„DOM IN SVETJ' 1891, štev. 11.
527
nemški »dijaški žepni koledarji«, ukrenila je založba tega koledarja, da izda slovenski koledar. Pravi koledar obsega poslednje štiri mesece t. 1. in 1. 1892. Za njim se vrste razne druge; v koledarjih navadne stvari; za dijake posebej zanimiv je »dijaški prijatelj«, oddelek, govoreč o srednjih šolah. Kar podaje D. K. o sv. Cirilu in Metodu, ni sicer novo, a za ta namen primerno. Drugi drobnejši oddelki ustrezajo dijaškim potrebam, kakor tudi goli papir za zapiske. Podoba Miklošičeva se jako prilega knjižici. Dijak, ki more utrpeti 80 kr., bode dobro rabil koledar. Glede na namen koledarjev pa seveda velja tudi, da bi ne smelo priti v »oznanila« nič, kar se ne sme priporočati vsakemu dijaku.
»Koledar katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani za leto 1892. Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Četrti letnik. Gena 1 gld. 20 kr. — Ker je ta letnik jednak prejšnjim, ni treba o njem obširno poročati. Koledarska vsebina je urejena pregledno in ukusno. Ker je namenjen koledar v prvi vrsti duhovščini, navajajo se vsi avstrijski škofje; duhovske oblasti, uradi in zavodi slovenskih vladikovin navajajo se pa še posebej in natančno. Prav tako se navajajo c. kr. uradi v Ljubljani. Oddelek »Poštne določbe« in »Brzojavstvo« je prav raben; »Pojasnila o kolkovini« so za duhovnika potrebna, zlasti koristno je »Abecedno kazalo kolkovne ali štempeljske davščine«. V »Oceni slovenskih knjig za mladino in ljudstvo« nadaljuje znan slovenski pisatelj preznamenito delo s tem namenom, da »dobimo zanesljiv imenik za ljudske šole tako primernih knjig, da ne bo mogoče nobene — vsaj ne nravne — hibe očitati«. Koledar ta — to je občno mnenje — je vsestransko primeren svojemu namenu, pa tudi ličen po vnanjosti.
Udje »Katoliškega tiskovnega društva« dobivajo koledar brezplačno. Tako jmajo dovoljno povračilo za vsakoletno udnino. Število udov se množi polagoma, vendar bi se lahko še bolj.
Zdelo se nam je potrebno opozoriti čitatelje na to društvo, ki ima med Slovenci vedno več vnetih podpornikov.
»Glavna in dodana pravila« slovenske, rimsko-katoliške podporne družbe sv. Jožefa v Calumet-u (Michigan, Amerika). Tretji natis. Priredil Franjo Šetina, učitelj v Crnomlji (Kranjsko). Založila družba. Tiskal J. Krajec v Ru-dolfovem. 1891. Str. 15.
Levstikov »Martin Krpan« v ruskem prevodu: »Martini. Kerpant. Naradnvj razkazi.. Perevodt st slovenskago M. Hostnika« je izšel v založbi »Slov. Sveta« v Trstu (8°. str. 29) in stane po pošti izvod 18 kr., 5 izvodov 85 kr., 10 izvodov 1 gld. 60 kr.
Slovenska glasba: »Slovenske pesmi«
za sopran, alt, tenor in bas. Vglasbil in vele-častitemu gospodu Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu, posvetil Hr. V o 1 a r i č. Op. 7. V Ljubljani. Lastna založba. Cena zvezku je 70 kr. (po pošti 75 kr.). Naročnina je pošiljati H. Volariču v Kozani, p. Kojsko, Goriško.
Češko  slovstvo.
„Matice Udu". Slika iz novejšega slovstva češkega.
(Sestavil Stj. Zagorac.)
(Konec.)
Tudi veliki roman izvrstnega in zaslužnega pisea češkega Jos. Svateka »Železna koruna« ima dosti stvarij, sovražnih katoliškim redovnikom. Povest Havlasova »Knez Jan« je pisana popolnoma v Lutrovem duhu.
Drugi spisi zopet so podobni tako imenovanim krvavim romanom; napolnjeni so z vsa-koršno gnusobo in z blatom, polni mržnje do krščanstva. Tak roman je »Tolerančni patent« P. Albieriha: Bog da je iznajdba ljudstva in duhovnikov, svetišča in cerkve, molitve in obredi nimajo zmisla. Duhovniki se kažejo tu kot najhujši, najbolj pokvarjeni ljudje, ki ti za denar vse store, celo cerkveno opravilo v krčmi pri kupici vina (v pripovesti »Z klaštera« Fr. Dvor-ske*ho) itd. Med take povesti spadajo tudi nekatere Ferd. Schulza, n. pr. zgodovinska povest »Doktor Johanek«, kjer se uprav nesramno prevrača zgodovinska resnica in sv. Ivan Nepomuk kaže kot izrodek ljudske domišljije. Pikantnih stvarij je dobiti tudi v zbirki povestij »Obeti povery«, kakor tudi v povesti »Kral bidak«. S tako »osvetou« se ne pride »k slobodS«, kakor ima vsaka matičina knjiga na čelu! Več je še knjig pisanih v tem duhu, pa naj to zadošča! Kdor se hoče natančneje seznaniti s knjigami »Matice lidu«, naj čita prekrasno kritiko P. Skfivana v VI. in VII. tečaju »Vlasti«. Deloma sem se tudi jaz ravnal po teh izvrstnih ocenah.
Izmed dobrih knjig »Matice lidu« omenjam pred vsem poljudno astronomijo »O so-ustave slunečni« poznatega učenjaka prof. Stu-deničke. Knjiga je krasna in temeljita, nadah-nena z duhom vere in krščanstva. Torej more biti tudi učenjak veren. Istotako je dobra knjiga dra. Friča »O vrstvah kury zemske«, prva boljša geologija češka. Lepa je knjiga »Zakladove ho-spodafstvi« prof. dra. Jonaka. Izvrstna je tudi knjiga dra. V. Kodvma, vrlega poljudnega pisatelja, z naslovom »Zdravovčda«. Lepa zemljepisna dela so: »Život na Rusi«, »Narodove jižni Afrikv«, »Mapa sveta slovanskeho« itd. Izmed zabavnih spisov so posebnega pomena krasni in idilični »Obrazkv ze Slovacka« znane pisateljice Gabrijele Preisove, dalje nekateri prevodi iz srbščine, ruščine, poljščine, francoščine in nekaj iz angleščine.
Bodi dovolj! Iz tega si more vsakdo napraviti sliko in razsodek o knjigah »Matice lidu«, »Matici« sami pa želimo, da bi hodila po poti prave prosvete in podala narodu češkemu mnogo dobre duševne hrane.
f Janez ETeruda. Zaradi pičlega prostora poročamo o tem pisatelju prav kratko. Rojen je bil ta znameniti češki pisatelj 10. julija 1. 1834. v Pragi in umrl dne 22. avgusta t. 1 Osloboditi narod češki zavisnosti od drugih narodov, skrbeti za njegovo samostojno kulturno
528
Raznoterosti.
delovanje — to je bilo geslo mlajših čeških pisateljev od 1. 1854. —, katerih voditelj je bil Janez Neruda. Od tega leta je deloval neutrud-Ijivo. Kamor vstopiš, katerekoli knjige, časopise vzameš v roke, skoro povsodi bereš ime Ne-rudovo. Deloval je kot izboren pesnik, novelist, potopisec — pisal je feuilletone, kritikoval literarna dela, gledališčne igre in slikarstvo. Pesnik-lirik je izdal zbirki: »Kniha veršuv, »Pisnč kosmicke«. Celo vrsto novih pesniških umotvorov je Neruda pričel z delom: »Arabeskv«, v katerih slika drobne dogodbe in jih označuje ostro, kakor tudi ljudi in razmere; zlasti Pražane
popisuje   resnično.   V to   vrsto   spadata  tudi: »Ruzni lide« in »Malostranske povidkv«.
Njega izobraženost se kaže posebno v potopisih: »Obrazv z cizinv«.
Neruda je dobro znan feuilletonist, slovan-stvo nima njemu jednakega. S feuilletoni si je pridobil posebno slavo in močno deloval na Češki narod.
Nekoliko časa je urejeval časopise »Obrazv života«, »Rodinna kronika«, »Kvety< in »Lumir«. Pokopali so ga dne 25. avgusta na Višegradu v Pragi z veliko slovesnostjo.            Fr. L—r.
Raznoterosti.
IN~aše slike.
Prostor ne dopušča in stvar sama ne zahteva, da bi obširno pisali o slikah tega lista. Glede na lepo sliko »Nada« opomnimo, da jo je narisal neimenovan domač risar po tujem vzoru — sliki Bodenhausen-ovi. Kuno pl. Bodenhausen (rojen 1. 1852.) je hodil v Pragi v gimnazijo, potem na akademijo monakovsko. Njegove slike se odlikujejo po vzornem vzletu. — Poslednji dve sliki nam kažeta dva paviljona iz hrvaške razstave, o kateri smo govorili že v zadnji številki. Kar še treba, povemo prihodnjič.
Znamenita  stoletnica.
(Spisal Prostoslav.) (Konec.)
II. Jakob Meverbeer (= Meyer-Beer) seje porodil S. dan septembra 1. 1791, v Berolinu iz imo-vite in veljavne židovske rodbine. Kazal je že v nežni mladosti nenavadno glasbeno nadarjenost in očaroval z igro na klavirju. Oče mu je torej pre-skrbel dobre glasbenike za učitelje; bili so: Fran Lauska, Karol Friderik Zelter, Bernard Anzelm Weber in slavni abbe Vogler; pri poslednjem se je seznanil s Karlom Marijo Weberjem ter sklenil ž njim srčno prijateljstvo. V tej dobi je skladal mnogo cerkvenih in posvetnih glasbotvorov ter opero >Abimelek«. — Potem je šel v Pariz in 1. 1816. v Italijo, kjer se je navdušil za italijansko opero, ter v italijanskem zlogu sam uglasbil večje število oper, od katerih se je pa le jedna ne le v Italiji, temveč tudi na Nemškem udomačila, namreč »Križarji v Egiptu«. L. 1825. izgubi vrnivši se iz Italije očeta; čez dve leti se poroči. Od štirih otrok sta mu umrla dva v zorni mladosti; vse to je povzročilo, da se je za dalj časa odtegnil operam ter skladal cerkvene skladbe, a tudi mnoge krasne napeve raznim pesmim. Iz Berolina se je preselil v Pariz; to mesto mu je bilo posebno priljubljeno, tukaj  je   občeval  tudi z
najznamenitejšimi tedanjimi glasbeniki, tukaj se mu je pridružil izborni libretist Eugene Scribe. 22. novembra 1831. se je predstavljal v »veliki operi« v Parizu prvič »Robert Hudič«, opera, ki si je pridobila mnogo priznanja in se priljubila po vsem svetu; skladatelju je pa pridobila brezmerno slavo in neštevilno odlikovanj; pruski kralj ga je imenoval takrat dvornim kapelnikom. A v Berolinu ni ostal niti leto dnij; vrnil se je zopet v Pariz, kjer se je 29. februvarja 1836. predstavljala slavljena in priljubljena opera »Hugenoti«. L. 1842. ga je imenoval pruski kralj generalnim glasbenim ravnateljem, postal je tedaj vodja berolinske opere. Skladal je zopet cerkvene in druge napeve in skladbe raznim dvornim slovesnostim, a 7. decembra 1844. se je predstavljala kot prva igra v berolinski operi njegova slavnostna opera »Taborišče v Šleziji«, katero je pozneje predelal v  »Severno Zvezdo«.   19. sept.
1.   1846. se je predstavljala bratova drama »Struen-see«, h kateri je zložil krasno in cenjeno glasbo. Po »Proroku«, ki se je v Parizu 16. aprila 1. 1849. prvič predstavljal, sprejet je bil v »častno legijo«. Leta 1859. se je predstavljala komična opera »Di-norah«. — Dolgo časa je predelaval in pilil »Afri-čanko«, katera naj bi vse tedanje opere presegla, vendar ni učakal  predstave,   smrt   ga  je   prehitela
2.  maja 1864. Pogreb njegov v Parizu in Berolinu, kamor so truplo prepeljali, bil je veličasten, kakor še pri nobenem umetelniku. 28. aprila 1. 1865. se je predstavljala v Parizu prvič »Afričanka« in dosegla velikanski uspeh.
Meverbeerove opere so po vsem svetu razširjene in jako priljubljene; niso samo glasbeno zanimive, temveč tudi za oko vabljive in mamljive zaradi velikih »efektov«. Efektu je sicer časih, kakor n. pr. v baletu »Roberta«, žrtvoval celo estetične zahteve. — Vkljub mnogemu nasprotovanju so njegove opere še   vedno   najbolj   razširjene   in   priljubljene.
Meverbeer je užival tudi zaradi dobrih lastnostij mnogo spoštovanja. — Od svojega velikega imetja je ustanovil podporo mladim, nadarjenim skladateljem.
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
Tiska »Katoliška Tiskarna«.