Poštnina plačana v gotovini.
V LioDijsni, v sredo dne 23. novembra 1921.
»SLOVENEC« velja
po i>08ti aa vst strani Jugoslavije m v Ljubljani: za celo eto naprej . K 740-— za pol leta „ .. n 120 — za četrt leta „ . • „ 60 — za en mesec H •• n 20'—
Za Inozemstvo oelole no K 480'.
— Sobotna izdaja: =
i.a ue o ieio.....t <0 —
za inozemstvo ... „ 80 —
Leto M.
~ Cena tnseratom:&s
Eoostotpna peci na vrsta mali cglasl po K 4-— ln K 6 veliki oglati nad 45 mm rl-ilaa po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pri ve6|em naročilu popust
Izbaja vsak dan Izvzemii ponedeljka ln aiieva do praz* nlku ob S. uri zjutraj.
Besečna priloga; Vestnik SKSZ.
uiedaisivo e v Kopltar|ev altoi kiev S/111, tio opisi se ue viačaio; oeinn. liana pism se oe sprejemajo. Uredn. telet. šiv. 50, apravn ttv 328.
Političen list za slovenski narol
Oprava je T Kopitarjevi al. 6. — Račun poStne hran. ljnbljanske it. 650 sa naročnino in it 349 za oglase, avstr. ta češ<;o 24.797, ojr. 26.511, bosn.-iiero, 7583

Iznenadenje.
Torek 22. novembra bo postal v lokalni politični zgodovini Slovencev tako-rekoč zgodovinski dan. Zgodilo se je ta dan nekaj naravnost neverjetnega in nepričakovanega: Torek 22. novembra 1. 1921. je zedinil ogromno večino Slovencev v en sam politični tabori
Ne verjamete? Tudi mi nismo verjeli sprva svojim očem, toda časopisi so res ležali pred nami, natisnjeni r e s s črkami. Torej nikake omamljive sanje, ampak gola resnica I
Zjutraj zgodaj — za časnikarje je zgodaj ob 10. ali 11. uri — smo vzeli v roke »Jugoslavijo«. »Jugoslavija« ni klerikalno glasilo in ne agitira za cerkev in škofe in šolske maše, ampak je glavno glasilo narodnih socialistov, ki se s ponosom prištevajo k takozvanim »naprednim« strankam. V napredni »Jugoslaviji« od 22. t. m. smo našli uvodni članek z naslovom: »Razdelitev države na oblasti«. Tam pravi:
»Razdelitev države na oblasti, ki jo je z vso naglico in nepripravljenostjo predložila demokratska stranka narodni skupščini, ne bo pospeševala državnega razvoja v pravcu edinstvene nacionalnosti in državne moči. Iz vseli delov Jugoslavije se oglašajo glasovi proti brezzmiselni parcelaciji, ki je plod partijske drznosti. Celo demokratski pristaši vstajajo zoper njo. Deputacije se odpravljajo v Belgrad, ki bodo na pristojnih mestih protestirale proti njenim določbam.
Razdelitev je bila izvršena brez zemljevida, brez številk, brez gospodarske statistike in gospodarske geografije, brez prometnih, političnih in kulturnih ozirov. Zato bi v pozitivnem slučaju nastal v Jugoslaviji nerešljivi upravni kaos, ki bi do živega ogrožal gospodarski in kulturni pro-cvit jugoslovanske države. Današnje nesoglasje posameznih delov našega naroda bi poslalo nepremostljivo. Demokratska stranka bi s tem zaključila svoje delo proti državni in nacionalni edin tvenosti, proti gospodarskemu in kulturnemu razvoju, ki ga je doslej z zaslepljeno doslednostjo izvajala.
Ako se ozremo na politiko demokratske stranke v Sloveniji, zapazimo, da smo-treno dela na to, da bi zagvozdila kulturni razmah slovenskega narodu. V ta namen j i služi boj proti ljubljanski univerzi, v isto smer meri nasilje in blato, ki ga že leto dni meče proti moralnemu ugledu slovenskega ruzumništva, da bi ubila njegove, slovensko kulturo vzdržujoče sile. Kajti njena devizu je, da nasilno in čimprej izbi ise veljavo slovenske kulturne preteklosti in slovenskega jezika.
Toda njihovi domišljavosti se bo uprla realnost preteklosti in sedanjega življenja. Ustavna revizija je gotovo dejstvo. Oblast Slovenije bo ostala ena in nerazdeljiva, ker bo omogočila mirni razvoj gospodarske, narodne in kulturne sile slovenskega naroda, 'laka oblast ne bo proti narodni in di žavni edinosti. Ona jo bo šele na edini, zgodovinski in sociološki način omogočila
Znano nam je, da so narodni socialisti glede razdelitve Slovenije na dve oblasti in gicde slovenske avtonomije bili že doslej dokaj pomirijivejši, umerjenejši in pametnejši kakor je skupina, ki se zbira pod peruti dr. Žerjava, vendar pa nismo pričakovali tako energične besede od njih. Obžalovali je ne bodo, čeprav bodo nanje leteli suni očitki »klerikalstva«, »proti-drzavnosti« in kar je sličnih cvetk iz Žerjav - Pondeljkovega šopka. Zmaguje končno le oni, ki pazljivo sledi naravnemu razvoju.
Mnogo večje iznenadenje pa smo doživeli včeraj popoldne, ko je izšel današnji oluvenski Narod«. »Slov. Narod« je — vsaj doslej — eno glavnih demokratskih glasil v naši državi in njegova dosedanja gonja proti s separatistom«, »avtonomi-stom«, »rdečim jezuitom«, da ne govorimo 0 klerikalcih posebej, je vsi javnosti dobro znana. Kakšno začudenje nas je prevzelo včeraj, in menda cenjene naročnike »Slov,
Naroda« tudi. ko smo brali uvodnik, ki nosi podpis glavnega urednika »Naroda«, g. R. Pustoslemška!
V uvodniku ugotavlja najprej, da je proti projektu razdelitve države na 26 oblasti vsa opozicija z izjemo socialnih demokratov, in da se nahajajo ti nezado-voljniki tako v radikalnem kakor v demokratskem taboru. Potem pa začne neusmiljeno mrcvariti vladni projekt zlasti s finančnega vidika:
»Mesto dosedanjih pokrajinskih vlad v Bosni, Dalmaciji, Hrvatski in Sloveniji naj v bodoče imamo 26 obl. uprav, torej 22 vlad več kakor doslej. Ker bo vsaka oblast imela poleg državne uprave tudi še svojo avtonomno, bo upravni aparat še bolj kompliciran in še obsežnejši, kakor je bil dosedaj. Treba bo nastaviti na stotine novih uradnikov, obenem pa zgradili ali nakupiti nebroj novih poslopij za državne samoupravne urade. Stroški za to bodo znašali ne milijone, marveč milijarde, s čemer bo težko obremenjen naš državni proračun, za katerega že danes, ko še nismo vzeli v kalkul teh bremen, ne moremo najti ravnovesja
»Ali so gospodje, ki nameravajo kraljevino razdelili na 26 oblasti, pomislili, kakšen finančni efekt bo imela ta razdelitev? Zdi se nam, da o finančni plati tega načrta niso niti razmišljali, ker ne moremo verjeti, da bi se sicer mogli odločiti za projekt, ki bi v času najtežje gospodarske krize naprtil državi milijardske stroške, za katere ni najti nobenega razen ideelnega pokritja.«
»A li bi ne bilo umestne je, da bi smatrali kot svojo prvo in najvažnejšo nalogo, najpreje državo gospodarsko in kulturno tako okrepiti in ojačiti, da bi je ne mogla nobena nevarnost ne od znotraj ne od zunaj ogrožati v njuni ekzistenci?«
»Zato pa pravimo: Ne delajte v teh kritičnih časih eksperimentov, počakajte, da bo država urejena in konsolidirana ter močna dovolj, da bo lahko prenašala i nova bremena in, ako ni drugače, tudi eksperimente! Dotlej pa za boga — quieta non movere !
In to velja tudi za Slovenijo! Ne bojimo se, to naglašati na vsa usta, ker smo prepričani, da razkosanje Slovenije na ljubljansko in mariborsko oblast ne bo niti za joto pospešilo procesa unifikacije, pač pa znova oživilo, da, naravnost kodificirulo naš kranjski in štajerski kampanilizem, ki smo ga po prevratu vendar že smatrali za premagano stališče.
Z razdelitvijo Slovenije delovati sa unifikacijo pomenja torej toliko, kakor izganjati hudiča z belcebubom.
O ogromnih stroških, ki so nujno zvezani z ustanovitvijo mariborske oblasti, niti ne govorimo, opozarjamo samo na vest iz Maribora, da išče tamkaj vlada poslopje za oblastne urade s 100 sobami. Ta vest govori debele knjige ...
Zato podpisujemo z obema rokama mnenje hrvatskega demokrata dr. Milana Rojra v »Riječi« z dne 17. t. m.: » Držim, da bi se Slovenija imala uredili kao jedrn oblast sa sjedištem u Ljubljani,<r ker smo naziranja, da nam ni treba biti bolj pape-ški kakor papež ali v našem, konkretnem slučaju bolj hrvatski kakor Hrvatje samih
Ko smo čitali ta članek, nam je z:.::tala sapa in vprašali smo se: K j to pomeni? Ali je postal glavni urednik »Naroda« kar čez noč — ^r. Korošec? Ali pa j- šel g. R. Pustolemšek naenkrat med »rdeče jezuite« in postal glavni urednik — »Avtono-mista«?
Še nekaj je mogoče: Kaj pa, če je zapihala nova srr — od drugod?!
A najsi bo, kakor hoče. Mi ne bomo ugibali in delr.Ii praznih kombinacij. Dovoljeno naj nam bo le ugotoviti, da je danes ideja enotne in nedeljive Slovenije zmagovita, da jc danes v tej zahtevi tudi liberalna gospoda, ki nas je prej psovala in zmerjala z najostrejšimi očitki protidržavnosti in separatizma, ponižno šla v Kanoso, in da jo danes spoznanje splošno, da jc imela in ima SLS — prav. Samo nad »Jutrom« in njegovo okolico leži še temna, nepro-dirna megla.
Sporazum med Pail&sm m Protičem.
Beograd, 22. nov. (Izv.) Danes se je naš dopisnik razgovarjal z nekim članom radikalnega kluba, ki mu je izjavil, da se še ničesar ne more reči, kako se bo končala sedanja kriza. V četrtek dopoldne bo imel radikalni klub svojo sejo, na kateri bo končno sklepal o političnem položaju. Mnenja v radikalnem klubu so sedaj razcepljena. Prva skupina stoji na stališču, da se mora za vsako ceno obdržati sedanja koalicija, ki bi imela za svoj delavni program izvedbo vseh zakonskih načrtov, ki temelje na sedanji ustavi. Na drugi strani stoji skupina, ki bi se hotela ločiti od sedanje koalicije in ki zahteva novo koalicijsko kombinacijo. Sedaj se vodi v klrhu hud boj med obema skupinama, ki predstavljata dvoje političnih naziranj v radikalni stranki. Tekom zadnjih dni se je opazilo, da je prva struja prevladala in da so šanse druge struje padle radi tega, ker ni dr. Laza Markovič za svojega zadnjega bivanja v Zagrebu pri svojih pogajanjih s hrvatskim blokom dosegel nobenih uspehov. Seja radikalnega kluba v četrtek se pričakuje v vseh političnih krogih z velikim zanimanjem.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Ako se razbije koalicija demokratov in radikalcev, se bo potem osnoval volivni kabinet, ki bi imel predložiti volivni zakonik. Po ustavi bi se irrelo uveljavljenje volivnega zakona izvršiti po skrajšanem postopanju preko zakonodajnega odbora.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Današnja večerna »Tribuna« prinaša vest, v kateri pravi, da odklanjajo radikalci vsako odgovornost radi razpada sedanje vladne koalicije, ker nočejo demokrati opustiti ministrstva za notranje zadeve.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Demokrati so
zelo potrti, ker sodijo, da pride gotovo do razbitja detnokratsko-radikalske koalicije. Današnja »Pravda« piše v tem smislu in pravi, da ve, da je sporazum med Paši-čem in Protičem dosežen in da je plačilo za ta sporazum prelom 7. demokrati. Pašič bi imel sestaviti volilno vlado s Protičem, Hrvatskim blokom in muslimani ter bi imel pričeti pogajanja tudi z ostalimi skupinami, da pristopijo k temu bloku. Dela se za zagotovitev kvoruma s pomočjo Hrvatske republikanske seljaeke stranke. Ta vlada bi skušala v narodni skupščini izvesti šc nekatere zakone, ako bi ji pa to ne uspelo, bi na spomlad izvedla volitve, Da bi se ta -načrt izvedel, bi dobil Pašič zaupanje krone in da bi to zaupan'e dobil ter se opravičil za prelom s sedanjo koalicijo, prepušča demokratom končno! odločitev. »Pravda« pravi, da je bila včerajšnja seja ministrskega sveta zadnja seja tega kabineta. Demokrati se boje bodočih volietv, ker vedo, da bi izšli iz njih zelo oslabljeni,
Belgrad, 22. nov. (Izv.) »Balkan« prinaša članek, v katerem pravi, da Pašič ne sme več obdržati zunanjega ministrstva in da se mora to ministrstvo poveriti drugi osebi.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo vest, da se je koalicija med radikalci in demokrati razbila, za kar navaja kot razlog nepopustljivost demokratov v vprašanju notranjega ministrstva. — »Novosti« prinašajo tudi vest. da bo Pašič podal ostavko kabineta in da bo sestavil novo vlado, ki jo bodo tvorili radikalci, muslimani, samostojni kmetje; hrvatska zajednica in Radič pa bi zagotovila vladi kvorum. V tem smislu jo Pašič že razpravljal s Pucljem in dr. Spahom.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Danes dopoldne je bila plenarna seja delegatov posameznih veroizpovedi o razmerju napram državi. Seji je predsedoval minister za vere. Prisostvovali so ji djakovski škof dr. AksamoVič, reis ul ulema Kavševič in ostali. Na seji se je najprej prečitalo poročilo o sklepih katoliške komisije. Minister za vere je ugovarjal nekaterim točkam, zlasti pa konfesionalnim šolam. Za tem je prečital predsednik pravoslavne komisije svoje poročilo, v katerem pravi, da ima popolno zaupanje v vlado, ki bo najbolje znala urediti pravoslavne odnošaje napram državi kakor tudi gmotno zavarovati duhovščino. Reis ul ulema Kavševič je zahteval avtonomijo za muslimansko versko organizacijo ter je protestiral proti temu, da se niso na konferenco pozvali tudi zastopniki muslimanov iz južne Srbije. Zastopniki protestantov in Židov so zahtevali avtonomijo
v ureditvi odnošajev napram državi. Koncem seje je došel delegat škof Uccelini. Sedaj bodo delegati, ki jih je imenovala vlada, nadaljevali pogajanja ter razpravljali o sklepih posameznih konfesij.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Predsedništvo komisije katoliške Cerkve za urecUlnv od-n. "ajev napram državi je danes izročilo poročilo o svojih šojah in sklepih kotor-skemu škofu Ucceliniju, ki ga je vlada pozvala kot svojega delegata k posvetovanjem. Škof Uccelini je izjavil, da v celoti sprejema poročila in da se popolnoma strinja s sklepi delegatov hrvatskega in slovenskega katoliškega episkopata. Z ozirom na to se morajo vse vesti protikatoliškega tiska, češ da se je delegat škof Uccelini oddaljil od stališča hrvatskega in slovenskega episkopata, označiti kot popolnoma neresnične.
Razprava o poslovnem davku.
Belgrad, 22. novembra. Na današnji seji zakonodajnega odbora je prišla v pretres uredba o davku na poslovni promet. Predsednik Trifunovič veli, da ta davek donaša državi dohodke za več sto milijonov in da je pri glasovan ju na prejšnji seji zakonodajnega odbora dobil vtis, da se je vršilo glasovanje v nesporazumu radi neke izpremembe, ki je bila stavljena v zakon. Pravi, fla se je uveril, da zakonodajni odbor ni hotel v načelu odkloniti tako važnega načrta zakona. Debata se jo vršila v glavnem zaradi izpremembe enega člena, ki obeta gotove odstotke kot nagrado ova-diteljem neplačanega davka. Pri glasovanju jo bila pomota v tem, da je pri prvem glasovanju poslanec Rajar od SKS sedel in ravno tako tudi pri drugem glasovanju. Predsednik veli, da v hitrici pri štetju glasov tega ni opazil. Ker je bilo pri zo-petnem glasovanju 7 glasov in predsednikov glas »za«, torej 8 glasov za, 6 proti, bi se moralo že tedaj razglasiti, da je ta zakon sprejet. Prosi, da se ta zakonski predlog zopet sprejme v razpravo In da se vrae finančnemu odseku. Finančni mini-
ster dr. Kumanudi se pridruži razlogom predsednika in veli, da ta zakon predvideva za držav o dohodka olioli 400 milijonov dinarjev. Ako se ta zakonski predlog odkloni v celoti, bi to pomenilo v proračunu nov deficit od 400 miiljonov. Izjavi, da ni proti temu, ako se posamezni členi zakonskega predloga izpremene. — Dr. Dulibie misli, da se mora o tem razpravljati. Posl. Gjonovic pravi, du se je na prejšnji seji sklenilo tako, da je ta načrt propadel; o tej uredbi no more biti več razgovora, ako se noče gaziti zakon o poslovnem redu. Posl. Drofenik izjavi, da bo glasoval za ta zakonski predlog samo, ako se ukine člen o nagradi za izterjavanje da\ka. Poslanec Lazič izjavi, da je ta zakonski načrt že odklonjen in da je zato razprava o tem odveč. Posl. Vujičič so ne strinja z mišljenjem g. Gjonoviča. V prejšnji seji se je razpravljalo samo o izpremembah oziroma popolnitvah, da pa o načelnih vprašanjih zakona samega ni bilo govora. Umestno je, da se ta zakonski načrt še onkrat pretresa.
Posl. Masič od muslimanov izjavi, <la jo proti temu in da bo njegov klub zavtel stališče proti temu zakonu. Posl. Popovič smatra.^Ui bi se moral načrt vrniti sekciji,
Stran 2.
SLOVENEC, drrs 88. flSVSmKr« 192t,
Stev. 267.
ce je govoril državni tajnik Ilughes o delovanju konference in o napredovanju odločb zadnje seje glede razoroževanja na moriu, nadalje o vprašanju uspehov, ki so bili doseženi na daijnem vzhodu. Omenjal je tudi vprašanje razoroževanja na kopnem. Nato je povzel besedo francoski ministrski predsednik Briand, ki je bil ži-I vahno pozdravljen, in je izjavil, da je bila Francija pripravljena, v Washingtonu doprinesti najtežje žrtve. Nadalje je govoril Briand o vojnih odnošajih med Francijo in Nemčijo, pri čemer se je spominjal tudi Ludendorfta in njegovih navodil v najbolj kritičnih časih, katere je preživljala Nemčija. Dalje je govoril Briand o možu, ki stoji na čelu nemške vlade, katerega smatra za iskrenega in lojalnega. Imenuje se dr. Wirth. Spominjal se je 7 milijonov mož, ki so se vrnili k svojim zasebnim poklicem in, ki so se sedaj organizirali v različna društva. Nemčija ima veliko industrijo in gradi še vedno topove, strojnice in puške. Ako pride do napetega stanja, bi bila Nemčija zmožna zopet proizvajati, municijo. Vojne potrebščine je tudi lahko kupovati v inozemstvu. Ladij ni mogoče izdelovati, ne da bi zato inozemstvo izvedelo, pač pa se lahko izdelujejo v Nemčiji strojnice in topovi. Nihče ne more tega nadzorovati Briand se je nato spominjal Napoleonovega časa Končno je Briand poudarjal, da bi bilo razoroževanje samo za Francijo strahovit udarec za državo. Ko zmaga nemška demokracija, bomo v/njo verovali. — Govor min. predsednika Bri-anda je bil sprejet z odobravanjem.
+ Shod SLS. V nedeljo se je vršil shod SLS na Primskovem pri Litiji. Poroč a 1 je poslanec Sušnik. Ker leži Primskovo precej visoko in daleč od železnice, ljudje tu že niso videli poslanca odkar jih je že pred vojsko enkrat obiskal rajni dr. Lampe. Zato ie na obvestilo, da je prišel poslanec SLS, vse privrelo na shod. Poslanec Sušnik je poročal celi dve uri. Ljudje so ga z velikanskim zanimanjem poslušali in vstrajali vsi do zadnjega. Po shodu se je ustanovil odbor Kmečke zveze.
+ Polom »samostojne« politike. Na zboru zaupnikov SKS se je pokazala vsa revščina in razdrapanost politike SKS. Minister Pucelj se je pritoževal, da so mu črtali 100 milijonov v budžetu, zbor pa je sklenil resolucijo, da naj se doseže ravnovesje v proračunu s tem, da se zmanjšajo dosedanji izdatki. Zbor je zahteval, da se povrne vsem kmetovalcem škoda, ki so jo imeli pri oddaji konj in vozil povodom mobilizacije. To je vojni minister že zdavna obljubil Jugosl. klubu; kaj pa je delal v vladi tedaj g. minister Pucelj, ki je glasoval za mobilizacijo, ni pa skrbel, da se povrne kmetovalcem škoda, povzročena po mobilizaciji? Nadalje je zahteval zbor izenačenje zakonov in se je spomnil tudi zahteve SLS po izenačenju davčnih bremen. Da so bile vse na zboru sprejete resolucije samo pesek v oči in jih je rodil strah pred volivci, dokazuje zlasti zahteva, da se dosledno in brezobzirno izvede agr. reforma; kaj pa bosanski age in begi? Drofenigovi iznajdljivosti je podobna resolucija, da bodi vojni minister civilist. Morda pa aspirira za vojnega ministra g. general Urek? Višek je pa vsekako dosežen v resoluciji, da se odločno podvzame boj — proti korupciji in potratnosti državnega imetja. Kar začnite pri volovski aferi g. ministra Puclja! Edino pametno so pogrun-tali — vsaj samostojneži so bili o tem prepričani — z izjavo, da je boj za revizijo ustave prezgoden in manj važen. Samostojneži s to izjavo vendar priznavajo, da je
revizija ustave potrebna. Zakaj ste pa glasovali zanjo in jo v »Kmetijskem listu« proslavljali v deveta nebesa? Prezgodnja jim je revizija in manj važna, ker so v vladi in jim je težko, ločiti se od korit. Ko jim bodo pa tudi v vladi pokazali iste durco kakor zemljoradniki g. Mermolji v Vel. Plani, bo pa pravi čas — za revizijo tiste ustave, za katero so glasovali vsi poslanci SKS. Ni-li to popoln polom politike S. K. S.?
+ Dr. Kumanudi in g. Čeda Mijatovič. Ko je bil dr. Kumanudi v Londonu in sklepal naše vnanje posojilo s firmo Bolton & Co., je objavil g. Čeda Mijatovič dolg članek v belgrajski »Politiki«, v katerem je silno diskreditiral našega generalnega konzula v Londonu Jovanoviča kot dobička-željnega posredovalca. Po svo,!cm povratku iz Londona pa je izjavil dr. kumanudi na neki seji demokratskega kluba, da bo priobčil v javnosti članek s svojim podpisom, v katerem bo dokazal, da je tudi g. Mijatovič glede posojila »zaintereeovan«. — To se je dalo sicer že prej sklepati, sedaj pa bomo doživeli, kakor izgleda, nova, zanimiva odkritja. Vsekako se je kretal g. dr. Kumanudi v Londonu v jako solidni in pošteni družbi.
+ »Jutro« nas je pozvalo pred nekaj dnevi, naj povemo svoje mnenje o dobrinah in vrlinah nameravane demokratske samouprave. — Naj čita »Jutro« današnji »Narodov« uvodnik. Tam je odgovor.
+ Protič — radikalni kandidat za notranje ministrstvo? Boj med rrdikalci in demokrati se suče v prvi vrsti okoli zasedbe ministrstva notranjih zadev. Belgrajski listi poročajo, da so sklenili radikalci zahtevati sprva popolno revizijo sporazuma z demokrati, tekom raznih pogajanj pa da je Pašič dognal, da je jedro revizije omenjeno ministrstvo. Zadnje dni se je položaj razjasnil v toliko, da zahtevajo radikalci notranje ministrstvo za Stojana M. Protiča, ker smatrajo radikalci, da bi na ia način mogli izravnati Protičevo akcijo.
+ Papež je poslal predsedniku Združenih držav severne Amerike brzojavko, v kateri izraža upanje, da Bog blagoslovi prizadevanje predsednika, da se človeštvu podeli tako potrebni mir.
+ Washingtonska konferenca. Japonski delegat je na predloge Kitajske (glej včerajšnjega »Slovenca«) odgovoril čisto na splošno, da Japonska iskreno želi neodvisnosti Kitajske. Konkretnega se še ni nič sklenilo. Govori se pa, da obstoja projekt finansiranja Kitajske, ki bo izdajala vsote za svojo obnovo pod kontrolo velesil. — Amerika je pristala na željo Japonske, da so program omejitve brodovij treh največjih velesil nekoliko izpremeni v smislu japonskih protipredlogov. — Briand, ki v kratkem iz Washingtona odpotuje, napoveduje govor, v katerem bo povdarjal, da Francija nikakor ne želi, da bi se konferenca bavila tudi z vprašanjem zmanjšanja armad na kopnem.
Nedolžen ko plohoek.
Kdo drug kakor višji šolski svet! V zadnji seji se je pral in se sam proglasil čistega in nedolžnega, kakor da je beli golobček, ki da mu delamo krivico. Za svoje glasilo si je izbral »Jutro«, ki je silovito širokoustno poročalo o zadnji seji višjega šolskega sve'.a. Če človek prečita to poročilo, bi mislil, da se je vršila načelstvena seja demokratke stranke, ne pa seja višjega šolskega sveta, ki naj bi razpravljal o vzgoji naše mladine. Čemu se te seje šo sploh sklicujejo v knjižnični dvorani deželne palače. Ta posel bi niS slabše ne napravili v uredništvu »Jutra« ali pa v klubu JDS. Kakor svetovnoznani junak iz La Man-he sta vihtela bivši živinozdravnik Ribnikar in direktor Jeienc svoje kopje proti — »Slovencu« in »Slovenskem uUčitelju«, za njima pa je korakal
da ga na novo prouči Posl. Gjonovič zopet brani svoje stališče proti zopetni razpravi o tem zakonskem načrtu. Poročevalec g. Šečerov se strinja s predlogom predsednika in dopolnitvami gosp. Popoviča, da se uredba in zakonski načrt vrneta sekciji. Posl. Magovčevič pravi, da ni bilo definitivno odločitve zakonodajnega odbora, ali se predlagana uredba uveljavi ali ukine. Zahteva, da se predlog predsednika da na glasovarye in da se sprejme definifivna odločitev o tem zakonskem predlogu. — Predsednik g. Trifunovič stavi predlog na glasovanje in pravi: Kdor je za to, da se ta uredba vrne sekciji, naj glasuje »za«, kdor je proti, naj glasuje »proti«. Prosi tajnika, da prečita imena poslancev. Glasovi od opozicije: Ne more biti glasovanja! Posl. Barič (Jugoslov. klub): »Nočemo glasovati, glasujte sami!« — Člani, ki so proti temu predlogu, t. j. Jugoslovanski klub, muslimanski ldub, republikanci in zemljoradniki odidejo od seje. 13 poslancev glasuje za. Predsednik izjavi, da stvar s tem ni končana. Zato zaključi sejo ob 11.45 in odredi prihodnjo sejo za jutri ob 16. uri.
DRAGA ALBANSKA MEJA.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Današnja »Epoha« prinaša članek o naši albanski politiki, v katerem pravi, da smo brez potrebe potrošili tolikp denarja in krvavih
žrtev.
NOVI GENERALŠTABNI ČASTNIKI.
Belgrad, 22. novembra. Z ukazom Nj. Veličanstva kralja od 15. t m. so se v glavnem generalnem štabu izvršila imenovanja novih dovršenih pripravnikov. To je prva generacija novih častnikov generalnega štaba, ki je po 13 mesecih napornega dela dovršila študije za glavni generalni štab naše nove kraljevine.
GLADOVNI ŠTRAJK ZAPRTIH KOMUNISTOV.
Belgrad, 22. nov. (Izv.) Pet komunističnih poslancev, ki so v preiskovalnem zapori: obtoženi radi atentata, je pričelo že včeraj zvečer gladovno stavko, ostali komunisti pa so zače'i stavkati danes ter zahtevajo, da se jih takoj postavi pred sodišče. »Radikal« piše o tej zadevi in pravi, da je to sramota za pravne razmere v naši državi.
Odhod naših čet iz Albanije.
Zagreb, 22. novembra. »Zagrebački Dnevnik« javlja iz Belgrada, da se bo na eni od prvih sej ministrskega sveta sklepalo o umaknitvi jugoslovanskih čet iz Albanije na mejo, ki je bila določena dne 9. novembra. Zdi se, da se bo za prvi čas izvršila samo delna demobilizacija, dokler se ne bo videlo, kakšna bo situacija.
IZGREDI RADI DRAGINJE V BERLINU.
Berlin, 22. nov. Policijsko ravnateljstvo bo v najkrajšem času izdalo prepoved obhodov po mestu, kar bo posledica izgredov, ki so se vršili zadnje dni zaradi draginje in brezposelnosti.
PERSONALNA UNIJA MED RUMUNIJO IN MAŽARSKO.
Dunaj, 22. nov. Kraljevi romunski poslanik na Dunaju dementira v imenu svoje vlade vesti, ki so bile potom časopisja zadnje dni lancirane v javnost in ki trdijo, da je romunski kralj Ferdinand tudi eden izmed kandidatov za mažarski prestol. V vsej Rumuniji nihče ne misli na take načrte in zato je poslanik označil vse take vesti za tendenciozne in izmišljene.
Franciji proti razorožitvi.
Pariz, 22. novembra. Posebni poročevalec »Agence Havas« poroča i-? Washing-tona: Pri današnji plenarni seji konferen-
3t" ~	- -......--.....-..........—	--- ----
Cclomba. 4
Prosper Mčrimče. — Poslovenil —š—. (Dalje.)
Dasi jo je nekoliko oviral njegov neprisiljen glas, se vendar miss Lidija ni mogla ubraniti smeha ob misli na osebno sovraštvo med desetnikom in cesarjem. Bil ji je to nekak predokus korziških posebnosti in sklenila je, da zapiše to potezo v svoj dnevnik.
»Ste bili morda ujetnik na Angleškem?«- je vprašal polkovnik.
»Ne, gor pod polkovnik, naučil sem se angleščine še čisto mlad v Franciji od ujetnikov vaše narodnosti.« Potem pa se je obrnil do miss Lidije: »Matej mi je povedal, da se vračate iz Italije. Brez dvoma govorite čisto toskanščino, gospodična; bojim se, da bodete imeli velike težave z razumevanjem našega narečja.«
:>Moja hči razume vsa laška narečja,« je odvrnil polkovnik; »ima dar jezikov vse drugače kakor jaz.«
»Gospodična, bi li morda razumeli na primer te-le vrstice enega naših korzijskih pesnikov: Go ori jih ovčar ovčarici:
S'entrassi 'ndru paradisu santu. santu,
E nun truvassi a tia, ml n' eBoiria.«1
1 Če bi stopi! v raj presveti, pa bi tebe tam ne našel — šel bi.
(Serenata de Zicavo.)
Miss Lidija je razumela in ker se ji je navajanje zdelo predrzno in še predrznejši njegov pogled, ki je spremljal te besede, jo je oblila rdečica in je odgovorila: »Ca-pisco — razumem«.
»Vi se pač vračate domov na daljši dopust,« je vprašal polkovnik.
»Ne, gospod polkovnik. Poslali so me v pokoj; najbrž, ker sem bil v bitki pri Waterloo in sem Napoleonov rojak. Vračam se domov z lahkim upanjem in lahko denarnico kakor pravi pesem.« — Pogledal je v nebo in vzdihniL
Polkovnik je segel v žep in potegnil iz njega med prsti zlat novec ter iskal besed, da ga uljudno stisne v roko svojemu nesrečnemu sovražniku.
»Tudi mene so poslali v pokoj,« je rekel z glasom dobrodušne šale, »toda z vašo pokojnino si ne morete kupiti niti tobaka. Nate, desetnik.« Skušal mu je spustiti novec v stisnjeno pest, s katero je bil oprt na rob čolna.
Mladi Korzičan je zardel, se vzravnal, se vgriznil v ustnice. Zdelo se je,da je razpoložen za razsrjen odgovor, ko je mahoma izpremenil svoj izraz in bušll v smeh. Polkovnik je ves osupen obstal z novcem v roki.
»Polkovnik«, je rekel mladenič z prejšnjo resnostjo. »Dovolite mi, da vas opozorim na dve stvari. Prva je: nikar ne
ponujajte Korzičanu denarja, kajti dosti mojih rojakov je tako neolikanih, da bi vam ga vrgli nazaj v glavo. Druga pa je: ne dajte ljudem naslovov, ki jim ne pr^to-je. Imenujete me desetnika, sem pa poročnik. Res razlika ni ravno velika, a vendar ...«
»Poročnik,« se je začudil sir Thomas, ^poročnik! Gospodar mi je reke, da ste desetnik kakor vaš oče in vsi moški vaše hiše.«
Ob teh besedah je mladenič stopil nazaj in se začel tako ljubko in tako dobro, hotno smejati, da sta gospodar in oba pomorščaka bušila v smeh.
»Oprostite, gospod polkovnik,« je rekel končno mladenič; »nesporazumljenje je naravnost čudovito, nisem ga takoj razumel. Res moja družina si šteje v čast, da so bili njeni pradedi >caporali«; toda naši kor-ziški »caporali« niso nikdar noisli zlatih našivov na obleki. Krog leta Gospodovega 1100 so se namreč nekatere občine uprle nasilju gorskih velikašev in si izvolile svoje voditelje, ki so jih zvali »caporali«. Na našem otoku si štejemo v čast, če kdo izhaja iz take vrste tribunov.«
»Oprostite gospod,« je vzkliknil polkovnik, »tisočkrat prosim, oprostile! Scdij, ko veste za vzrclc mojega omalov r?vr*1' pač upam, da me opravičite.« Podal mu je roko.
s svojim rapirjem največji jugoslovanski pedagog Gangl. Pobijali so resničnost »laktov« o pregauju-nju učiteljstva »Slomškove zveze« in so rea tudi
—	sami sebe pobili. »Macht geht vor Recht,« je dejal že Bismarck in tega mnenja so tudi U pedagogi — če imaš moč v roki — laliko vse dokaieS.
. e.je premeščen »Slomškar« iz lepe večrazrednice
j kot voditelj na hribovsko enorazrednico, pravijo,
I da jo to odlikovan ie, ako deluje učiteljica pri »Orlu« in jo pošljejo v kraj, kjer odločajo ljudje Rib-nikar-Jelenčevega duha, hočejo, da bi ae jim še zahvilila. Kaj bi neki rekli gospodje Gangl, Ribnikar, Jeienc, če bi danes ali jutri prišel na vlado njihov politični nasprotnik in jih pustil avanzirati za dvorne svetnike v Makedoniji ali Albaniji? — Bog ve, če bi bili hvaležni! »Jutro« poroča tudi, da ja Gangl čital »Slov. Učitelja« in so se menda nekateri člani zgledovali nad lako pisavo. Gangl je dvajset let urejeval »Učiteljskega Tovariša« ia vsa javnost ve, da se je ravno ta list vedno odlikoval po pravcati rokovnjaški pisavi. To naj pedagogi našega višjega šolskega sv-;ta temeljito preštudirajo! Gospod Dolfe Ribnikar je avanziral do »socialnega politika« IV. plačilnega razreda in al za Časa ljubljanske oprovizacije stekel toliko znanja v šolskih zadevih, da zdaj iyja v tem oziru prvo vijolino. Po njegovem mnenju se slovenska mladina sploh uo sme drugega jezika učiti kakor
—	srbo-hrva^čin?, slovenščino naj samo še tole-rira kot »diatetcaU. f>ri tem je mož pozabil, da val njegovi politični prijatelji, razni liberalni advokati, verižniki, ipekulnnti in oderuhi vzdržujejo privatne učitelje, da so njihovi otroci učijo svetovnih
. jezikov, kakor nem^iue, italijanščine, francoščine itd., Ribnikar pa bo za svojega sina gotovo tudi ■aajel inštruktorja cemščino. Liberalec povsod kaže enako 'jubezen ljudstva, namreč tako, <la os'ani Isto nevedno iu neizobraženo. Naše mnenje je, da Slovenec lahko razume Srba in Hrvata ia obratno, a iiberalci hočejo le napraviti umetno nasprotje med obema jezikoma ter ustvariti sovraštvo in nasprotje irsd plemeni. To jim trenotno kažejo njihove osebie koristi, za bodočuost države jim pa itak ni ma/ Na tako pomilovanja vredno stopnjo so privedli nu5o šolsko korporacijo politični krošnjarjl. Uboge učiteljstvo pri tem dan ca dnem bolj prihaja v njihovo politično odvisnost, iz učiteljev napravljajj agitatorje, iz šol politično areno, dobro učiteljstvo pa vidi, da je sposobnost pridnost in nadarjenost postranska slvar. Posledice se kažejo — brez krivde učiteljstva — iz naših ljudskih in meščanskih šol prihajajo učenci s strahotno minimalnim znanjem, ki ni v nobenem raas-merju z brezmiselnitn razmnoževanjem razredov in šol, kar ie znaša težke milijone. Težek bo končni obračuni
— Volovska afera in g. minister Pir-celj. Poročali smo že, kaj je pisal »Beo-gradski dnevnik« o volovski aferi g. ministra Puclja. Isti list se v številki z dne 20. nov. iznova bavi s to zadevo in jo označuje s temi-le besedami: »Delalo se je bolj tajno kakor prej kdaj. Gre za »pl ač-ko«, ki
iznosi na rniijone in katere posledica je, da oškoduje državni ugled in celo državno blagajno samo za stotine miljonov.« Citira pa tudi iz drugih belgrajskih listov to-le: »Ekonornsko-finančni komite ministrov je odobril na svoji zadnji seji, da se ves drugi kontingent goved in ovac, ki jih imamo dobiti od Nemčije kot vojno odškodnino, odstopi nekemu konzorciju po 45.50 din. za eno ovco in po 1510 din. za eno govedo,« Število teh ovac znaša 60.000 in goved 17.500. Na vse te očitke belgrajskih listov minister za kmetijstvo g. Pucelj molči v javnosti. Na zboru zaupnikov SKS 21. t. m, se je zagovarjal, da e bila dotična živina — okužena. Mi tega ne verjamemo, ker bi sicer morali izprašati g. ministru vest, zakaj da je sprejel okuženo živino, ker mora dati Nemčija zdravo živino. To je silno jalov izgovor in osvetljuje inteligenco Pucljevih pristašev, ki so se s takim odgovorom zadovoljili. G.
»To je pač pravična kazen za moj mali napuh, gospod polkovnik,« je še vedno smeje se odvrnil mladenič in prisrčno stisnil Angležu roko. »Niti najmanj vara no zameriim. — Ker pa me je prijatelj Matej tako slabo predstavil, mi dovolite, da re predstavim sam: moje ime je Orso della Rebb:a, poročnik v pokoju. Če greste morda na Korziko na lov, kar sklepam po teh dveh lepih psih, mi bo zelo drago, če vas bom smel seznaniti z našim grmovjem iu našim gorovjem,... če nisem že vsega pozabil,« je dostavil z vzdihom.
V tem hipu je trčil čoln ob jadrnico. Poročnik je ponudil roko najprej miss Lidiji, potem pa je pomagal polkovniku, da se je spravil na krov. Sir Thomas je bil še vedno ves iz sebe vsled preziranja. — Sam ni vedel, kako naj zabriše sled svoje neoli-kt.nosl" do človeka, čegar rod sega nazaj do 1. 1100. Povabil ga je k večerji. Ponavljal je venomer svoje opravičevanje in mu stiskal roko. — Miss Lidija je pač nekoliko gubančlla čelo, toda po vsem tem je bila le radovedna, kaj je pomenil pravzaprav »caporale«. Njen gost ji ni bil ravno nevšeč. Začela je celo na njem odkrivati nekaj — ne vem kaj — plemiškega. Le njegov izraz na obrazu se ji je zdel preod-krit in prevesel za junaka romana.
Stev. 267.
SLOVENEC, fina 2?. BevemKra 1921.
stran 3
minister Pucelj naj v javnosti jasno in brez ovinkarjenja po vzgledu Kmetijskega lista pojasni: 1. Je-li spravil 60.000 ovac in 17.500 goved v našo državo ali jih je prodal kar v Nemčiji? 2. Če jih je prodal v Nemčiji, zakaj ih je prodal potem potom tukajšnjih konzorcijev? 3. Če jih je pa spravil v našo državo, zakaj jih ni prodal na javni licitaciji? 4. Je-li res ponudil trgovec Hadži Pavlovič 200.000 dinarjev več, pa je minister tudi to veliko prenizko ponudbo odklonil, 5. Je-li g. minister Pucelj prodal vseh 17 tisoč volov »Prometu« iz Zagreba in »Impexu« iz Ljubljane po ceni 3.79 din. za kilo žive teže? Predno izrečemo tudi mi svo'o sodbo o tej vdovski aferi, pričakujemo od g. ministra Puc-lja odgovora na ta vprašanja.
—	Zmedenost vojaške uprave. Prejeli smo: Za rekrute 1901. letnika je bilo določeno, da odrinejo v vojaško službo 1. nov. Par dni nato je pa bilo to preklicano in določeno na 19. nov., a bilo zopet preklicano in določeno na 22. nov. Ker se je to zopet preklicalo, ae sedaj ne ve, kdaj pride odločitev glede dneva odhoda. Jaz sem trgovski uslužbenec, in sem za 1. nov. odpovedal službo baS radi vojaSke službe — sedaj pa nisem ne v kasarni ne v prodajalni. In živim pa naj od nade na preizkušeno hrano v bodoči vojaški službi! Kako so re6 socialno ču.eči višji krogi 1
—	Vsi častniki vojni invalidi, ki še niso bili tekom septembra, oktobra ali novembra t. 1. su-perarbitrirani od sedaj poslujočib komisij, naj se predstavijo dne 80, t. m. komisiji pri vojnem okrugu od 8. do 11. ure dopoldne in od 14. do 16. ure popoldne. S seboj naj prinesopred pisana »Zaslišanja« in svoje vojaške dokumente, če jih Se niso odposlali na vojni okrug.
—	Pobijanje draginje. »Večer« doznava iz Belgrada, da so v ministrstvu za socialno politiko pri posvetovanjih o vprašanju pobi-iania draginje življenskih potrebščin prišli do prepričanja, da maksimiranje cen ne vodi do nikakih pozitivnih rezultatov. Zato se v bodoče ne bodo določevale maksimalne cene, preganjale pa se bodo one osebe, ki brezvestno dražijo cene. ki kopičiio blago, dalie kar-teliranie prodajalcev v svrho, da se dvigne cena blagu, in oni prodajalci, ki cene blaga ne označujejo javno,
—	Za božično darilo se priporoča zbirka M. Elizabeta, O- S. Urs.: Cvetje na poti življenja, ki nudi vrsto slavnostnih deklamacij tudi za božične dni. Prodaja uršulinski samostan ▼ Ljubljani. Cena 8 D.
I Dekliški organizacijski tečaj mariborskega okrožja K. S. Z. se vrši v nedeljo, dne 27. novembra 1921 v Mariboru v dvorani Strokovne zveze, Splavarska ulica štev. 6. Spored: Ob 8. uri sv. maša v irančiškanski cerkvi. Od poldevete do polene ure tečaj, nato skupni obed. Popoldne ob 2. uri prijateljski sestanek in pogovor o izvršitvi sklenjenih načrtov.
i Ljudska univerza ▼ Mariboru. V nedeljo »večer ie sklical profesor Favaj zastopnike profesorjev, medicincev, juristov in novinarjev na mestni magistrat, da se posvetujejo o ustanovitvi ljudske univerze. Sestanku je predsedoval mestni župan Grčar. Po daljši debati se je izvolil priprav, ljalni odbor in sicer: predsednik okrajni glavar dr. Lajnšič, tajnik profesor Favaj, odborniki ravnatelj dr. Tominšek, prof. dr. Kovačič in urednik Borko. Dr. Lajnšič je izjavil, da ima za ljudsko univerzo že pripravljenih 20.000 K. ki so takoj na razpolago. Zupan Grčar je izjavil, da bo dala mestna občina na razpolago prostore v kazini, ki se vporabijo samo za kulturne svrhe. Pripravljalnemu odboru se je naročilo, da ukrene vso potrebno, da se čimpreje skliče ustanovni občni zbor.
š Skale. Tukaj je umrla profesorjeva vdova iz Gorice, gospa Marija Lazar, po dolgi mučni bolezni. Pogreb bo v sredo dne 23 t m.
3 Mariborski peki stavkajo, ker jim občinsko sodišče ni dovolilo zahtevanega podraženja, dasi se jim je dovolilo podraženje belega kruha na 18 kron za kilogram, črnega na 15 K za kg, tako da stane hlebec belega kruha 9 kron, hlebec črnega kruha pa 7.50 K.
š Na včerajšnji živinski seme"' v Mariboru so prignali 9 bikov, 213 volov, 9 telet, 9 konj, skupaj 656 glav. Cene so bile: Debeli voli 14-22 K, poldebeli 12-14 K, plemenski biki 9-11 K, biki za klanje 10—12 K, klavne krave 12—15K, plemenske krave 10—16 K, rdečne krave 10—16 K, krave za klobase 7—8 K, mlada živina 10—14 K, teleta 11-14 K.
JjHWta»teV'fP| finvtoe.
lj Koncert, ki ga priredi Jugoslovansko novinarsko Udruženje dne 1. decembra v hotelu »Union« v proslavo obletnice ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev s sodelovanjem vseh večjih ljubljanskih pevskih društev, bo gotovo podal zelo zanimivo sliko, ki bo nudila vsem ljubiteljem lepoja petja ne samo velik užitek, temveč tudi priliko primerjati, v koliko so posamezna pevska društva v Ljubljani napredovala v glasbenem oziru v svojem dosedanjem razvoju. Spored posameznih pevskih in glasbenih točk se bo objavil pravočasno. Gotovo je, da bo prireditev privabila občinstvo vseh slojev. Za prireditev vlada že sedaj živahno zanimanje ne samo v Ljubljani, temveč tudi v vseh glasbeno naobraženih krogih na deželi.
lj f Polonca Kalan, nekdanja gospodinja naših pesnikov Ketteja, Murna, Golarja, Pctruške i. dr. je včeraj
21. t. m. ob 5. uri pop. v 74 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ranjce bo danes 23. .t m. ob polčetrti uri pop, iz hiše žalosti, Florjanska ul, št. 15.
—	Naj v miru počiva!
lj Poročil se je v stolnici kontrolor mestne hranilnice gospod Franc A b u 1 -n e r z gospodično Marijo P e z d i r, mestno učietljico. Poročal je ženinov sošolec {{ stolni kanonik dr, Fr. Kimovec. Obilo sreče!
lj Iz tajne sejo obf. sveta dne 22. novembra. V tajni seji je najprvo poročal občinski svetnik Tavčar v imenu personalno-pravnega odseka. Odobri se izstop 3 mestnih uslužbencev iz mes'ne službe: Adolf Ribnikar kot tržni nadzornik, dr. Otmar Kraje kot mestni fizik ter gdč. Fr. Bajtoira. Dr. Krajcu se izreče za 15 letno vestno delo pismena zahvala. — Tudi gdč. Bajtovi sc izreče priznanje. — (Ribnikarju pa nič.) Dr. Brilej se imenuje za def. koncept uradnika v IX. čin. razredu. — Gdč. Fanica Babšek se od 1. avg 1921 dalje imenuje za ofician'ko. — Vdovi in otrokom umrlega začasnega slu^e mestnega lizikata Ivana Jenka, ki si je pri prenašanju grižavih bolnikov nakopal grižo in za njo umrl, so določi vdovnina in vzgojnina, kakor gre stalnim mestnim slugam.
—	Nekemu bivšemu uslužbencu mestne klavnice se dovoli miloščina za dobo 3 let —
V imenu finančnega odseku jc poročal obč. svetnik Kocmur ter predlagal, da se 2 občanoma, ki sta bila sprejeta v domovinsko zvezo, zniža pristojbiua na 100 kron. — Občinski svetnik Srebot je poročal v imenu obrtnega odseka o raznih prošnjah za razne obrUie koncesije. Tvrdka Julio Meinl je prosila za koncesi.o za piodajo špecerijskega blaga na debelo. Ker ni znano, kdo stoji za to ^nacionalizirano« tvrdko, se je zadeva še enkrat odstopila odseku. Prošnja kavarnarja Vo-spernika za prenos obrti iz Virantove hiše na Stari trg (v poslopje, kjer je bil doslej poštni uradi, se je odstopila zdravslveno-policijskemu odseku, ki naj ugotovi, če so prostori primerni. Proti še eni nočni kavarni na Starem trgu so odločno nastopili zastopniki SLS.
li Trgivsko bolniško in podporno društvo v Liubliani naznanja svojim članom, da se vrši v četrtek 24 t. m. ob pol 8 uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor, Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. prememba društvenih pravil in 2. raznoterosti. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
lj Trgovski bolniško in podporno društvo v Liubliani naznanja, da se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 10. uri dopoldne o kapelici Leo-nišča po pravilih določena sv. maša za umrle člane in dobrotnike društva in prosi obilne udeležbi*.
U Prodal p štnih vrc?!notic, Počenši s 25. novembrom t. 1. bodo oreicmali prodajalci, ki imajo pravico do prodaie poštnih vrednotic, vse vrednotice zopet pri poštni blagajni na glavnem oštnem uradu I.iubliana 1 in nc več v pps'ooiu filharmoničnega društva na Kongresnem trgu.
lj Rokodelski dom. Pevski zboi knt društva rokodelskih pomočnikov ima pevsko vajo danes točno ob 8 uri zvečer. Vsi g?, pevci naj se vaje prav zanesljivo udeleže.
lj Društvo »Soča« naznanja, da priredi dne 4. decembra v Mestnem domu Miklavžev večer. Za otroke (v spremstvu stariševM začetek 'točno ob 3. uri popoldne. Za odrasle začetek ob pel 8. uri zvečer. Poseben odbor bo snrejemal darila celo dopoldne istega Hne v Mestnem domu.	(KI
lj Umrli so v Ljubljani: Doroteja Simončič, posestnikova žena, 73 let. — Anton Rfrfinnt. žel. strojevodja, 28 !eL — Anton Svetelšek, invalidov sin, 3 leta. — Marjta Šorli, žena umir sprevodnika, 39 let. — Frančiška Repše, hiralka, 70 let. — Jožica Kollmann, kanlinerjeva hči, 3 mesece. — Josip Kisela, težak, 18 let. — Milan Kos, rejenec, 4 mesece. — Franc Jagei, j. žel. nadzornik v p., 77 let. — Josip Vidmar, filozofov sin, 2 dni. — Katarina Škoda, mestna uboga, 79 let. Fran Pagon, bivši posestnik, 80 let. — Klara Skubic, zasebnim, 63 let. — Bernarda Jeseničnik, novoiojenka, 2 dni.
—	Marija Petrič, to?arjeva žena, 51 let. — Marija Grušovnik, hči brzjavn. paznika. 1 uro. — Marija čeme, pol'ska dninariea, 44 let.
lj Horeografične vaje filozofov, juristnV in medicincev se vrše radi nenadnih ovir v nedeljo dne 27. t. m. ob 20. uri, in ne kot je b!,<-> objavljeno v soboto dne "I t. m. — Odbor »Fiume«. k
lj Naivnost ali šega? V belgrajski >Politikic od 10. t. m. čitamo pod označenim naslovom, da je tajniš'vo razredne loterije prejelo dopisnico sledeče vsebine: »Komisiji za izžrebani« dobitkov državne razredne loterij v Belgva'1" — Ljubi a-na, 14. nov 1921. — Imam tri srečke, št. 24236, 94666 iri 9466. Vsak dan kupim list »Politika«, kjer stoje vse številke, samo moje ne. Prosim Vas, da izvlečete še zsoraj omeivene številki. Biliežim z odlifnim spoštovanjem I. S, Novi Udmat, Ljubljana.« — Ne glede na »naivnost« vsebine pripominjamo, da se nam zdi čudno, kako da more urad državne loterije -tajati phtna in dopisnice privatnim listom na razpolago; nič pa se ram ne zdi čudno, če misli »PoliMka«, du vladaio pri nas Slovencih trke »šege^. Ce bi bili mi zlobni, bi našteli »Politiki* precej sličnih »šege iz njene naj-bliž.e okolice.
lj Ravna'eljstvo mestnega d'»hodar«tvene?s urada v četrtek, dne 24. novembra radj snaženja uradnh prostorov ne urni tuje.
lj 57 krat predkaznovan. Tone Markovič je na Cojzovi cesti zaspal. Prišel je stražnik, ki ga :e dvignil, kar je moža tako razjarilo, da je preklinjajoč Jugoslavijo stražnika grdo opsoval z lačenpergarjem in postopačem ter mu grozil, da ga bo po »gobcu« usekal. Stražnik ie peljal moža na policijsko direkcijo, kjer so ugotovili, da je bil mož sodnijsko že 34 krat, policijsko pa 23 krat predkaznovan,
Gosp^rstm
BORZA.
Zagreb, 22- nov. Devize: Berlin 108—113, Italija izplačilo 1260—1270. ček 1240—1260, London izplačilo 1200—1215, New York izplačilo 304—308. Pari* 2225—2250, Praga 325—333, Švica 5600—5750, Dunaj 5.10—5.20,
I Bukarešta 185-0. Budimpešta 34.50—35. — 1 Valute: Dolarji 305—307, avstr. krone 0—6, ' carski rublji 24—30, nem. marka 120—130, 1 rom. leji 0—202. >tal. lire 12.50—1260, angleški lunti 1180—1200.
g Dobava moke in pšenice. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 3. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v intendanturi IV. ar-mijske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg št. 4, soba št. 128) ofertalna licitacija glede dobave 1,200.000 kg pšenične moke ali 1,500.000 kg pšenice za garnizijo Zagreb, 650.000 kg pšenične moke ali 812.500 kg pšenice za garnizijo Ljubljano ter 650.000 kilogramov pšenične moke ali 812.000 kg pšenice za garnizijo Osijek. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na ogled. ,
g Obrtna banka v Ljubljani naznanja, da so originalni komidi 7 odstotnega državnega investicijskega poso;ila 1921 vsem subskriben'.om pri blagajni med uradnimi urami na razpolago, proti predložitvi in vrnitvi začasnega potrdila. Zunanji podpisovalci dobijo te originalne komade lahko tudi po pošti, če upošljejo dotično začasno potrdilo. Pošiljke, ki se nanašajo na te originalne komade, so po ministrski naredbi poštnine proste.
g Davek na poslovni promet- Na današnji seii zakonodajnega odbora se ie nadaljevala razpravi o davku na poslovni promet. Glasovanji z a izpremembo te uredbe v načelu ni bilo, ker je proti temu bila opozicija, ki ie skupai z muslimani zapustila sejo. Seja se je odgodila za iutri popoldne ob 16.
g NaSi', trgovske latHe. Konec tega meseca se bodo sestali v Rimu zastopniki naših brodnlastnikov z zastopniki naše vlade, da se izvrši formalni sporazum, ki ga ie započel Rartolini s Trumbičem. Po tem sporazumu bi nam morala Italija vrniti ladje naših državljanov.
g K!slk zn obrtnike. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Dunajska cesta št. 22 ie nreskrbel za obrtnike večio množino kisika, Interesentie nai prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čimpreje, najkasneje pa do 1, decembra t. 1.
g Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 5. decembra t 1. ob 11. uri dopoldne v intendanturi IV. armij-ske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg ž t. 4, soba št 128) ofertalna licitacija glede dobave mesa za gainizije Ljubljana, Zagreb in Osijek za čas od 1. januarja do 30. junija 1921. Dnevna potreba znaša v Ljubl;ani in Osijeku 1200 kg, v Zagrebu 1500 kg. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled.
Seja ljubljanskega občinskega sveta.
Včeraj ob 5 uri popoldne se ie vršila seia ljubljanskega občinskega sveta. Župan dr. Terič ie počelkom seie imenovil za overova-telia obč. svetnika Benkoviča in Adamiča.
Naznanila predsedstva.
Župan naznani nato, da ie obč, svetnik Burkelic (SLS) naznanil svoj odstop radi bo., lezni in predložil zdravniško spričevalo. Na njegovo mesto je bil pozvan v občinski svet rač. svetnik Albin Zaje, ki izjavi, da spreime mesto obč- svetnika. Obč. svetnik Melik (S. K. S.l ie sporočil, da odstopa, ker ne more posečati sej občinskega sveta radi oddaljenosti svojega bivališča. Na njegovo mesto ie bij pezvan Ivan Rogina, ki se pa do danes še ni odrval. — Škofijski ordinariat ie povabil obč. svet k cerkveni proslavi 1. decembra ob 10. uri dopoldne v stolnici. — Disciolinarna komisija se ie konstituirala in ie bil izvoljen za predsednika Ivan Kocmur — Na interpelacijo obč- svetnika Marna glede poneverbe v r-asilnem društvu je župan izjavil, da ie društvo krito, glede poneverbe oa ie uvedena sodna preiskava. — Zupan nato naznani, da imajo po pravilniku in že preišniem sklepu obč. sveta občinski svetniki vlagati predloge pismeno.
Nato sta se imenovala v odbor za obrtno nadaljevalne šole občinska svetnika Srebot in Ambrožič. — Mesto odstopivšega občinskega svetnika Bnrkelica se ie novi občinski svetnik Z31C izvolil v ubofni odsek in namesto občinskega svetnika Orehka v apcoviza-ciiski odsek. — Nato se odobri zapisnik zadnje seie.
Poročilo personalno-pravnega odseka.
Poročevalec Tavčar poroča o predlogih persnnalno-oravnega orseka.
V	novi upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske so se izvolili: Frel;l. Turk. dr. Tri-ler. dr. Pestotnik, Rozman. Bončar, K^llman,
. (JDS1: od večine: Ivan Kocian, dr Fr. Petrič (JSDS). Stane Vidmar. Vendclin Sadar, Riko -lug, Ivan Tavčar fNSSl- Jernei Lo?ar, Jos. Pire, Fr. Orehek. Alb. Zaic fSLSl. Kot zastopnik skupne koalicije se te imenoval Albin Prepeluh. — Zastopnik SKS se določi pozneie.
V	odbor za upravo meš^nske imovine ! se {(nemile nos. in stavbenik Val. Acceto. —
Za oskrbnika ubotfih v župniji sv Nikohia se imenuje posestnik in Gostilničar Jos. Maček. — V drvštvo za ztfradbo delavskih stanovali se imenuje kot zastopnik občine obč. svetnik Fr. Rupnik.
V	odbor za !• itigoslnvnnski vsesoknlski /let se izvoli podžupan Riko Jug. — Obč. svetnik dr. Stanovnik iziavlia v imenu kluba SLS, da gl^sule za predlog s stališča tujskega nrometa. SLS pa oričakuie, da bo občinski svet nostooal ravno tak« loialno tudi ob podobnih prireditvah, ki iih bodo_ priredili Hudič krščanskega svefnvre^a nazirnnia.
Zveza orrfanizacii mcr.tnih uslužbencev le v1ož!la prošnjo za pospešitev rešitve službenih prispevkov, nakazilo stanovanj v mestnih r-oslopiih predvsem mestnim tisl"Žbencem. kakor tudi glede preureditve službene pragma-tike. za kar nai bi se imenovala posebna komisija. — Občinski svet ie sklenil, da sc glede prve točke utfodi prošnji, glede druge pa sc naroča gospodarskemu uradu, nai pregleda mestna noslopja. če ie kai prostorov za mestne uslužbence in če ne stanujejo v nilfi take osebe, ki bi mogle stanovanja odstopiti na
korist mestnih uslužbencev. Pragmatični odsek nai še ne izvoli, ker itak obstoji personalno pravni odsek. — Glede oficiantov in oficl-antinj se sklene, da se jim poviša mesečna plača. dolder se ne uredi službena pragmatika, in sicer onim. ki imaio 10 let provizorične službe za 200 K, onim pa, ki imaio 15 ali več let službe, za 300 K-
Poročila finančnega odseka.
Na predlog poročevalca občin, svetnika JVocmurja se sklene, da sc Dnevnim zavetiščem za revno Šolsko mladino za 1. 1921-22 dovoli 100.000 K prispevka. — Sklene se najeti Mestni hranilnici ljubljanski 500.000 kron posojila za povrnitev brezobrestnega posojila 500.000 K. ki ga ic dala meseca junija pokra-unsKa uprava mestni občini. — Finančni odsek ie na predlog obč. svetnika OrehkB sklenil predlagati, da se mestnim vpokojencem ler njihovim vdovam z nepreskrbljenimi otroci nakaže nabavni prispevek po 4000 K, z preskrbljenimi otroci po 3000 K, samcem pa po 2000 K. Sirotam mestnih uslužbencev se nakaže nabavni prisnevek po 500 K. Zupanu se prepusti, da nakaže onim, ki vživajo milostno pokojnino, po previdnosti primeren nabaven prispevek, Nabavni prispevki za delavce se določijo na prihodnji seji, ko dokonča delavski odbor svoje delo. Na predlog obč. svetnika Turka se sklene, da župan uslužbencema reševalne postaje Zdraviču in Kum-hu nakaže primeren nabavni prispevek, — rrošnii A. Razbergeria za odobritev reverza glede polaganja vodovodnih cevi preko mestnega sveta se ugodi. — Spreime se predlog gospodarskega urada glede vpisa parcele št. 178-15 kat. občine Gradišče ob Vegovi ulici kot last mestne občine. — Spreime se ponudba dr. Ivana I.avrenčiča v imenu Obrezovih' dedičev za odkup stavbišča Turjaški trg št 8 in sicer za vsoto 90.000 K. Strrške prodaje nosi mestna občina. — Ponudba Petra Štepica za odkup mestnega sveta ob Tržni ulici v Sp, Siškj sa odkloni,
(Dalje.)
gf^lišče.
Drama.
Sreda, 23. novembra: Borba. — D. Četrtek. 24. novembra: Ljubezen. — Izven. Potek, 25. novembra: Kovizor. — R.
Opera.
Sreda, 23. novembra: Labndje jezero. — A. Četrtek, 24. novembra: Tosca. — C. Petek, 25. novembra: Zaprto.
Zborovanje podružnice Slom. Zveze ZA kranjski in radovljiški okrai dne 22. novembra. Program se ie nekoliko izpremenil, in sicer: Od 10. do 11. ure hospitaciia v II. dekl. razredu meščanske šole. Tema: Uvaiaaie učenk v umetniško razumevanje. (G. učitelj J. Gospodarič.) 2. Od 11. do 1. ure referati. Ob pol 2. uri kosilo. Pridite vsi!
Socialni vestnik.
s Internacionalna konferenca dela je 20,
novembra zadnjič v tem letu zborovala. Soglasno se je sklenilo, da se svinčeva belina n« sme drugod uporabljati nego v notranjosti ladij. Drugi in zadnji važni sklep je bil ta, da se velesilam priporoča, da uvedejo v trgovinah ter javnih in zasebnih zavodih 24 urni nepretrgani počitek. Nato se je letošnje zasedanje zaključilo.
K^toMški vestnik.
c, Sodni i tati* ss. Cnrdis Jesu za ljubljansko
mesto ima svoj shod danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Predaval bo vseuciliški profesor msgr. dr. J o s 1 p U j č i č o uekaterih moralnih problemih.
c Svetilnik na morju življenju. Kratek molit-venik s premišljevanjem zn šoli odraslo mladino. Spisal mestni katehet dub. svetnik A. Čadež. Cena izvodu, ako se denar pošlje naprej, 4 din 25. par. Dobiva sc v prodajalni K. T. dr. (prej H. Ničman) v Ljubljani.
c Jezuitska kapela. Slovesna tridnev-nica v proslavo tristoletnice smrti svetega Ivana Berliniansa, spoznavalca iz Družbe Jezusove in zaščitnika mladine, se bo obhajala v jezuitski kapeli od četrtka, dne 24. t. m. do vključno nedelje, dne 27. t. m. Vse tri dni, četrtek, petek in soboto bo zjutraj ob 6. uri sv. maša 7, blagoslovom, zvečer ob polsedmih kratek govor in litanije z blagoslovom. V nedeljo, dne 27. t. m. bo ob četrt na 7. uro skupno sv. obhajilo, ob' 8. uri slovesna sv. maša; popoldne ob 5. uri govor, blagoslovljenje zastave tukajšnjih dijaških kongregacij, zahvalna pesem in slovesen blagoslov. Verniki se morejo enkrat v tridnevnici z navadnimi pogoji udeležili v kapeli popolnega odpustka, pri vsaki tridnevnični pobožnosti pa odpustka 7 let in 7 kvadragen. (Bcned. XV., 19. novembra 1920). K obilni udeležbi vabimo zlasti mladino, da jo sveti slavljenec obdari z obilnimi milostmi
Ljubljanska porota.
Včeraj sc c zagovarjal pred poroto zidarski pomočnik Andrej Gričar. Obtožen ie bil žalienia Veličanstva in pa, da ie v noči od 7. na 8. ianuar 1921 v Trstu ubil moža svoje tam omožene sestre Alojzija Meneghettiia, s katerim se ie nekai sporekel. Gričar ie bil pred : svetovno voisko v Ameriki, odtam se ie vrnil ' domov leta 1914. Bil je v svetovni vojski, v i Galiciii ie bil dvakrat ranien. Bil je tudi v luškem vojnem uietništvu: na Kurskeni in v | Sibiriji. Porota je Gričarja, katerega ie zago-| varial g. dr Stare, oprostila.
Popoldne je bil obsojen Janez Plahutnik' iz Godiča pri Kamniku zaradi hudodelstva v J smislu S 125 k. z. na 14 mesecev težke ic.če.
£<aj je Eissfiuid - to se znal Lekarnar Feller-StubicaI
Učenec l^Zl Največjemu ponudbeniku
Železnino. — EBJAVEC & TURK, 20 slovenskih plebiscitnih znamk z iigom
Ljubljana, Valvaiorjev trg it. 7. 4277 10, ok,obr? P?av,e uPra™>š<vo »Slo-___________ 6_ ' i venca« pod štev. 4281.
Izurjena strojepiska Kontoristinja KjKrte
ka, sprejme se takoj pri SCIINEIDER & j VEROVŠEK, trgovina železnino v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16.	4190
vešča vseh pisarniških del, išče dela za popoldanske ure. Vzame ga tudi na dom. Pouudbe na upravništvo »Slovenca« pod »STROJEPISKA«.
Cfimo i« vse druge pri-OCIIJC delke plačuje naibolje SEVER & K011P., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezplačno doposlalo. 428-1
Sprejmem dva izkušena, neoženjena
gaterista.
Ponudbe na: Fr. Dolenc, lesna industrija, Školja Loka.	4234
sffi
S tužnlm srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni 21. nov. ob 17. uri poklical v boljše življenje mojega dragega očeta
TSlilikjl za P°P°ldanske ure rabi lUJlIlACl Zadruga tesarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani. Plača po dogovoru. Zglasili se je pri F. RAVNIKAR, Ljubljana, Linhartova ulica 25. 4252
Velika kemična tvornica traži za što skoriji nastup	::
koji je apsoivirao študije, te raspolaže nekom prak^om. Neka se javljaju samo Jugosla-veni, koji osim srpsko-hrvat-skog vladaju i njemačkim ev. i franeuskim jezikom. Ponutle slati na upravu pod S. T. 4268.
ftoesti
Pogreb se vrši danes ob 15. uri iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku.
Cerkno na Goriškem — Ljubljana, 23. nov. 1921.
Tone Pasom
kmetskega stanu ali damam bi izdelala celokupno oblačilno opremo kakor tudi posamezne dele proti najnižji odškodnini. Naslov: »Soproga uradnika« na upravo »Slovenca«.
7Hf§J8 na Paro v0('°> skoro nova, kompletna, za ustavo gotova, iu kompletna garnitura jeklene stiskalnice za olje, se takoj ceno prodasla. Ledavski j mlin v Sotini, pošta Uogašavci, Prekmurje.
ena politirana žrešnjeva s psiho. dalje hrastove masivno, kompl. s j modroci, otomano in kuhinjske oprave | naprodaj po nizkih ccnah pri IVANU lANDLOVIC, Kolizcj, Ljubljana, Gosposvetska cesta.	4262
Spalne oprave:
"amenja sc stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v sredini mesta z enakim sta-r.ovanjem na periferiji. — Naslov pove i I uprava »Slovenca« pod štev. 4270.


Županstvo občine Krško naznanja tem potom žalostno vest, da je gospod župan
Franc Zesser
trgovec in posestnik v Krškem
danes po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Blagopokojniku trajen spomin! Županstvo v Krškem, dne 21. novembra 1921.
TOGIG "GUMBI

NAJQOlj/£-KAKOVQ/Tl PREDI2INA-I2DEIAVA V/EH-09U K-IN-OARV-PKiTTNl-LE-Z-ZNAMkO-
fo&iei TVORT1ICA?
AN©E!rMQOAP
./lo/g^jopa.rcc
Službo želi premenitl
mladenič, 23 let slar, pošten in dobrega značaja, sedaj v državni službi, ki je dovršil 2 gimnaziji iu govori ter piše slovenski in srbohrvatski. Najraje bi vstopil pri kakem podjetju kot praktikant ali podobno. Ponudbe prosi na naslov sBodoč-nost 4209« na upravo »Slovenca«
kmetovalci, pozor!
Velike uspehe dosežete pri pra-	S
šičib, govedi i. t. d. ako prime-	£
šate krmi redilni prašek RED1N	S
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani,	j
.iaftJdlZr*.
Kupi se
ire »v«®
* 'i &B S
kompletna ali pa tudi dele in
jeklene steklem za kisik,
Ponudbe pod »kupi se« na ALO-! MA COMPANY, anončna družba z j o. z. Ljubljana; Kongresni trg 3. |
hrastove, bukove, parjene, brodski pod in vsakovrsten :: rezan les lastnega izdelka nudi po uajuižjili cenah ::
IVAN SISKA, tovarna uerketov in parna žeoa, LJUBLJANA, Metelkova
Kupuje raznovrsten les v deblih v vsaki množini, kakor tudi gozdne parcele. — JBp- Sprejema les v rezanje na :—■: poliiojarmenikih po naročilu.
ehe^thotehnično podjetje
Slovenska ul. 20
A.&
M«
Rimska cesta 19
obvešča svoje odjemalce in trgovske prijatelje, da je začel izvrševati elektrotehnično obratovanje s 1. oktobrom t. 1. zopet samostojno in na več v družoi g. Tratnika. — Priporoča se za zgradbo vseh v elektrotehnično stroko spadajočih del, katere izvrši z znano vestnostjo.
Tvorniško skladišče
ml
»EIHEB?
Velika fabrika kemične industrije iral™Zom
iskusnog mašinisfu
(Masckinen-meister)
C
za vogjenje svojih velikih radiona. Poznavanje srpsko-hrvatskog, ili dru-gog slavenskog jezika, kao i njemačkog jezika je potrebno. Opširne po-nude sa prepisima svjedodžaba i referencama neka se pripošalju pod šifrom B. S. 4266 na administraciju lista »SLOVENEC«.
»I i«..
zajce, srne, jelene, divic race, fasane, jerebice, istoiako domače piške, kokoši, goske, race, pulnrde, purane itd., kupi v vsaki množini po najvišjih cenah | — eksport perutnine in divjačine —
.. ¥ajcfa? cakovec,
Brzojavni naslov: VAJ DA CAKOVEC. Interurban telefon štev. 59.	4274
Si O
Vsako množino "fc
iflflBBBBBBBBBBBBBBiiiBBfiS
iS'
SIIHSaBIIIBBB9fBtSeeSS£
TRIGLAV trgovsko Sarajevo fil komisijsko d. d. Aleksandrova ulica
prevzame zastopstvo in glavno zalogo za celo Bosno in Hercegovino za sledeče predmete: Prima bohinjki sir. surovo in čajno maslo.
Cenjene ponudbe na zgornji naslov.	42G4
kupim in plačam najvišjo ceno. — Ponudbe sprejema: SULEJMAN MUL1C, Zagreb, Vinogradska ulica 17.
OSSftK !S£S«HHMHBaBSMKaMai
Telefon št. 2-01	Telefon št. 2 01
otvarja zopet svoj obrt
in se nahaja na dvorišču v lastni hi<;i.
Gimduličeva uL4. Vhod tudi Ilica 29.
umibiim niiiiiiiiniiiiiiBiiiiiiimiimiiiiiJiiiuiiMiimi*11 mi 11 upi um milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimrmni
H
mestni tesarski mojster, Ljubi ana, Dunajska cesta 4G.
ie eion št. 379
Vsakovrstna tesurska dela kakor: moderne lesene stavbe, o->tre ja za palače, niše, vile, tovarne, cerkve in zvonike: st opi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande lesene (igra e i. t. ti.
pto hnsanska tvornica amoniačne sode d. ril, u lukaveu. Bosna
5|J St
traži sa nastupom čim prije jednog iskusnog
miiujtfftvi m «.u muouJijg kamena ifeSr)
♦ za pogon svog kamenolorr.a. Polrebito je znanje pneumatičkog bušenja « te racionalno iskoriščivanje kamenoloma. Cijenjene ponude neka se pri-£ pošaiju sa referencama ravnateljstvu fabriko sode u Lukavcu. 4267
f'-. ' li&i
m
ifai
p j lia.inodernejo urejena tovarna za izdelovanje najraznorrstnejših
i n
Bil
Gradilo lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga - tovarna furnirja.
Potrebno In koristno le
Najboljša hrana za dojenčke!
PIL
IMp ii
iz prvovrstnega materijala in v vsaki množini. — Prevzemajo se tudi staro pile t novo nasekanje.
BRATA KOLENC, Mirna, Dolenjsko.
Cene zmerne.	Izvršitev točna.
Pazite na znamko: BRAKO, MIRNA.
3936
ll r m 1!
1 li
Zelo oiakujoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-lescente In osoblto za premalo hranjene ter v obče slabe osebe vsake starosti.
illlllHSlISSllHtSIlHli
isssa
DOBI SE POVSOD.
Tovarna kemUkih predmetov hrane
1 MSALUBRA" D. D. ZAGREB.
i
BoikovICevs ul. 23. telefon 7-91 fvornlca NOVA GRAOlSKA
da brez odloga potrdite sprejem denarja, kl Vam priiiaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste n iznariili pošiljatelju naia.ižnl znesek, kl ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških roiakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega pre.skovanja pri nas tei po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedai izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se done ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denar,a, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v ootrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po ofici,elni preiskavi pošiljatel prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanie ter mnogo-krut dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekuterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v flmtriki pošiljati denar potom na?e banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo osta o naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cort.andt Street New York, N. Y.