamenom), ki so dosegli velikausk napeli v 06 POS60110 OpOZarjct. tuzemstvu in povsod v inozemstvu, njihovo svetilno silo še povekšati, ravnanje ž njimi pa napraviti jednostavneje, da ne (1:V", 2o"' in 80"'| lahko prižgejo, ko ae proč vzame »vetilnlcen venec, ne da bi se moral proč vzeti do cilinder, tulpa ali pa strešica. (Glej podobo.) Ilustracije in ceniki pošljejo Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka se takoj zastonj in franko. (078-12) Povnmiškci znnmkn. boljša trgovina s svetiSnicami na prodaj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".