St. 35.                                        V Goriei, v soboto dne 2, maja 1908.                                  Letnik X.
Izhajn Tsak torek in floboto ob
4. tiri popoludne. Ako pade na ta dneva
prainik ixidn dan prej ob 6. zvečer. Stane
po poflti prejeman ali v Qorici na dom
poliljan celolntno 10 K, polletno 6 K in
jetrtletno 2*50 K. Prodaja serGorici v to-
bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah,
J e 11 e ra i t z t Nunskih ulicah in Le-
ban na Verdijerera tekališču po 8 Tin.

Fredništvo in upravniätvo ie
nabajata r «Narodni tiikarni»,
ulica Vetturini h. It. 9.
Dopiae je nailoriti na uredniitro,
oplase in naročnino pa na upravništvo
>Gorice«. Oglaai ue računijo po petit-
Tritah in iicer ako io tigkajo 1-krat po
14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po
10 Tin. Ako se Tečkrat tiikajo, raču-
nijo ie po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavßar.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö).
Kako se dela za kmeta    ;
ali                                                              :
odkritje   najnovejšega  skandala   z  državnimi   trtami   v
komeuskem okraju.                             !
„Živel! fako se dela za kmeta !u
bil je naslovliberalno-predrznemu članka
v „Soöi" februarja t- ). Napredno inte-
ligentoi dopisnik pripoveduje v njem, da
so ravnokar dcšle trte iz državne trtnice,
da so lepe in v velikem števila, fer da
so kmetje jako zadovoljni.
Eer je pa pri tej pridobitvi in
„veliki zaslagiw pomagal Jože Štre-
kelj, sedaDJi novoizvoljeni poslanec, zato
ee je todi na podlagi te „nove zasluge"
moČDO agitiralo zanj, zato da ne bi to
„veliko srce za kmeta" bilo izgabljeno
za Ijodski blagor. Vspeh voliteT kaže, da
je res to  agitacijgko sredstro pomagalo.
S. L. S. se je protivila njegovi kan-
didatnri, ker dobro pozna njegove zmož-
noati. Še bolj se nam je pa ta kandi-
datara zdela sumljiva, ker smo videli,
kako so be zanjo ogrevali nekateri bližnji
veljaki, o kojih vemo, da se ne ganejo
brez gotovega dobiöka.
Toda Skandal, ki je ravnokar
odkrit, presega od daleö vse naše samnje,
in človek ne bi verjel, ako bi ne videi
tirno na belem, da je mogoče v nstavni
državi Da tak način slepiti od ene strani
davkoplačevalce in od druge pa vladne
organe.
Dokler [niamo   bili  popolnoma   na
gotovem, nismo hoteli  sami sebi verjeti,
in    zato    nismo    javnosti   še   niöesar
poroöali.
Ponos naie S. L. S. je, da va-
rnje povsod koristi reveža, ga obrani
sleparstva in očitno razkriva neöiste na-
mene brezvestne agrarno-iiberalao-so-
cialiatiöae Btranke.
Zdaj imamo dokaze t rokah. Vsled
tega objavljamo celo nmazano zadevo
Tolircem agrarno - liberalno-socialistiöne
stranke v tej in prihodnjih ätevilkah.
Ibbro teknilo !
J
C. k. namestniätvo za PrimorBko.
St. H.-229/36-07.             Dne 8. jul. 1907.
JPeedmet: Razdelitev trt
T Primorju pro 1907—08.
N'a c. kr. okrajna glavarstva.
Izpisek; a) glede cene :
„Tarife cen so :
6   K  za  1000  reznic (kolči) do naj-
ˇiäjega števila 4500;
14 K za 1000 korenjak (bilf) do naj- I
viSjega itevila 2500.                              |
Za gornje število presegajoče rono- !
žine je plaöati   kapna  cena 16 K
za 1000  kolči   in 40 R za 1000 bilf.
Za vsakih 1000 koldi ali biif jepla- !
čati 60 T za zaboj. Ker jenamenjena |
državna trtna zaloga v p r v i ˇ r s t i ;
za male posestnike, oddajo se '
amerikaoske trte po knpniceni
šele po preskrbi malih kmetov več- .
jim poaestnikom".
b) Točka glede npravičenosti za dobavo
trt:
„Poaebno strogo je paziti da to, da
se podelijo  trte   samo  takim prosil-
cem, o katerih   se   lahko  z   največjo j
gotovostjo trdi  da bodo porabili Ute |
ˇ  lastni  kmetiji, za  to   da  se
zabrani VBaka dobiökarija 8
prejetim materijalom.
(... dass sie die Reben in der
eigenen Wirtgchaft veiwenden wer-
wen, damit jedes gewinntüchtige Ge-
bahren mit dem erhaltenen Materiale
verhütet werde). Prosilci smejo prc-
siti le za tiste množine, katere v
istini potrebajejo ; in bo naloga stro-
koinih organo? poizvedeti, ali odgo-
varja prošnja potrebi prosilca".
Za c. kr. n a m e s t n i ka :
Conrad, m. p.
Tako namestniätveni odlok. Postre-
žemo lahko z originalom.
NameBtništvo jd torej s tem odlo-
kom rse potrebno nkrenilo, da se pri- \
morskema kmetu-trpinapomaga. Dolžnost
žtipanBtev, ki bo izvoljena v to, da Söi-
tijo koristi občinarjer, bi bila toöno
vpoštevati in izvrševati ta odlok. Glasom
istega odloka bi bila Da«aWS5Bfafr<dolž-
nost strokovnih organor strogo nadzoro-
Tati to izvriitev.
Po&ebno bi bila dolžnost p oto-
ralnega ačitelja za kmetijatvo
in d e ž. poslanca Jožefa Štreklja,
n&dzorovati, če se odlok namestniitva
res vrši.
Vse to „nadzoratvo" pa ni moglo
biti posebno strogo in natanöno, kakor
kažejo sledeča dsjstva:
„V komenekem okraja se
je T stotin« tisočftf trt brez
vedenja in naročila na proi-
n j a h T p i s a n i h prosilcev na-
r o ö e y a I o, iste na zupanstvib
prevzemalo in preknpčeral-
c e m   r r ° d a ] H I o ;   od   teh   ho   jih
! morali 'sti podtaknjeni pro-
si 1 c i za drag denarzopetku-
porati, ako so jih rabili. —
O krivicah in načina izkoriščeTanja bomo
; poročaii na podlagi avtentičnih dokazor
T eni prihodnjih številk; ker hočemo
prej predložiti osleparjenemn Ijndstm
pristne iikaze, izdelane od žapanster in
predložene    namestniitvn,     na    pcdlagi
| kojih se je tndi izvršila podeliter trt.
!           Iz teh  izkazov  jp jasno  razv'dno :
! a) Za katere občinarje, bodisi obveš^ene,
bodisi brez njihorega redenja, so ža-
panstva trte naročila;
b)  koliko trt se je zahtevalo;
c)   koliko trt je  namestništvo odposlalo
žapanstvom ;
Č) katerim občinarjem je poslalo rsled
nbcžnega spričevala žapanstra na-
meetništvo zastonj in kateri so pla-
čali in koliko ;
d)   opazks, ki razkazuje:
1.  je-H bil obveščen ali ne;
2.  je-li kaj prejel ali ne ;
3.  kolikokrat   se   njegovo  ime t iz-
kazn ponavlja.
Izkaze bomo priobčevati v prihod-
njih številkah.
Tafove izpušča, taliče
obeša.
Preidemo k drngi točki ^Edinostii
nega" nprav prostaškega napa€a,Mn sicer
na našo trdite? : da more ntäa delcgacija
poTzročiti nesklepčnost zbornice le, če
je jedina. In sicer mora bili jedinoBt
popolna ; kajti en fam poslanec od neše
strani to lahko onemcgoöi. — Pred vsem
moramo izraziti atoje začadenjp, da pri-
haja „Elinost" še le zdaj z reagiranjem
na naš argument jedinotti. Če je res,
da je „Edinost" tedno naglaiala, da bi
bili naii poslanci lahko preprcči!; z
absentiranjem sklepčncst r zaderi vol.
reforme, zakaj pa je doslej vedno mol-
čala, ko »mo mi naglašali, da more to
storiti le jedina slov. delegacija, katero
nam je pa liberalizem pred šestimi leti
pokopal. Vidi se, da Be je „Eiinost"
tudi T tem vprasanju kakor r zadevi
narodnih zboljikov postavila na stališče
razozdanega sina, ki hoče imeti denarja
ed starišev, a se nič ne briga, odkodjnaj
ga Tzamejo. Zdaj, ko se je rendar enkrat
potrndüa fzeti w poster našo trdite? o
needinosti naše delegacije, bi se bilo
rendar spodobilo, da bi bila to našo tr-
ditev z dokazi ovrgla. A čnjta, kak dokaz
poäilja „Edinost" t svet! Ona piše:
„Gospodje (S. L. S.) so imeli t deželnem
odbora dva zastopnita in so bili torej
gotoro dobro  obveščeni o   tem,   kaj   se
plete glede   vol.   re forme.....   So-li   pa
kaj storili, da bi se vapričo grozeče ne-
varno8ti (joj, kake |grozne nevarno9ti!!)
dosegia edinost t slofenski delegeciji?!
So-li obTestili o tem trojico poslancer
Tamr, Štreklja in Treota?!".,. In na
to Tpraiaoje si „Ed." sama odgovarja
rekoč: „Nič niso storili"... Recimo, da
je to res, ali ni „Ed." nehote zaila s
tem odgoTorom ? nlogo preroka Bile-
ama ? Zdrava pamet prar, da — ker
je „Edinoet" že reagirala zoper naše
nazore o nejedinosti naäe delrgscije —
bi bila morala tem nazorom nasprotno
dokazat'. Dokaz se ji je pa tako ime-
nitno ponearecil, da je ž njim naše
mnenje Se le prav podprla. Pro si mo,
če nEdinostu trdi, da niso naii
poilanci niöesar storili, ds bi  se
LISTEK.
Romanje na Vifovsko
6oro.
Pot mojega življenja. — Stefan Lcsköv.
(Konoc.)
Tako romam svojo pot in sejem po
PUBtem kamenjn grenke solze, — grenke
znojne kaplje, — toplo srčno kri. Živa
daša jih morda ne zapazi. Prikrite oata-
siejo na tečno tnjemq očesal
A niBO zastonj te solze, ni zastonj
ta znoj, — ta srčna kri, — treba je, da
blagOBlovljam z njimi svojo pot. Vsak
korak, vBako stopinjo je treba poaebej
WagOBloviti z odpovedjo, z ndanostjo, a
lrpljenjem. Ne bilo bi Bicer miloeti, ne
b''o bi zaslaženja po Iahkem in ndobnem
potu] —
So sicer poti, ne tako strmi in ne
lÄko kryavi, — a jaz sem se prabndil v
tistem kamenitem krajn, — ni bilo steze
ne poti iz njega. NaravnoBt sem moral z
Jako in krepko voljo.
»Kaj se mnciä tam okoli!" — mi
«akličejo ičasih, — „Glej   naia   pot  ni
tako straäna; — priiel bi na to pot,
hodil bi z namil*
Šel bi na tisto pot in hodil bi z
njimi, če bi bilo tako lahko mogoče, —
a pogledam včasih, kako bi prišel na
tisto pot. Niö lažje ni dospeti do nje,
kakor naravnost na vrb, In kakšno je
zaslnženje romarjevo; če roma lahko in
ndobno poti
Skoraj tiste težave in tisto trpljenje,
če hočem na njihovo pot ali pa naravnost
na vrh. Koliko veöje bo plačilo, če po-
rečem na vrhn: „Ni je bilo lahke sto-
pinje, ni ga bilo koraka brez trpljenja in
brez trnda 1"
In tako romam svojo pot. Ni ro-
marjn lahko in prijetno na takem potn,
— Besede) bi se na skalo, — obraz med
roke, — in zaplakal bi glasno in grenko,
kakor dete bi zajokal. A romar ne sme
obapati nad svojim ciljem, ne sme se
nstaviti na svojem potn, da ga ne nlovi
mrak in noö nizko pod vrhom, — da
mn ne leže obap v srce in ma ne omrači
dnäe. Ne sme!
S čela kapljajo znojne kaplje, iz
oöi grenke eolze in polzijo čez lice in
se izgnbljajo med   pustim   kamenjem. A
včaBih ee zdraži znojna kaplja z grenko
solzo in ne kani na kamenita tla, —
naravnost v srce zdrkne.
Tako pijem solze svojega lastnega
trpljenja, svoje žalosti in grenkosti — in
srce 86 jih polni in tako neprestano pe-
čejo in žgejo v srcu; in vir nikoli ne
OBahne. Srce jih je polno in oči so jih
polne in vsaka stopinja mojega pota je
blagoslovljena z njimi.
Sesedel bi se romar na skalo in se
razplakal kakor dete, če bi bo ne bal
noči in temo.
Kanila je v srce kaplja npanja in
rodila v njem jako voljo in krepko most
— in hrepeneje raste. Ni veö otroško, ni
nejasno in neizraženo; — ne vleče veö
v meglo in mrak, — v pogubo; — ve-
liko je, neskonöno in neizmerno in jasno
je kakor vitovsko svetiiče, ki žari nad
menoj v solčni lači.
Upanje in hrepenenje po blaženem
mira in pokojn, ki ga je polna Vitovska
6ora:; — npanje in hrepenenje po pla-
öiln za trad, — za znoj, — za solze, —
hrepenenje po sreöi, reBniöni in pravi, —
po udanosti, — po pozabljenjn!-------
Nič veö so  ne  ozirajo oöi nazaj
nič veö ne zastaja noga, — pred mano
cilj, — visok, — svetel, — jasen.
O VitovBka Gora, krej blagoslova
in milosti požje poln, — kraj mira in
pokoja! Srce ne hrepeni zastonj in oöi
ne Btrraijo veö brez npanja!
Strma je ie pot, a ne več dolga in
ne dolgo, ko prestopim tvoj blagoslov-
ljeni prag, ko vstopim v tvoje sretišoe!
Niö veö solz v oöeh, sama tint», adana
radost v njih; — niö veö hrepenenja, —
mir in pokoj, — adana odpoved ; — pc-
zabljena bo vsa dolga, težavna pot; oko
se ne bo veö oziralo v dolino, — mrak
in megla v njej, — ne bo še veö oziralo
skozi okno v svet. Naj sije solnce skozi
okno, naj potrka vihar in nevihta na
nje, — ne bo se veö oziralo skozi 1
Mir in pokoj objema tvojega sve-
tišča, bogato plaöilo za trad, — za ves
nemir, — za vae hrepenenje, — zgreieno
in neizgrešeno.
O Vitovska Gora, — zrejo te oöi
— srce hrepeni, niö öaden korak, niö
žalosti v oöeh; množi se upanje in z
njm raste hrepenenje !
Pozdravljena in blagoslovljena 1
bilt dosegla edinost v slov. dele-
gaciji, o tern pač sama jasno do-
kaz uje, da ni bila slot, delega-
cija edina in da ni vBled needi-
n osti preprecil a Tzprejetja toI.
re for me. Alt ni to klasično I Herz was
willst da nooh mehr !! 0 ti gorostasna
konfuznost „veiikih" politikov pri „Edi-
noati"!!! — Pa ie najlepie je, da je tos
ta dokaz baziran na — iaž. (Rabimo ta
izraz, ker iz najnovejie piaa?e „Edino-
sti* na uai naslov izpoznavamo, da so
se ji živci ie toliko atrdili, da ni Teč
nevarnoati, da bi jo zarad kakega „kra '
ftnega" izraza napadel solzarski krč,
ampak da je začela v tern oziro Le kar
k'nkurenco delati „Sači" in „Narodu".)
—  Lai je   torej   „ElinoBtino"   „dejstvo,
da 8t& poal. Štrekelj in  Treo   ie   le  tik
pred sejo izredela, kaj   se  pripravlja ! !"
Lažnjivo zasakano je nje „dejstvo, da je
moral poalanec  Treo ie   le    v    naglici
iskati   načrt   predložeoe   vol.   refjrme".
Lažnjifo zasakano je dalje nje „dejstvo,
da je receni poslanec nastopil proti   ta-
kemu nedopaatnema(!) poatopanja  in  je
predlagal, nsj se načrt  izročt odseku!"
—  Tamu nasproti konstatiramo mi: Dr.
Treo z Hberalnima   tovariiema  vred   ni
res tik pred aejo, ampak že 14 dni prej
zvedel, „kaj se pripravija,  kaj   se   plete
glede vol. reforme"; kajli dr. iTreo   sam
je glasoval   1.   marca   za   predlog   posl.
Bombiga, a katerim predlogom se je na-
lagalo dež. odbora,   da  čim  prej   izdela
nov dež. vol. red po  modernejših  volil-
nih načelib. Due 14.   marca   pred   sejo
dež. zbora se   je   razpravljal   novi   vol.
red v bIot.   kloba   (naiib  poslancey),  v
katerem   je   priBOstvoval   tadi   dr,  Treo
L lib.   tovariiem  Štrekljem,   udeležil   bo
debate ter posebno poadarjal, da je proti
temu, da Be star a krivica (italijanska
večina) potrdi z novim zakonoLO.  To
je zaporedoma ponavljal ter   mahf.l   pri
tern z rokama, v katerih je imel   menda
tiskani zakonski načrt. Eje ga  je   dobil
nam ni znano. Oi na*fl strani se ma je
priznavalo, da^ima popolnoma prav,   ali
da naj svetaje, predlaga, kako naj bi 86
ta   stara  krivica  odpravila. Nato   je
začel zopet deklamirati isto   zahtevo, ali
kakega naBveta ali predloga ji\   bilo   iz
njega dobiti. (Prav tako, kakor dela „El."
z nami!) Pod atisom splošnega   mnenja,
da se preosnova vol. reda odda kakema
odseka, so poslanci zapastiti  klabov   lo-
kal. Vsakdo   je   irael   pravico    nato   t
zbornici staviti   predlog  v   tern   zmisla.
Nazi ga niso stavili, ker so   bili   prepri-
čani, da ne doBežejo s tern   nobene   bi-
stvene premembe, ampak da se preosnc-
va le zavleče, ako  ne   celo   onemcgoči.
Te odgovornosti pa niao boteli prevzeti,
ker bi kratili b tern ogromni večini   na-
iega ljndstva vol. pravico, tajno   in   di-
rektno  volitev,  olajšaTO   vsled   primer-
nejie premembo voliič i.  dr.   Vprašanje
je, zakaj nista storila tega  liberalna po-
slanca o   pravem časa?  Saj   sta   imel a
y rokah raviio tisto moč preprečiti spre-
jetje vol. reforme kot naii poslanci! Ali
sta 86 tadi ona zbala yelike odgoyornosti
in sta čakala, da jima gredo   naši   pos-
lanci po kostanj  y  žrjavico?   Kdo   ye?
Ali sta nevedoma,  nepoznavajoča  opra-
yilnega reda starila ta predlog o neprayem
čaeo, ali sta to storila vedoma in hotoma,
hoteča   pred   bIot.  jaynostjo   markirati
našim poslancem nasprotno   stališče,   ki
bi ae dalo   pozneje   izkoristiti   v   Btran-
karskem boju? —
Ta popis dejstev iz dne 14. Ian-
skega marca Be torej ne ujema s popi-
som y „Edinosti", odgovarja pa resnici
in zaslaži nekoliko komentarja.
Pred ygem moramo naglaiati, da
hoče „Edinost" usiliti jaynosti mnenje,
<5eš, da nista mogla liberalna poslanca
aarna y preprečenje sprejetja vol. re-
forme nic etoriti, pač pa da so imogli
to naši poslanci in sicer z absentiranjem.
No, potem skrsjnem sredstva takrat ni
bilo treba seči, ker ste bili ie dye drogi
pri rokah, in aicer : 1. protest, da se je
poslancem prepozno yrocil zakonski na-
Črt; 2. pravočasni predlog, da se načrt
izroöi odseka.  Ti  sredstyi pa sta mogla
nporabiti liberalna poslanca pray 8 ta-
kim oBpehom kot naši. Ztkaj niata tega
storila? Zakaj nista preprečila
vol. reforme, ko sta jomogla?
Zakaj obdolžoje „Eiinost" oaie poslance
narodnega izdajstva, liberalna poalanca
pa hrali zarad istega čina 1 AU se ne
pravi to brezyestno falz f.cirati dejstya,
ali po domače rečeno lagatil Ali ni to
fenomen neverjetne perverznoati, ki aploh
ne pozaa yeö nobenega spoitovanja pred
reanico ! Liberalna poslanca bi bila pray
labko, če bi bila le hotela, obyarovala
goriške Sloyence „Edinoatine" „kata-
strofe", a ker nista ghotela, kakor niso
hoteli naši poslanci, nista y očeh „E ii-
noaliu narodni izdajioi, kakor so ji naši
poBlanci! Časnik, ki dejatva iz zlobe ali
ignorance tako atajaje, ki si z vidnim
sleparatvom astyarja zlodelno podlago
na kateri — pravici v obraz bijoč — se
drzne irzekati nad ljadskimi zastopniki
najhajšo obsodbo, tak časnik ni niti vre-
den najnižjega zaničevanja.
Is naSega popisa dejstev 14. marca
razvidi   „EiinoBti", „kaj   so   atorili naäi
poalanci, da   bi   se   vspričo grozeče ne-
yarnosti (I) dosegla   edinoBt v alov. dele-
gacy.   L'beralna   poslanca  ata   bila   v
pray   i&ti   klabovi   seji obveščena kakor
ysi naii poslanci neodborniki? Pa öe bi
86 to tadi  ne  bilo   zgodilo, bi ne imela
„Eiinost" nobene pravice  metati kame-
nje na   naio stran.   Liberalna  poalanca
Bta že 1. marca   vedeia, da |se  predloži
preo8nova   yol. reda ;   vedela ata, da se
mora to v kratkem   zgoditi, ker je zase-
danje ilo h koncn. Zakaj  se nista za ta
yazen akt   veö brigala?   Id da se nista,
kaže   dejstvo,   katerega   —   če  tadi je
pray malenkostno — se „EiinoBt"  pray
krčevito ykleplje, dejstya narareč, da ni,
kakor ona pravi   dr. Treo, niti prejel ti-
skanega   /,ak. načrta.   Če sta ga prejela
dr. Tama in Štrekelj, kar se ni  opore-
kalo,   zakaj   bi   ga   ne bila poalala dež.
pisarna dr. Treota? la da ga ni poalala,
ni tadi res, Cesar nista doslej ne on ne
„Ed."   mogla   oporekati.   Č* ga torej ni
prejel, je njegova   zasebna krivda. ^'^ii-
noat"   bi  hotels   seveda  dati tej krivdi
drago mnenje; ona bi hotela, da čitalce
za njenimi vrsticami zaalatil nekak kom-
plot naiih in laških   poslancer, katerega
komplota žrtva bi bil  dr. Treo, oziroma
njema namenoma   neposlani iztis načrta
vol.   reforme.   To   podtikanje je seyeda
„Edinoati"   toli   navadno   „oprijemljanje
ob   bilko", ali   smeino,  nerodno   je pa
tadi v očigled neoporekanema dejstya, da
sta ostala dva liberalna poalanca prejela
načrt volilne reforme prav v istem časa
kot naši poslanci. Zopet dokaz, da   Eii-
nost" med našimiočitki tatove izpu-
iča,   tatiče   pa obeia.  Pa da bi je
vaaj prav 1
Politični pregled.
Nemški minister-rojak Peschka nagloma
umrl.
Dae 1. aprila je ob lh zjatraj
nemški minister-rojak Peacba vsled aröne
kapi v starosti 54 let nagloma umrl.
Oikar je nmrl vojni minister Baaer, je
to pryi aktivni minister, ki je umrl v
Avstriji.
V četrtek se je minister Peschka
ndeležil plenarne seje državnega zbora,
pozneje se je udeležil tadi ra2govora
nemikih poslancev a Čeikega z mini-
nisterskim predsednikom Beckom, nakar
so nemiki poslanci b Češkega s Peschko
zborovali v parlamenta do 8. are zvečer.
Po teh 8ejah je minister v svojem uradu
reiil ie razne akte, oatali del večera pa
je preživel v prijateljaki dražbi. Po ve-
čerji je iel minister s prijatelji v ka-
varno, kjer je igral tarok Okoia 1. are
se je minister poslovil od prijateljev,
rekoč: „Vlada mora iti prej domoy kot
dragi". Doma je minister iel na straniiče
kjer so ga b tako silo napadli srčni krči
da je padel na obraz in da se je ranil
na čela. Služkinja je čala padec, prilete-
la je na pomod, a našla je ministra brez
zavesti hropečega na tleb. Takoj je pri-
hitel v isti hiši stanajoči zdravnik dr.
Pielka, ki je konstatiral samo   smrt. Mi-
niBter je amrl zadet od Brčoe kapi.
Pescha je imel srčno hibo. Ministerakemu
pred8edaika Beciu so sporočili še po-
noči telei')niöno vest o rainistrori smrti,
nakar je Beck potom kabinetne pisarne
ob 7. ori zjatraj poroöal cesarja. Cesar
je takoj brziojano izrazil EOžalje vdovi in
pokojnikovima sinovoma. Za minister-
skega predaednika Becka je nenadna
smrt Peachoia ustvarila jako komplici-
ran položaj. Sodi se da bo v sedanjem
položajn težko dobiti Peaohki naslednika.
Med kandidati za naslednika Peechki se
y pryi vrsti imenuje dr. Schreiner, pred-
sednik nemške sekcije češkega deželno-
kaltarnega sveta.
Državni zbor.
Četrtkova seja je bila značilna za
parlamentarni položaj. Poslanci ae zbero
da nadaljajejo posvetovanja, pa — kaia
je prevroča. Vlada še ni imela zag3-
tovljene dretretjinske večine za Kolo-
vratov najni predlog, Rasini se pa tadi
niso Š9 odločili kako naatopiti proti
vladi. V tej zadregi je vlada — sama
sebi priskočila v pomoč. Miniatri dr. Klein,
baron Bienerth, dr. pi. Derachatta in
končno ie brambovski miaister podmar-
ial Georgi so prinesli debele svežnje ter
čitali odgovore na razae interpelacije do
pol 3. ure. Ker je imel prsračaaski odsek
sejo ob peti ari je predsednik zakljačil
zbornično sejo. Zaöetkom in koncem
seje je bilo preveö krika. Začetkom seje
so nemäki radikalci Wolf, Michl, Stran-
sky, Kasper in drugi s „pfai" klici spre-
jeli Tlado, osobito pa čeikega ministra
dr. Fiedlerja. Na zahtevo poslanca Stran-
8kega so morali zapisnikarji dobesedno
čitati TB6 vloge. Koncsm seje pa so
kričali ob desni češki in socialiatični po-
slanci ter si kazali osle. L<)pi poslanci !
Prihodaja seja je v pondeljek popoldne.
Položaj v državni zbor.
Dne 30. aprila   se je sešel državni
zbor. Zaradi zmedenega položaja je na-
stala  za  vlado   nevarnost,   da ne dobi
dyetretjinske večine za Eolowratov pred-
lcg o povišanja števila vojaških novincev
za  deželno   brambo.   Gros  Eolowrat je
hotel, naj   se razpravlja pozneje o nje-
govem  nujnem   predloga, a  predsednik
Weiskirchner je odločno izjavil, da tega
ne pripusti. Naj ni predlog naj se amakne
ali naj se razpravlja o njena. Zato pride
Kolowratov nujni predlog na vrsto že v
ponedeljek.  V sedanjem  položaja pa v\
gotovo  če   dobi   dve   tretjinsko veöino.
Proti bodo namreč glasovali socialni de-
mokrati.  Rasini   in    nemško-češki    po-
slanci, če se zadnje preporne zadeve ne
rešijo v njihovem smisla. Socialni demo-
krat. so imeli sejo, v kateri so razprav-
ljali o Kolowratovem  najnem  predloga.
Sploäno  so   grajali,   ker  ima   zbornica
samo priliko, da se p Ja edinole z držav-
nimi potrebščinami in ne tadi z važnimi
Bocialno politiškimi zadevami. Vložitina-
meravajo   interpelacijo, v  kateri  zahte-
vajo, naj vlada pojasni, kaj da je s pri-
pravami za starostno in invalidno zava-
rovanje. Nadalje bodo predlagali, naj se
uvede  osemnrni   delavnik.  Seja    parla-
mentarne   komisije   „Češkega   klaba" je
bila jako   mirna.   Klub   ostane   skapaj.
Lojalno so končali spor, ki ae je vnel y
časopisja   med    Praikom   in   Pacakom.
Pacak je diagastiran in čaka na ugoden
trenutek,   da   odstopi.  V Beji „Poljskega
kola" se je   spominjal  načelnik utnorje-
negaPotockega. Na to bo razpravljali o po-
ložajn v Galiciji. Med razpraro je priiel
k se ji novi  gališki  namestnik, dr. Bobr-
zinaki, ki se je poalovil vdaljiem govora
od „Poljskega kolau.
Wahrmudova afera v gosposki zbornici.
Dne 28. aprila je pryi seji gosposke
zbornice stavil grof Fran Thun iterpe-
lacijo na vlado glede Wahrmundove
afere. Interpelacija je vobče presenetila
po Bvojem rezkem tona in po grožnji
na8proti vladi, ki je v njej zapop»dena.
Grof Than in tovariii govorijo v inter-
pelaciji o broinri Wahrmandovi, ki da
je žalitev katoliškega naaka, cdrkve in
Boga, in trdijo, da prof. Wahrmand ni
yec na   svojem   mesta,  kakor   profasor
kanoničaega prava: zahtevajo od vlade,
naj v DajkrajSem času ukrene glede
Wahrmunda dispozicije, ki bodo odgo-
varjale njihovim čutvom in prepričanja.
V nasprotnem slučaju pa grozijo, da si
bodo izvajali posledice s tem, da za-
vrnejo odobritev proraöan», oziroma pro-
vizorija.
Štrajk na zagrebškem vseu6ilišču.
Na shoda 29. aprila so sklenili di-
jaki, da priöno z rezistenco na univerzi
in da prestane toliko časa delovanje
rseačilišča, da ae sramota in ponižanje
vseučilišoa po Raacha popolnoma opere.
Pred btanovanjem profe?orja Šarmina
so dijaki napravili veliko ovscijo. Na
Vfenčilišča so dijaki sneli vae ploäöe aka-
demiških klnbov, ki so se nahajale v
vestibula. Generalai štrsjk na vsenčilišča
se je že pričel Izbran je odbor aka-
demikov, iz vsake stranke po itiri, ki
zbira darove za one siromašne akade-
mike, ki se bodo morali ačiti na zu-
nanjih vseačiliščih.
Rektor vseučilišča dr. Milivoj Mu-
roviö je podal vladi svojo demisijo.
Jatri bo ˇ Zagreba velikanski shod
vseh strank, ki bo proteatirai proti umi-
rovljenja profesorja Šarmina.
Vojaške stvari.
Brambeni odsek je razpravljal v
sredo, preskrbi moštva, ki postane v vo-
jaški slažbi za delonespoaobno. Minister
dezeine brambe Gaorgi izjavlja, da aamo-
osebi amevno srčno želi, da se izboljia
stanje invalidov in penzionistov. Toplo
hoče podpirati in pospeäevati vaako po-
stavodajalno akcijo. Da pa to ne ostane
zgolj obljuba, dokazaje dejstvo, ker je
predložilo ministerstvo v najkrajšem časa
zakonski načrt o preskrbi rodbinam re-
zervnikov. Sekčni načelnik Reuter jepo-
jasnil, da je predložilo vojno minister-
st?o obema vladama nov zakonski načrt
o preskrbi vojakov. 0 poatavi se bo pa
moralo razpravljati v zvezi s sploänim
invalidivetnim zavarovanjem. Vlada se
hoče držati sledečih naČ3l: Če se bo šlo
za rente povzročene pn »«^godah, se bodo
določile ne glede na dobo aktivne službe
po omejitvi zaslažka v civilnem stana
vojaka. Ozirati ae nameravajo tadi na
ponesrečence ascendente, brate in sestre
ter na njegove nezakonske otroke. Izvo-
lili so končno pododbor petorice, ki iz-
delaj zakonski načrt glede na preskrbo
onih vojakov in njihovih rodbin, ki po-
stanejo nesposobni za zaslužek v ak-
tivni vojaiki službi. Nadalje je obveljal
Schahmeierjev predlog, naj izdela vlada
zakonski načrt o preskrbi onih vojakov
in njihovih rodbin, ki ponesrečijo v vo-
jaiki službi.
Skandal v s ktinski kapeli.
Poslanec Sturm in tovariši so in-
terpelirali min. predsednika zaradi škan-
dala v siktinski kapeli. Skandal se je
zgodil, ker je priporočilo zun. minister-
stvo rimskemu poslaniku judovako rod-
bino. Z ozirom na to, da so diskretirali
judovski učenjaki avstrijski sloves že
dragič v inozemstva, vpraiajo min. pred-
sednika, če hoče pojasniti, kdo je omo-
gočil obžalovanja vredni dogodek v sik-
tinski kapeli in kaj ukrene min. pred-
sednik, da 86 yec ne pripete taki
dogodki.
Italija se giblje
Italija zopet reBno pripravlja zado-
biti v Tripolisu prvttnstvo. Italijanski listi
— zla8ti dobro infjrmirani HG. d. 1." —
objavljajo podrobne kolonizacijske naörte.
Vedno bolj se uvideva, da je brodovna
demo., racija Italije proti Tarčiji imela
posebno namen, kriti italijanske težnje
na severoafriiki obali. Ziaj zahteva Ita-
lija od Tarčije, da se ji izroöi vsa pa-
roplovba ob tripoliiki obali. Ta zahteva
je tarike kroge zelo razbarila in za sal-
tana pomeni veliko ponižanje. Prej a^1
slej ategne izbrahniti nasproti tem aapi-
racijam mohamedanski fanatizem. Vzlic
temu je Italija varna pred velevlaatmi-
Avstrija ne mara konfiikta z njo, ker je
sama močno angažirana na Balkano,
Francoska pa tadi Italiji TripoliB prepa-
äca, ker Blednja ne ugovarja osfajanJ11
Maroka.
Nameravan anarhistični nap ad na našega
cesarja?
Iz Londona je doälo na Diinaj po-
roöilo, da so zaprli v Danverja Madžara
Šlefara Totha, ker eomijo, da pripada
anarhistični zaroti, ki pripravlja napad
na našega ceaarja Franca Jožefa. „Zeit"
piie, da danajski policiji o kaki aretaciji
ni nič znanega.
DarovL
Za „Šol ski Dom":
plačal   predaednika:   Josip   Bevčar,  nai-
zarski   mojter   v   Gorici   2  kroni 12 h.
Sröna hvala !
Novice.
Gospodom naročnikom. — Pro-
aimo one goapoie, kateri djeo še porav-
nali zao8tale naročniae, naj to prej ko
preg store.                          Upravništvo.
Tržaška volivna reformH. — S p o-
razamljenje med večino in
manjäinc. „EdinoBt" doe 30. aprila
poroča : Včeraj je imela deželnozborska
komisija za volivno reforooo avojo ple-
narno sejo, vkateri je priilo med
italijansko v e č i n o in b 1 o t e n-
sko manjSino do sporazam-
1 j en j a.
Okolica — iz katere se izločijo
kataBtralne občine Skorklja, Kjadin in
Cjarbola — dobi 12 mandatov, mestni
volivni okraj z gori omenjenimi tremi
občinami 6 8. Volivci v okolici bodo
razdeljeni t dva -razreda in v tri
volivne okraje. Okolica bo v de-
legaciji zastopana po dreh za-
81 o p n i k i h. Volilci, ki stanajejo v
okolici, a imajo podjetja, od katerih
plačajejo davek v meatn, bodo volili v
m e 8 t n, dočim bi po vladnem načrtu
odločevalo bivališče. Dosedaj sklenjene
spremembe volilnega načrta je vlada
odobrila Bkoraj do cela; in saapenso so
ostala le doloöila o reklamacijakem po-
stopanja, o katerih se pododsek še na-
dalje pogaja z vlado. Sedaj je takorekoč
gotovo, da bo načrt v eporazamljenju
med strankami in vlado Tsprejet. Rešiti
je med dragim še doloöila o razdelitvi
naesta po okrajih in volilni pra-
vici, oziroma o razvrščenja volilcev po
razredih.
Gospod Anton Kranjec, župnikv
p. na Gradu v Mirnu preselil se je v Skopo
na Krasu. Na Gradu je bil sedem let. Za-
časno ne bo na Gradu ob nedeljah in praz-
nikih sv. maše.
Sluvu preč. g. župnika Antona
Berlota z Vogerskega je bilo sijajno in
prisrčno. Prošli četertek je pokazal, kako
ga Ijudstvo ljubi, a tudi kako on sam
ljubi Ijudstvo. Kako težko so se Vogerci
ločili od svojega vzornega dušnega pa-
stirja, ki jih je vodil skozi celih 15 let!
Ni jim bila dovolj ločitev pri cerkvi,
nad polovico vasi, stari in mladi so ga
spremili do kolodvora na Volčjidragi,
kjer so mu s solznimi očmi v zadnje
zaklicali prisrčni: Z Bogom! Na pot in
na novo mesto smo mu želeli pa vsi
obilnega božjega blagoslova, sreče in
zdravja in pa ljubezni do novih duhov-
njanov, kakor smo mu jo mi izkazovali.
Bog daj!
Nadvojvoda Franc Salvator se
raadi t Gorici. Z grada plapola ceaarska
zaatara. Nadvojvoda stannje v hotela
„Südbahn".
Smrtna kos«. V Dobravljah je
umrl posestnik in nadporočnik meščan-
ske straže velespoštovani g. Franc Volk.
Krasen pogreb, ki se ga je udeležila
meščanska straža z načelnikom prebl.
gosp. grofom Lanthierijem in ogromna
ninožica ljndstva je pričal, kako pri-
^jubljen je bil pokojnik. Naj počiva v
miru, zlata duša!
DaneB zjntraj je na svojem poaestva
Q» Grčini umrl po kratki in muäni bo-
lezni poseBtnik g. Stefan Pavlin, c. kr.
gozdar v pokoju, oöe sovodenjskega nad-
učitelja g. Leopolda Pavlin. Star je bil
/0 »et. Bil je poäten iö značajen mož.
"• v na. p.i PreoBtalim naie najglobo-
kejše aožalje.
Novi vozni red. DanaSnji Stevilki
je priložen novi vožni red, ki ga daraje
našim naročnikom „Krojaška zadrugd"
brezplačno.
Vsako sredo ob 8 Ii zvečer je pri-
jateljski sestanek v „Centralu". To na zna-
nje somišljenikom iz mesta in dežele !
Vžlgslice „v prid obmejnim
Slovene em" ima „Zveza" pravico pro-
dajati, Liberalci trosijo laži, da je prodaja
teh vzigalic prepovedana, kar pa ni res.
Liberalci lažejo!
„Naš glas" bo izhajal odslej, ks-
kor SB govori, vsakih  14 dni.
Prvi majnik. Vöeraj je bila po
mesta zaprta veöina trgovin. Socialnn
demokracija se je hotela pokazati r vaej
svoji moči. Na telovadnern trga je bil
javen shod, na katerem je govoril tadi
dr. T a ma. Iz okolicö in iz mesta je bilo
zbranih 600—800 ljndi, soci&lnih demc-
krator in radovedoežer. Sprevoda pa se
je ndeležilo okrog 300 ljadi, vštevši so-
drnga dr. Tamo. Prvi maj je pokazal,
da naše meščanstvo in naša lib. inteligenca
ne öuti v sebi dovolj moči; astavljati jse
socialni demokraciji. Dolžnost S. L. S. je,
da zbere vse pošteno slovensko krščaa-
sko kmečko in delavsko Ijadstvo ?
moöno orgaaizacijo proti narnerambrez-
ˇerskih rdečkarjev.
Luteranska pridiga, h kateri jetako
ginljivo vabila „Soča", se je vršila v sredo
zvečer. „Soča" je v zadnjih številkah pi-
sala, da ne bo pridiga, ampak le predavanje.
Mi pa vemo, da je bila popolnoma pravilna
luteranska pridiga. Okrog in okrog sogorele
sveče. Pastor Chraska bi bil imel sicer go-
voriti le o Trubarju; a ga je omenil le par-
krat; vsa pridiga je bila nesramno nor-
čevanje iz katoliških obredov, Matere Božje
in katoliški „farji" so kar leteli iz ust tega
luteranskega predikanta. Po tej pridigi, pri
kateri je bilo navzočih več dijakov, učitelj-
skih kandidatinj in celo nekaj c. kr. p r o-
f e s o r j e v, so navzoči „verniki" prepevali
luteranske nabožne pesmi s tako vnemo,
kakor morda ti ljudje niso peli še nikdar
katoliških cerkvenih pesmi. K sklepu je pre-
dikant Chraska „prosil Boga", da bi Bog
Slovence razsvetlil in jim dal še več takih
mož kakor je bil Trubar. To se pravi, „da
bi se Slovenci kmalu poluteranili". In k
taki pridigi je vabila „Soča" čisto javno.
Slepec mora že izprevideti, kaj namerava
tak list in taka stranka. „Naš glas" pa pri-
trjuje takemu ravnanju s tern, da molči.
Ljudstvo vedno bolj in bolj spoznava hi-
navski „Naš glas" in je vedno bolj preprl-
čano o liberalizmu agrarcev.
Slovenski klub v boju za pravice
koroškim Slovencem. V aeji državnega
zbora dne 30. aprila je bil predložen tadi
nnjni prec'Iog Fona, dr. Šasteršiča,
Grafanaaerja, dr. Benkoviča in tovarišev,
ki se glasi: Dne 21. aprila je bila pri
okrajnem sodišču v Gelovcn sodnijaka
obravnava, pri kateri sta za obe bIo-
venBki stranki posredovala slovenska
odvetnika, ki sta se naravno hotela po-
slaževati Blovenskega jezika. Svojevolj-
noßti sodnika se je zljnbilo določiti, da
se morata oba odVetnika poaluževati
samo nemškega jezika. Ko sla odvetnika
dalje govorila slorenski, odvzel jima je
sodnik be8edo in razglasil sklep, da se
razprava preloži na nedoločen čas, k
pribodnji obravnavi pa se povabita
stranki osebno ter se bo razpravljalo ž
njima brez odvetoikov. To je storil sodnik
mešanega celovikega sodnijskega okraja,
T katerem prebiva 13.000 Slovencev.
Take samovoljooBti slovenski narod ne
more mirno sprejeti in je zato priprav-
ljen k najakrajnejšema odporn. Najai
predlog predlaga: Vlada se poziva, z
ˇsemi sredstvi, ki so ji na razpolago,
! izvršiti remedaro in tako varovati po
zakonu zajamčeno enakopravnost slo-
venskega naroda. Eo se čita Fonor,
ŠaateršiČ - Grafanaaerjev najni predlog,
zakliče nemäko-radikalni poslanec Stran-
Bky: Doile vloge naj se čitajo doboBedno!
Predsednik: „Pri interpelacijah bom
ngodil Vaäi želji !M Nato zapianikarji
prično dobesedno čitati vložene inter-
pelacije. Interpelacija naiih poslancev v
zadevi koroäkih sodiiö   iina   isto ateme-
Ijevanje kakor nnjni predlog ter vpra-
Šaje jastičnega rainistra, ako hoöe takoj
naatopiti proti Baraovoljnosti celovikega.
sodnika in takoj nepraviti remedaro.
Nečuven ateutat na pravice slo-
venskega jezika. Dr. Šasteršio je vložil
pri celovškema deželnema sodiiča slo-
?ensko tožbo, toda celovško deželno bo-
didče je tožbo zavrnilo, čež, da bi iroel
o Djej aklepati prvi Benat, ˇ katerem pa
nobeden sodnik ne zofi »livenski. Z&to
naj dr. Šnateršič napravi »logo nemški !
In to je storilo deielnci sodišče na Ko-
roikem, kjer je ie po kričaoi aradn i
BtatiBtiki do 100.000 S'ovencev ! To je
silna provokacija vaeh S'ovencer. Tali
deželnema sodiiča v C-^lovca bo treba
odločno dokazati, da ai S ovenci ne pa-
Btimo celo od oaih, ki so postavljeai za
varuhe pravic», tako kräiti po uUavi nam
zajamčeno enakopravnoat!
Kdo dela zabrezverstvo? „S)čau
vedno piš3: „Vera po firjih gor, vera p?
firjih   dolu.   Kiko   ostadna    hinavščina '
Edo spravlja vero  dol?   Neki  brezbožni
profdsor Währmuid  je   spisal   knjigo, v
kateri taji obstoj Boga   in   pravi,   da  je
„klarikalni B ig podoben tcatoliškema dol-
gočasneža". V tej knjigi taji Brezm&dežno
spočetje M. B. na  tako nesramen   način,
da mora biti vsakogar s:am, ki to   bare.
V   knjigi   mrgoli   samih   bogoskran9tev.
Prevod te ostadae knjige je začel priob-
čevati „Delavaki (?) list" ˇ Trata,   kakor
da bi bilo delavcem s tem   kaj   pomaga-
nega, če bero take nesramaosti. Knjigo ˇ
izvirnika pa po svojih izložbah priporoča
Gabršček, da jo vssli   Ijadem.  Kdo  torej
Bpravlja „rero dolu?  Kdo dela  za   brez»
verstvo? Ali   dahovniki,   ki   svare   Ijcdt
pred takim berilom, predtakimi knjigam'1,
ali Gibršček, ki na vse kriplje za denar
ponaja brezverske knjige? Ali se to ne pravi
trgati iz sre   ljadi  verski    čat?   Agrarci
molče k temu, ker njihovi skriti   nameni
so isti ko odkriti Gabričekovi.
C. kr. okrajni šolski svet z* Tol-
minsko je pripoznal uöiteljici AlbiniGar-
željevi in Liadmili M)sarjevi II. petlet-
nino. Imenoval je nöiteljici ročnih del na
Ssrpenici in v Starem sela. Uiitelj Ma-
tevž Mikaž je bil na laatno prošnjo za-
radi bolezni premesöen iz L^g» v Tol-
min ; na njegovo mesto pride JDsip
Hade. U5iteljica L'zika Jakli se apo-
koji na lastno proänjo. UUanovi ae na-
nove enorazredno iolo v. Palabinju ; dvo-
razredna sola v Volöah se raz^iri v
trirazrednico. V drngo plačilno vrato sta
bila pomaknjena Kai an Milko in I.
ßratina. Razpiše se v okraja veö meat
za def.nitivno nameščenje.
—  Vodovod v Csrknem.   —    Po-
roča se nam:   Visoko c. kr. poljedelsko
ministerBtvo je za zgradbo novega vodo-
ˇoda v Gerknem dovolilo   iz melijoracij-
skega zaloga  20  tiaoč krön podpore, to
je 47.60% vseh  proračanjenih  stroškov.
Sedaj je reieno vprašanje in zagovljena
zgradba novega vodovoda zaC^rkno.ka-
terega   zgradba   se  je obravnavala    in
ngibala   vže   nepretržno   vrsto   let   pod
prejinjimi   žnpanstvi.   Pripomniti  je, da
cerkljanski vodovod je Tže  četrti, kateri
S9   bo   gradil v takajinjem žapanatva v
preteka   zadnji 6 let   pod vodatvom se-
dan jega žapana Koamaöa, ki je za vsako
zgradbo ispoaloval zd&tne državne in de-
želne podpore.
—  Zahvala. — Podpisano   „Katol.
sIot. izobraževalno draštvo ? Avčah" se
najtoplejše zahvaljaje preč. gosp. Drago-
tina Štefana Kumar, vikarja v Avčah za
mnogobrojno    število    darovanih   knjig.
Avöe. 1. 5. 08.
„Slov. kat. izobražev. draštvo" v Avčah.
—   Obrtnonftd sola za zidarje v
Renčah   vabi s slovesnema   sklepa iol-
skega leta 1907/8,   ki bode v nedeljo 3.
maja ob 3. nri pop. v iolski dvorani. Ob
tej priliki so v dvorani razatavljeni letni
izdelki   nöeneev.   V   R^nöah,    dne    26.
aprila 1908.  — Rizatava ostane odprta
še ves mesec maj.              V o d s t v o.
—  Kolesarsko  društvo „Gorica"
vabi   sToje   Clane   in prijatelje na drngi
izlet, kateri bo v   nedeljo  dne 10. maja
t. I. v   Nabrežino   čez   Miren. Zbiraliače
kavarna nGertralu   in goBtilna Molar na
oemenakem trga. Oihod točno ob 1. ari
pop. Rednik : Albert Baltar. Gg. člani so
vljadno naproieni, da se tega izleta v
največjem števila udeleže.
—   Kolesarska  dirka. Kolesarsko
draStvo   „Gorica"   v   Gorici  in Tržaško
kolesarsko   droštvo   „Balkan"   iz   Trsta
priredi   dne 8. janija   t. I. na   binkoštni
ponedeljek prvo narodno dirko združeno
z Ijadako veaelico na goriškem dirkaliiča
(Velodromo).
—  Strašna   nesreča se je zgodila
v sredo ob štirih   popoldne v Kranja. V
Follakovi etrojarni  je  2agrabil   transmi-
sijski   pas   neprevidnfg*   18 etnega   de-
lavca Andreja Crnivca, ma odtrgal roko
dočim je ti^plo krožilo nekaj öaaa a pa-
Bom vred ter   bilo   raztrgano   na kosce.
Ko so astavili   stroj,   videlo se   je kose
človeškega mesa   po   vseh   kotih, glava
nesrečnega mladeniča   pa je   visela pod
atropom na nekem jermena.
—   Dragonct   so   prišli   v Gorico v
torek. To   so  le prvi oddelki. Glavna četa
je odšla iz Dun. Novegamesta 28. aprila in
pride v Gorico 15. maja.
—   Lekarne. Od   3.   do    10. maja
imata nočno službo  lekarni   Pontoni in
Kürner.   Isti   lekarni   sta   odprti   tudi v
nedeljo 3. maja popoldne.
—  Predavanje  v Batujah. „K. s.
izobraževalno društvo" je v nedeljo 26.
aprila priredilo obilo obiskano predavanje.
Prav poljudno je razlagal bolezen j e t i k o
dr. Brecelj iz Gorice. — Dne 10. maja bo
zopet predavanje s skioptikonom.
— Zanimivo predavanje s skipti-
konom priredi julri ob 8. zvečer   v   dvo-
rani g. Vuge pri   Sv.   Luciji    ondotno
izobraževalno društvo „Soča". Predmet:
Potovanje po  svetu.  Lepih  skiop-
tičnih slik bo nad 100. Vstopnina za ne-
člane 20 vin, člani prosti.
—     Sole na kmetih.    —   Uradni
list naznanja postavo, da   se   na kmetih
preoannjajo sole tako, da se bodo ačenci
in   ačenke v višjih   razredih  učili prak-
tičnega kmetijstva.  Pri  vaaki šoli bo tri
in pol ha zemlje, katero bodo obdelovali
äolarji po navodilih ačiteljevih. Tä odlok
izdan   od   ministerstva   pa   je  priobčil
aradni list — v Ramaniji.  Kedaj pa pri
naa? —
—  Roparski iimor. Na cesti mei
Kantrido in Matalji   so   neznani   lopovi
nbili 40 letnega trgovca iz Matolj Frana
Ferranda ter ma vzeli   ves  denar, ki ga
e   imel    seboj.    Orožniki    zasledajejo
zločince.
Somišljeniki! ^omišlje-
nice! — Zahtevajte v vseh pro-
dajalnicah in tobakarnah vžigalice
„Slovenske krščanske socialne
zveze*: ^V korist obmejnim Slo-
vencem I'4 Kupujtetenaše vžigalice!
Listnica urednlStva. Ker vöeraj ti-
karako oeobje ni delalo, je danes moralo
izostati več gradiva in dopisov, ki pri-
dejo vsi na vrsto.
Štev.  1130
Op.
Raglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil I. ietrtleta, t. j. mesecev
jannarja, fetarja in larca 1908,
začne v
pondeljeh, 1. junija 1908,
ter se bo nadaljevaia naslednje de-
lavnike  in  sicer  četrtke  in   pon-
deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-
poludne.
Od ravnoteljsfea zastavljalnice.
V Gorici, 28. aprila 1908.
Armours
Temne barve.  Močno koncentrirano. Varčen v porabi. Ima okus
mesa.
Pošljite nam zavojček iz stanijola našega mesnega izvlečka in mi Vam dopošljemo
kuharsko kujigo gospe Line Morgenstern. Pri odvzetju 12 zavojčkov razven tega velik
kuhinjsk predpasnik, vse zastonj in franko.
ARMOUR & C± U± LONDON
Glavni zastopnik Heinrich Stössler, Dunaj, 1/20.
Pdzdp!
Edino naš rojak v   Gorici, optikar
I. Primožič,
na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice)
ima veliko zalogo optičnih izdelkov,
kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz
nikla, stekla iz kristala, v vseh števil-
kah. V zalogi ima razne toplbmere,
daljnoglede, barometre, mikroskope,
vage za vino, za žganje, za spir'te,
livele za zidarje, mizarje po najnižji
eeni,
Izvršuje vsakovrstne poprave in iste
dostavlja na dorn.
JM1
eevljar
I v Semeniški ulici 1
v Gorici
priporoča se
2a raznovrstna naročla po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvrsuje hitroa
Odlikovana
mizarska
delavnica  s  stroje-
—  vim obratom —
60RKA
- Tržaška ulica 18 -
ANT. (ERNI60J
izdeluje:
Zastavbe:     Zasobe:    Za cerkve:
Vrata          :       Omare    , Altarje
okna           :       postelje  ; klopi
podove         ,        mize              prižnice
stornice    umivalnike          pulti
pregraje    ponočne       :   klečalnike
i. t. J.      !        omarice j        i. t. d,
' stolice          i
___________I      i. t. d.     i____________
ZALOGA^
vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri-
Č8v, važev itd. — Vaakovrstnih rezbarskin izdelkov,
kakor: cimirjev, podporic i. d.
Stroji na električno gonilno silo.
Pijanosti ni več.
Uzcrec tega čudezneg* Iz-
delka „COZA" se poslje brez-
plačno.
.More se dati v kavi. v rnle-
ku, v pivu. v vinu ali v jedi-
Iih no da bi pivec to zapazil.
Prašek „COZA" uöinkuje
čudovito, tako, da se pivcu
pristudi alkohol in vse alko-
holne in močne pijače. Ta
prašck doluje tako mirno in
gotovo, da mu 2a smejo dati
xt\\% sestra ali hči dotičnika,
no a Li on zapazii, kaj je
resniöno provzročilo njegovo
zdravljenje.
Prašek    „UOZA" jo    princsel
mir v tisočero družine, je rcšil
ogromno oseb sramo   in   po-
"*"¦              nižanja, da iz takih   oseb jo
colo napravi! Čvrsti-, močne in vsakfga dcla
irtožnti ljudi. Ta prašek je že niarsikatera nila-
deniča spravil nazaj na pravo pot sroče ter je
podaljšal za ninogo let življenjo mnogini ouebam,
— Zavod, ki postdujc ta čudodelni prašok, pošlje
V8em onim, ki zahlovajo knjigo s 1500zahvaIarni
in en vzorec. Dopisuje se v neniškcm jeziku.
Zajamčcno  je,   da  je   prašek popolnoma
ue&kodljiv.
rsl7/V I^TITIITF 62, Chancery Lane,
\j\3Lt\   IO I I I U I C.    London257(Angllja)
Via pisma je dcjali znamko  25,   na  dopisnicc za
10 stotink.
Proda se
posestvo v Brdih.
Več se izve pri gosp. Valentiiiu Vendra-
-----         Av minu v Kojskem. av r==^
Epilepsija.
Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen-
tin^ in na drugih sličnih boleznih, ta naj
se obrne na priviligirano lekarno „ Sch wa-
tt en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tam
vdobi   tozadevno  brošuro brezplačno.
Rihard in =
= Pelix Maier
Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30
erarni liferanti kupujejo in
prodajajo seno, slamo, re-
zanico in krompir vsake
vrste   pod   Dajngodnejšimi
pogoji.
Velepodjetje prve vr-
ste v lastnem   obratu
z lastno parno silo.
Z Maršnerjevo
[       znamko
zaznamovani
šumeči limonadni bomboni
(malinov,  limonov,   jagodni,  crešnjev
in mareličen okus)
so najboljši.
Prvo češko delniško društvo za orient
sladkorno blagc in  čekolado prej A.
Maršner kraljevi Vynohrady.
Zahuala.
Ob dolgotrajni bolezni in smrti našega nepozabnega si na,
soproga oziroma brata, gosp.
f ranjota Volk
došlo nam je vsestransko toliko dokazov  sočutja,  da nam  ni
mogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Zahvaljujemo se tern potom čč. duhovščini ter oo. kapu-
cinom za vodstvo sprevoda, visokorodnemu g. grofu Lanthieri ju
iz Vipave za korporativno udeležbo meščanske straže iz Križa,
slavnoisti za častno spremstvo, dalje gg. pevcem za ginljivo
petje, konečno vsern sorodnikom, znancem in vsernu občinstvu
za mnogobrojno udeležbo, — Bog povrni vsem. —
Oobravlje, due 27. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
Štev. 558.
Razpisuje se služba
občinskega tajnika
v Bovcu z letno placo 1320 kron. Prosilceni je doka-
zati. da so sposobni za tajniško poslovanje in da so v
govoru in pisavi zrnožni slovenščine in nemseine; želi
se. da razumejo tudi italijanscino.
Prosnje z vsemi potrebnimi dokazili, — med ka-
terirai tudi o dosedanjem službovanju, starosti, nravuem
vedenju, je predložiti do 20. maja t. 1. podpisanem zu-
panstvu katero daja na zahtevo podrobneja pojasnila o
službeuih pogojih.
V Bovcu, dne 20. aprila 1908.
Župan:
A. A. Mlekuž.
JMardiui &. Wolf
zključno zastopništvo tovarne „ETERNIT"
za celo Primorsko c-ciiiciitne
asbestove plošee za pokrivanje streh
GORICA via Vetturini 11   GORICA
Najboljši krov sedanjosti Bternit-
Skrilj, lahek, čvrst, varen proti burij,
nevihti, in ognju.
CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR!
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko  „Original-Viktoria"   in   najboljšega izdelka.   Po
dolgoletnih skušnjah   sva prišla do prepričanja, da  ostane   „Original" vedno le najboljši.                 ^««^^b^
Original-victoria stroji ^;,,- - Po i
letni uporabi brezšutnno.
Original-Victoria stroji so neprekosijivi na
domačo rabo in obrtne namene.
Original-Victoria stroji so najpnpravnejši
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi
na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje
brezplačno.
Qriyinal-üictoria stroji so najbop i/.idek
vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj   jamčiva 10  let.
Nikdo naj ne zamudi priliko
ogledat si pred nakupom „Original-
Victoria" stroj e.
Edina zaloga „Original-Victoria"
strojev in drugih šivalnih strojev,
dvokoles „Puch" orožja, muni ije in
vseh lovskih priprav pri tvrdki,
Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. g.