glasilo ravenskih železa
m
Leto XXXIV	Ravne	na	Koroškem,	september	1997	št.	9
JESENSKA PRIČAKOVANJA
Usoda železarn
je v rokah poslancev
Vlada Republike Slovenije je 3. julija letos sprejela paket t. i. železarskih zakonov, ki po besedah ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje predstavljajo zahteven gospodarski projekt. Čeprav seje - kljub sanaciji -likvidnostno stanje železarn poslabšalo, pa vlada namerava nadaljevati njihovo “zdravljenje” - tudi s spremembami nekaterih zakonov. Tako je npr. predlagala njihovo delno privatizacijo, ki naj bi omogočila tudi udeležbo delavcev v lastninjenju - pri lastninjenju 20 odstotkov naj bi sodelovali na podoben način, kot so sodelovali zaposleni pri lastninjenju družbenih podjetij. Za 60 odstotkov naj bi bila omogočena javna prodaja delnic in dokapitalizacija sistema oziroma odprodaja dela premoženja bodisi s prodajo dela sredstev ali posameznih odvisnih družb. Preostali del lastnine železarn pa naj bi do sprejema zakona o lastninjenju državnega premoženja ostal neolastninjen. Vlada je z zakonskimi spremembami želela dokončati tudi procese kapitalizacije terjatev, ki jih ima do koncema elektroenergetski sistem. Prav tako je vlada med spremembe zakonov za sanacijo železarn uvrstila tudi za pet let podaljšan rok za plačilo obresti za t. i. železarske obveznice, kijih plačuje država. V svežnju zakonov je bil tudi predlog o dvigu jamstev države za najeta posojila Slovenskih železarn z 72 na 140 milijonov mark. Čeprav naj bi parlament železarske zakone sprejel po hitrem postopku, se to ni zgodilo v celoti.
Poslanci so 30. julija - tik pred parlamentarnimi počitnicami - začeli obravnavati štiri zakone za sanacijo Slovenskih železarn. To so: zakon o njihovi delni privatizaciji, spremembe zakona o jamstvu RS za obveznice, izdane zaradi sanacije železarn, spremembe zakona o jamstvu RS za kredite za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn in zakon o spremembi dolga železarn do elektrogospodarstva v kapitalski delež.
V državnem zboruje najprej spregovoril minister Metod Dragonja, ki je poudaril, da je bistvena novost predlogov predvsem začetek privatizacije Slovenskih železarn ob njihovi vzporedni sanaciji. Opozoril je tudi na dilemo, ali je
obseg poseganja države zadosten za uspešno nadaljevanje sanacije, oziroma ali le-ta ne posega preveč v javne finance. Vendar pa bo v prihodnje pomoč države omejena, namenjena pa bo le tistim programom, ki bodo dosegali zadovoljive poslovne dosežke.
Poslanci so bili v razpravi kritični. Pogrešali so podrobnejši program sanacije in ukrepov po posameznih družbah, za katerega bi morali odgovornost prevzeti tudi vodstvo železarn in vlada. Nekateri so bivšim vodilnim ekipam očitali, da so v obdobju uspešnega gospodaijenja premalo vlagale v opremo železarn, pač pa pospešeno gradile infrastrukturo in skrbele za družbeni standard okoliških krajev. Ker je država v sanacijo železarn vložila že veliko denarja (okrog 700 milijonov mark), je eden od poslancev predlagal tudi, naj računsko sodišče opravi revizijo.
Pomirjujoči ton v razmišljanja o raznih scenarijih - bolj ali manj “črnih ” -v javnosti je skušalo vnesti nedavno pojasnilo ministrstva za gospodarske dejavnosti, v katerem zagotavlja, da “ima vlada RS trdno namero, da se ustvarijo razmere za celovito sanacijo poslovnega sistema Slovenske železarne, in sicer v skladu s konceptom, ki ga je predložila državnemu zboru - tako z vidika koncepta finančne sanacije kot z vidika koncepta privatizacije Slovenskih železarn. Predlagane rešitve so v postopku obravnave v državnem zboru in le državni zbor se ho lahko odločal o morebitnih drugačnih koncepcijah predloga vlade. Vsi drugi koncepti sanacije oziroma privatizacije Slovenskih železarn, kakor se zadnje čase množično pojavljajo v javnosti oziroma javnih občilih, so po mnenju ministrstva zavajanje javnosti in politizacija strokovnih vprašanj in hkrati povzročajo nepotrebno škodo Slovenskim železarnam v njihovih poslovnih odnosih do kupcev oziroma dobaviteljev in bank. ”
V državnem zboru so pred počitnicami torej opravili prvo obravnavo sprememb zakona o jamstvu Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije Slovenskih železarn.
Tudi o zakonu o delni privatizaciji železarn bo parlament odločal jeseni - ko bo vlada septembra predložila celovit sanacijski program Slovenskih železarn do leta 2002 - tako na ravni koncema kot posameznih družb.
Drugi dan razprave o interventnih zakonih o železarnah pa so poslanci razpravljali o noveli zakona o državnem jamstvu za posojila za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn. Jamstvo države so s sedanjih osem podaljšali na 10 let, hkrati pa povečali višino jamčenih kreditov z 72 na 100 milijonov DEM. (Izključni namen zakona je zagotovitev obratnih sredstev, s katerimi naj bi se izognili zastojem v proizvodnji železarn. Likvidnostni primanjkljaj, ki je znašal več kot sedem milijard tolarjev, ovira normalno poslovanje železarn.) Zakon (velja od 19. avgusta) tudi predvideva, da bo natančnejše pogoje za uporabo kreditov določila pogodba; v imenu vlade jo bo podpisal minister, pristojen za gospodarske dejavnosti. Vlada bo tudi najmanj enkrat letno seznanila državni zbor s potekom sanacije Slovenskih železarn. Kot zanimivost omenimo še podatke o državnih poroštvih iz lanskega leta: Republika Slovenija je izdala 70 novih poroštev za posojilne obveznosti domačih pravnih oseb v skupni vrednosti 76,9 milijarde tolarjev, jamstva za zunanje dolgove pa so znašala 55,1 milijarde tolarjev - to pomeni za skoraj milijardo ameriških dolarjev izdanih državnih poroštev ob koncu lanskega leta. Največ poroštev je bilo npr. izdanih za obveznosti Nuklearne elektrarne Krško (za 21,8 milijarde tolarjev), po številu izdanih poroštev pa sta prednjačila mariborski TAM (14) in Slovenske železarne (13).
Sredi avgusta je Eles postal solastnik železarn. Že zakon iz leta 1993 je predvidel, naj bi se dolg železarskih družb iz let 1992, 1993 in 1994 za električno energijo spremenil v kapitalski delež upnika. Slovenske železarne so Elesu dolgovale 4,66 milijarde tolaijev, vendar pa do predvidene kapitalizacije dolgov ni prišlo, ker bi moralo elektrogospodarstvo za tako preobrazbo plačati desetodstotni prometni davek. Zakon so pred kratkim spremenili in Eles je že lastnik znatnega deleža delnic Slovenskih železarn.'
O položaju v slovenskem jeklarstvu so zopet govorili - čeprav manj, kot smo pričakovali - 12. avgusta, ko je Slovenska ljudska stranka na Ravnah v Upravni zgradbi železarne pripravila javno tribuno z naslovom Slovenija in slovenstvo na začetku tretjega tisočletja - vizija SLS. O sanaciji železarn je spregovoril prvak stranke Marjan Podobnik, ki je tudi podpredsednik slovenske vlade, in za katerega je Dušan Posedi, novi član Nadzornega sveta SŽ, na okrogli mizi dejal, da je bila njegova stranka edina, s katero se je bilo mogoče pogovarjati o problematiki železarn, Podobnik pa da je z vetom preprečil prodajo podjetja Noži Ravne. Podobnik je na Ravnah ugotavljal, da je sanacija Slovenskih železarn zahtevna, da se tako v domačem kot tujem jeklarstvu pogosto izmenjujejo obdobja rasti in kriz. SLS je po njegovem mnenju odločena za dokončno izpeljavo sanacije, odgovornost zanjo pa morajo nositi tudi uprave železarskih družb. Glede lastninjenja je predsednik SLS dejal, daje to sicer stvar pristopa. Že pred njim pa je poslanka Mravljakova zagotovila, da se njihova stranka zavzema za lastninjenje po lokacijah. Ker pa je zakon prestal šele prvo branje, nanj tudi še ni bilo dopolnil, a gotovo bodo.
Železarski zakoni naj bi bili na dnevnem redu parlamentarnega zasedanja predvidoma spet 12. septembra.
Do konca oktobra pa naj bi bil koncept prihodnje sanacije in lastninskega preoblikovanja koncema dokončno izoblikovan.
V začetku septembra se je na prvi seji sestal tudi novi Nadzorni svet Slovenskih železarn. Ob koncu julija je člane potrdila skupščina Slovenskih železarn; 3. septembra pa so le-ti izvolili predsedujočega in njegovega namestnika. Novi predsednik nadzornega sveta je prof. Franc Vodopivec, profesor metalurgije na FNT v Ljubljani. (Zamenjal je Jožeta Hujsa, kije bil predsednik nadzornega sveta štiri leta, maja letos pa je odstopil.) Namestnik predsednika je postal dr. Andro Ocvirk (iz Petrola, v letih 1992 - 1993 pa generalni direktor železarn). Preostali člani nadzornega sveta so še: Rado Faleskini (Eles), Branka Kostič (ministrstvo za gospodarske dejavnosti), Boris Pesjak (Factor banka), Edvard Svetlik (Hidria) in Dušan Posedi (predstavnik zaposlenih). Po besedah slednjega se je nadzorni svet zelo resno lotil dela. Poleg konstituiranja sveta so njegovi člani razpravljali tudi o prihodnjem programu dela, vodstvu koncema pa so naložili, naj jim čim prej posreduje vse podatke o kadrovskih ukrepih, predlagani sanaciji in lastninjenju. Ko jih bodo preučili, se bo nadzorni svet spet sestal, takrat pa bo imel na dnevnem redu tudi imenovanje uprave koncema in posameznih družb.
Ne glede na poletno zatišje, ki je vladalo v parlamentarnih in vladnih vrstah, pa seje v preteklih nekaj mesecih in dnevih zgodilo marsikaj zelo ključnega tudi v samih železarskih družbah. O stečaju Jeklolivarne smo že poročali (stečajni upravitelj obljublja za prihodnjo številko Informativnega lužinarja že nekaj več podatkov o poteku stečajnega postopka, ki seje začel 10. julija). 16. julija je bila ustanovljena nova pravna oseba SŽ-Jeklo Store, d. o. o. Kot so sporočili iz vodstva podjetja, so se likvidnostne težave, ki so v prvem polletju povzročale motnje pri oskrbi proizvodnje, zaostrile do te meje, da ni bilo več mogoče zagotavljati poslovnega procesa na obeh lokacijah, zato so ga na poslovno manj uspešni ustavili. Zaposlene so poslali na čakanje, lastnik pa se je odločil še za en poskus rešitve štorskega obrata. Kako bo uspel, bo znano kmalu.
Prav tako se bo kmalu poka/ralo, kakšen vpliv je imelo pismo podružnice SKEI ravenskih železarskih družb, poslano Nadzornemu svetu in Upravi Slovenskih železarn. V njem naslovnika poziva k podpori družbe STO, ki seje znašla v hudih likvidnostnih težavah. V STO si sicer obetajo pomoč iz t. i. železarskih zakonov, čeprav višina dokapitalizacije za saniranje posameznih družb še ni dokončno znana. Vendar pa že dosedanje začasne rešitve lastniku omogočajo, da dmžbi kratkoročno pomaga v likvidnostnih težavah, če seveda vodstvo Slovenskih železarn zagovarja usmeritve razvoja proizvodnih programov, kot jih je predlagala uprava podjetja. Brez pomoči pri zagotavljanju denarja za plače v septembru in za nekatera nujna plačila družba po zagotavljanju sindikata ne bo mogla nadaljevati z delom. V STO so zdaj na dobri poti, kaže, da bi lahko njihovi profitni centri že prihodnje leto imeli pozitiven gotovinski tok. Zato pisci apela resno obravnavo problema pričakujejo zlasti od novega nadzornega sveta, ki bo verjetno na novo postavil tudi kratkoročne in dolgoročne interese ter poslovno in socialno politiko Slovenskih železarn in njihovih družb. Če pa pomoči za STO ne bo, potem sindikalisti izražajo strah pred “zlomom družbe po hitrem postopku”.
REMONTI ’97
V METALU
Poletja v železarni so še vedno namenjena dopustom in oddihu večine zaposlenih ter intenzivnemu in pogosto napornemu celodnevnemu delu vzdrževalcev, ki v tem času opravljajo večja popravila, tako imenovane letne remonte na metalurških napravah.
Tako je bilo tudi letos.
Kot je povedal vodja vzdrževanja dipl. inž. Mitja Živič, so se za letni remont začeli pripravljati že pozimi, na obnovo kovaškega stroja pa so mislili še prej. Tako so v času, ko metalurški agregati ne delajo, opravili vsa predvidena popravljalna dela in preventivne preglede, s čimer so si zagotovili zanesljivost obratovanja v prihodnjih mesecih.
Letošnji letni remont v Metalu je bil v znamenju modernizacije kovaškega stroja in obnove celotne avtomatske kovačnice. Dela so trajala od 2. junija do
18.	avgusta, v tem času pa so popravili ali obnovili še obzidave na cevni in krožni peči, rekonstruirali krmilje krožne peči, zamenjali merilno in energetsko opremo na krožni peči.
Tako je zdaj celotna avtomatska kovačnica na višjem tehnološkem nivoju.
Ker kovaški stroj toliko časa ni obratoval, konec julija pa jih je presenetil še strojelom velike kovaške stiskalnice, so morali v Metalu skrajšati čas remontov v drugih obratih, da bi bil izpad proizvodnje čim manjši.
Letošnji remonti v valjarni so se začeli s popravilom kontrolne linije Tiede. Od 19. maja do 1. junija so na njej zamenjali vse obrabne dele.
Konec junija se je začel remont v jeklarni 2 in na težki progi v valjarni. Pri peči UHP so nekatera dela opravili že prej, v dneh, ko agregat ne obratuje, med 26. junijem in 8. julijem pa so pregledali in popravili pomanjkljivosti na obbdu UHP, na vakuumski ponovci, izboljšali tesnjenje in podobno.
Olja na ogenj v odnosih med Upravo Slovenskih železarn in sindikati pa je prilila tudi pobuda predsednika uprave Igorja Umka za spremembo kovinarske kolektivne pogodbe, ki po njegovem mnenju presega raven pravic iz splošne kolektivne pogodbe.
Kakorkoli že - vsi komentatorji razmišljanje o prihodnjem dogajanju v Slovenskih železarnah in okoli njih sklepajo z zaključkom, da se obeta zelo vroča jesen. Fraza je zaradi ponavljanja sicer že zelo oguljena, vendar resnično obsega tudi vse strahove slovenskih železaijev, ki se bojijo negotove prihodnosti.
V valjarni so imeli precej težav z glavnim reduktorjem, kjer je bilo počeno dno, in je bilo precej dela z varjenjem razpok. Pozornost so namenili mazalnemu sistemu, tesnjenju valjčnic, pregledu vseh naprav. Obnovili so obzidavo na 5. peči Elpit ter popravili kleščni žerjav.
Konec julija in v začetku avgusta so imeli remont v jeklarni 1 in v jeklovleku, od 11. do 22. avgusta pa na srednji progi v valjarni.
V jeklarni 1 so pregledali opremo vakuuma in ponovčne ter 10-tonske elektropeči. Rekonstrukcijo pogona kadi na 10-tonski peči so preložili na september, v jeklovleku pa so pregledali in popravili luščilne in brusilne stroje.
Po uspešni zamenjavi regulacij srednje proge v novembru 1996 - obnovili sojo v firmi Rade Končar na Hrvaškem - letos na agregatu ni bilo večjih popravil. Delali pa so na ogrodju dvižne mize in na šaržirni napravi Alino peči.
Zaradi strojeloma na stiskalnici se je remont težke kovačnice začel prej, kakor so načrtovali, obseg del pa je bil večji, kot je bilo predvideno za redni remont. Dela so bila končana 11. septembra.
V času remontov vzdrževalci in drugi izvajalci opravijo še vrsto drugih del, ki med obratovanjem niso mogoča. Predvsem gre za čiščenje in urejanje proizvodnih hal ter naprav, ki so stalno v pogonu. Med nje sodijo transformatorske in pogonske naprave za razne agregate, zaščitni in varnostni sistemi in podobno.
Veliko dela v valjarni so letos opravili tudi ljudje iz Logističnega centra.
Remonti se bodo nadaljevali še v prihodnjih mesecih, tako na centromaskinih, ravnalnih strojih in žerjavih ter žerjavnih progah, saj je bil poletni čas za vsa dela prekratek, manjka pa tudi ljudi, da bi lahko ta dela opravili hkrati z drugimi.
“Prizadevanju vseh Mctalovih vzdrževalcev in zunanjih izvajalcev - iz Šerpe, Sardonixa in Inštalaterja - se moramo zahvaliti, da je remont uspel in da bo vsaj za določen čas proizvodnja nemotena,” je ob koncu pogovora izrazil svoje zadovoljstvo nad opravljenim delom gospod Živič.
“Je pa nujno, da začnemo misliti na nove investicije. Valjarna je stara, vzdrževanje je vedno dražje in vse manj učinkovito, v kovačnici nujno potrebujemo težjo stiskalnico, določene investicije pa so potrebne tudi v jeklarni.”
IVAN PUNGARTNIK
Ivan Pungartnik, diplomirani inženir, železar po duši in srcu, se je konec avgusta letos upokojil. Iz železarne je odšel potem, ko se je uspešno končala modernizacija kovaškega stroja, ki jo je vodil.
V Železarni Ravne se je zaposlil leta 1959 kot strojni ključavničar. Ob delu vzdrževalca je študiral in postal leta 1977 inženir strojništva 1. stopnje, v 80. letih pa je diplomiral še na 2. stopnji fakultete za strojništvo. Leta 1978 je postal vodja avtomatske kovačnice. Vodil je montažo novega kovaškega stroja, ki je bil za železarno zelo dobra naložba, saj je brez večjih popravil oziroma zastojev obratoval več kot 15 let. Letos pa so se odločili za temeljito prenovo in posodobitev te pomembne kovaške naprave. Nalogo vodja projekta so naložili Ivanu Pungartniku, ki se je po nekaj letih dela na vzdrževanju (bil je ravnatelj tozda SGV in nato direktor Vipa, ki so ga dali v stečaj) vrnil v Kovačnico in tam končal svojo bogato železarsko delovno kariero, katere velik del - čeprav je bil strojnik - je posvetil metalurgiji.
Ob svojem “poslovilnem” projektu je dokazal, da je bil strokovnjak širokega razgleda, tisti, ki so ga nasledili, pa povedo, da so se od njega veliko naučili.
Preden je odšel na svoj zadnji dopust, smo ga povprašali, kako so potekala dela pri obnovi kovaškega stroja.
“Kakor sem že povedal ob začetku obnove, je bilo zaradi težav pri vzdrževanju oziroma zamenjavah posameznih delov treba misliti na večji poseg -modernizacijo regulacije, hidravličnega sistema in
celotnega pogona, pogonsko gred pa smo zaradi stroj e loma zamenjali že Prej-
Izvajalec obnove je bila avstrijska firma GFM, od katere smo stroj tudi kupili. Pogodili smo se za nakup v paketu, zaradi česar so plačilni pogoji ugodnejši -plačati smo morali 20-odstotni avans, ostalo pa bo treba plačevati v obrokih, in to pet let. Posojilo smo dobili pri dobavitelju.
Dobavitelj je tudi nadzoroval obnovitvena dela in izšolal naše vzdrževalce in upravljalce stroja. Večino montažnih del pa so opravili naši ljudje, vzdrževalci in drugi.
Dela so potekala dokaj gladko, posamezni zastoji so bili le, če je kdaj kasni-la dobava kakega dela; ker smo delali v dveh izmenah, smo obnovo končali celo nekaj pred predvidenim rokom, le šolanje vzdrževalcev se je nadaljevalo še potem, ko je naprava že obratovala.
Ker smo kupili celoten projekt modernizacije, vpogleda v posamezne načrte nismo imeli. Zato seje tudi lahko zgodilo, da smo pri montaži ugotovili določene pomanjkljivosti. Kaj večjega sicer ni bilo, le pri hidravlični opremi ni bilo zapornih ventilov, ki bi preprečevali izlitje olja in s tem onesnaženje okolja. Po pogovoru z dobavitelji upam, da bodo to pomanjkljivost odpravili.
Z delom smo morali hiteti tudi zaradi strojeloma na 18 MN stiskalnici, saj je nenadoma obstala celotna težka kovačnica. Remont stiskalnice smo načrtovali za september, ko bi že stekla redna proizvodnja na kovaškem stroju, zaradi strojeloma pa sta stala oba pomembna agregata hkrati. Na srečo smo imeli odkovke za stebre stiskalnice že pripravljene. Pri razstavitvi naprave smo ugotovili, da so bili vsi deli v zelo slabem stanju, na cilindru in obeh jarmih so bile razpoke. V popravilo smo jih dali naši sestrski družbi STO.
Upam, da bo tudi ta remont - tako temeljito stiskalnice nismo popravljali od leta 1973 - uspešen. Pravzaprav mora biti, saj mora stiskalnica vzdržati vsaj do tedaj, ko bo Kovačnica dobila novo, še težjo stiskalnico, ki jo zaradi zahtev trga nujno potrebuje in investicijo že dolgo načrtuje.”
Pred odhodom v pokoj je opravil veliko delo
PO STEČAJU JEKLOLIVARNE RAVNE:
I ii ixv< fllljcl se nadaljuje
v dveh ebratih
Potem ko je sodišče 10. julija 1997 objavilo začetek stečajnega postopka družbe SŽ-Jeklolivarna Ravne, d. o. o., sta se njena odjemalca - SŽ-Armature Muta -Ravne, d. o. o. in SŽ-Stroji in tehnološka oprema Ravne, d. o. o. - znašla v težavnem položaju. Če bi se proizvodnja Jeklolivarne v celoti ustavila, bi morali tudi ti dve predelovalni družbi v celoti ali delno ustaviti delo. Izhod sta vodstvi obeh družb našli v tem, da sta najeli vsaka po en obrat Jeklolivarne.
O tem, kakšne so razmere v najetih obratih, smo povprašali direktorja obeh družb, ki zdaj z njima upravljata.
Težko livarno je najel STO
Direktor dr. Milan Švajger je o razlogih za najem obrata in o stanju v družbi STO povedal naslednje:
“Lahko rečem, da smo z Jeklolivarno ves čas vzorno sodelovali. Posebej se z njenimi težavami nismo ukvarjali, ker smo imeli lastnih dovolj. Toda obseg medsebojnih dobav je bil izenačen. Tik pred stečajem pa je STO Jeklolivarni nakazal predplačilo 30 mio SIT. Do stečaja te vsote nismo mogli znižati in je ostala v stečajni masi, kar pa je nas, ki nas muči težka likvidnostna situacija, zelo prizadelo. Ko smo izvedeli za stečaj, smo se morali resno zamisliti, kako bomo ravnali, da ne bomo na podobno pot stopili tudi mi. Da ne bodo zamrle naša strojegradnja, namenska proizvodnja, individualna proizvodnja in da ne bomo izgubili kupcev, ki so pri nas leta in leta kupovali obdelane ulitke. Metal in Jeklolivarna sta naša najpomembnejša dobavitelja; občasno je pomembnejši eden, občasno drugi, odvisno od strukture naročil. To je plod zgodovinskega razvoja železarstva in kovinske predelave na Ravnah.
Vodstvo STO se je znašlo pred naslednjimi dejstvi:
1. STO kot družba s slabo boniteto pri bankah, s slabimi plačilnimi sposobnostmi ni v stanju kupovati ulitkov zunaj sistema Slovenskih železarn in zunaj meja Slovenije.
2. Najbližje podobne livarne, ki bi (delno) lahko nadomestile ravensko, so v Sloveniji Litostroj (ki je sam v velikih težavah), v Italiji Lovre in na Vzhodu Witkovice, medtem ko se nam v Avstriji in Nemčiji uslug ne splača iskati, saj so
tam zaprli 80 odstotkov livarskih zmogljivosti, preostale pa so močno zasedene in za nas predrage.
Ko smo analizirali naše možnosti na nabavnem trgu, nam ni bilo težko ugotoviti, da bi bila naša preskrba z ulitki brez Jeklolivarne na Ravnah zelo ovirana - predvsem zaradi naše slabe plačilne sposobnosti in dobavnih rokov, ki bi se podaljšali. Mi pa smo na trgu preoblikovalnih strojev konkurenčni tudi zaradi kratkih rokov, ki jih v primeru ukinitve Jeklolivarne ne bi mogli več zagotavljati. Vprašljivih bi bilo še 350 delovnih mest v naših obratih.
Žalostno je, da smo bili (ob delavcih Jeklolivarne) edini, ki smo na svoji koži občutili, kaj pomeni stečaj Jeklolivarne, čeprav vsi pripadamo sistemu SŽ.
Druge prave rešitve kakor ohraniti proizvodnjo jeklenih ulitkov na Ravnah - ni bilo. Izvesti pa jo je bilo mogoče samo tako, da smo najeli ustrezne proizvodne zmogljivosti, zaposlili ljudi in začeli s proizvodnjo ulitkov v lastni režiji.
To ni v skladu z moderno organizacijo in proizvodnjo strojev, temveč spominja na nekdanje kmečko gospodarstvo, ko sije izdelal vsak sam, kar je potreboval. Danes pa velja v svetu stroga specializacija - vsak naredi le tisto, kar zna narediti najbolje in najceneje, drugo kupi na trgu.
Mi na problem nismo mogli gledati tako. Če bi ravnali po podjetniški logiki, bi ta dolina dobila še 400 nezaposlenih in vsaj še trikrat toliko posredno prizadetih. Kaj to pomeni za Koroško, si ni težko predstavljati. Zato smo se odločili za najem Težke livarne.
Delavcem, ki smo jih zaposlili za 6 mesecev, smo povedali, da STO ni v stanju rešiti njihovih delovnih mest, ampak daje prihodnost Težke livarne v njihovih rokah. Proizvodnja STO je od njih odvisna, zato smo jim pripravljeni pomagati. Vodstveni, komercialni in proizvodni delavci v Težki livarni in Lesni modelarni pa bodo sami krojili prihodnost teh dveh obratov. Če bodo delali brez nepotrebnih dodatnih stroškov in če bodo komercialisti priskrbeli dovolj naročil, se za njun obstoj ni bati. Vseeno je najetje Težke livarne za STO, ki se še komaj drži nad vodo, veliko breme. Menim, da bi moral vsak odgovoren lastnik dobro premisliti o tem, ali ohranjati programe (na Ravnah), ki so se že dokazali, ali pa (drugod) ustanavljati nove družbe, ki niso sposobne preživeti.
Povod za najem Težke livarne je bilo tudi dvoje
zelo pomembnih in kritičnih naročil: velika stiskalnica za firmo Shiloh in serija velikih vgradnih delov za Achenbach. Z izpadom teh ulitkov bi STO izgubil 4 do 5 mio DEM, segmenti pa predstavljajo stalen posel, ki nam prinaša letno okrog 2 mio DEM. Če bi ta naročila izgubili, bi bile ohromljene vse poslovne funkcije STO.
Pozdravili smo pripravljenost Metala, da prevzame talilniške zmogljivosti v Jeklarni 1, saj je zaradi nabave in logistike to najrazumnejša poteza. Žal pa se je po dveh mesecih pokazalo, daje bila taka “delitev” zmogljivosti neustrezna, saj še do konca avgusta nismo dobili taline iz visokofrekvenčnih peči. Nujno jo potrebujemo za izdelavo segmentov iz hitroreznega jekla, kijih izvažamo v Kanado. Če ne bomo izpolnili naročila v kar najkrajšem času, bomo izgubili kupca, ki je za nas zelo pomemben, in STO bo še v težjem položaju. Ker sicer z vodstvom Metala dobro sodelujemo, upam, da bomo tudi ta problem rešili.
Apeliram na vse zaposlene v Težki livarni, naj storijo vse za solidno in kvalitetno izpolnjevanje vseh naročil. S tem bodo dosegli take trende, da odločitev o nadaljevanju proizvodnje v prihodnjem letu ne bo težka. Tako si bodo zagotovili socialno varnost tudi na daljši rok.”
Z najemom LLU so si Armature zagotovile nadaljnjo proizvodnjo
Pogovor z direktorjem Zvonkom Kremljakom, dipl. inž.
• Jeklolivarna Ravne je bila za Armature pomemben dobavitelj. Ker je bila ta družba v težavah že dalj časa, me zanima, kako je potekalo poslovno sodelovanje v prvi polovici leta 1997. Ali ste imeli z dobavami ulitkov težave in kako
ste jih reševali?
V 1. polletju je dobava ulitkov iz Jeklolivame Ravne potekala bolj ali manj nemoteno, kar je omogočila skupna uprava, kije vodila poslovanje tako v Armaturah kot v Jeklolivarni in je tudi usklajevala interese obeh družb.
Maja, junija in v začetku julija pa so poslovanje spremljale večje motnje, kar je bilo povezano s finančnimi razmerami v Jeklolivarni. Zaradi pomanjkanja obratnega kapitala je bila Jeklolivarna slabo oskrbljena z reprodukcijskim materialom, posledica tega pa so bile tudi težave pri oskrbi kupcev. Kolikor je bilo v naši moči, smo Jeklolivarni pomagali, da smo do ulitkov, ki smo jih potrebovali, še pravočasno prišli.
• Zakaj ste se odločili za najem Livarne lahkih ulitkov - ali so bile v zvezi s tem tudi drugačne možnosti?
Glede na sedanje razmere v Sloveniji in v Slovenskih železarnah drugih možnosti kot to nismo imeli. To je bil v tem trenutku edini način, da se proizvodnja ulitkov, kakršne potrebujemo	v
Armaturah, nadaljuje.
• Koliko ljudi ste zaposlili? Ali ste jih vzeli za stalno ali za določen čas? Iz katerih služb so
prišli in katere funkcije opravljajo?
Zaposlili smo 147 ljudi, pogodbe z njimi pa smo sklenili za določen čas, in sicer za 3 mesece. Ljudje so prišli iz vseh služb, tako da zagotavljajo normalno delo in poslovanje v obratu.
• Kakšna je sedanja organiziranost podjetja?
Vse poslovne in vodstvene funkcije so v
Armaturah na Muti, zaradi neposrednih stikov s kupci in vodenja proizvodnje pa so komercialne in tehnične službe ter priprava dela na Ravnah.
• Kako ste uskladili informacijski sistem? Ali vodite finančno poslovanje ločeno ali enotno?
Proizvodnja in sistem plač sta ostala enaka kot prej. Finančno poslovanje vodimo za vsako OE posebej, medtem ko poslovne funkcije, ki so združljive, vodimo skupno.
Informacijskega sistema (Armature so pred kratkim prešle na nov, lasten informacijski sistem) doslej nismo niti poskušali poenotiti, saj bi bilo to v tako kratkem času tudi fizično neizvedljivo. Če bo ostala lahka livarna vključena v Armature, bomo o tem gotovo razmišljali, toda sprememba zahteva daljši čas in tudi precejšnje stroške.
• Ali je preteklo že dovolj časa, da ocenite, ali je z.a vaše delo in poslovanje sedanja organiziranost boljša ali slabša od prejšnje? AH bi bilo po vašem mnenju treba (še) kaj spremeniti, da bi delo in poslovanje potekalo bolje in da bi bilo vodenje lažje in bolj učinkovito?
Za kakršnokoli oceno je še prezgodaj. Gotovo je le to, da smo si s tem ukrepom zagotovili redno delo. Plan dosegamo vrednostno in tonažno, nimamo pa še točnih podatkov o stroških. Ti bodo šele omogočili oceno, ali sta dimenzioniranost in organizacija proizvodnje ustrezni ali pa bo treba kje kaj skrčiti ali razširiti.
Moj odgovor na vprašanje, ali bi bilo treba kaj spremeniti, je: Da. Treba bi bilo povečati proizvodne zmogljivosti. Nujno potrebujemo sredstva za investicije tako v organizacijski enoti Armature kot -in še bolj - v LLU. Investicija bi omogočila lažje doseganje zastavljenih ciljev, imeli bi nižje stroške v proizvodnji in človeku bolj prijazno delovno okolje.
Za naložbo pa se bomo odločili šele, ko bo jasna oziroma trajna relacija med obema organizacijskima enotama.
HIDRAVLIČNI CILINDRI
ZA HAINZLA
V obratih STO izdelujejo za avstrijskega kupca, firmo Hainzl iz Linza, hidravlične cilindre različnih izvedb in velikosti. Kot je povedal obratovodja lahke obdelave Mirko Gorinšek, je to za družbo Stroji in tehnološka oprema pomemben posel, saj naredijo vsak mesec za okoli 5 do 6 mio SIT različnih tipov cilindrov.
Na fotografiji je primer večjega cilindra, pri proizvodnji katerega je sodelovalo več obratov. Glavna montažna dela so opravili v Pnevmatiki.
KAVA BAQ AS
- ob železarniškem plotu Na
območju Železarne Ravne so se v zadnjih letih razvile raznovrstne dejavnosti, tudi storitvene. Tako si je mogoče na nekdanjem Prometu, kjer je danes Transkor, privoščiti celoten avtomobilski servis, od popravil do pranja in čiščenja zunanjščine in notranjščine avtomobila. Da pa čakanje na storitev ne bi bilo predolgo, se je
mogoče usesti in pokramljati v bližnjem Kava baru AS, kjer gospodarita in prijazno postrežeta Roman Geršak in Jože Rudi (na sliki). Nudita vse vrste pijač, tudi alkoholne, vendar te za zaposlene v železarni niso priporočljive. No, marsikoga pa pot zanese v ta lokal tudi tedaj, ko ni na šihtu, saj seje As mnogim že zelo priljubil. Kdo bi si mislil - v fabriki je, pa vendar tako daleč od vsega hudega, kar se dogaja v njej. Najbrž zato, ker večina vstopa vanj od zunaj, izza Pralnice.
Obe fotovesti je pripravila M. P.
SERVISIRANJE OPREME ZA KURJENJE S PLINOM
Porabnike plina v stanovanjskih hišah obveščamo, da je pet strokovnjakov Energetike Ravne, d. o. o. v avgustu letos uspešno zaključilo šolanje in se usposobilo za servisiranje plinskih kotlov JUNKERS.
V Energetiki Ravne servisiramo tudi plinsko opremo priznanega proizvajalca UNICAL, ki je s prvim septembrom letos uvedel novost v garancijskih pogojih. Kot dokaz odlične kakovosti njihovih izdelkov podaljšujejo obdobje garancije na pet let za vse kotle, za katere ima uporabnik sklenjeno pogodbo o servisiranju s pooblaščenim serviserjem, oziroma na dve leti od dneva zagona, če ni sklenjene pogodbe o rednem letnem vzdrževanju.
Porabnike plina v stanovanjskih hišah vabimo, da sklenejo pogodbe za redno letno vzdrževanje kotlov. Z zagotavljanjem rednih pregledov in s čiščenjem opreme bosta zagotovljeni večja varnost in zanesljivost delovanja.
Energetika Ravne, d. o. o.
NOŽI RAVNE
NA POTI V JUTRI
Družba Noži, ki je leta 1990 izšla iz Železarne Ravne, velja za eno najuspešnejših družb Slovenskih železarn. Že več let posluje pozitivno, kljub težkim časom, ki jih je skupaj z drugimi podjetji ravenske železarne preživljala od osamosvojitve Slovenije naprej, pa je uspela obdržati proizvodnjo in število zaposlenih na enaki ravni kot prej, saj je veliko moči usmerila v obvladovanje starih in pridobivanje novih trgov.
Kljub uspešnemu poslovanju pa to ni podjetje, ki bi smelo spati na lovorikah preteklosti, ampak morajo vodstvo in zaposleni vsak dan znova skrbeti za to, da bo njihova prihodnost zanesljiva in socialna varnost trdna.
Tega se zaveda tudi novi direktor
dipl. inž. Darko Ravlan,
ki je vodstvo družbe prevzel letos julija, ko je odšla v pokoj direktorica Ivana Klančnik.
“Stanje nikakor ni roinato, ” je dejal novi direktor v pogovoru ob koncu poletja. “Morda sem vodstvo družbe prevzel v nekoliko nerodnem času, saj julij in avgust zaradi
kolektivnega dopusta nista ugodna meseca. Jeseni in v zadnjem četrtletju bomo seveda poskušali narediti vse, da bo rezultat kar najboljši oziroma spet pozitiven.”
Noži so pred kratkim dobili certifikat ISO 9001 za zagotavljanje kakovosti, so sorazmerno dober plačnik in redno poravnavajo vse obveznosti. To je za slovenske razmere že skoraj nekaj izjemnega, saj je okoli nas veliko podjetij, ki tičijo v izgubah in ne morejo normalno poslovati. Noži pa se prištevajo med največje svetovne proizvajalce industrijskih nožev, zato se morajo primerjati tudi v tem krogu.
“Če se primerjamo s tujimi podjetji, ki imajo podobno proizvodnjo kot mi, lahko ugotovimo, da smo jim kos v kakovosti, dobavnih rokih in ceni, ne dosegamo pa jih pri višini dobička, produktivnosti in dodani vrednosti. Ravno to, kar nam še manjka, je zame izziv, da sem sprejel to odgovorno delovno mesto in da bom kot direktor skupno z zaposlenimi poskušaI ta cilj uresničiti. ”
V podjetju so že izdelali dolgoročno strategijo - za lastnika so jo pripravili lani. Ugotovili so, katere slabosti jih ovirajo, da ne dosegajo boljših rezultatov. Izboljšati bodo morali razvojno dejavnost, organizacijo proizvodnje, racionalizirati proizvodni proces in se načrtneje lotiti trženja. Iz dosedanjih tržnih analiz izhaja, da imajo na trgih v Sloveniji, Evropski skupnosti, Ameriki in na Vzhodu možnost prodajo močno povečati, celo podvojiti.
V ta namen pa morajo povečati proizvodne zmogljivosti z ustreznimi naložbami, vzpostaviti poslov-no-podjetniško povezavo z dobavitelji ter znižati stroške na enoto proizvoda.
Da bi dosegli cilje, ki so si jih zastavili v “strategiji” in zagotovili uspešen razvoj družbe Noži, je direktor Darko Ravlan pripravil program razvoja, ki temelji na naslednjih izhodiščih:
Program razvoja podjetja zahteva tehnološko rekonstrukcijo podjetja Noži Ravne, d. o. o., ki jo je treba voditi in
usmerjati tako z operativnimi kot tudi z nekaterimi strukturnimi posegi.
OPERATIVNI POSEGI:*
Potrebna je vrsta kratkoročnih ukrepov, ki jih je možno uresničiti brez bistvenih sprememb sedanje tehnološke opreme in strukture proizvodnih programov.
Tu niso potrebna nobena večja vlaganja, samo v določenih primerih oziroma programih potrebujemo določena nadomestila ali dodatne zmogljivosti glede na obseg proizvodnje.
Najvažnejši del operativnih posegov se nanaša na področje stroškov na enoto proizvoda in na izboljšanje organizacije dela, vse z namenom, da bi se dvignila produktivnost in povečala realizacija na zaposlenega.
Doseči moramo, da se bodo zmanjšale specifične porabe in vrednosti izmečka ter skrajšali pretočni časi.
STRUKTURNI POSEGI:
• strateške spremembe v proizvodno-prodajnih programih v smislu spremembe kvalitetnih asortimentov in proizvodnje najbolj donosnih proizvodov
• tehnološke rekonstrukcije proizvodnih programov po proizvodnih linijah
• prenehanje proizvodnje ne-profitabilnih programov ali njihova premestitev v profitne celice
• obvezne tehnološke izboljšave
• bistveno racionalnejša proizvodnja po programih.
Direktor Ravlan meni tudi, da bodo v podjetju v prihodnje morali več pozornosti kot doslej nameniti tudi razvoju nožev, ki jilt izdelujejo, in materialov zanje. To pa ni stvar podjetja sante-ga, ampak bodo morali pritegniti k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake in raz-vojnike v metalurgiji.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RAVNE -
ZLATO
NA OLIMPIADI
Tekmovalna ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Ravne na Koroškem se je v začetku julija udeležila Gasilske olimpiade v Herningu na Danskem in se s tekmovanja vrnila z zlato medaljo.
Tega velikega tekmovanja evropskih gasilcev se je udeležilo 26 držav z 2600 ekipami. Iz Slovenije je šlo na tekmovanje 13 ekip, ki so se zelo dobro odrezale: devet ekip je dobilo zlato, ena srebrno in ena bronasto medaljo.
Ravenski gasilci so se udeležili olimpiade prvič (pred leti so sodelovali hotuljski in so prav tako dobili zlato medaljo). Prijavili so se v drugo skupino tekmovanj (vaje z orodjem in štafeta), saj za prvo skupino (športno gasilsko tekmovanje) niso usposobljeni - namenjeno je profesionalcem.
Na olimpiado so se uvrstili po tekmovanjih v občinskem, medobčinskem in državnem merilu: dosegli so tretje mesto v Sloveniji. Ekipa je štela devet članov in rezervnega tekmovalca, njeno sodelovanje na
Na sliki v 2. vrsti “zlati” gasilci:
Jože Zagernik, Srečko Felkar, Peter Tomaž, Jože Verdinek, Milan Vrhovnik, Doris Krevh, Franc Turjak, Karol Kotnik, Alojz Kušej, Feliks Petrič, pred zastavo: občinski poveljnik Franc Krauzer, predsednik reševanja in zaščite Ferdo Strgar, župan Maks Večko, predsednik PGD Ravne Karel Kučej.
olimpiadi pa je bilo dolgo pod vprašajem.
Čeprav vsi gasilci - tekmovalci delajo v družbah Železarne Ravne, od njih niso dobili pomoči, razen plačane odsotnosti v času olimpiade. Slovenska gasilska zveza je poskrbela za prevoz na Dansko, vse druge stroške pa je moralo kriti društvo samo, seveda s pomočjo sponzorjev, nekaj so zaslužili tudi s prostovoljnim delom.
Vodstvo PGD Ravne se zahvaljuje za pomoč vsem, ki so na kakršen koli način omogočili udeležbo na olimpiadi in s tem veliki uspeh tekmovalne ekipe.
M. P.
OSKRBA Z ENERGIJO V JUNIJU IN JULIJU 1997
Dobava primarnih energentov je bila v juniju in juliju v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Naslednja tabela prikazuje porabo zemeljskega plina v posameznih dražbah in odstopanja od mesečnega načrta.
Za Jcklolivamo sta podatka o porabi plina in planu porabe za mesec junij, saj je bil 10. julija
uveden stečajni postopek. S 1. 7. 1997 pa je kot nova pogodbena stranka k “Pogodbi o dobavi zemeljskega plina za obdobje od 1. 7. 1997 do 31.12. 199T' pristopila dražba SŽ-Armaturc Muta Ravne, d. p. o..
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od dražb Železarne Ravne 96,1 m’ in od zunanjih dobaviteljev 44,1 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 140,2 m3. Za sežig smo skupno zbrali 120.300 kg odpadnega olja, in sicer: 49.300 kg od družb železarne, 37.800 kg od zunanjih dobaviteljev in 33.200 kg s cepljenjem emulzij.
V času remonti! peči Ul IP smo opravili vzdrževalna dela na hladilnih sistemih za hlajenje peči, VAD in peči EPŽ.
19.	7. 1997 je prišlo do pomanjkanja tehnološke hladilne vode. Oskrba je bila motena 10 ur. Težave so sc pojavile, ker so se zamašile rešetke pri zajetju na Prevaljah.
Po uskladitvi roka za zaustavitev proizvodnje v Železarni Ravne za dva dni mora Komunalno podjetje Log opraviti vzdrževalna dela pri zajetju.
Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti smo opravili načrtovane preventivne preglede in vzdrževalna dela na energetskih napravah in omrežju.
Na podlagi naročil pa smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kuijave za zunanje naročnike.
Miran Fužir, dipl. inž.
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sm3)	PORABA (Sm3)	INDEKS %
ENERGETIKA Ravne, d. o. o.	400.310	215.989	53,96
SŽ - MET AL Ravne, d. o. o.	4.092.600	4.536.332	110,84
SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. o. o.	61.220	51.709	84,46
SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d. a a	106.194	187.422	176,49
ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o.	19.719	36.765	186,44
SKUPAJ	4.680.043	5.028.217	107,44
AVTO SOLA
• LASTNI PROSTORI
• SODOBNA VOZILA
• DOBRI INŠTRUKTORJI
• BOGATE IZKUŠNJE
Dobra PRIPRAVA na vozniški izpit je POL USPEHA! Na poti DO PRVIH VOZNIŠKIH IZKUŠENJ izberite DOBRO AVTO ŠOLO. Če bo to NAŠA - HVALA ZA ZAUPANJE!
Z vašo pomočjo se trudimo za večjo varnost na naših cestah.
VPISI V TEČAJ: REDNI:* vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 16. uri. IZREDNI: * takoj, ko je prijavljenih pet ali več kandidatov.
PRIJAVE IN INFORMACIJE v pisarni AVTO MOTO vsak dan od 7. do 14. ure, v ponedeljek in sredo do 17. ure in po telefonu 287-170.
AVTO MOTO
----------d.o.o.--------
VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV V METALU
V Metalu so se odločili, da bodo zaščitili osebne podatke zaposlenih. Kot prvo podjetje na območju železarne Ravne so izdelali Predpis o varstvu osebnih podatkov. Dokument je del Poslovnika za kakovost, izdal pa gaje Metalov Sistem za kakovost. Pripravila 8» ,ic vodja službe Kadri Milena Delopst - Gartner, dipl.
psih. Po pogovoru z njo povzemam nekaj značilnosti varstva osebnih podatkov v Metalu.
V predpisu so opredeljena najpomembnejša načela s področja varstva osebnih podatkov (najširše o njih govori že zakon iz leta
1990): od zakonitosti njihovega pridobivanja in obdelovanja do njihove uporabe (primernost, točnost, ustreznost glede na namen ipd.) in zaščite (da se preprečijo izguba ali uničenje, nepooblaščen vpogled, obdelava ali širjenje podatkov). Določena je tudi oseba, odgovorna za posredovanje podatkov zunanjim institucijam.
V Metalu tudi predvidevajo, da bodo z ustanovami, ki jim posredujejo določene osebne podatke zaposlenih, sklenili posebne dogovore, v katerih bodo podrobno opredelili, katere podatke in za kakšen namen jim pošiljajo ter kdo zanje odgovarja.
Prvi korak v informiranju zaposlenih o urejanju področja varstva osebnih podatkov v Metalu pa je bil v začetku septembra dopis vodje Kadrov, namenjen vodjem oddelkov in služb. V njem med drugim piše, da določene osebne podatke že zbirajo v kadrovski službi, vendar pa morajo za to imeti dovoljenje delavca. V besedilu je tudi navedeno, da delavci že zdaj posredujejo nekatere podatke, saj
brez njih ni mogoče urejati evidenc, ki jih je podjetje dolžno dostavljati zunanjim uporabnikom (npr. za kredite, davčne olajšave, dopuste).
Zato so v kadrovski službi Metala pripravili obrazec Dovoljenje za zbiranje osebnih podatkov, ki ga bodo zaposleni dobili ob izplačilu plač v septembru. Ker gre po razlagah snovalcev sistema varstva osebnih podatkov zgolj za formalno dejanje, saj so vsi delavci te podatke že dali, pričakujejo, da bodo zaposleni dovoljenje podpisali do 30. septembra. V spremnem besedilu pa je tudi natančno razloženo, katere podatke s področja delovnih razmerij bo podjetje - poleg z zakonom predpisanih - še vodilo v osebni mapi delavca.
V Metalu bodo po zagotovilih Milene Delopst -Gartner osebne podatke zaposlenih tudi v prihodnje skrbno varovali in delavce sproti obveščali o tej problematiki.
A. Č.
r U L T U C A
SREČANJE DRŽAVNIKOV PRI NAJEVSKI LIPI
Občina Črna na Koroškem je pripravila sedmo srečanje državnikov pri najstarejši slovenski lipi na Ludranskem vrhu v soboto, 12. julija.
Srečanje je potekalo po ustaljenem dnevnem redu. Goste
je v Črni pozdravljal Pihalni orkester Rudnika Mežica s koračnicami, sprejemal jih je župan Franc Stakne na občini, pri Najevski lipi pa so jim peli Šentanelski pavri in Čmjanski pobi. Vsi navzoči so si lahko ogledali atraktivno tekmovanje jezdecev v razbijanju lesenega sodčka -štehvanje. Slavnostni govornik je bil podpredsednik slovenske vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik.
PIHALNI ORKESTER ŽELEZARJEV RAVNE-PONOVNO ZLAT
V tednu od 15. do 22. julija je ravenski pihalni orkester gostoval na Nizozemskem, kjer se je udeležil svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov v Ker-kradeju. Nastopil je v kategoriji “harmonie” orkestrov in v koncertnem programu ter se zelo dobro odrezal, saj je dobil kar 333 od 360 možnih točk.
Pihalni orkester žele-zarjev Ravne je pod vodstvom Srečka Kovačiča nastopil z naslednjimi skladbami: Chanson de Matin Edvvarda Elgarja (skladba za ogrevanje), Sinfonia brcvis Zdenka Lukaša (obvezna skladba) in Četrta simfonija Alfreda Reeda (po lastni izbiri).
Tričlanska komisija pod vodstvom Belgijca Yvona Ducena je raven-čane zelo dobro ocenila, najbolje od vseh slovenskih (in jugoslovanskih) orkestrov, ki so kdaj sodelovali v Kerkradeju. Razen zlate medalje so dobili še posebno pohvalo.
To je uspeh, kakršnega niti godbeniki sami niso pričakovali, a so ga vsi zelo veseli, saj so na Nizozemsko potovali z bremenom velike odgovornosti. Udeležba na svetovnem
to NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Bajd, T.: Robotika. - 2. dop. izd. - Ljubljana : Fakulteta za elektrotehniko, 1997 Buscaglia, L F.: Živimo, ljubimo in se učimo. - Ljubljana : Znanka, 1997 Cardenal, E.: Pomlad, ki diši po Nikaragvi. - Ljubljana : ŠOU, 1997 Celjska knjiga listin. - Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU ; Celje : Muzej novejše zgodovine, 1997
Dačič, D.: Zbogom kilogrami, dober dan zdravje!. - Ljubljana : Dadi & Co, 1997 Dahmane, R.: 500 vprašanj iz anatomije. - Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 1996 Danes Slovenija in nikdar več?. - Velenje : Gibanje 23. december, 1997 Ebner, W. C.: Zdravljenje in lajšanje bolečin brez zdravil. - Ljubljana : Prešernova družba, Vrba, 1997
Grubiša, N.: Iz dnevnika milijonarja— ali Bogastvo je v nas. - Radovljica : Skriptorij KA, 1997
Hessyon, D. G.: Zelenjava. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997
Humar, M.: Papirniški terminološki slovar. - Ljubljana : SAZU, 1996
Jelušič, L.: Legitimnost sodobnega vojaštva. - Ljubljana : FDV, 1997
Kononenko, I.: Logično programiranje in drugi principi programskih jezikov. - Ljubljana
: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1997
Kralj, E.: Osnove likovnega oblikovanja : oblika in barve : teoretične podkrepitve za likovno prakso. - Ravne na Koroškem : ZKO, 1997
Landa, N.: Z vsemi čuti : ustvarjajmo, igrajmo se, odkrivajmo čute. - Radovljica : Didakta, 1997
Lenič, S.: Stanislav Lenič : življenjepis iz zapora. - Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva založba, 1997
MacManners, H.: S šotorom v nahrbtniku. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997 Mann, M.: Privatbriefe erfolgreich schrciben. - Niederhausen : Bassermann, 1997 Mihelič, F.: France Mihelič. - Ljubljana : Co Libri, 1997. - (Sodobne likovne monografije)
Pirjevec, M.: Dvoje izvirov slovenske književnosti. - Ljubljana : Slovenska matica, 1997 Said, E. W.: Orientalizem : zahodnjaški pogledi na Orient. - Ljubljana : Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1996
Schopenhauer, A.: Izbor iz spisov. - Maribor : Inter-kulturo, 1996 Slovenski	pesniki	o	cvetju. -	Ljubljana :	Mladinska knjiga, 1997
Slovenski	pesniki	o	ljubezni.	- Ljubljana	: Mladinska knjiga, 1997
Slovenski	pesniki	o	pomladi.	- Ljubljana	: Mladiaska knjiga, 1997
Sommerblumen. - Stuttgart : Verlagshaus, 1997
Spillane, M.: Kako se predstavim : vodnik do osebne podobe za ženske in moške. -
Ljubljana : Mladiaska knjiga, 1997
Srednja šola Muta 1947-1997. - Muta : Srednja šola, 1997
Šabeta, Š.: Islamski bonton. - Sarajevo : Šahinpašič, 1996
Škafar, C.: Moja trnova pot do samozaposlitve. - Murska Sobota	:	samozaložba, 1997
Tajnikar, M.: Tvegano poslovodenje : knjiga o gazelah in rastočih poslih. - Ljubljana : GEA Collcgc, 1997
Theroux, P.: Veliki železniški bazar : z vlakom po Aziji. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1997
Za dobrega prijatelja. - Ljubljana : DZS, 1997
Zaljetelj, A.: Ugodnosti pri uvozu blaga v Republiko Slovenijo in tranzitu blaga čez Republiko Slovenijo. - Ljubljana : Gospodarska zbornica, 1996 Zgodovina izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah. -	Kranj	:	Modema
organizacija, 1997
Izbor: Darja Molnar
prvenstvu veliko stane in brez pomoči gospodarstva, kije na Koroškem v težavah, si je ne bi mogli privoščiti. Odločitev in pot na Nizozemsko so lahko upravičili le z uspešnim nastopom na tekmovanju. To so storili v polni meri, zato orkestru, dirigentu in vsem sodelujočim tudi v imenu naših bralcev iskreno čestitamo.
Svoje zadovoljstvo in ponos pa so izrazili številni Ravenčani ob vrnitvi (na fotografiji) s tekmovanja v torek, 22. julija, ko so jih v velikem številu pričakali pred Namo. Za dobrodošlico jim je igral prevaljski pihalni orkester.
V MEŽICI SO ODPRLI RUDARSKI MUZEJ
V petek, 18. julija, so v stari rudniški upravi na Glančniku v Mežici odprli rudarski muzej, v katerem predstavljajo tristoletno tradicijo oz. zgodovino rudarjenja v pogorju Pece. Obiskovalcem, ki so si lahko ogledali tudi notranjost rudnika v reviiju Moring, je pred odprtjem muzeja igrala rudniška godba.
KAŽIPOT PRI PREŽIHOVI ROJSTNI HIŠI
Ob rojstnem dnevu Prežihovega Voranca, 10. avgusta, sta gospodaija pri Kotniku nad Rimskim vrelcem pripravila slovesnost, na kateri se je zbralo lepo število krajanov in sorodnikov Prežihovega Voranca. Odkrili so nov kažipot s tablo, na kateri je upodobljena Kotnikova hiša v času, ko se je Prežih rodil. Avtor lesoreza je Albert Hojnik, pri postavitvi kažipota pa je sodelovala tudi Krajevna skupnost Kotlje. Na slovesnosti je o Prežihovem Vorancu govoril Rok Gorenšek, na harmoniko pa je igral Peter Jamer.
KONCERT MARIJINIH PESMI NA PREVALJAH
V soboto, 16. avgusta, je bil ob farnem prazniku v prevaljski cerkvi koncert, na katerem so nastopili domači otroški, mladinski in mešani zbor, solistki Betka in Malina Burdzy, organistka Renata Mirkac in gost - solist Matjan Trček iz Ljubljane.
Poslušalci so toplo sprejeli preproste, a redko slišane ljudske pesmi, kot sta npr. koroški Marija je po polju šla in Piva roža mati božja, ter tudi druge, zahtevnejše skladbe
slovenskih avtorjev. Prav prevzeti pa so bili ob petju tenorista Marjana Trčka, ki je ob spremljavi orgel zapel skladbe Vergin tutt Amor, Ave Maria (Schubert, Cherubini) ter Assumptio - Kdo je ta (H. Sattner). Samega ali kot spremljevalca zbora bi ga želeli na Koroškem še kdaj slišati.
RAZSTAVA V LIBUČAH
V zasebni galeriji Falke v Libučah so v nedeljo, 17. avgusta, odprli razstavo slik in risb, ki jih je Herman Falke ustvaril zadnje mesece pred smrtjo leta 1986.
V času po operaciji srca, ko je čutil, da se mu življenje izteka, je svoje občutke in misli na srečanje s smrtjo ter svoje notranje pogovore z Bogom izlival na papir v obliki preprostih likovnih izdelkov, vendar s pomenljivo vsebino.
Na prireditvi ob odpiranju razstave so govorili slikarjeva vdova Renata Falke, Marko Košan, kustos Koroškega muzeja Ravne, ter krški škof dr. Egon Kapellari. Flavtistka in čembalistka sta ob navzočnosti številnih obiskovalcev odigrali Sonato v G-molu J. S. Bacha.
Razstava bo odprta do 21. septembra. Avtor razstavljenih del in ustanovitelj galerije v Libučah je bil nemškega rodu, njegova žena pa je domačinka in želi z razstavno dejavnostjo uresničiti moževo zamisel in željo povezovati umetnost z obeh strani državne meje. Zato v Libuče vabi tudi umetnike in obiskovalce iz Slovenije.
V ČRNI - TRI NOVE KNJIGE
V času Koroškega turističnega tedna so na tradicionalnem literarnem večeru - bil je v ponedeljek, 18. avgusta, predstavili kar troje domačih knjižnih del: prvo pesniško zbirko Saše Fužir Nedolžnost besa, tretjo knjigo aforizmov Nika Brumna In obratno ter njegov pesniški ptvenec Ko bolijo spomini.
Knjige je predstavila Marta Repanšek, o prispevku založbe Voranc, kije vse tri knjige izdala, in o njeni siceršnji dejavnosti je govoril njen predstavnik Niko R. Kolar.
Medtem ko je aforist Brumen že znan in uveljavljen avtor ne le na Koroškem, temveč tudi drugod po Sloveniji, pa študentka Saša Fužir s svojo knjigo šele vstopa v svet književnih ustvarjalcev. Kakor so poudarili ob predstavitvi, so njene pesmi zelo oseben izraz čustev in misli, ki se bo v nadaljnjem pesniškem izpovedovanju gotovo še izpopolnjeval in poglabljal.
ŠPORT
60 LET NOGOMETA NA RAVNAH
Konec julija je nogometni klub Fužinar Ravne praznoval visok jubilej - 60 let obstoja kluba in organiziranega igranja nogometa v kraju. Ob jubileju so ravenski nogometaši izdali ličen bilten, pripravili pa so tudi vrsto prireditev. Omenimo le članski turnir, na katerem so v finalu nogometaši Fužinarja po streljanju enajstmetrovk premagali drugoligaša Dravograd. Na tekmi veteranskih ekip Fužinarja in Šoštanja je zmagalo moštvo gostitelja, na turnirju pionirjev pa so bili najboljši naraščajniki Dravograda. Na slovesnosti ob 60. obletnici kluba so podelili tudi velike in male plakete ter priznanja. Več bomo pisali v naslednji številki Koroškega fužinarja.
ODBOJKA
Prvenstvo v prvi državni ligi se pričenja 27. septembra, ko se bodo odbojkarji Fužinarja doma pomerili z ekipo Gradisa iz Maribora, že v naslednjem kolu pa bodo gostili državne prvake Salonita iz Kanala. Ekipa je med poletnim premorom doživela kar nekaj sprememb, saj sta Fužinar okrepila reprezentanta Matjaž Hafner, ki je prišel iz Olimpije, ter Gregor Jerončič, bivši odbojkar Salonita. Iz kluba pa so odšli: Matjaž Umaut k Nici v Francijo, Bogdan Kotnik k Olimpiji, Ožbi Zmagaj k avstrijskemu prvoligašu Dobu ter Marko Verbič in Peter Šuler k Mislinji. Ekipo treneija Branka Goloba bodo poleg omenjenih dveh novincev sestavljali: Mijo Vukovič, Rasto Oderlap, David Slatinšek, Jure Kokot, Marko Drevenšek, Aleš Legan, Rok Iglar in Vlado Kotnik.
“Naš cilj je uvrstili se med Utiri najboljše ekipe v državnem prvenstvu. Sicer pa nas poleg napornih prvenstvenih tekem čakajo še nastopi v slovenskem pokalu in v tekmovanju Evropske odbojkarske zveze, kjer se bomo pomerili s poljskim Morzejem iz Szczecina. Prva tekma bo 2. novembra na Ravnah, povratna pa čez teden dni na Poljskem," pravi trener ravenskih odbojkarjev, ki jih mnogi strokovnjaki uvrščajo med najresnejše kandidate za naslov državnega prvaka v letošnjem prvenstvu.
NOGOMET
Pri Korotanu so le slab mesec pred pričetkom prvenstva v 1. ligi sestavili povsem prenovljeno ekipo, saj je po končanem preteklem prvenstvu klub zapustilo kar 10 igralcev s treneijem Šoškičem na čelu. Obnovili so tudi upravni odbor, ki mu sedaj predseduje Stanislav Taks, za športno direktorico kluba pa so postavili Gino Kuserbanj. Z novimi močmi so optimistično krenili v letošnje prvenstvo in pokazalo se je, da ima novi trener Slobodan Dogandžič na voljo kar nekaj kakovostnih nogometašev, vendar mora
ekipa izboljšati še igro in se uigrati. Doseženi rezultati v prvih 6 krogih so bili več kot dobri; Korotan uvrščajo na zavidljivo 3. oz. 4. mesto na lestvici.
Dravograjčani so solidno pričeli drugoligaško prvenstvo, potem ko so ekipo malce pomladili in v klub namesto treneija Tonija Tomažiča pripeljali novega (starega) trenerja domačina Maijana Pušnika.
V prvi članski ligi nogometne zveze Maribor tudi v sezoni 1997/98 nastopajo štiije koroški klubi, in sicer Peca iz Črne, Akumulator iz Mežice, Fužinar Ravne in Kozjak Radlje. Prvenstvo seje pričelo 30. avgusta, vse štiri koroške ekipe pa so zmagale na domačih igriščih.
KEGLJANJE
Le malo je manjkalo, pa bi na Ravnah propadel še en klub, in to kegljaški! Zaradi finančnih, predvsem pa organizacijskih težav in pomanjkanja strokovnega vodstva se je domala “sesula” konstrukcija moške kegljaške ekipe Fužinarja, ki je nastopala v II. slovenski ligi. Po končani sezoni je iz kluba odšlo kar 6 kegljačev prve postave, in to: Jože Lasnik in Rajko Podojstršek k prvoligaški ekipi Elektrarne Dravograd, Alojz Strašek, Danilo Vovk in Ivan Korošec so prestopili k tretjeligašu Slovenj Gradec, Ivo Mlakar pa je okrepil prevaljski Korotan, kije izpadel iz II. lige. Da bodo kegljači Fužinaija vendarle nastopali v letošnjem drugoligaškem prvenstvu, sicer z znatno okrnjeno ekipo, gre zasluga nekaterim tekmovalcem, ki so uspeli odbržati klub pri “življenju”, navkljub težkim, včasih nemogočim razmeram, ki vladajo v ravenskem športu.
TRIATLON
Triatlon je med Korošci manj znana športna disciplina, toda med nami je že nekaj tekmovalcev, ki se načrtno ukvarjajo s tem garaškim športom, ki vsebuje tekmovanje na različno dolgih progah v plavanju, kolesarjenju in v teku. Najbolj znani so štirje: dr. Brane Breznikar, Matija Medvešek ter Erih Pečnik in Mitja Mori, ki študirata v Ljubljani in sta člana tamkajšnjega triatlonskega kluba Energija. Slednja dva sta zadnji dan avgusta nastopila na tekmi za evropski pokal v Beogradu in dosegla med 61 tekmovalci iz 13 držav zelo dobri uvrstitvi. Erih Pečnik, nekdanji smučar kombinatorec Fužinaija in član državne reprezentance, je osvojil absolutno 8. mesto, Mitja Mori, ki je doma s Prevalj, pa je bil deseti. Tekmovanje je potekalo v olimpijskem triatlonu, kar pomeni, da so morali tekmovalci preplavati 1500 m, prekolesariti 40 km in preteči 10 km. Oba triatlonca sta se v septembru udeležila dveh tekem za evropski pokal v Gradežu v Italiji in v Brnu na Češkem.
Ivo Mlakar
TENIŠKI TURNIR NA RIMSKEM VRELCU
ZIP center, d. o. o. je 30. avgusta pripravil teniški turnir za pokal Rimski vrelec 97. Potekal je na teniških igriščih pri hotelu Rimski vrelec.
Na turnirju je sodelovalo 14 tenisačev, manj sicer, kot so pričakovali organizatoiji, vendar pa so se vabilu odzvali
zelo kakovostni igralci tenisa na Koroškem. Zmagal je Miran Stefanovič pred Miranom Mlakarjem in Branetom Dervodelom, z dobro igro pa seje izkazal tudi mladi Grega Kordež, ki seje uvrstil na 4. mesto. Najboljši tekmovalci so prejeli pokale in praktične nagrade.
Teniški turnir je lepo uspel. V hotelu Rimski vrelec načrtujejo, da bo postal tradicionalni s še bolj množično udeležbo.
A. Č.
IZ SVETA ALPINIZMA (AO RAVNE)
NOVO PLEZALIŠČE NA KOROŠKEM
Proti koncu junija je v Črni na Koroškem, pri kmetu Matvozu v Javoiju, stekla akcija, katere organizator in pobudnik je bil Robi Jamnik (AO Ravne). Z dobro organizacijo in s pomočjo plezalcev iz Mežiške doline, Slovenj Gradca in Radelj je na svet “privekalo” novo plezališče z imenom Matvoz.
V plezališču je trenutno enajst navrtanih smeri, katerih ocene so še nerealne, kajti marsikateri oprimek bo postal večji ali pa bo celo izginil.
Vsi pa “novorojenčku” želimo veliko novih smeri ter čim bolj svetlo prihodnost.
S SVEDROVCI OPREMLJENA SMER V RADUHI
Andrej Špiler (na fotografiji) in Edi Motaln sta dala pobudo, da se s svedrovci opremijo najbolj plezane smeri v Raduhi. Že lani sta navrtala Mihovo smer (1V+/II1) in s tem naredila korak k varnejšemu plezanju.
Od srede, 25. junija, pa je Raduha bogatejša še za eno navrtano smer, in sicer za Smer čez plošče ali kar Plate (V/IV). Navrtala sta predvsem krušljivi pristop in izstop iz smeri.
In zakaj svedrovci?
Predvsem zaradi nevarnega plezanja druge in tretje stopnje, v kateri je malo možnosti za zabijanje klinov, na travi pa te lahko hitro izpodnese ali pa se ti odkruši kakšen večji del skale.
In kot nekdo pravi: “Da bojo še fr ikoni {prosto-plezalci) lahk’ kaj zlezli. ”
Matjaž Šerkezi
ZAHVALE
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka Stanka Prinčiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Zahvaljujemo se zdravnikoma, dr. Vodnjovovi in dr. Plevniku, ter vsem, ki so se mu trudili ohraniti življenje.
Posebej se zahvaljujemo svakinjam Cvetki, Trudi, Reliki in Mediki z družinami ter družinama Vavče - Pečovnik in Gracej, ki so bili v težkih trenutkih z nami in nam nudili vsestransko pomoč. Hvala tudi nečakinjama Saški in Jelki, prijateljem Rozani in Rudiju, Rezki in Štefanu, Berti in Rajku in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Hvala gospe Horjak za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljeni cerkveni obred, godbi za odigrane žalostinke, pevcem za odpete pesmi in g. Primožiču za opravljene pogrebne storitve in lepe poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Aleksandra in Nataša z družino
Ob boleči izgubi žene, mame in babice Fani Kodrin se najlepše zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom in sodelavcem za izkazano sočustvovanje.
Mož Mišo,
sin Miran z družino in hčerka Janeta z družino
Ob izgubi najinega brata Adija Vcrhovnika se iskreno zahvaljujeva sodelavcem za darovane sveče.
Ivan in Srečko Verhovnik
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija Petra Ruprchta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala osebju bolnišnice Slovenj Gradec za ves trud in pomoč pri njegovi dolgoletni bolezni, gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem, pihalni godbi, restavraciji Nama Ravne in g. Primožiču za govor in pogrebne storitve. Hvala vsem.
Žalujoči: žena Terezija, sinova Marjan in Mirko z družinama
KADROVSKA GIBANJA
Konec junija je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3959 delavcev, julija pa 3809 ali 150 manj.
V največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je junija delalo 312, julija pa 318 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 30. 6. 1997	31.	7.	1997
METAL	1823		1830
RAVNE 1206		1211	
ŠTORE 617		619	
JEKLOLIVARNA	406		9
STO	942		1038
NOŽI	187		187
ARMATURE MUTA	202		348
STAN. PODJETJE	20		20
LOGISTIČNI CENTER	241		239
ZIP CENTER	29		29
ENERGETIKA RAVNE	109		109
TRANSKOR	62		62
ŠERPA	120		122
VOGARD	78		81
EUREST	52		53
FLUKTUACIJ A
Sklenitve delovnega razmerja
Junija je delovno razmerje sklenilo 94 delavcev - kar 88 od njih v Jeklolivami (v to podjetje so 1. 6. 1997 iz Logističnega centra premestili 87 ljudi), 5 v Metalu in 1 v Strojih in tehnološki opremi. Prevladovale so torej razporeditve znotraj koncema, med petimi novimi sklenitvami delovnega razmerja pa so bile le zaposlitve za določen čas.
Od zasebnih družb so junija na novo zaposlovali le v Eurestu, kjer so 1 iskalko dela zaposlili za nedoločen čas.
10. julija 1997 je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu začelo stečajni postopek za Jeklolivamo. V podjetju v stečaju je bilo julija zaposlenih 9 delavcev, od teh je eden delovno razmaje sklenil za določen čas.
V ravenskih železarskih družbah so julija našteli kar 261 sklenitev delovnega razmerja: 257 novih (od teh 256 za določen čas in I za nedoločen čas), 1 razporeditev znotraj koncerna in 3 vrnitve iz Slovenske vojske. Številke zahtevajo komentar: po stečaju Jeklolivame sta sestrski družbi Stroji in tehnološka oprema ter Armature Muta zaradi zagotavljanja nemotene proizvodnje v svojih obratih vzeli v najem dele nekdanje Jeklolivame. V okvim Armatur Muta je v OE Livarna lahkih ulitkov našlo delo 148 nekdanjih jeklolivaijev, v livarni težkih ulitkov in modelami, ki ju je najelo podjetje STO, pa še nadaljnjih 100 delavcev Jeklolivame.
Zaposlovali so tudi v dragih podjetjih: 10 (novih) delavcev so dobili v Metalu (7 so jih sprejeli za določen čas, 3 so se vrnili iz vojske), o po 1 sklenitvi delovnega razmerja pa poročajo tudi iz Nožev in Logističnega centra ter Jeklolivame v stečaju.
Število zaposlenih se je julija povečalo tudi v zasebnih družbah. V Sapi so za nedoločen čas zagotovili delo 2 delavcema iz železarskih družb, v Vogardu pa so zaposlili 3 (od tega so I premestili iz koncerna, 1 so sprejeli za določen čas, 1 pa za nedoločenega). V Eurestu se je število zaposlenih povečalo za 1 pripravnika.
Prekinitve delovnega razmerja
Vseh prekinitev v juniju je bilo 106, od tega pa jih je bila večina (88) posledica razporeditev znotraj ravenskega dela Slovenskih železarn (predvsem vrnitev presežnih delavcev iz
Logističnega centra v Jeklolivamo). Drugi vzroki so bili še: upokojitev (7), potek delovnega razmerja za določen čas (2), disciplinski ukrep (1), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (1), smrt (1) in trajni presežek (6).
Po številu prekinjenih delovnih razmerij je junija prednjačil Logistični center (91), sledili pa so Metal (8), Jeklolivarna (3), Stroji in tehnološka oprema (1), Noži (1), Energetika Ravne (1) in ZIP center (1).
Od zasebnih družb se je junija število zaposlenih zmanjšalo za 1 pripravnika v Transkorju ter za 3 delavce v Vogardu (1 je poteklo delovno razmerje za določen čas, 2 pa sta se invalidsko upokojila).
Zaradi stečaja Jeklolivame je bilo število julija prekinjenih delovnih razmerij zelo visoko - v vseh družbah se je povzpelo na 411. Za trajne presežke je bilo označenih 399 delavcev (od teh se jih je 260 zaposlilo pri drugem delodajalcu, 1 seje samozaposlil, 138 pa jih je na zavodu za zaposlovanje), 4 delavci so se upokojili, 4 so odšli sporazumno, 1 je potekel pripravniški staž, 3 pa so bili razporejeni znotraj koncema.
Po posameznih podjetjih je bilo julija število prekinjenih delovnih razmerij naslednje: Jeklolivarna - 398, Stroji in tehnološka oprema - 4, Logistični center - 3, Metal - 3, Armature - 2 in Noži 1.
V zasebnih družbah julija niso prekinjali delovnih razmerij.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij sestavila A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo^ glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica prof. Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAGRADNA
KRIŽANKA št 27
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 26 -
REŠITEV VODORAVNO:
MALI SRPAN, OK, LJUBLJANČANI, ADI, ADA, NAT,
JANŠA, ANTENA, ION, RASK, PA, BEVK, SOD, ERNA, IASI, LA, SIJ,
KA, OBRI, JIVARO, ELMA, LEVAR, KOR, JA, OCENA, ARI, ER.
IZŽREBANI REŠEVALCI, ki dobijo nagrade Interdiskonta z Raven, so: • OTO URNAUT, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. (blago v vrednosti 10.000 tolarjev) • BRANKO FERLIN, SŽ-STO RAVNE, d. o. o. (blago v vrednosti 7.000 tolarjev) • SREČKO VUŠNIK, SŽ-STO RAVNE, d. o. o. (blago v vrednosti 3.000 tolarjev).
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 27: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 9. 1997 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
Da so “aforizmi drobna spoznanja o velikih neumnostih”, bodo izvedeli trije naši bralci, ki bodo za pravilno rešeno križanko dobili knjigo aforizmov Nika Brumna. Avtorje doslej izdal zbirke aforizmov Misli iz parterja, Natroski in In obratno ter knjigo pesmi Ko bolijo spomini.
	PRIMOR- SKA JED	TROPSKO DREVO, ČRN HRAST	12. IN 13. ČRKA ABECEDE	IZRASTEK NA GLAVI	TEKOČINA ZA ODSTRA-NITF.V i-AKA NA NOHTIH	NAHOD	JEZERO V AFRIKI	ALPE ADRIA	IKO	TER	NAPRAVA ZA PRIKAZ GIBANJA PLANETOV	
OBRAT V METALU									KOMU- NALNO POD- JETJE			NADAV, NAPLA- ČILO
DARO- VANJE BOGO- VOM									KRILO RIMSKE LEGIJE			
									SARAJEVO			
TELUR			REKA V FRANCIJI					FILMSKA “ZVEZDA”				
			NAGRADA ZA FILM V ZDA					KOŠAR- KARSKI KLUB				
ČEŠKI “DA”				KNJIGO- VEZNICA								
				RIBIŠKA F.NOJADR- NICA								
IF	VRSTA SMOLE ZA IZDELOVANJE LAKA	BANKOVEC za ioo sir		T					ZAPOREDNA SAMO- GLASNIKA			NRAV- NOST
		VRS1A OCi-uiKovoni-KA, ETEN							MESTO V BAČKI			
KRAJ NA PRIMORSKEM	D			A			KORUZNI STORŽ	NOGOMETNI TRENER MLADINIČ				
								GRŠKI POLOTOK				
INDIJSKI BOG OGNJA	A			k	SUROVINA ZA PIVO					ARABSKI ŽREBEC		
					ALIFATSKI RADIKAL							
SREDO- ZEMSKA RA- STLINA	M			T		OČE				AVT OZNAKA REKE		
						LUKA V IZRAELU				RADIOTE- LEVIZIJA SLOVENIJA		
ALU- MINIJ	A		IZDEL VIOLIN IZ CREMONE	A					BIKOV GLAS			
									100 ur			
			SILICIJ									
SLOV. PEVEC (VILI)	R			N			SLOV. SMU- ČARKA KOREN					
	AFRIŠKA ANTI- LOPA			A			UMET- NOST					
IME IN PRIIMEK .......
PODJETJE OZ. NASLOV