TRST, nedelja 2 januarja 1955 JSKA KN A PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. • Stev. 2 (2931) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon št. 93-808 in 94-638 Poštni predal 502 — UPRAVA UL. SV. FRANČIŠKA št. 30 — TeL st. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, ftončno-upravni 100, osmrtnice '90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Pcdruž.: GORICA, Ul, S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. ____________________________________________________________________________________ ja demokratičnega inozemskega tiska, Državna ^lozba Slovenj , Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928,” tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tu^ NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — rvoerai. ijuu-r.* ----- - ■ sioveniie. Poštni tekoči računZaložništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inoKmskega^tjSka^ ^Drž^vna J™1™ vn7 _ V novoletnih poslanicah se poudarja popustitev Avstrijci se bo še dalje borila, da se ji priznata svoboda in neodvisnost • Pleck in Grotewohl o združitvi Nemčije • Hošiminh za tesnejše stike med Severnim in južnim Vietnamom - Kitajska bo nadaljevala akcijo za priključitev Formoze ' V novoletnih poslanicah in j republike V/ilhelm Pieck je iz govorih raznih državnih v o- , dal poslanico na Nemce «z chteljev v glavnem poudarja, 1 Vzhoda in Zahoda«, v kateri da je v preteklem letu med- j poudarja, da jo za združitev Nemčije potrebno odpovedati se oborožitvi Zahodne Nemči- nar.odna napetost popustila, in se izraža optimizem giede nadaljnje pomiritve. V zvezi z ratifikacijo pariških sporazumov v francoski Skupščini poudarjajo voditelji vzhodnih držav, da je ta povečala nevarnost vojne, medtem ko se na Zahodu poudarja, da so s tem dane večje možnosti sporazuma med Vzhodom in Zahodom. Vse poslanice pa poudarjajo voljo nadaljnje : borbe za mir. Predsednik avstrijske republike Koerner je v svojem govoru po radiu izjavil, da se Avstrija nikakor ne voljila s polovično Kancler Raab pa je izjavil, da bo vlada v novem letu nepretrgoma pozivala svetovno javnost, naj se poteguje, da bi Avstrija končno dobila svojo svobodo in neodvisnost. Kancler je tudi sporočil, da bo vlada ob deseti obletnici vzpostavitve republike zahtevala široko amnestijo za tiste Avstrijce, ki so še v tujini kot ujetniki ali pa kot vojni interniranci. Predsednik švicarske zvezne tepublike Max Petitpierre je v novoletni poslanici izjavil med drugim: «Mirno sožitje pomeni, da je treba priznati, da je povsod človeštvo drugačno, da se vsak narod lahko svobodno razvija, in da se morajo velike države odpovedati slehernemu političnemu, gospodarskemu ali ideološkemu imperializmu«. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov izjavlja v svoji poslanici med drugim: «Ceprav je v letu 1954 prišlo do določenega pomnjenja, nadaljujejo sovražniki miru nevarno politiko, ki povečuje nevarnost nove vojne. Pošteni ljudje j;sega 'sveta nočejo vojne in dd vojne ne bo prišlo, te bodo narodi prevzeli v svoje roke stvar miru«. Poudaril je nato, da je moskovska konferenca pokazala »enotnost demokratičnega tabora in njegovo željo do miru ter do sistema kolektivne varnosti*. Predsednik vzhodnonemške je. Ob novoletnem sprejemu diplomatskega zbora pa je Pieck izjavil, da bo «Zahodna Nemčija nadaljevala svojo politiko miru«. Vladni predsednik Grotewohl pa je ponovil, mokratične republike Hošiminh poudarja v svoji poslanici potrebo, da se Severni Vietnam «upre poizkusom ZDA. da1 bi se vedno bolj vmešavala v notranje zadeve Vietnama in da bi paralizirale izvedbo dogovorov o premirju«. Hošiminh poudarja, nju, perspektiv za sindikalno borbo v novem letu med drugim poudaril, da bo treba zagotoviti bolniško. zavarovanje tudi obrtnikom in vsem neod- da bo morebitna oborožitev hsevernim in južnim delom de-Zahodne Nemčije prisilila žele. «Mi moramo, pravi da-Vzhodno Nemčijo, da ustanovi | lje poslanica, podpirati naše zdravil prvi letošnji sneg. Kljub temu pa je bilo v mestu vse živo. V Frankfurtu in v več drugih krajih Nemčije pa so po starem običaju pričakali novo leto s pustnimi ma- j visnim delavcem, povečati po- ekcradami. ; kojnine socialnega skrbstva in V Madridu so prihod novega j zajamčiti minimalno podporo leta proslavljali po starem obi-'tudi slarcem brez pokojnine, da Vietnam ne more ostati j čaju. Na tisoče ljudi se je zbra- 1 Glavni tajnik CISL Pastore razdeljen in da je potrebno j lo na velikem trgu in ko ;e : je dejal, da so italijanski de- ura odbila polnoči je, vsakdo ! lavci v preteklem letu dosegli razdeljen in da je potrebno uvesti »zelo tesne odnose med svoje lastne oborožene sile. Predsednik Zahodne Nemčije Teodor Heuss je včeraj izjavil, da bo resnična pomiritev med Vzhodom in Zahodom mogoča samo po ureditvi bo zado-! nemškega in avstrijskega vpra-svobodo. 1 sanja. Pripomnil je, da bo izboljšanje odnosov med Francijo in Nemčijo prispevalo k pomiritvi Evrope. Predsednik finske republike Paasikivi je poudaril, da bo Finska še dalje ostala izven sporov med velesilami. Agencija «Nova Kitajska« je objavila novoletno poslanico pekinškega lista ((Jen Min Jih Pao», v kateri je rečeno, da «se mednarodni položaj razvija v smislu, ki je ugoden za mir« «Osvoboditev Formoze, pravi list. je velika naloga, ki jo mora kitajsko ljudstvo izvesti, zato da dokonča združitev dežele in brani svetovni mir«. List dodaja, da bo leto 1955 odločilne važnosti za kitajsko ljudstvo, «ker bo leto. v katerem se bodo miroljubne sile sveta borile proti grožnji nove vojne, in v katerem bo kitajsko ljudstvo nadaljevalo svojo borbo za osvoboditev Formoze. za izločitev izdajalca Cangkaj-ška in za propast pogodbe, ki jo je ta sklenil z ZDA. Leto 1955 bo tudi odločilno leto za izvedbo prvega kitajskega gospodarskega načrta«. Na koncu poudarja Ust, da bo tudi prijateljstvo s Sovjetsko zvezo ter vedno naraščajoče prijateljstvo z Burmo, Indonezijo, Indijo in drugimi rojake na jugu v njihovi borbi za demokratične svoboščine v skladu z ženevskimi sporazumi. Potrebno je tudi okrepiti gospodarske in kulturne odnose med našimi rojaki severa in juga. Potreb- ! zaužil dvanajst jagod grozdja. j nekaj realnih pridobitev, na V prestolnici so letos prodali j primer poenotenje plač. pove-rekordno količino grozdja. | čanje prejemkov državnih na- ___________________ ; meščencev in podobDO. P il- L. M - , Koordinacijski tajnik UIL bcelufl OD NOVOiD 16111 Viglianesi pa je zatrdil, da bo socialdemokratska organizacija RIM, 1. — Predsednik italijanske vlade Scelba je govoril včeraj zvečer po radiu prebi- no je izvesti te naloge, da se i valstvu in mu v svojem imenu omogoči organiziranje sploš- j m v imenu vlade želel 6recm nih volitev in združitev de- j novo leto. Večino svojega go-žele.» | vora je Scelba porabil za pri- Prihod novega leta so po j kazovanje dela vlade v dobrih vsem svetu slovesno proslav- desetih mesecih njenega obsto ljnli. V Jugoslaviji imajo tri dni praznika ob številnih prireditvah mnogo ljudi je novo leto pričakalo v planinah, ja in za hvaljenje njenih uspehov. Pri pregledovanju posameznih področij je Scelba med Sovjetski tisk in radio jav- j drugim govoril o stanovanj-ljata. da bodo slovesnosti ob s skem vprašanju in omenil 168 novem letu trajale letos do 16. 1 milijard za odpravljanje ne-januarja, medtem'ko so lanskozdravih stanovanj, za 4.80.000 leto trajale deset dni. V Krem- novih stanovanjskih prostorov, lju bodo štirinajst dni razno- [ Nadalje 835.000 novih stano-vrstne prireditve za mladino, j vanjških prostorov v šestih le-V New Yorku se je v Times S tih v novih ljudskih stanova-Square zbrala množica nad pol I njih in podaljšanja načrta LNA milijona ljudi, da v veselem , Casa. Dejal je. da sedaj pro-razpoloženju pozdravi prihod učuje razširitev teh gradbenih novega leta. Tudi v Londonu programov, in omenil tudi proso prihod novega leta pozdra- j gram gradnje novih šolskih vili z veselimi prireditvami in ; poslopij. plesi. i Nato se je Scelba dotaknil posvečala v prihodnjem letu največjo pozornost borbi proti brezposelnosti. V tem okviru se bo zavzemala za 40-urni delovnik. Moša Pijade o Djilasu in Oedijeru BEOGRAD, 1. — Predsednik ! zvezne ljudske skupščine Mo-! ša Pijade je napisal za glasilo j madžarske manjšine v Jugoslaviji «Magyar Szo« članek o primeru Djilasa in Dedijera. Članek je v novoletni številki ponatisnila tudi beograjska «Borba». Moša Pijade opozarja, da sta obe bivši osebnosti iznašli novo vrsto politične emigracije: »Živita v svoji državi, dobivata pokojnino in plačo v tej državi, v duhu pa živita v tujini. Čutita se tujca na lastni zemlji in edine osebe, s katerimi se lahko »svobodno« razgovarjata. so tuji dopisniki... Njuna duhovna usmeritev je v Ameriki«. Nihče v Jugoslaviji, nadaljuje Moša Pijade, se ne bo zmenil za ((opozorila« nekaterih tujih listov, ki pravijo, da bi zapreti Djilasa in Dedijera pomenilo, da sta v Jugoslaviji izginila demokracija in svoboda«. Svet bo videl, poudarja Moša Pijade, «da v tej deželi ni prostora za one, ki bi radi prodali našo neodvisnost, bodisi Vzhodu bodisi Zahodu«. Tito odpotuje jutri iz Kalkute v Burmo Včoraj se je predsednik Tito dvakrat sestal z IVehrujem Za il januarja se pripravlja v Haiiguiiii svečan sprejem KALKUTA, 1. -- Predsednik Tito se je danes v Kalkuti dvakrat sestal z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem,- ki se je vrnil s konference petih colomb-skih držav v Indoneziji. Med pvedpoldanskim razgovorom sta oba državnika govorila o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi in o raznih mednarodnih problemih. Iz indijskega vira se je izvedelo, da sta med drugim govorila tudi o nedavni konferenci petih azijskih ministrskih predsednikov v Bogoru v Indoneziji. Drugič sta se predsednik Tito in Nehru sestala zvečer na svečani večerji, ki jo je priredil guverner Zahodne Bengalije. Med večerjo se je ministrski predsednik Nehru zahvalil predsedniku Titu za obisk v Indiji in mu želel srečno pot v Burmo. Jutri si bo maršal Tito ogledal središče železarske industrije v bližini Kalkute, nato pa bo odpotoval z «Qalebom» in v spremstvu rušilcev ((Triglav« in «Biokovo» v Rangun, kamor bo prispel 6. januarja. Kot poročajo iz Ranguna, so v vsej Burmi velike priprave za slovesen sprejem predsednika jugoslovanske republike. Burmanski tisk posveča bližnjemu obisku veliko pozornost. NEW YORK. 1. — Demokrat. Averell Harriman je bil danes Malenkov o koeksistenci z ZDA in o možnostih mednarodnih razgovorov Sovjetski ministrski predsednik se zavzema za sklicanje konference o Daljnem vzhodu in zatrjuje, da bo konferenca štirih zaradi ratifikacije pariških sporazumov težja - Londonski politični krogi zavračajo misel o konferenci o Daljnem vzhodu V Dublinu se je po starem j med drugim ukrepov na gospo- j vprašanja, ki mu jih je zasta-običaju zbrala ogromna mno-; darskem in socialnem področ-žica na prostoru pred katedra- j ju in obljubil, da bodo s tem lo. Ker je hotela policija mno- j ustvarjene možnosti za delo za žico razgnati, je prišlo do ne-! sto tisoče delavcev. Pri tem je redov, pri katerih je bilo šest poleg gradbenega načrta ome-ranjenih. : nil načrt namakalnih in melio- Tudi Parižani so novo leto i racijskih del, program gradnje pričakati »'-pleši in v veMtenH ^tostrad in drugih cest. za-razpoloženju. Na Dunaju se je1 kou 0 ladjedelnicah, ta so z kljub snegu zbralo okoli 5000 :'U™ dobila naročil^ za 350.000 ljudi okrog bplnoči na Stefa- iton» novem trgu in čakali, da glav- azijskimi državami prispevalo j ni zvon katedrale (»Pumme-k ohranitvi miru v Aziji in v rin«) z dvanajstimi udarci na-ostalem svetu. znani prihod novega leta. Predsednik vietnamske de-1 V Berlinu je novo leto po Nehru o bo gorski konferenci in o afriško-azijskem sestanku Po mnenju indijskega ministrskega predsednika so upi za mir v letošnjem letu boljši kot lani - Nehru bo obiskal Moskvo, verjetno konec aprila KALKUTA, l. _ indijski ministrski predsednik Nehru, ki se je danes vrnil s konference v Bogoru v Indoneziji v Indijo, je imel danes v Kalkuti tiskovno konferenco, na kateri je med drugim potrdil, da bo to leto obiskal ZSSR in s‘cer verjetno po parlamentarni debati o no. vem proračunu, ki bo v aprilu. Ob koncu tega meseca se bo Nehru udeležil konfere... ce ministrskih predsednikov Commomvealtha v Londonu, nato pa bo odpotoval v a~ riz, kjer se bo sestal z : en des-Franceom. Nehru je govoril tudl 0 vprašanju ameriških puoto , ki so bili obsojeni na Kitajskem. Dejal je, da o bistsu zadeve ne more izraziti mnenja, obžaloval pa je, da Je OZN glede tega sprejela nekaj pristranskih sklepov in obravnavala to vprašanje na ne najbolj srečen način. Opozoril je, da po kitajskih trditvah ameriški piloti niso imeli nobenega opravka s korejsko vojno in da jih torej ni mogoče imeti za vojne ujetnike v zvezi s to vojno. Dodal je, da Kitajci pripisujejo veliko .važnost vprašanju, ki je v nekem smislu povezano z zadevo obsojenih pilotov, namreč temu, da so nekaj tisoč kitajskih ujetnikov iz korejske vojne poslali na Formozo,potem ko jih je nacionalistom izročila mednarodna komisija, ki je priporočila, naj jih ne pošljejo na otok. Nehru je nato obširno komentiral rezultate bogorske konference in poudaril, da namen afriško-azijske konference, k' s0 3° sklenili sklicati v Bogoru, ni ustanovitev bloka držav, temveč samo diskusija o skupnih problemih. O vabilu vsem štirim indo-, kitajskim vladam, naj se udeležijo konference je Nehru zatrdil, da se pet držav co-lombskega pakta «še posebej zanima za Indokino«, kajti sklepi zadnje konference v Colombu so v neki meri vplivali na rezultat ženevske konference. «Zaradi tega imamo torej posebno odgovornost V indokini, poleg tega pa je s stališča miru to področje za Azijo izredno važno,« je rekel Nehru. Glede Južne Afrike je indijski ministrski predsednik izjavil, da so to državo izključili od bodoče konference «iz zelo jasnih razlogov«. Poleg tega bi Južna Afrika po Neh rujevem zelo verjetno vabilo odklonila «zaradi svojega stališča do azijskih držav«. Kar se tiče Avstralije, ne bi bilo nobenih ugovorov proti njenemu sodelovanju na konferenci. vendar ni bila povabljena ker leži izven afriško-ezijskega zemljepisnega pod-rpčja. Kar se končno tiče Izraela, «bi normalno moral biti povabljen, vendar je bilo sklenjeno drugače« in to iz raznih razlogov in pa, da se ohrani načelo soglasnih sklepov Proti sodelovanju Izraela je nastopi) zlasti ministrski predsednik mohamedanskega Pakistana. Indijski ministrski predsednik ie tud' dejal, da bo kolonializem nedvomno eno izmed glavnih vprašanj na dnevnem redu afriško-azijske konference, kajti cv interesu miru ga je treba zatreti«. Sicer pa bo glavni namen konference je dejal Nehru, da se zpližajo narodi dveh kontinentov in da se najdejo pota za čim tesnejše medsebojno sodelovanje. Nehru je tudi dejal, da so perspektive za mir v svetu v letošnjem letu boljše kot lani. Koalicijska vlada v zahodnem Berlinu BERLIN, 1. — Socialno demokratska in Adenauerjeva stranka sta se sporazumeli o sestavi koalicijske vlade v zahodnem Berlinu. Za župana je bil izvoljen socialni demokrat prof. Otto Suhr, ki bo v ponedeljek odpotoval v Bonn, kjer bo začel razgovore z Adenauerjem. V vladi bo šest socialnodemokratskih senatorjev in pet demokrist-janskih. Sporazum je bil dosežen po dolgih pogajanjih. naročila iz ZDA. pomoč strojni industriji in turizmu, načrt za preporod Kalabrije za 204 milijarde itd. Na socialnem področju je Scelba omenil razširitev bolniškega zavarovanja na upokojence in kmetovalce in priprave za raztegnitev zavarovanja tudi na obrtnike. Glede javne uprave je Scelba omenil ukrepe za nadzorstvo nad upravljanjem javnega denarja, za pospešenje birokratskega postopka in za decentralizacijo uprave. Pohvalil se je z zakonom proti davčnim utajam, ki ga je že odobrila senatna komisija za pravosodje, in odobritev zakona o pooblastilu. ki je bil toliko časa pred parlamentom. Pri prehodu k zunanji politiki je Scelba omenil sporazum o Trstu in govoril nato o nedavni ratifikaciji pariških pogodb v Italiji in Franciji. Izrazil je upanje, da se bodo v tem letu povečale perspektive za uspeh pogajanj za zmanjšanje mednarodne napetosti in obljubil, da bo Italija »aktivno prispevala k mirnemu reševanju mednarodnih vprašanj«. Končno je Scelba govoril še o ((obrambi demokratičnih u-stanov* in nato izrazil upanje, da bo parlament odobril številne zakone, ki mu jih je predložila vlada ali ki mu jih bo v kratkem predložila. Kot. vsako leto so tudi letos govorili po radiu delavcem tajniki sindikalnih organizacij. Glavni tajnik CGIL Di Vit-torio je med drugim dejal, da CGIL poudarja zahtevo o pravičnejši razdelitvi narodnega dohodka in po novi gospodarski politiki »razvoja produkcije in razširjenja notranjega tržišča«. Omenil je številna sindikalna vprašanja, ki jih je treba še rešiti in pri našteva- MOSKVA, 1. — Sovjetski vzhoda; ta pogajanja imajo, tisk objavlja danes odgovore, i kot je pokazala ženevska kon- ki jih je dal Malenkov na ferenca, upanje na uspeh«. Nato je Malenkov odgovoril na vprašanje, kaj sodi o vprašanju mednarodnega nadzorstva nad atomskim orožjem. Dejal je; »Stališče ZSSR v vprašanju atomskega orožja je dobro znano. ZSSR je za brezpogojno prepoved atomskega orožja, za popolno iz- vil Charles Edward Shatte. načelnik washingtonskega urada televizijske in filmske družbe »Telenev/s«. Na vprašanje, katero je najboljše sredstvo za ohranitev miru med ZDA m ZSSR. je Malenkov cBiu da je «pr-.d-vsem neizbežno, da obe strani iskreno želita mir in da se v svojih medsebojnih odnosih navdihujeta z možnostjo in potrebo mirne koeksistence ob upoštevanju zakonitih vzajemnih interesov«. Dejal je, da se ZSSR drži teh načel in da je ((pripravljena storiti vse, kar je od nje odvisno, da se zagotovijo miroljubni, trdni in trajni odnosi med državama in da se uredijo obstoječa nesoglasja, je bodo tudi v ZDA pokazali isto željo«. Na nadaljnje vprašanje, kateri je glavni vzrok napetosti med ZSSR in ZDA, je Malen jjov odvrnil, da je to »usmrje-nost nekaterih ameriških krogov glede preporoda maščevanja željne zahodnonemške vojske, glede oboroževalne te.kme in glede ustanavljanja omrežja vojaških letalskih o-porišč okrog ZSSR in drugih miroljubnih dežel«. To je lahko samo pripravljanje nove vojne, da dejal Malenkov, in dodal, da »prav zdaj po krivdi zahodnih držav, ki so sklenile londonske in pariške sporazume, naraščata grožnja za mir in vojna nevarnost. »Za odstranitev napetosti med ZSSR in ZDA in za ustvarjanje trdnih temeljev razvoja miroljubnega sodelovanja med obema deželama je potrebno, »da ne bi bili vet usmerjeni k preporodu nemškega militarizma, treba je prenehati z oboroževalno tekmo in s politiko obkoljevanja miroljubnih dežel z vojaškimi oporišči*. Shatte je nato vprašal Ma-lenkova, ali bi bil naklonjen diplomatskim pogajanjem za ureditev obstoječih nesoglasij na Daljnem vzhodu. Malenkov je odgovoril pritrdilno in dejal, da je treba »z veseljem pozdraviti pogajanja za rešitev vrste vprašanj Daljnega Eden je 6. decembra v spodnji zbornici poudaril isto stališče in dejal, da bi bilo po ratifikaciji mogoče po diplomatskih poteh razpravljati o možnosti plodnih pogajanj. Churchill pa je 16. decembra, tudi v spodnji zbornici, poudaril ista načela in izrazil željo, da bi se štiristransko konferenca sestala v razdobju, ko bo mogoče upravičeno u- ključitev atomskega orožja izlPan konkretne lezuhate. Skozi sito in rešeto Nttjnovejši Vidali Vido It — 0lei, fftej — no uvršča več v svojem včerajš-njem novoletnem uvodnem članku Jugoslavije m Tita vied imperialiste i>i fašiste! Kako sc to strinja z njegovim dosedanjim zmerjanjem. še prav posebno pa z njegovim zadnjim provokatorskim govorom? Toda to še ni nsef Citat el ji se prav gotovo se spominjajo kako je isti Vodah v kar dveli resolucijah svojega CK pred dvema mesecema postavljal na prvo mesto «nadaljevanje borbe za STO*. V njegovem omenjenem programskem članku ni o tej borbi ne duha ne sluha več! Pač pa postavlja sedai na prvo mesto borbo za uveljavljanje rezultatov prav onega sporazuma, ki 1,1 u samo dre besedi prej še vedno pravi »boratfo«. Kaj se dogaja v vodstvu Vidaltjeve stranke in med njegovimi pristaši, da je prisiljen na takšne nedoslednosti in tako kričeča protislovja? Ali se temu ne pravi v njegovem žargonu asalti mban chi»? O naših voščilih »Demokracijo« lože v zadnji številki, da smo se ((nenadoma spreobrnilin in svojim čitateljem apostregli z božičnimi voščili.» Res je , namreč, da smo vsako leto svojim čitateljem «postregli» s takimi voščili. Zato nastane vprašanje, ali novi še/ lista ne razume slotienski, oli pa je sklenil, da ne bo spoštoval ene izmed glavnih zapovedi tiste vere, za katero pravi, uvodni članek v njegovem listu, da je eden iz-ned treh temeljev SDZ. Neljuba dejstva «ft Piccolo« ne ve, kako bi nadaljeval svojo iootnistično gorijo. Zato mu poleg raznih običajnih provokatorskih poročil «CLN za Istroi) itd- pride prav tudi narodnostna karta bivše cone A, ki je bila v lanskem novembru nalepljena po vsej Sloveniji. Seveda jih pri Alessijenem glasilu jezi dejstvo, da ja središče mesta obkoljeno krog in krog s Slovenci, dalje, da se Muggia reče po slovensko Milje itd- Svetujemo jim, naj prihodnjič objavijo podobno karto, ki jo je italijanska vlada predložila na mirovni konferenci v Parizu leta 1946. Pa naj se razjezijo nase in na svoje gospodarje v Rimu ter na pokojnega De Gasparija, ki kljub vsem naporojn tedaj dejanskega stanja ni inopgl spremeniti. No, do sedaj je pa s posebno določbo Posebnega statuta prepovedano izpreminjati narodnostni značaj našega ozemlja. Vemo.l maslo da jim tudi to rti prav, uetv| drugem. dar pa se bodo morali potolažiti, če bodo imeli toliko časti in vsaj nekaj dali ne samo na podpis, temveč tudi na svečane obljube predsednika in podpredsednika vlade ter njenega zunanjega ministra. Še o Radiu Trst II Ni dovolj, da se pri Radiu Trst II zaganjajo vsak dan v Jugoslavijo med poročili in tako imenovanim pregledom tiska ter s tem popravljajo one pomanjkljivosti »Demo kracijes, ki jih le-ta zagreši zaradi prehude itednje svojih izdajateljev. Ne! V zadnjih dneh. so se v ta namen po-sluiiti celo svoje zabavne ure. Pobrali so iz Agneletto-vega časopisa slaboumno teorijo o »itajdraijem ptiču galebu» in zdi se, da gre pri lem v prvi vrsti za begunsko kot v marsičem dovoljene oborožitve in za vzpostavitev strogega mednarodnega nadzorstva nad izvajanjem takšnega sporazuma. Ostale države bi morale imeti nič manjši interes kot ZSSR. da se odstrani nevarnost atomske vojne«. Na predzadnje vprašanje, ali je naklonjen diplomatskim pogajanjem za sklicanje konference med načelniki vlad Anglije, Francije, ZDA in ZSSR, je Malenkov odgovoril, da so ZDA, Anglija in Francija v zadnjem času storile vse, »da bi se izključila pozitivna rešitev vprašanja sklicanja konference med voditelji štirih držav«. Predsednik sovjetske vlade je obtožil zahodne velesile, da »poskušajo z ločenimi sporazumi rešiti glavna mednarodna vprašanja, zlasti vprašanja v zvezi z Nemčijo«, in pristavil, da «ni mogoče voditi takšno politiko in obenem ustvarjati med ljudmi utvaro, da je mogoče sklicati štiristransko konferenco«. Za-radj tega, je dejal Malenkov, je treba, da se «proti konferenci načelnikov vlad Francije, Velike Britanije, ZDA tn ZSSR ne postavljajo izvršena dejstva v vprašanjih, o katerih bi morali razpravljati na konferenci«. Končno je Malenkov poslal ameriškemu ljudstvu »prisrčen pozdrav in najboljše želje za novo leto« in dejal, da »obstajajo vse možnosti za razvoj in utrjevanje prijateljstva med narodi ZDA in ZSSR« in da je prepričan, da bo »ameriško ljudstvo dalo svoj vredni prispevek plemeniti in veliki stvari utrditve miru med narodi«. V. zadnjih stavkih intervjuja opozarja Malenkov še enkrat na budnost pred »manevri napadalnih krogov« in pravi, da je »v tem času najvažnejša naloga združitev sil ljudstev vseh dežel v interesu ohranitve miru in mednarodne varnosti«. Na Zahodu so danes že registrirali prve reakcije na izjave sovjetskega ministrskega predsednika. Tako pravijo v londonskih krogih, ki so blizu Foreign Officea, da bi bila nova konferenca o vprašanjih Daljnega vzhoda koristna samo, če bi bile vse zainteresirane dežele mnenja, da je »neko specifično vprašanje zrelo za nove razgovore«. V sedanji fazi, dodajo v teh krogih, pa ni verjetno, da bi lahko imela uspeh konferenca, ki bi razpravljala o vprašanjih Daljnega vzhoda s splošnega stališča. Nadalje pravijo v londonskih krogih, da v svojem odgovoru glede možnosti sestanka štirih Malenkov ni pojasnil, ali je pripravljen sodelovati na konferenci «na visoki ravni« ali na kakšni drugačni konferenci. Obenem opozarjajo v Londonu na satlišče britanske vlade, da je treba s sklicanjem takšne konference počakati, dokler pariški sporazumi ne bodo ratificirani. Obenem navajajo še, druge citate iz Churchillovih in Ede-novih govorov, ki odsvetujejo konferenco štirih v bližnjem času. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da predstavlja nota treh zahodnih velesil od 29. novembra še vedno zahodno stališče glede morebitnega sestanka z Rusi. Nota je, kot je znano, zahtevala od ZSSR, naj ((razjasni« svoje stališče glede vsenemških volitev, in poudarila, da lahko pride do konference štirih lahko samo po ratifikaciji pariških sporazumov. Prvi komentarji francoskih političnih krogov pravijo, da se poskuša sovjetsko vodstvo izogniti priznanju, da je izgubilo bitko za nemško oborožitev. Iz vsebine izjave pa so razbrali, da si namerava ZSSR še vedno prizadevati, da onemogoči izvedbo pariških sporazumov. Sicer pa objavljajo danes Malenkovove izjave «Telenewsu» vsi pariški listi, toda večinoma brez komentarjev. Neodvisni »Pariš Presse« pravi, da «verjetno izjav ni treba vzeti preveč resno«. V Zahodni Nemčiji tudi še ni uradnih komentarjev, v političnih krogih pa prevladuje vtis, da izjave predsednika sovjetske vlade ne vsebujejo ničesar novega, in da jih je treba uvrstiti v okvir sovjetske kampanje proti ratifikaciji pariških sporazumov. Predvsem opozarjajo na izjavo, da ratifikacija pariških sporazumov ni olajšala štiristranskih razgovorov; udarec je očitno namenjen tako Mendes-Fran-ceu kot Adenauerju ki sta oba trdila, da se bo z ZSSR laže razgovarjati po nemški oborožitvi. V Nemčiji se bodo s temi izjavam; ijedvomno okoristili socialni demokrati, nasprotniki pariških sporazumov. V ivashingtonskih političnih krogih pa zatrjujejo, da nikakor niso istega mnenja kot Malenkov. da se je vojna nevarnost povečala zaradi ratifikacije pariških sporazumov. V Washingtonu pravijo, da je ratifikacija izboljšala perspektive za mir v svetu. Kmalu po objavi intervjuja je državni tajnik John Foster Dulles objavil kratko vladno sporočilo, ki v skrbno izbranih besedah zatrjuje, da se «nevarnost svetovne vojne manjša«. Tudi v Washingtonu vidijo v izjavi poskus, da se kljub francoski ratifikaciji o-nemogoči nemška oborožitev. 0 vsebini sovjetske note ZDA WASHINGTON, 1. — Medtem ko državni tajnik Dulles in funkcionarji državnega departmaja molčijo o vsebini sovjetske note, ki je bila včeraj izročena ameriškemu poslaniku v Moskvi, se je v obveščenih krogih izvedelo, da se nota tiče treh Američanov, ki so več let zaprti v Sovjetski zvezi. Zdi se. da je sovjetska vlada predlagala njih izpustitev pod pogojem, da ameriške oblasti izročijo člane neke sovjetske ladje, ki so internirani na Formozi in ki so baje zaprosili za politično zatočišče v ZDA. ustoličen za novega guvernerja države New York kot naslednik Thomasa Deweya, ki je bil na tem mestu dvanajst let. Uradna slovesnost bo jutri, danes pa je Harriman prisegel. Jutri se bo prisega ponovila javno. Novo leto store skrbi v Italiji (Od našega dopisnika) RIM, 1. — V novoletnem razpoloženju je politično življenje danes počivalo: obnovilo se bo pač v ponedeljek, na prvi delavnik v novem letu. Takrat bodo prišle na dnevni red še stare skrbi, v glavnem izraz vprašani, ki najbolj tarejo Italijo in ki se nerešena vlečejo iz leta v leto. Scelbov novoletni govor po radiu ni nakazal nobenih novih perspektiv, niti glede politike vlade niti glede načina in upov za ureditev starih vprašanj. Med temi bodo prvi na vrsti zemljiški odnosi, ki resno spodkupujejo vladno koalicijo. Prihodnji teden bo Scelba na ponovnem sestanku s predstavniki štirih strank koalicije oo-skušal spraviti zadevo z mrtve točke. Nekateri ugibajo, da bo to resna preizkušnja za vladno koaliciio in za vlado, ki da ni nič kaj trrlno v s*dlu drugi pa napovedujejo, da se bo našla kompromisna rešitev na liniji. ki jo je Scelba že nakazal, namreč po geslu, da im-lahko vi,- da drugačno politiko kot posamezne stranke, ki jo gest avl ia jo. Tisti. ki_ bi pri taksni kompromisni rešitv: morali v prvi vrsti popustiti, bi bili spet Saragatovi socialni demokrati, večni popustljivci, ki so že nekajkrat s podobnimi obrati razočarali svoje člane in simpatizerje. Nadalje se v začetku novega leta obeta živahna diskusija o d^pflpineni gospodarskem načrtu. ki '«o ga začelV» I, O V 14 A ! .1 A 254.6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12-30, 15.00, 17.60. 1900 in 22.00. 8.00 Šport v letu 1954; 9.00 Operetna in lahka glasba; l”-1" Dopoldanski simfonični koncert: Ivan Mane Jarnovič: Suita v A-duru; F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu; 12.00 Pogovor s poslušalci, 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Po naši lepi deželi - Zvone Kržišnik: Lika; 16.00 Večer na vasi: 17.00 Slovenska orkestralna glasba; 17.30 Radijska igra - Ivo Vojnovič: Ekvinokcij (nova izvedba); 18.20 Od Indije do Burme (komentirana glasbena oddaja); 20.15 Solisti, ki so nas obiska),i v preteklem letu; 21.00 Kulturna kronika; 21.15 V plesnem ritmu. «'»•:« KV 1X1.) A 15.00 Športno popoldne; 17.00 Izven sporeda; 17.40 Tetke iz Ulice H.vdar; 20.45 Izbor prizjL rov iz filmov; 21.05 Najsrečnejši: 22.30 Pustolovščine Jeffreya Jonesa; 22.45 Šport, Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst .Malioglasi MNOGO KANADČANOV evropskih narodnosti se želi poročit« z Jugoslovankami do 40 let. Interesen-tke naj javijo svoje naslove generalnemu zastopniku znanega nemškega instituta FLidt-ner za Kanado: Mr. Ludvik Rau-ter, 117 Hunter St West, Ha-milton-Ontario, Canada. NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana U; Rdeči križ, Ul Settefontane 39; , Pic-ciola Ul Orian-i 2; Pizzul Cigno-: la, Korzo Itatia 14; Ravasini, Trg Liberti 6; Aha ! Gluha 1; Vernari, Trg Valmau-ra 10, NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Jor„^- ^1®™ f-Godina, Čampo S, GiacMno l; Alla Minerva, Trg sv Frančiška 1; Praxmarer, Trg Un ta 4, Ros-setti Ul Schi-apparelli 58; Si-snori Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri, Ul. Dante. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 • 60 Gasilci 2 . 22 policija 2-23 «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Rossetti. 13.30: »Od tu do večnosti«, B. Lancaster. Excelsior. 13.30: »Kavalirji okrogle mize«, R. Taylor, A. Gard-ner. Fenice. 13.30 «Ulixes», K. Douglas, S. Mangano, Nazlonale. 14.00: »Poljubi me, Katica«, K. Grayson, H. Keel. Filodrammattco. 14 3q; »otro-ci stoletja«, D. Martin, J Levvis. Supercinema. 13.00: »Kriih, lju- bezen m ljubosumnost«, G. Lollobrigida, V. De Sica. Arcobaleno, 14.00: »Gladiatorji«, V. Mature, S. Hayward. Astra Roian. 14.30: »Zgodba Glen-na Millerja«, j AlUson, J. Stevvart. Capitol. 14.00: «Mambo», S. Mangano, V. Gassman. . Cristallo. 14.00: »Od tu do večnosti«, B. Lancaster. , Grattaclelo. 14.00: ((Neapeljsko zlato«, S. Mangano, De Sica. Alabarda. 14.00: «Steza slonov«. E. Taylor. Arlston. 14.00: «Za-liv groma«, •vrmonia. 14.OO: »Hočemo shujšati«, B. Hope. , Aurora. 14.30: #Romeo in Julija«, S. Shentall. . ... Garibaldi. 14.00: »Vohun rdeč,h jopičev«, G, Montgomerv Ideale. 14J0: «Rob Roy, škotski ropar«, R, Todd. lmpero. 14.30: »Romeo in Julija«, S. Shentall. . . Italia. 14.30: «Mala svetnica«. V. S. Marco 14.00: »Neukrotljivi Jack Slad-e», M. Stevens Kino ob morju. 14.30: «Napad apašev«, R. Young. Moderno. 14.00: »Ivan« Savona. 14.00: »Podeželska ljubezen«,‘ Povved. Vlale. 14.30: «9kobec v Fort-Nia-garl«, L. Barker. Vlttorio Veueto. 14.00: »Dogaja se na komisariatu« Azzurro, 14.00: »Crni prestol«, B. Lancaster. Belvedcre. 14.00: «Scarair.ouche», & Granoer. Potovalni in turistični urad »ADRIA - EXPRES» Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo. ADEX IZLETI Izleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954 1. ln 2. januarja 1955 za Pulo in Rovinj, so preneseni na 8. in 9. januarja 1953. Izleti za Tomaj, Dutovlje, Komen in Kostanjevico, ki so bili napovedani za 31. decembra 1954 m 1. januar l®5*- so preloženi na 6, Januar 1953. Vsi ostali izlet* bodo po novem letu. Vsa pojasnila pri «AI)R1A-EXPRES» Ul. Cicerone št. 4, priti. Telefon 29243 C VLADIMIR BARTOL') MOJNONO Odlomek iz spominov «Mladost pri Sv. Ivanu» ki bodo izhajali kot podlistek v našem dnevniku (J e ne leto dni pred svo- ^ jo smrtjo mi je mama* pripovedovala nekaj ve’ o svojih starših im svojem sorodstvu. Nekaj tega sem si bil takrat sproti pri-beležil, kar hočem zdaj povzeti iz svojih zapiskov od 14. junija 1939. Njen oče Stefan Nadli-Šek, ki je bil po poklicu najprej samoizueem in posmeje, z 61. letom, tudi izprašan geometer, je bil doma s Katinaa-e- S Kolonije, kjer je nekaj časa bival, 6e je preselil k Svetemu Ivanu, ko sta bili moji mami dve leti. Pripovedoval Ji je, da so bili doma tako revni, da so ga pokrivali, ko ga je zeblo, z lesenim ♦plohom« za mesenje testa, ketr niso premogli odeje. Bil je navdušen pevec ln ko je mama v šolskih letih napisala pesem «Moj Sveti Ivan«, jo je dal u-glasbiti domačemu organistu- Rojem je bil leta 1824 in je umrl leta 1897, ko je bil 73 let star, prav toliko, kot sta bili stari njegova Sena — moja noma — in moja mama, ko sta umrli. Moja mama, kj je Imela odpor do preračunavanja letnic, je zmerom mislila, da je umrl zelo mlad, do-kler ji ni njena sestra Antonija Germekova ~~ moja teta — povedala, da je ■vendarle dočakal razmeroma lepo starost 73 let. Moj ded je bil med ustanovitelji «Edimosti» in je bil 23 let občinski svetovalec v Trstu za okraj Sveti Ivan. Na občinske seje je zahajal, razen v zadnjem letu, zmerom v oko-ličanski narodni noši, v širokih črmih hlačah do pod kolen, v belih nogavicah in črnih čevljih. Mularija Je kričala za njim: «Sjor konšiljer! O žlongar le brage, o tajar le gam-be». Moja mama, ki je bila v svoji mladosti zelo občutljiva in ponosna, ga 1« v zadnjem letu njegovega, svetnikovanja pregovorila, da je odložil narodno hofo in si dal narediti dol-8e hlače. Takrat tudi ni tmela smisla za domače tradicije in star očitnosti, fci se jih je, ker je bila v njih zrasla, sramovala. Ko sva se o tem razgo-varjala, mi je priznala, da ji je i>ii0 pozneje žal, da je v tem smislu vplivala na svojega očeta, ki se Je le nerad in samo njej na ljubo ločil od praznične narodne noše, ki jo je bil prevzel po očetu in dedu. Za vsako občinsko sejo Je prejemal po dva goldinarja. Zelo rad bi bil dopolnil 25 let svetnikovanja, Za kar bi bil prejel kolajno. Toda pri občinskih volitvah je tedaj zmagal ivan Marija Vatovec s pičlim Številom glasov večine. To Je mojega deda zelo potrlo. Bil je to zanj hud u-darec. ki ga ni prebolel do šmrti, posebno še zato ne, ker se je agitacije proti h j emu udelečii nekdo iz hjegovega sorodstva. Omenil sem, da se .te moji mami v zadnjih letih pred smrtjo odpad »misel za humor. Pripovedovala mi je nekaj zgodbic o mojem dedu in svojem očetu, ki naj bodo tu pribe-ležene. Njen oče je bil, tako mi je povedala, po naravi Precej plačljiv, medtem ko Je bila njena mama korajžna. Neko noč, ko je fce spal, sliši nenadoma, da ga pod oknom nekdo kliče: «Sjcr konšiljer! Sjor konšiljer! Pasuodte mi en ferau!» Nadllšek odpre okno. Pod njim zagleda moža, ki je bil pred leti ubil v ne k “m portonu na Stari cesti človeka. Bil je dolgo let zaprt in prav tiste dni so ga izpustili iz ječe. Zdaj ga Je bilo strah iti v temi domov na Brandežijo mimo portona, kjer je bil Izvršil umor. Toda mojega nonota je bilo še bolj strah, stopiti v noči pred moža, ki je nekoč ubil človeka, in mu prinesti leščerbo. Zato je poslal svojo ženo, da Je ona odnesla možu «ferau». In nona se res ni obotavljala, ogrnila se Je v pleteno «Sjarpo» 'n odnesla «ferau» morilcu, ki se ji Je za uslugo ves ginjen zahvalil Moj ded je bil nekoč povabljen za krstnega botra k dobrim znancem nekje nad Katisnaro. Kot je pri takih stvareh navada, se je po ' botrovanju in ob žlahtni kapljici zadržal pri gostoljubnem domačinu precej pozno v noč. Končno je bilo treba vendarle oditi in gospodar je pospremil Nadliška do Lovca vrh bošketa. Tu mu je rekel: «Adijo, boter. Zdaj pa grem«. In je res odšel In pustil Nadliška, da Je sam vzel pot skozi gozd. Kako In kaj se mu je na tej poti zgodilo, je pripovedoval, ko je prišel ves prepaden in razkuštran ob zori domov. Vrh bošketa so ga napadle «štrige», je rekel. Priletele so od vseh strani nadenj m ga začele vleči za lase. Vlekle so ga «okuli ino okuli» pro vrhu bošketa, sukale da so ga v kolobarjih, tako da je končno izgubil vsako smer. Ni vedel, ne kje je, ne kam so ga coprnice zapeljale. Obupan da je bil tako, da je mislil, da ne bo nikoli več prišel iz njihovih krempljev. Končno se je udal in čakal samo še konca. Ko se je začelo proti jutru svetlikati, so naenkrat «štrige» popustile in odletele. Pogledal je okrog sebe, kje se nahaja, pa je videl, da je bil še zmerom na istem mestu, kjer ga je bil zapustil njegov gostitelj- Spoznal je, da so ga «štrige» sukale ves čas na istem mestu v kolobarju, da bi ne mogel domov. Ubral je takoj pot pod noge in stekel, kolikor je hitro mogel, proti domu. «Bejžte, bejžte, oče,» mu je rekla moja mama. ♦Preveč ste pogledali v kozarec. Saj ni ,strig’.» «Orpo», se je razburil moj ded, «da jih vrag ne bi dau, taku ku so!» Se neko zgodbico mi je ob tej priliki povedala moja mama, o nekera Vrdel-čanu, rekli so mu Cmi Jurij, ker so ga smatrali za neke vrste čarovnika. Hotel je namreč kot prvi Vr-delčan ali Svetoivančan poleti z lastnim letalom v zrak. Bilo je v maminih otroških letih, takrat, ko se našemu preprostemu človeku še sanjalo ni, da bodo nekoč ljudje letali. Ta Cmi Jurij, ki ni bil zabit, se je kakor antični Dedal zatopil v skrivnosti narave in hotel izumiti pripravo, ki bi ga ponesla v zrak kakor ptičje pero tl Nekaj tem p dobnega si je po dolgih poizkusih naposled izrezljal iz lesa. si pritrdil krila na ramena, pokleknil na okno in zaklical ženi: »Zena, phni me!» Zena se ni dala dvakrat prositi. Stopila je možu za hrbet in ga krepko sunila z okna. Tedaj se oglasi mož ves vesel z latnika pod oknom: «Vide, vide, vale na lat-nek sem zleto.» V --- * Mnrica Nadliškova-Bar-tolova, slovenska pisateljica top. ur.) Mati pisatelja Vladimira Bartola Marica Nadlišek por. Bartol, tudi slovenska pisateljica, ki jo v odlomku «Moj nono« iz ((Mladosti pri Sv. Ivanu« pisatelj omenja. V teh živo in zanimivo podanih spominih Je pisateljeva mati ena izmed osrednjih osebnosti. Mnogi starejši Tržačani bodo v teh spominih našli sami sebe in prijatelje ter znance, mnogi mlajši pa svoje starše in ostale sorodnike, ki so ob koncu prejšnjega in ob začetku sedanjega stoletja igrali vidne vloge v slovenskem javnem življenju Trsta. Naš dnevnik bo pričel sredi januarja letos objavljati te nadvse zanimive spomine v obliki vsakodnevnega podlistka. Poučen primer Val d’Aoste Demokristjanska vlada se je od vsega začetka trudila/ da ostane avtonomija le na papirju - Tudi v Val d Aosta je poleg političnega nerešeno zlasti finančno vprašanje avtonomije in tudi tam se razpravlja o prosti coni 30. januarja 1948 je italijanski parlament izglasoval statut pokrajinske avtonomije za Val d’Aosto. Pokrajini Val d’Aosta so priznali avtonomijo, ker gre za etično mešano pokrajino z močno francosko manjšino. Statut pokrajinske avtonomije za Val d’Aosto je sestavni del italijanske republikanske ustave. Kjub temu, da je od zakonskega priznanja avtonomije preteklo že skoro 7 let, je uresničenje osnovnih postavk tega statuta še danes pred-, met ogorčene politične borbe I in obračunavanja med glav-| nimi političnimi skupinami j in strankami v tej pokrajini. I Takoj po priznanju avtonomi-| je se je namreč začela ostra j borba med avtonomisti in j centralno vlado v Rimu. 2e takoj prve mesece po izglasovanju avtonomije se je demo-kristjanska vlada na vse mogoče načine trudila, da bi ta avtonomija ostala le na papirju. Tu seveda ne gre za odkrit napad ali odkrito nasprotovanje avtonomiji od strani centralne vlade, ampak za jezuitsko zakrinkano nasprotovanje, ki je privedlo do tega, da imamo danes v tej pokrajini na oblasti prav tisto demokristjansko koncentracijo, ki je avtonomistične težnje valdostanskega prebi-valtsva in zahteve po uresničenju statuta vedno podtalno sabotirala. Toda pojdimo | po vrsti. Do maja 1953 je bila avtonomna pokrajinska uprava v I rokah koalicije med demo-krščansko stranko in pristaši j avtonomističnega gibanja U-! nion Valdotain. Do te koali-, cije je priglo na osnovi naiv-j nega političnega prepričanja j avtonomistov, da bo na podla-j gi takega političnega sodelova-| nja z vladno stranko najlaže i zaščititi koristi pokrajine in doseči po najkrajši poti spoštovanje in izvedbo določb statuta pokrajinske avtonomije. Dolgoletne izkušnje, ki so jih imeli z demokristjanskimi predstavniki v pokrajinskem svetu (pokrajinskem parlamentu) in v pokrajinskem izvršnem svetu (pokrajinski vladi) so avtonomiste prepri- čale, da se po tej poti ne da uspešno delati za koristi valdostanskega prebivalstva, ker so morali na žalost ugotoviti, Voditelj valdostanskih avtonomistov EMIL CHANOUX Slabi življenjski pogoji delovnega ljudstva Španije Kmetje živijo ponekod še vedno v brlogih, vklesanih v skale Plače delavcev znašajo komaj od 225 do 300 lir dnevno - Beračenje je zelo razširjeno - Za redko koga dosegljiv cilj: postati toreador Znana italijanska revija «11 Ponte«, ki jo urejuje napredni italijanski javni delavec Calamandrei, prinaša v svoji zadnji številki med drugim tudi «Novice iz Španije«, ki jih je iz Madrida poslala Francesca Sanvitale. Spričo okoliščine, da je vsakdanje življenje te dežele pod falangistčnim ražimom generala Franca našim čitate-ljem malo znano, bomo na kratko povzeli glavne misli iz tega‘ pisma. Francesca Sanvitale je prepotovala Španijo vzdolž in počez, tako da je njena sodba plod osebnih doživetij v današnji Španiji. Življenje španskega kmeta Špansko kmečko gospodarstvo je več ali manj slično onemu v južni Italiji in Sardiniji. Kmečke hiše — pogosto Samostojnih kmetov, le redko spolovinarjev — so nakopičene v tako imenovanih «pueblos» (ki se po notranjem ustroju razlikujejo od ruskih kolhozov, ker jim manjka enotna uprava), medtem ko se polja raztezajo kilometre in kilometre, včasih tudi zelo daleč od vasi. Le v severnih predelih je dežela bolj podobna toskanski, kjer so kmečke hiše raztresene, v središču polja, ki ga kmet obdeluje za račun gospodarja in z njim deli pridelek. Ob morju in ob reki Gua-dalquivir se raztezajo nepregledni nasadi oljk, mandljev in plutovcev: gričasta in nizka andaluzijska polja — raz-sežna španska žitnica. V okolici Valencie pridelujejo «chu-fo», špansko posebnost, iz katere izdelujejo «orchado», zelo razširjeno in za španski okus zelo svežilno pijačo. Predeli ob morju imajo skozi vse leto blago podnebje, južni predeli med Sredozemljem in Atlantikom imajo mastno in rodovitno zemljo. Znano je, da Španija nima razvite industrije. Pričakovati bi bilo da je Španija čimbolj razvila poljedelstvo, kar bi mogla biti osnova in glavni vir narodnega blagostanja; a nič ni revnejšega od sedanjega kmečkega gospodarstva. Tu so se stoletja vrstila, ne da bi se karkoli spremenilo y tradicionalnem načinu obdelovanja zemlje. Plug je edino poljsko orodje. Ne poznajo strojev za globoko oranje, tudi traktor je povsem ne- znan. Mlatilnice in drugo o-rodje sodobne poljedelske tehnike so tu povsem »španska vas«. Žito mlatijo še vedno e konjskimi kopiti; veja-nja ne poznajo; žito, pleve in zdrobljeno slamo pustijo na odprtem, da vejanje opravi veter. General FRANCO španski fašistični diktator Seveda imamo tudi izjeme. V rodovitnejših predelih imamo tako imenovane «huer-tas», ki jih namakajo s sistemom kanalizacije, ki datira še izza Arabcev, pravih mojstrov v tem pogledu. Tu imamo nasade bombaža, o-ranž, limon, trt in oljk. Odtod bogastvo Valencie, ki je najbogatejše špansko mesto. Drugo izjemo tvori otok Ma-jorca, ki sliči na Toscano. Mimo teh izjem, je vse ostalo tako primitivno in zaostalo, da se človeku srce krči. Tudi stanovanjska kultura na deželi je skrajno primitivna. Ni redek primer, da žive kmetje in kozji pastirji v brlogih, vklesanih v skalo, brez oken, z dimnikom, ki služi hkrati za odhod dima in dotok zraka; neke vrste tro-gloditska naselja na strmem skalnatem pobočju zvezana z dolino po ozki stezici. Mnogo je takih naselij zlasti med Murcio in Granado. Na obrazih otrok čitaš lakoto in bolezen; pomanjkanje higiene povzroča pogoste primere garij. Ce se primeri, da se na cesti u-stavi avto, se okoli njega zbere kopa otrok in tudi odraslih, ki prosijo za «peseto». Cut dostojanstva je tu povsem neznan pojem. Nad vso to revščino pa bdi ogromno, iz lesa izklesano frankistično znamenje, ki te pozdravi v vsaki vasi, ko prideš vanjo in ko jo zapuščaš. Mestno šivljenje in poplava beračev Nedvomno so v mestih življenjski pogoji boljši, a to velja le za ozek krog premožnejših ljudi. Delavec zasluži približno 15 do 20 peset, to je od 225 do 30o lir dnevno. To je zelo malo, tudi če u-puštevamo, da so povprečni življenjski stroški tu mnogo nižji kot v Italiji. Neverjetno razširjeno je beračenje. V splošnem ga smatrajo za neke vrste poklic. Lahko si torej spričo tega predstavljamo v kakšnih razmerah živi španski proleta- POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRSI - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo PIETRO CONTENTO TRST — ULICA CAHDUCCI štev. 7 — TEL. 372-73 VELIKA IZBIRA moških, ženskih tn otroških oblačil, svilenih rut. nogavic tn rokavic. Ribarič Ivan JMPORT ♦ E X P O R T VSEH VKST LESA IEN TKD1H GORIV TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 — TEL. 96-510 IMPESPORT TRST, UL. C. B A T T I S T I 23-1. Tel.44-208 Telegr. IMPEXPOR T-TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni les, drva s a kurjavo, gradbeni material IZ VAZA: tekstil, kolonialno blago in raa. novrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE CBVI.JB jnscnsli r in zimsiiR, d n Im: in puccni dobite za velike in male v trgovini Jobip Theuikuni TRST, III i i: n la s ari III - tel. B9HI.1 riat, če se beračenju posvečajo tudi otroci, njihove matere pa to mirno dopuščajo. Ce se slučajno potnik ustavi na cesti, ga cestni delavci poprosijo za cigareto; če jo ponudi, se vsi zaletijo vanj. Neke vrste beraštvo je tudi cela vrsta drugih »poklicev«, ki dokazujejo, kako razširjena je v Španiji brezposelnost. Tako imamo neštevil-no čistilcev čevljev. Sledijo prodajalci loterijskih srečk. Poseben «poklic» je tudi »ulični vratar«. Gre za uniformiranega moža, ki nosi jopič, kjer vise ključi vseh vrst in dimenzij od vseh hišnih vrat ulice. Kdor želi domov, ga pokliče, udari z rokami, ali zakriči. Zamislite se nad tem prizorom, ki se neštetokrat ponovi med 11 uro in polnočjo, večer za večerom! Tako delavci kot malome-ščani imajo malo upanja, da bi spremenili gospodarske in družbene razmere. V tem o-bupnem položaju je razumljivo, da se špansko ljudstvo s tako strastjo zanima za bikoborce, tako imenovane «cor-ride«. (circenses, brez kruha!) Pa tudi dejstvo, da more toreador zaslužiti .pri eni cor-ridi od 100.000 do 300.000 peset (od 1,5 do 3,5 milijona lir), je kakor nalašč, da razgreje domišljijo tega v bistvu lačnega ljudstva. Nič čudnega torej, če se v vsaki revni španski družini — in teh je ogromna večina — s strastjo goji iluzija, ki naj lastnega otroka spremeni v slavnega bikoborca. Politične razmere Težko je odkriti, kakšen ugled uživa falangistična stranka in kakšen je dejanski notranji politični položaj; v splošnem pa drži dejstvo, da je špansko ljudstvo precej ravnodušno glede tega, in se izogiba diskusije. V deželi, ki je brez demokratičnih tradicij, si je težko zamisliti kakšno obliko bi moglo zadobiti neko antifrankistično gibanje. Meščanstvo in izobraženstvo je v glavnem ravnodušno in še ne čuti nikake potrebe po demokratizaciji političnega življenja, dasi pogosto naletiš tudi na izobražene ljudi, ki odkrito kritizirajo vladno dejavnost in sploh kažejo precejšnjo neodvisnost in kritičnost v presoji, hkrati pa se moraš čuditi, da isti ljudje dopuščajo, da je tudi diktatura lahko dobra, «če je stranka dobra«. Vlada razvija močno in psihološko dobro zamišijeno propagando profi komunizmu, hkrati pa skuša razpihniti španski nacionalizem, ki pa ne zavzema tipičnih oblik nekdanjega italijanskega fašističnega nacionalizma. Vse kaže, da se Španiji ne mudi in da se tudi Francu ne mudi, Gre sicer za daljnosežen načrt, v katerem ima svoje mesto Gibraltar in Maroko, a pri tem nobene naglice: »primerna rešitev v primernem trenutku«, Kaj nam prikriva bodočnost, je težko reči. Nezdrave razmere, kritični gospodarski položaj utegnejo sprostiti sile, ki se danes zde povsem omrtvičene, če ne mrtve. V zaostali deželi, kakor je Španija, z raznovrstnimi razrednimi in družbenimi protislovji, so možna nepredvidena presenečenja, zlasti ko gre za narod, pri katerem čustveno življenje prevladuje nad hladno razsodnostjo. ; da so tudi valdostanski po- j slanci v rimskem parlamen- I tu (vsi demokristjani) podrejali pravice in koristi valdo-stanske pokrajine notranjim in zunanjim političnim interesom svoje stranke. Tako je v maju 1953 prišlo do razbitja tega zavezništva, 3. julija 1954 pa celo do o-stavke 11 demokristjanskih svetnikov na svoje položaje v pokrajinskem svetu in v pokrajinskem izvršnem odboru. To so storili brez utemeljenega tehtnega razloga, ampak izključno na uka^ strankinega vodstva, da bi otežili položaj avtonomistov in ustvarili ugodne pogoje za nove volitve, ki naj bi se vršile po večinskem sistemu, kar bi zagotovilo demokristjanom in njihovim zaveznikom popolno oblast v pokrajini. In prav tu so se demokristjani pokazali v svoji pravi luči. Kljub temu, da so bili vsi pokrajinski svetniki za proporcionalni volilni sistem in so soglasno odklanjali goljufiv večinski sistem (ki ga je zavrnil tudi italijanski parlament), so v italijanski poslanski zbornici izglasovali večinski volilni sistem izključno za pokrajino Val d’Aosta. Ustrezna debata v poslanski zbornici je bila sicer zelo razburljiva, hkrati pa skrajno poučna: s potvarjanjem dejanskega stanja in razpoloženja v pokrajini so 29. julija 1954 končo odobrilni zakonski osnutek, ki predvideva večinski volilni sistem za volitve v valdostanski pokrajini in tako ustvarili ustrezno orodje za zmago protiavtono-mistično usmerjenih demokristjanov. Volitve po novem sistemu so se vršile 14. novembra t.l. V predvolilni kampanji so nastopile tri politične skupine; demokratična koncentracija (demokristjani, Saragatovci, liberalci in neofašisti), Union Valdotain in levica (komunisti, socialisti in neodvisni levičarji). Volilni izidi so bili naslednji: »koncentracija« je dobila 21.439 glasov, «levica» 16.307, Union Valdotain pa 15.123 glasov. Iz tega je razvidno, da so avtonomisti kljub temu najmočnejša politična organizacija, ker so dobljeni glasovi izključno samo njeni, medtem ko je treba glasove »koncentracije« deliti med štiri stranke, glasove «levice» pa med tri. Kljub temu pa je po večinskem sistemu »koncentracija« dobila 25 svetnikov, levica 9, Union Valdotain pa samo 1. Cilj je bil torej v celoti dosežen; avtonomiste — to je edine dosledne zagovornike avtonomističnih pravic valdostanskega prebivalstva — so vrgli iz pokrajinske vlade, in to vprav zaradi njihovega doslednega avtonomističnega stališča. Finančno vprašanji: To je v kratkih besedah zunanja, politična kronika gr-vih sedmih let avtonomne valdostanske pokrajine. Oglejmo si sedaj kako stoje stvari z osnovnim vprašanjem vsake avtonomije namreč s finančnim vprašanjem. Tudi na tem preizkusnem kamnu avtonomistične iskrenosti se je centralistična samopašnost rimske vlade povsem razgalila. Vprašanje v zvezi s finančno avtonomijo pokrajine Val d’Aosta bi bila morala biti urejena v času dveh let po izglasovanju zakona o pokrajinski avtonomiji, to je najkasneje do 30. januarja 1950. Toda do danes to vprašanje še ni rešeno in se še danes ne ve s kakšno dotacijo more razpolagati pokrajinska u-prava za kritje ‘svojih proračunskih potreb. V poučen primer centralističnega apetita rimske vlade naj navedemo le par številk: država pobere 3 milijarde 27 milijonov lir davkov in drugih pristojbin neposredno na področju valdostanske pokrajine; k temu moramo prišteti še 2 milijardi lir, ki jih državna blagajna dobi od podjetij, ki obratujejo v pokrajini, katerih sedež pa je izven pokrajine; skupni dohodki države znašajo torej nad 5 milijard lir. Za proračunske potrebe pokrajine pa je država pripravljena dati približno eno milijardo lir! Lep in poučen primer kako italijanska vlada pojmuje pokrajinsko avtonomijo. Kako naj se s tako proračunsko dotacijo pokrajina razvija in skrbi za svoje potrebe je povsem nerazumljivo. Glede tega vprašanja je bil pokrajinski svet vedno soglasno proti rimski vladi in vztrajno je zahteval, da se to vprašanje reši v duhu avtonomnega statuta. Do danes pa je bila rimska vlada dosledno nedostopna in gluha za te upravičene zahteve pokrajinske vlade: še več: v tem vprašanju ie po svoji gtranki povzročila razkol v pokrajinskem svetu In organizirala nove volitve, da je dosegla tako pokrajinsko vlado, ki naj bolj poslušno izvršuje njene ukaze, naperjene proti avtonomističnim interesom in pravicam valdostanskega prebivalstva. Kar velja za finančno vprašanje, velja v glavnem tudi za prosto cono, ki se zanjo Val d’Aosta poteguje. Tudi na ta vrata so trkali zaman, kljub temu da zakonski osnutek, na osnovi katerega se vzpostavlji prosta cona valdostanske pokrajine, ni naletel na odobravanje predstavnikov valdostanskega prebivalstva. Kaj moremo za to, če rimska vlada gleda tako na avtonomijo, če so njene besede eno, centralistična proti-avtonomistična dejanja pa nesporna stvarnost. TELEVIZIJA ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA. RADIJSKI APARATI MARELLI UNDA MINERVA TELEFUNKEN PHONOLA SIEMENS TELEVIZIJSKI APARATI MARELLI UNDA PHONOLA BOMB vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Vem nudi OSSI OPČINE — UL. MONTE RE štev. 4 (blizu šole) Telefon; trgovina 21-155 — stanovanje 2 1-154 PRODAJA TUDI NA OBROKE! STARA IN ZNANA TVRDKA . TULU R0D0LF0 tel se ie preselila v M Ul. Ha Gtiardia 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne z n a m le e S1MCA s križnim šivom za gumbnice, pr itrje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. d Sestavljena it najboljšega materiala Izdelana pa najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za $ let Zahtevajte jo pri »vojem urarful ^ $£ '1*» iVSI Rdj Vremenska napoved za danes: ■ -»AT.*. ■-* Pretežno oblačno, ponekod padavine. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 3.4 stopinj: najnižja pa 1 stopinje. TKST, nedelja 2. januarja 1055 PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 21.15: Verdi: «La Traviata«. opera v 3 dejanjih. — Trst I.: 17.30: Simfonični koncert, dirigira Guido Guerrini. — Koper: 17.45: Jan De Artay: »(Zakonska postelja«, slušna igra. — Slovenija: 18120: Od Indije do Burme. ' uš _ - i' .V . - - i I*® i:::®® 3R5SJ t9UiS8yi!Uhin< ■ KOT SE JE PRIČAKOVALO V SAO PAOLU i ]H i li a 11 e: z m a gfa 1! ■ treningu v Monle Carlu na Silvestrovem teku Ogorčena je bila šele borba za drugo mesto SAO PAOLO, 1. — Ne da bi se mu bilo treba preveč truditi, je Jugoslovan Franjo Mihalič zmagal v Silvestrovem teku na 7300 m dolgi progi po ulicah Sao Paola. Mihalič je imel že na polovici proge 50 m prednosti in jo je obdržal do konca. Medtem ko za prvo mesto ni bilo prave borbe, se je pa vnela tem bolj ogorčena borba za drugo mesto med Belgijci, Čilenci, Finci, Japoncu Nemci in Brazilci. V zadnjih 100 m je Brazilec Freire uspe! z neverjetnim sprintom preriniti so na drugo mesto Vrstni red na cilju: 1. Mihalič (Jug.) 21’50"; 2. Freire (Braz.) 22'27”3: 3. Van Dewa-tybe (Belg.l 22'30"5: 4. Jaime Čorrea (Cile) 22’32'-2: 5. Lau- ler (Nemč.) 22'35”3. Slede:, . . ' _ . . s Fairhurstom, Unzieker pa je i Fonseca, Cornejo in Novas (Ci-!_ 1 le), Edgarmitt (Braz.). Tou- maala (Fin.), Laudiono Silva lano - LUŠK 2.5:1.5; Vospernik - Ferantes 0:1; Grosek Castiglioni 1:0; Trampuž - Lil-loni 0:1; Blinc - Foa remi; Reg-gio Erniiia - Bologna 3:1. Stuttgart je bil prost. V vodstvu je Slavija 8 točk (11.5); na drugem mestu je Mladost (Zgb) 6 točk (9.5); Železničar (Maribor), Valjevo 5 točk (10) itd. V oklepaju je število dobljenih partij, ki odloča v primeru enakega štev! la točk. Tovarna zavor za kolesa | «Simplex», ki organizira vsako leto trening «Mladih nad» iz posameznih kolesarskih zvez, jo povabila letos tudi dva jugoslovanska dirkača. Na treningu, ki bo od 2. do 26. februarja v Monte Carlu, bodo sodelovali mladi tekmovalci Anglije, Italije, Finske, Nemčije. švdflske. Danske, Švice, Belgije. Nizozemske. Spaniie. ZDA, Portugalske, Luksemburga, Poljske, ZSSR. Francije m Jugoslavije. Voditelj treninga bo nekdanji francoski šampion Charles Lesier, na treningu pa bodo nekaj dni sodelovali tudi znani profesionalni vozači Bobet, Koblet, Kiibler itd. Jugoslovanska kolesarska zveza je v načelu sprejela povabilo in bo v teh dneh določila dva mlada kandidata za trening v Monte i Carlu. D D I UH ....... ■■■...II OB NOVIH NAROČILIH TRŽiŠKIM LADJEDELNICAM Sedaj je treba zaposliti vse suspendirane delavce Ladjedelnicam je zagotovljena intenzivna proizvodnja za dobo dveh Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora so sprejeli številne upravne sklepe, med njimi tudi sklep o nabavi sta. tev za izdelavo oblačil v po-jgj ; krajinski norišnici, obnovitev Notranja komisija v ladje-1 proces, z novimi naročili bo pa je tudi to bilo pokrito z Italija Norveška 5:0 (Braz.). Luathier (Fr.), Rivero (Ur.), Mendes (Braz.), Gonza-lez (Cilo), Nelson. Souza. Bel-chior in Oliveira (Braz.), Santi (Ur.), Calixto (Braz.), Umeza-\va (Jap.). Gau (Braz.). Med moštvi je bilo prvo čilsko pred brazilskim. Crvena zvezda-Pav;a 69:59 Pachmanom je bila v 35. potezi prekinjena v najboljšem položaju za Pachmana. Drugi dan košarkarskega turnirja v San Remu sta zmagali moštvi Crvene zvezde in Pantterit iz Helsinkov. Rezultata: Crvena zvezda - Pavia 69:59 (33:25); Pantterit - reprezentanca Bruslja 54:49 (39:31). Jugoslovani so zmago zaslužili. toda tudi Pavia je igrala predvsem zelo hitro in borbeno. Prvi Crveni zvezdi je dal nad polovico vseh košev Cur-čič (35). $ i~i >|: V vseh deželah, kjer se igra | košarka, imajo visoki ljudje ] prednost v tej športni panogi, j Davis, svetovni rekorder v sko- I ku v višini, je postal košarkar- j ski profesionalec. Visok je 204 j cm. Pred letom dni je Konjo-1 vič začel igrati v moštvu Črve- , ne zvezde in je bil ze letos z S panskim dvobojem pro i državno reprezentanco na sve- francoski reprezentanc, je bil tovnem prvenstvu v Braziliji, sključen letošnji rnednarodn, Visok je 201 cm. Rusi so po j program jugoslovanskih odboj-olimpiadi v Helsinkih specal-1 farjev. Sezona je b,la zelo no vzgajali dva velikana (viso- uspesna. Reprezentanti P°P°-ka okoli 220 cm) za to športno j vic, Mojimirovic, Milošai j panogo. Virtus iz Bologne, ima vič, Mikina. Skrbinek. v svojem moštvu tri dvometra- v,c. Stitič, Djordjevič m Man-se. V novejšem času se v vseh darič niso dovolili nobenemu moštvih pojavljajo visoki ljud- nasprotniku, da bi jih prema-?e\i igrajo vedno večjo vlogo. I gal. Vseh osem dvobojev so Crvena zvezda iz Beograda odločili v svojo korist, je z oglasom v časopisih iskala O minuli sezoni je trener visoke mladeniče. Cez teden reprezentance tov. Sirotanovič dni se je oglasom odzvalo 70 dejal: . od 190 cm in ! «Na »urnirju v Lisbom. na izbranih je ! katerem so sodelovali najboljši Fuderer na turnirju v Hastingsu Prve partije šahovskega tur- j nirja v Hastingsu so se konča- I le takole: Fuderer je remiziral | Teniski dvoboj med Italijo premagal Phillipsa. Prekinjene j *n Norveško za pokal svedske-so bile partije Donner - Szabo I Sa kralja se je v Milanu kon-in Pachman - Alexander. Par-!žal s 5:0 v korist Italijanov, tija Smislov - Keres ni bila ! Zadnji aan je Sirola premagal odigrana, ker je bil Keres za- j Sohola 2 8:6- 6:4- 6:3- Merl° Pa radi prehlada nerazpoložen, j Hessena s 6:3, 6:2, 6:0. Fudererju. ki je igral z beli- j mi figurami, se ni posrečilo I Mednarodni svet odbojkar-razbiti izvrstne obrambe Fair- ■ ske federacije je sklenil na se-husta. Po 22. potezi je bil skle- j gtanku v Parizu, da bo evrop- njen remi. j sko prvenstvo od 15. do 20. ju- Phillips. ki je igral z belimi | mja 1955. v Bukarešti. Vabilo figurami, se je vdal Unzieker- j za udeležbo so poslali vsem ju po 39. potezi. j državam članicam te orgamza- Szabo je prekinil partijo z|c>ie 'n Španiji. Sprejeli so Donnerjem. ko je osvojil ene- Predlog olimpijskega komiteja. ga kmeta in ima sedaj pred- da bodo ra olimpiadah začenši nost z 1960. letom tekmovali tudi v .. .. _ ., , odbojki. Zaradi tega so sprejeli Partija med Alexandrom m y elaJns1vo Dominikansko repu. bliko, Kubo, Dansko. Peru, tako da ima sedaj ta organizacija 41 članov. Sprejem Finske so odložili. Rezultati nekaterih tekem: I Sklenili so tudi. da bodo kon-Torino - Novara 1:0. Modena -1 gresu Federacije 15. novembra Como 0:0 (prvenstvena seri- 1955 v Rimu predložili tudi je B). I spremembo pravil. Jugoslovanski odbojkarji že dve leti nepremagani fantov, višjih mlajših od 20 let. bilo 35, ki jih bo Crvena zvezda v nekaj letih vzgojila. S A H Slavija v Opatiji že gotovo prva V IV. kolu mednarodnega moštvenega šahovskega turnirja v Opatiji je Slavija iz Beograda dosegla že četrto zaporedno zmago ter tako postala siguren favorit. V IV. kolu so bili doseženi tile rezultati: A skupina: Valjevo - Slavija (Bgd) 1.5:2.5; Mladost (Zgb) -Sarajevo 2:2: Železničar (Maribor) - Crvena zvezda (Bgd) 2:2; Carigrad - Napoli 2:2: Mi- »m 't FERUGLIO trener Triestine, nima prijetnega življenja s svojim moštvom, ki je že skoraj poza bilo, kaj je to zmaga. zahodnoevropski odbojkarji, sc je jugosl. ekipa uveljavila kot eden izmed najboljših predstavnikov tega športa. Prvo mesto in pokal sta pripadla jugosl. reprezentantom. Francozi niso več jugoslo- j vanski tekmeci. O rivalstvu jc bilo moč govoriti do 1952. toda po porazih v Zagrebu. Bor-deauxu in Lisboni so Jugoslovanom naposled priznali prednost. Štiri zmage brez poraza v zadnjih dveh sezonah, z razliko v nizih 12:5, so premočni argumenti, da bi jih bilo moč izpodbijati. Po nedavnem dvoboju v Parizu tega niti niso poskusili. V letošnji bilanci je treba omeniti kot nasprotnike ekipe Turčije, Nizozemske, Portugalske. Italije in ZDA, toda nobeno izmed njih kot zmagovalko. Najpomembnejša izmed 77 zmag nad temi šestimi nasprotniki je vsekakor zmaga nad Amerikanci. V tej lepi in dramatični igri so jugosl. reprezentanti nastopili prvikrat v sedanji standardni postavi in z novim sistemom igre. Ta dvoboj je pomenil preobrata. Toda noben reprezentant, niti trener Sirotanovič ne pripisuje tem uspehom večjega pomena, kot ga zaslužijo spričo moči nasprotnikov. Borba in nevarni tekmeci jih sele čakajo na evropskem prvenstvu v Bukarešti. Letos z vzhodnoevropskimi deželami ni bilo dvobojev. Najhujši boj pa bodo na evropskem prvenstvu jugoslovanski odbojkarji bili prav z njimi Bolgarija, SZ in CSR bodo v Bukarešti veliko močnejši nasprotniki kot so Nizozemska. Italija, Francija in celo ZDA. To kaže, da bo pravi mednarodni izpit šele prišel na vrsto. V vseh dosedanjih dvobojih so Jugoslovani zmagali zaradi svoje tehnike, hitrosti in silovitega napada. Napadalne akcije in smeči so pri njih celo boljši kot pri Cehoslovakih in Bolgarih. Toda obramba je šibka točka. Čeprav so najbolj trenirali igro v polju in v tem najbolj napredovali, obramba še vedno znatno zaostaja za igro na mreži. V tem oziru so tudi Francozi boljši od Jugoslovanov. Ce se jim bo do prvenstva posrečilo izenačiti obrambo z napadom, lahko po pravici pretendirajo na najvišja mesta. Sirotanovič poudarja, da so reprezentanti tako skladna, strnjena in pri treningu marljiva ekipa, da so trenerjeve težave in zasluge majhne. Reprezentanti o njegovih težavah in zaslugah ne mislijo tako. GORIŠKI ŠPORT Juventma-Brazzanese danes na sovodeajskem igrišča Danes se bosta ob 14.30 uri srečali na nogometnem igrišču v Sovodnjah nogometni ekipi «Juventina» iz Šlandreža in «Brazzanese» iz Brazzana. Tekma bo brez dvoma zelo zanimiva saj je «Juventina» dosegla v zadnjem času lep napredek in bo tudi današnja tekma lahko nudila gledalcem obilo užitka. delnici CRDA v Tržiču je 31. decembra izdala na delavstvo proglas, v katerem mu sporoča o novih naročilh za gradnjo ladij v tržiški ladjedelnici. Proglas je bil izdan na osnovi razgovorov, ki jih je pred dnevi imela notranja komisija z ravnateljema ladjedelnice Verzegnassijem in Benussijem. Razgovor je zahtevala notranja komisija, ker je bilo stanje proizvodnje v preteklem letu v vseh oddelkih CRDA posebno pa v lad-jedelniškem zelo kritično in so bili zaradi tega zastopniki notranje komisije celo pri o-srednjih oblasteii v Rimu. Za letos so se sicer že novembra in decembra meseca razširile govorice o nekih novih naročilih za ladjedelniški oddelek, vendar jih nobena uradna oseba ni potrdila, zato so bili delavci zaskrbljeni in v zvezi s tem so v istem obdobju tudi dvakrat stavkali. Predstavnika ravnateljstva CRDA sta v razgovoru s člani notranje komisije potrdila vesti o zadnjih naročilih, ki naj bi se nanašala na: dve petrolejski ladji po 19.000 ton (naročilo družbe Bennatil; linijsko ladjo 6.800 ton. katero je naročil Tržaški Llyod in ki bo vozila potnike na progi Trst-Kongo: potniško ladjo 11.000 ton (družba Adriatica iz Benetk)); turbinsko ladjo 19.000 ton, ki jo je naročila družba za trgovsko plovbo iz Genove; turbinsko ladjo 35.000 ton za ESSO Standard Panama iz ZDA in še petrolejsko ladjo 19.000 ton po naročilu neke domače plovne družbe. Vest o novih naročilih, ki naj bi po mnenju nekaterih zadostovala proizvodnim možnostim CRDA v Tržiču za do-1 bo dveh let, je v nekoliko pomirila ladjedeiniške delavce, ki so v preteklem letu listali skoraj brez dela in na milost in nemilost ravnateljstvu ladjedelnice. Izven proizvodnje je namreč še vedno nad 1.000 delavcev CRDA in vse je kazalo, da se jim bodo pridružili Š-' drugi delovni tovariši. Splovišča so bili prazna, oblasti pa so imele po. na usta obljub, posebno v času predvolilne kampanje, ko je bila kriza v ladjedelnici na višku. Z novimi naročili bodo zaposlili delavce v vseh treh oddelkih ladjedelnice, toda ravnateljstvo bo moralo na vsak način poskrbeti tudi vrnitev na njihova delovna mesta vseh onih, ki so izven proizvodnje in za katere je bodočnost negotova, kajti pogodba. ki jih veže z ravnateljstvom CRDA, predvideva, da jim po določenem času odpade dosedanja plača, lahko upravičeno skrbi delavce, ki niso na svojem delovnem mestu in je njihov položaj takšen, da zahteva njihovo takojšnjo vključitev v delovni ravnateljstvo lahko poiskalo j meglo. Pilot je ponovno posku-tem ljudem ustr^no delo, sil zleteti proti ronskemu leta-kajti edino na tak način bojlišču, vendar zaman. Bratoma vsaj za dobo dveh let kriza j ni preostalo drugega, kot se po-tržiške ladjedelnišje industri- I novno vrniti nad mirensko le- je rešena. | tališče. Tu je končno Angelo , ^ zg včerajšnjo pokrajinsko j Zotter predrl meglen obroč, | j vendar pa se je znašel izven j sel°- ! letališča, zato se je z letalom | ------- ! okrnil proti Fari in pristal na j DEŽURNA LEKARNA: i zemlji, ki pa je bila mehka in ] Danes posluje ves dan in j i se je letalo zaradi nestabilno- j ponoči lekarna Cristofoletti, j sti preobrnilo ter obležalo naj Travnik 14 . tel. 29-72; od 3. hrbtu in s polomljenim vijakom.! do 12. ure pa je dežurna lekar-Na vso srečo pa brata Zotter | r.a Urbani-Albanese. ITI. Ros-: nista utrpela nobene poškodbe | sini 1 . tel. 24-43. : ter sta srečno prišla nazaj v i pogodb z občinami goriške po, krajine glede vzdrževanja notranjih cest, ki sekajo pokrajinske ceste. Največ časa pa so se člani upravnega odbora zadržali na pripravi dnevnega Veselo silvestrovanje v mestu in na deželi Letos so v Gorici pa tudi v okoliških vaseh izredno veselo praznovali slovo starega in prihod novega leta. Številni lokali v mestu so bili vso noč odprti in v njih se je gnetlo , -meščanov in tudi ljudi iz dru- : Gorico, kjer sta presenečenim g ih krajev, ki so prišli silve- znancem pripovedovala nena- strovat v Gorico. Plesne dvorane so bile polne tistih, ki so žrieli pričakati novo leto ob i zvokih godbe in dobrem ko-! zarcu vina; v Gorici je bilo vadno dogodivščino. V Ronkah bo 6. januarja larcu vina; v vjuuli jc duu j „ c prijetno pri «ziatem pajku«. qoslovai «Ze einičar« ii Šempetra Zvedelo se je, da bo pri nas kjer so se zbrali meščani pa tudi veliko število Standrež-cev, Sovodenjeev. Gabrjcev in Steverjancev. Opolnoči je bilo še posebno živahno in vesela pesem je še bolj razgibala že tako dobro razpoložene goste. V Standrežu je priredilo lepo silvestrovanje domače prosvetno društvo »Oton Zupančič«, ki se vsako leto potrudi, da svojim članom in tudi ostalim domačinom kar najlepše organizira prihod novega leta. Pred zabavo so člani društva izvedli pester kulturni spored, na katerem so bile pevske pa tudi dramske točke. Vse izvajalce so prisotni nagradili s ploskanjem, zatem pa so domači godci prijeli za glasbila in Silvestrovo je od pesmi in plesu za vse prisotne še prehitro minilo. Zlata poroka v Pevmi 6 januarja prihodnjega leta gostovala najbrž slovenska nogometna ekipa (»Železničar« iz Šempetra pri Novi Gorici, ki se bo srečala na našem igrišču z domačo ekipo. Vsi smo to vest sprejeli z zadovoljstvom, ker upamo, da bodo k temu prvem srečanju sledili tako na športnem kakor tudi na ; kulturnem področju tudi drugi medsebojni nastopi in gostovanja. Predlanskim so gostovali košarkarji iz Ljubljane v Gradiški in upali smo, da se bodo še kdaj. povrnili in gostovali v Gorici ali Tržiču. Prav bi bilo, da se ne preneha s takimi stiki, marveč da zainteresirana športna vodstva čimprej povabijo na gostovanje v nase kraje tako nogometne kakor košarkarske ekipe iz Jugoslavije. KINO Danes praznujeta v Pevmi zlato poroko zakonski par Ma-! CORSO. 15: «Tot6 išče mir«, rija in Valentin Uršič, ki je tako v domači vasi kot v okolici spoštovan kot vzoren vzo-jitelj svojih osmih, še živečih otrok, od katerih jih pet živi v Jugoslaviji. Valentin Uršič je star že 90 let, žena Marija pa je za deset let mlajša. Zavednima slovenskima staršema čestitajo in želijo še mnogo let skupnega življenja vsi domačini: čestitkam se pri- družuje tudi uredništvo ((Primorskega dnevnika«. V DUHU BOLJŠIH MEDSEBOJNIH 0UN0SUV BloK pri Rdeči hiši ua Silvestrovo praktično odprt Pogostitev italijanskih obmejnih orgunov na jugoslovanski strani in jugoslovanskih na italijanski strani Kot vsepovsod na deželi in v mestu so letos silvestrovali tudi na obmejnem bloku pri Rdeči hiši, kjer lansko leto zaradi oktobrskih dogodkov ni bilo običajnega srečanja med obmejnimi stražniki in cariniki Jugoslavije in Italije. Tokrat je v duhu novih izboljšanih odnosov med sosednima državama za eno noč meja postala navadna na zemljevid narisana črta in mednarodni blok je bil odprt za nekaj ur obmejnim prebivalcem dveh držav. Ze v večernih urah so jugoslovanske obmejne oblasti pogostile italijanske obmejne stražnike in carinike z zakusko; izmenjali so med seboj novoletna voščila, zatem pa so jugoslovanski obmejni organi vrnili obisk in se za nekaj časa ustavili v gostilni pri Rdeči hiši na italijanskem bloku. Številni Goričani so izkoristili dobro razpoloženje obmejnih oblasti in z njihovim privoljenjem prešli državno mejo pri Rdeči hiši ter šli brez potnih dovolilnic (to je veljalo samo do polnoči) na silvestrovanje v Solkan, Šempeter, drugi, ki so imeli vozila, pa celo v Sežano. Tudi več prebivalcev iz goriškega okraja je prišlo to noč v Gorico in obiskalo svoje znance in stare prijatelje. Z zaključ- kom silvestrovanja je prenehalo izredno ravnanje s prehodom državne meje in z novim letom je življenje na mednarodnem bloku začelo zopet staro pot. Vendar upamo, da se bodo odnosi med Jugoslavijo in Italijo na vseh področjih tako izboljšali, da državna meja res ne bo več tista pregraja, ki bo preprečevala zbližanje med obmejnim prebivalstvom. Huda prometna nesreča Na Silvestrovo zvečer se je na Majnici tik pred vhodom v Gorico pripetila huda nesreča mlademu Vrhovcu. 29-letni Alojz Devetak se je pripeljal na Majnico v prikolici motorja, ki ga je vozil njegov prijatelj. Nenadoma se je vozilu spodrsnilo in se zvrnilo. Devetak je padel s prikolice na asfalt in se močno potolkel. V bolnici Brigata Pavia so nesrečnemu mladeniču u-gotovili zlom hrbtenice in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Šofer je ostal skoraj nepoškodovan; oblasti še vodijo preiskavo o vzrokih nesreče, Zaradi megle je moralo letalo pristati na njivi Ko sta se v sredo popoldne z mirenskega letališča dvignila proti nebu s turističnim letalom «ltima» brata Zotter iz Gorice, od katerih je Angelo znani pilot prekooceanskih li-nij, nista vedela, da se bo vreme poslabšalo in da bo nastopila gosta megla. Letalo se je dvignilo ob 13. uri, ko je bilo sonce visoko in nikjer sledu megle. Brata sta napravila več krogov okoli Gorice, nenadoma pa se je začela spuščati megla in ob 14. uri jima je bil onemogočen pogled na mirensko letališče. Angelo Zotter je obrnil letalo proti letališču v Ronkah, toda tudi tu ni imel sreče. Poskušal je z letališčem v Campoformidu pri Vidmu, Toto in A. Ninchi. VERDI. 15: «Pohod Kybrov» T. Power, panoramsko platno. CENTRALE. 15: (»Ježa rdečih vragov«, B. Russ. VITTORIA. 15: «Dve sirotici«. M. Bru in M. Vitale. MODERNO. 15: «Vojna steza«, D. Jagger. Mizarji | «mre podjetniki | šote. mace- kmelovalci',nove inndih lesov in tra- me, nudi najugodneje TRST visle Sonnino 24 lel. 33141 AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PRIVOZ POTNIKOV na Tržašljsm,i Nastavilo, Mriio in druge države GARAŽA: UL Tirneua 4, tel. 90-296 STANOVANJE: UL F- Severo 6, tel. 33-113 TVRDKA JOŽEF SIImA uvoz IZVCZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Ulica F. Flizi Štev. 211 - Telefon 37 004 AVTOGARAZA MEHANIČNA DELAVNICA STAR TRST (ROJAN) ULICA MORERl 7 TELEFON $TEV, 35 608 !!! Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko KERŽE w y SSmeTle-i Q Q F, p1 1H P:../. IB m OBBpgssvSttri ■ t . i 'f ; \ . .■ “ •va; , . J ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom v / Zapomni si: tvrdka KERZE - Trst • Piozza S. Giovanni 1 • tel. štev. 35019 PRODAJA TV Dl MA OBROČNO ODPLAČEVANJE^ JEmrmrnh Predvaja DANES 2. t. m. z začetkom ob 15. uri in JUTRI 3. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni lilm: Igralci: ALAN LADD - SHELLEY WINTERS PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV TRST * UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95998 Poslrni tale dobro po naiuiodeeji cenah § MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obrobe do 18 mesecev. PritikU-ne in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila a Moschion S Frisort Irsl 01. Valtlirivo 36 teL 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini.- FRANC S1BLL1A ZNIŽANE CENE IMagazzini KALICER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 JE VAŠA TRGOVINA V njej dobite: OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naprej. Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV. — JOPICE od 2.950 lir naprej. - VOLNENE IILACe po 1.350 lir. - Poleg tega dobile pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah. AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE itd. POSKUSITE! POZOR!!! Za nabavo potnega lista se obrnite no AGENCIJO CELER1TAS TRST - Ul. Macchiavelli 13 Tel. 31 404 kt vam izposluje potne liste, jugoslovanske vizume, prošnje za koprsko področje, različne dokumente; pristojnost, državljanstvo, kazenski list, dokumente anagrafskega urada in dr. CENE ZMERNE 'MotoGuzzi.. ZNIZANE CENE .MB ON E TURIZEM 250 349.000 Ut Al RONE ŠPORT 250 . 384.000 » ZIGOLO 98 ccm ........................... 149.000 » ZIGOLO 98 ccm luksuzni .................. 163.000 » CARDELLINO 65 ccm......................... 99.500 » FALCONE 500 ccm.......................... 399.000 » FALCONE 500 ŠPORT . .................... 419.000 » GALLETTO 192 štiri prestave . . . . ' 289.000 « Franko Trst. TOVORNt MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. A ■ I:ključni predstavnik: CRE-f-^ A S GOLI TRST Ul. F. Severo 18 • Tel. 38903