Iskra Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra J Ogovor z v. d. direktorjem iskre commerce janezom Vipotnikom Iskra Commerce mora postati ofenzivna ^žna organizacija . „S spremembo človeka na krmilu tako pomembne delovne organiza-£ije kot je Iskra Commerce, se celotna politika kolektiva ne more vsebinsko menjati: tako politika kot strategija Iskre Commerce sta v Iskri že zdavnaj dogovorjeni, res pa je, da bomo nekaterim področjem namenili več pozornosti, kar terja tudi sam razvojTo so besede Janeza Vipotnika, ki je na vodilnem delovnem mestu v Iskri Commerce zamenjal Simona Primožiča. v. ^aiT1en našega obiska pri Janezu Potniku je bil predvsem ta, da Predstavimo t_. —-uuu njegovo gledanje na enje v celotni Iskri. Med pogovo-Smo se zavestno izogibali kon-, .etnejših problemov in področij, saj nas lahko zavedli in bi članek naj-aJ^tneje posta! kljub zanimivosti in - alnosti predlog. Med splošno toda a| _ — vi itavu. opivoiiv/ v v; vi a. °vito predstavitvijo svojega gleda-Ja na trženje v Iskri, je naš sogovor- fen' kot predpogoj za dobro gospodar-Ija/6 'n ^°bro delo vseskozi izpostav- , človeka, delo in medsebojne v Jttse. „kajti“, kot je tudi sam rat ponovil, „brez normalnih ^nosov med ljudmi, ni moč ničesar Janez p —vi Vipotnik se je v Iskri mmerce zaposlil kot diplomiran onomist leta 1976. Začel je kot g Pravnik v oddelku za izvoz v Veliko .manijo, nadaljeval kot izvozni oniercialist, nato pa prevzel vodenje . *0Zri6Pa romrtna \i T atincVrv Amrsri' , voznega regiona v Latinsko Ameri-up Nekaj časa je bil tudi v.d. član ^ G-ja Iskre Commerce za ekonomi-Plan in finance, po organizacijskih Pmmembah pa so ga izvolili za finan-yn®ga direktorja delovne organizacije, rsilec dolžnosti direktorja je postal ■4. letos. Vloga Iskre Commerce kot delovne Jganizacije skupnega pomena je bila črtana že ob ustanovitvi kolektiva, jeni cilji pa so opredeljeni in uskla-.111 s cilji celotne Iskre. Govorimo kkd eJ o srednjeročni politiki trženja v v . kakršna pa naj bi bila dolgo- ^napohtika? »V projekciji Iskra 2000, torej Padivu, ki je zdaj v javni obravnavi, je Predeljena tudi tržna projekcija Iskre ■r vv njej naloge Iskre Commerce. rzno vizijo bo seveda treba še do-e!ati in konkretizirati. V njej nastopa eč subjektov — proizvodne delovne pganizacje, tržna delovna organizacija ^kra Commerce in naše firme v tujini. elež posameznih subjektov se postopoma spreminja in pred nami je izred- Pomembna naloga, da dolgoročno Predelimo vlogo in mesto posa-eznih subjektov. . Tako kot pri ostalih funkcijah po-slovr - t ovnega sistema je tudi za opredelitev tZnp funkcije izredno pomemben dolgoročen pogled. S postavitvijo ciljev v prihodnosti pa so poti do teh ciljev različne. Trenutne težave, ne smejo vplivati na strateške odločitve.'1 Aktivni ste tudi pri delu samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij. Na enem od njihovih zasedanj ste poudarili, da mora Iskra Commerce postati bolj ofenzivna organizacija. Kaj ste mislili s tem? „Trg je tisti, ki mora narekovati tempo proizvodnje. Iz tega torej izhaja, da mora Iskra Commerce, kije v Iskri najbližja tržišču, zasledovati nove ideje, ki jih poraja tržišče, s tem pa tudi vplivati na proizvodni program. Izvajanje funkcije vodje trga, ki v okviru matričnega trženja pripada Iskri Commerce, zahteva večje poznavanje svetovnega trga v vseh segmentih Iskrinih sedanjih in bodočih programov, stopenj rasti posameznih trgov in realnih ocen trendov v prihodnosti. Samo s takšno ažurno informatiko lahko vplivamo na pravilne odločitve v proizvodnji ter pravilno naravnano tržno strategijo. Poleg tega pa sedanji trenutek zahteva večje vključevanje finančnih kombinacij, več povezav med nabavo in prodajo, večje izkoriščanje prednosti, ki jih ima Iskra. Iskra Commerce bo tu imela aktivnejšo vlogo s tem pa tudi večjo odgovornost." Menite, da je Iskra Commerce sedaj pravilno organizirana? Sprašujemo zato, ker vemo, da IC pripravlja določene spremembe na področju uvozne dejavnosti in obmejnega gospodarskega sodelovanja, po drugi strani pa so s sedanjim ,,tozdiranjem“ še najmanj zadovoljni v Iskrinih enotah po Jugoslaviji. „Organiziranost Iskre Commerce je stvar, za katero bi lahko rekel, daje živa in jo bomo morali torej stalno prilagajati potrebam same Iskre Commerce in predvsem celotne Iskre. Res pasje tudi to, da zamenjava ljudi, ki delujejo v določeni organizacijski shemi, spremeni marsikatero stvar in se mora torej organizacija prilagajati ljudem, saj bodo le v tem primeru prišle bolj na površje sposobnosti posameznikov. Znanstveno je dokazano, kako mora organizacija zasledo- Vabilo v Zajčjo dobravo! Iskra Commerce kot organizator letošnje prireditve ob Dnevu borca — Dnevu Iskre vabi vse delavce Iskre v soboto, 30. julija v Zajčjo dobravo pri Ljubljani. Vabilo s kuponi za paket lahko od 1. junija naročite takole: prijavite se pri svojem sindikalnem poverjeniku, sindikalna organizacija bo za svoje delavce plačala dogovorjeni znesek — kot je znano, je ta 360 din za paket — na žiro račun: Iskra Commerce, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana, namen nakazila--- 4. julij, št. žiro računa: 50101-727-3-65672. Organizator bo takoj po tem, ko bo prejel vplačilo, poslal kupone sindikalnim organizacijam. kupone lahko dobite tudi z vplačilom omenjenega zneska v blagajni Iskre Commerce v pritličju prizidka poslovne stavbe v Ljubljani. Ko vas že vabimo v Zajčjo dobravo naj vam znova predstavimo, kaj vse boste dobili za kupljene kupone: tradicionalni golaž in kruh, liter dobrega Laškega Rizlinga iz Ormoške kleti, — keramično skledo iz Liboj, leseno žlico, prijetno kapo in nalepko z znakom 4. julij 19.84 io: Hujeu ^ j — nalepi ----- vati kadrovske spremembe in obratno, kako naj se ljudje vključujejo v neko shemo organiziranosti. Konkretno je v izpeljavi reorganizacija uvoza, ki naj bi postal bistveno bolj prilagojen potrebam proizvodnih DO, do dobaviteljev v tujini pa bolj posloven in ne več prepisovalni urad. Poleg tega začenjamo postopek registracije IC TOZD Maloobmejni promet." T V" »G Janez Vipotnik. Izvoz in pa nabava repromaterialov — uvoženih in domačih — za potrebe Iskrine proizvodnje sta v tem trenutku najpomembnejši nalogi Iskre Commerce. V Iskri načrtujemo, da naj bi že v ne preveč odmaknjenem obdobju izvažali več kot polovico celotne proizvodnje. Torej bi morali preko polovice svojih tržnih moči usmeriti v izvoz, verjetno pa še več, saj vemo, da je doma dosti lažje prodajati kot zunaj. (Nadaljevanje na 2. strani) Iskrin izvoz v države SEV Od 17. — 18. maja je bil v Škofji Loki 5-letni posvet o izvozu Iskre v dežele članice SEV, ki so se ga, kot vsakokrat, udeležili vsi predstavniki Iskre v teh dežalah, predstavniki SOZD Iskre in Iskre Commerce ter odgovorni delavci v Zunanji trgovini Na posvetu, ki ga je začel predsednik KPO SOZD Iskre Boris Lasič, so pregledali ocene za izvoz v letu 19.84, se dogovorili o potrebnih akcijah in opravili ter izdelali prvi predlog načrta izvoza za leto 1985. Izvoz Iskre v SEV je bil v prvih štirih mesecih 11,9 mio dolarjev in precej zaostaja za pričakovanji, saj šmo dosegli le 12% letnega načrta. Na posvetu so podrobno obdelali možnosti in ocenili, da bomo letos na to področje izvozili za 88 mio dolarjev blaga in storitev. Osnovna značilnost poslov na tem področju je vedno močnejša zahteva, da spremljajo našo prodajo nakupi blaga, ki ga potem Iskra proda na domačem ali na tujih trgih. To dejavnost v Iskri, poleg preozko omejene registracije, ovira tudi slabša likvidnost ter nenazadnje organiziranost za to vrsto poslov, ki se šele razvija. Dober primer za uspešnost v tej smeri je izvoz v Poljsko, ki strmo raste in je skoraj v celoti pokrit s protiposli. Poslabšan splošni gospodarski položaj v svetu se odraža tudi v deželah SEV, kjer v različnih oblikah izvajajo varčevalne in stabilizacijske ukrepe. Zaradi tega omejujejo uvoz in so z naše strani potrebni večji napori za doseganje zastavljenih izvoznih ciljev. Ob tem se pojavljajo tudi hudi pritiski na cene, zlasti na tiste, ki so bile doslej dokaj ugodne. Udeleženci posveta so z obžalovanjem ugotovili številne primere poslovne nekakovosti, neizpolnjevanja V torek, 29. maja je bilo VIL interno posvetovanje o problematiki razvojno-inovacijske dejavnosti z osnovno temo Programska orientacija Iskre do leta 2000. Na sliki udeleženci posvetovanja. VII. INTERNO POSVETOVANJE RR DELAVCEV Programska usmeritev Iskre do leta 2000 Kot že nekaj let doslej, je tudi letos SOZD Iskra priredila tokrat že sedmo interno posvetovanje o problematiki razvojno inovacijske dejavnosti z osnovno temo: programska orientacija Iskre do leta 2000. Posvetovanje je bilo v torek, 29. V., udeležili pa so se ga poslovodni, družbenopolitični in strokovni delavci SOZD Iskra in vodilni RR, proizvodni, tržni in programsko planski delavci iz vi Po uvodni besedi predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča je predsednik komisije za inovacijske nagrade Iskre Franc Hudej utemeljil, predsednik DS SOZD Iskra pa podelil letošnje inovacijske nagrade Iskre naslednjim sodelavcem: Skupini sodelavcev iz TOZD Razvojni institut DO Avtomatika: Nikola Panič, Jože Škrabe, Miro Kikelj, Oton Mikulič in Vinko Kosmač za razvoj multimikroračunalniških sistemov vodenja procesov, skupim delavcev iz TOZD KEKO DO Elementi: Dušan Lavrič, Jože Klobčar in Peter Bavdek za razvoj tehnologije in osvojitev večplastnih keramičnih kondenzatorjev, skupini delavcev iz TOZD Razvojni institut DO Široka potrošnja: Marjan Zlatolas, Ludvik Strle, Jože Troj ar in Erika Maver ter sodelavcu z Visoke tehniške šole Maribor Ivu Zagradi-šniku za razvoj motorja z zunanjim rotorjem za izvedbo profesionalnih ventilacij — Branislavu Popoviču iz TOZD Raziskave in razvoj DO Tele-matika za metodologijo implementacije funkcionalne programske opreme ST 2000 na osnovi specifikacij, obveznosti od odjemalcev, kršenja sprejetih obveznosti in podobno — kar vse bistveno otežkoča izvoz Iskre na to področje in celo povzroča rušenje nekaterih velikih, z dolgotrajnimi prizadevanji, pridobljenih poslov. Sorazmerno novi so tudi primeri, da Iskra začenja izgubljati nekatere posle, ki jih je-pridobila zaradi svojega tehnološkega naskoka. Pri tem gre delno za postopno zaostajanje Iskre za razvojem tehnologije v svetu, deloma pa tudi za vse večje osamosvajanje poslovnih partnerjev v deželah SEV. Udeleženci so se dogovorili za dolgo vrsto konkretnih akcij, ki pa bodo uspešne le, če jih bodo primerno podprle vse delovne organizacije v Iskri, ki v večji meri sodelujejo v izvozu na področje SEV. V ta okvir spada tudi odločitev, da naj Iskra v naslednjem obdobju posveti posebno pozornost izvozu v Madžarsko in Romunijo, ki še vedno zaostaja za možnostmi. Posvet je podrobno obravnaval tudi terjatve Iskre do odjemalcev v deželah (Nadaljevanje na 3. strani) -11 Aorvit. — skupini delavcev iz DO Avtoe-lektrika: Fortun at Jeklin, Alojz Furlan, Danilo Hrobat, Jože De rman, Dušan Bažato, Anton Anzelin, Dušan Bašin, Drago Štefanič, Franc Bizjak, Anton Sirk, Peter Černič in Stanislav Birsa za osvajanje zaganjalnika AZF 508 in alternatorj a AAG 1111. V uvodnem koreferatu je Miloš Kobe, SOZD Iskra spregovoril o načelih razvojne strategije in družbenega okolja do leta 2000 in poudaril, da se v Iskri zavedamo resnosti gospodarskega položaja in prav zato bomo skušali, ne glede na stopnjo dinamike razvoja okolja izpeljati nekatere ključne ukrepe za učinkovitejši tehnološki razvoj. Pri tem je posebej poudaril boljšo organiziranost, večjo funkcionalno integrativnost in skupne pristope k temeljnim tehnološkim in tržnim projektom, s čimer bi bistveno povečali sinergične učinke sicer preskromnih kadrovskih sil in ublažili učinke restrikcij pri sodobnem tehnološkem opremljanju. Franc Vreček, SOZD Iskra, je obravnaval tržno strategij o Iskre z različnih gledišč in sicer: kako utrditi vodilno vlogo na področju elektro in elektronske industrije Jugoslavije, s stališča povečane orientiranosti na zunanje trge, prestrukturiranja proizvodnih programov na surovinsko manj zahtevne proizvodnje, glede ha razvoj surovinske baze, obravnaval programe kot posledico tehnoloških možnosti in tržnih zahtev ter programe, ki so rešitev kupčevih problemov. Marjan Trojar, DO ZORIN je spregovoril o organizacijskem prilagajanju Iskre. Poudaril je, da je Iskra od nastanka obstoječe organiziranosti doživela mnoge spremembe, tako glede obsega, kot tudi glede oblike trženja. Uvajafi so se novi, kompleksnejši izdelki, osvajale nove tehnologije in spreminjale obstoječe proizvodnje. Vse to pogojuje nastajanje drugačnih družbenoekonomskih odnosov in oblikovanje novih organizacij in njihovih povezav. V koreferatu je Maijan Trojar prikazal smeri razvoja organiziranosti v Iskri s poudarkom na dinamičnih oblikah organiziranja, obvladovanja posameznih in integriranih delovnih in poslovnih procesov, ki bi pomenile racionalnejše izvajanje in omogočanje (Nadaljevanje na 2. strani) Udeležencem posvetovanja je v uvodni besedi zaželel obilo uspeha pri delu predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Programska usmeritev... (Nadaljevanje s 1. strani) na lažji prehod na računalniško obvladovanje. Organiziranje je stalna dejavnost, saj se spremembe dogajajo tekoče, poleg tega pa moramo popravljati in odpravljati motnje v obstqečem stanju. Občasni in kampanjski posegi nikakor ne morejo slediti dinamiki, ki se pojavlja v razvojnih usmeritvah. Ivo Banič, DO Mikroelektronika, je spregovoril o mikroelektronski tehnologiji in njeni perspektivi do konca tega desetletja. Pri tem je podal osnovne značilnosti tega področja tako v svetu, kot v Iskri vse do leta 1990. Opozoril je na naglo rast celotnega trga, na to, da bo MOS postala prevladujoča tehnologija, VLSI, VHSIC odnosno VHPIC, gostota bo prevladujoča, delež integriranega materiala v končni ceni pa za 20 do 30% višji. Samostojni proizvajalci IC se integrirajo v sistemske hiše, proizvodnja in načrtovanje IC vezij bo visoko avtomatizirana, to pa bo terjalo velike vložke v opremo, Iskra pa bi tehnološke svetovne trende lahko sledila z relativno majhnim zaostankom. Rado Faleskini, DO Delta, je spregovoril o računalništvu v SOZD Iskra. Poudaril je, da je računalništvo bistveni sestavni del informacijske tehnologije in vse bolj tudi kompleksnih sistemov. Kompleksne sisteme z vključeno informacijsko tehnologijo bo vgradila računalniška industrija (Delta) ter dmge industrije sistemov, (Kibernetika, Avtomatika, Telema-tika), pa tudi industrije izven Iskre. Zato pa bodo meje med proizvajalci sistemov, zlasti v razvoju, manj ostre kot danes. SOZD Iskra se ne more omejiti le na programsko opremo, saj je v$ več softvvara realiziranega v HWE, zato mora biti čimbolj kompleten tudi v vertikalni tehnološki verigi, (Mikroelektronika, IEZE), kjer se bodo sedaj ostre meje v razvoju gibale proti osnovnim gradnikom. Igor Pompe, DO IEZE, je govoril o programski orientaciji Iskre na področju sestavnih delov za elektronske sisteme. Pri tem je opozoril na to, da se bodo sestavni deli za elektronske sisteme močno spreminjali in se prilagajali novim zahtevam, vezij in tehnologiji gradnje vezij. Iskra bo morala slediti razvoju v svetu in biti po velikosti proizvodnje podobna konkurentom, pri tem pa uvesti ustrezno avtomatizacijo in robotizacijo. Seveda pa bo za konkurenčnost proizvodnje v svetu Iskra morala programe izbirati selektivno, da bodo lahko proizvajali po konkurenčnih cenah. Pri tem elementaši pričakujejo pomoč in sodelovanje uporabnikov, tudi pri vlaganju v novo, moderno tehnologijo in opremo ter zlasti pri dolgoročnem usmerjanju. Ivan Fink in Alfonz Medved, DO Telematika, sta pripravila koreferat z naslovom „Razvoj teleinformacijskih sistemov do leta 2000“. Osrednjo pozornost sta posvetila dejstvu, da današnja dmžba prehaja iz proizvodnje (industrijske) v informacijsko družbo. Informacijska doba pa bo v način poslovanja dela in življenja vnesla temeljne spremembe. Združevanje telekomunikacijske tehnologije in računalnikov vodi v informacijske sisteme, ki se vedno bolj oblikujejo po M in C & C konceptu, se pravi, javni, poslovni in domači (hišni) sistemi, realizirani terminali, omrežje in računalniki. Vse navedeno pa bo možno zaradi izredno nagle razvijajoče se tehnologije, tako mikroelektronike kot optičnih sistemov, SW podpornih sistemov itd. Pri tem pa je treba upoštevati tudi pomembno naraščanje materialnega deleža v sistemih, temu dejstvu bomo morali prilagoditi niz dejavnosti v Iskri. In prav koreferat je prikazal eno možnih poti, kako naj bi Iskra sledila tem tendencam. Rudi Zorko, DO Kibernetika, je spregovoril o merilno-regulacijskih in kibernetskih sistemih. Poudaril je, da na področju teh sistemov še posebej prihaja do izraza dejstvo, da so znanje, kreativnost in sposobnost za realizacijo ekonomičnih proizvodnih programov del borbe za preživetje na tržišču. Koreferat je prikazal tudi usmeritev v RR projekte, kot so samostojni in kompatibilni „inteiigentni“ instm-menti, senzorji, naprave, fleksibilna avtomatizacija in robotika ter računalniške sestavine. Brano Štiglic, DO Avtomatika, je spregovoril o potrebnem pristopu za uspešno obvladovanje sistemov za avtomatizacijo. Poudaril je, daje proizvodni program DO Avtomatike predvsem računalniški in mikroračunalni-ški sistemi in naprave za vodenje in nadzor procesov v industriji, energetiki, prometu in za integralno zaščito objektov in prostora. Za uspešno izvajanje te proizvodnje, ki naj bo usklajena v okviru SOZD, je potrebno predvsem zagotoviti organizirani inovacijski proces. Pri tem je za uspešno izvajanje proizvodnje nujno obvladovanje tehnoloških sistemov v celoti, segmentov tehnoloških sistemov, ki jih je mogoče tehnološko zaokrožiti in tehnologije eksploatacije delovnih strojev ter urejena proizvodnja elementov, naprav in sistemov. Peter Pleško, DO Široka potrošnja, je govoril o elektromehanskih in elektronskih izdelkih ali podsistemih za industrijsko in širšo rabo. V prispevku je skušal definirati programska področja elektromehanskih in elektronskih izdelkov in podsistemov za industrijsko in širšo rabo, smeri razvoja teh programov v 90 letih, njihovo pomebnost za izvozno naravnanost Iskre na konvertibilni trg in za programsko prenovo prizadetih DO. Nakazal je tudi pogoje za doseganje ciljev na tem programu, predvsem na področju RR dejavnosti in spremljajočih vlaganj v tehnološko opremo. Peter Mihelič, DO Telematika, je govoril o trendih razvoja proizvodnih tehnologij, poudaril je, da moramo v prihodnosti računati s podobnimi trendi v razvoju tehnologij kot doslej. Poleg običajnih ciljev pa j.e treba doseči večjo produktivnost z racionalnejšo uporabo materiala, višjim izplenom in konstantnejšo kvaliteto, saj so novi trendi usmnjeni tudi v štednjo z energijo, v prizadevanje za čistejše okolje in višjo stopnjo zaščite delavca. Miniaturizacija izdelkov bistveno vpliva narazvoj bodočih tehnologij saj se ožijo tolerančna območja, materiali postajajo vse žlahtnejši pa tudi trši, zahteva se še kvalitetnejša obdelava površin iz zaščit ter še večja zanesljivost pri vodenju in nadzoru procesov. Od strojev in orodij pričakujemo večjo storilnost, večjo stopnjo obstojnosti rezilnih orodij, večjo stabilnost in obstojnost vseh ostalih tehnoloških pogojev v procesu proizvodnje. Tako v pripravi kot pri vodenju tehnoloških procesov pa se razvoj usmerja v računalniško podprte sisteme. V drugem delu je koreferat om sledila razprava, o kateri in tudi o sklepih, bomo pisali v naslednji številki našega glasila. Mak Iskra Commerce mora postati... (Nadaljevanje s 1. strani) „Že vrsto let izvozi Iskra preko svoje INO mreže med 70 in 80 % celotnega izvoza. Takšno razmerje bo , verjetno ostalo tudi v prihodnje in bomo morali nameniti širjenju in kakovostnejši krepitvi naših poslovnih enot v tujini večjo pozornost. Izredno pomemben element v naših prizadevanjih za povečevanje izvoza je tudi poslovnost, saj, žal, ugotavljamo, da nismo poslovno disciplinirani, pri čemer se napake ponavljajo tako v proizvodnji kot v trženju. Iskra še vedno ne spoštuje dogovorov in obljub, ki jih je dala tujim partnerjem: zamuja pri dobavah in količinah, pojavljajo se številne reklamacije itd. Če želimo uresničiti zastavljene cilje, bo morala Iskra zboljšati svoj poslovni servis v tujini. Za nadaljnji izvoz je izredno pomembno tudi to, da bo morala Iskra Commerce s proizvodnjo prestopiti prag prodaje npr. elementov ali široko potrošnih izdelkov ter preiti na profesionalno prodajo. Dosti več pozornosti bomo morali nameniti tudi trženju in tako imenovanim inženiring poslom. Za povečevanje izvoznih rezultatov — tako kakovostnih kot količinskih — se bo morala poleg komercialne sfere vključiti v delo tudi finančna in pravna sfera, zlasti zato, ker se moramo posluževati različnih oblik trženja, kot so npr. kompenzacije, blago za blago, barter posli itd. Iskra Commerce se bo morala zato še nekoliko kadrovsko okrepiti, da bo finančno in pravno lahko nudila ustrezen servis." V sedanjem gospodarskem trenutku je izredno nehvaležno razpravljati o vlaganjih v neproizvodne dejavnosti, kar trženje tudi je. Ne bo pa odveč, da vas tudi v tem vprašanju spomnimo na besede predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča, ki jih je izrekel pred nedavnim na posvetovanju o izvozu v dežele razvitega zahoda. Poudaril je, da investiranje v tržišče ni nič manj pomembno kot investiranje v proizvodnjo. Kako je torej z naložbami v Iskri Commerce? „Iskra Commerce je doslej sorazmerno dosti vlagala v predstavniško, trgovsko in servisno mrežo v Jugoslaviji in v mrežo Iskrinih poslovnih enot v tujini. Namen teh vlaganj je bil predvsem ta, da pokrijemo čim večje geografsko območje, v prihodnje pa bomo morali vlagati predvsem v kakovostnejše delo obeh mrež, v domovini in tujini. Mreže v Jugoslaviji ne bomo več bistveno širili, v tujini pa smo doslej pravzaprav ustvarjali okostje bodoče Iskrine INO mreže. Širila se bo predvsem v deželah v razvoju. Poleg kapitalne krepitve trgovskih in proizvodnih točk bo potrebno vlagati tudi v firme, ki bodo skrbele za razvoj v tujini, za prenašanja industrijske lastnine, inženiring itd. S takšnimi predlogi bo IC prišla pred članice SaS o skupnem upravljanju INO mreže, ki o tem odločajo. Kar se tiče IC same, bomo investirali v obratna sredstva, v informatiko in v kadre. Predvsem vlaganje v ljudi je pomembno, ker brez ljudi ni nič.“ Beseda ali dve o servisiranju in zastopniški dejavnosti? problematika servisiranja Iskrinih izdelkov je v Jugoslaviji precej pereča. Temeljna organizacija Servis v Iskri Commerce se bori s številnimi problemi, med katerimi je morda najhujši Zajamčenih osebnih dohodkov ne bo! Premalo preverjeno (in morda angažirano) poročanje iz dnevnih sredstev javnega obveščanja je prejšnji teden v Iskrini Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah upravičeno povzročilo nemalo nemira: iz poročil z zadnjega zasedanja izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka je bilo namreč moč med dragim razbrati tudi zanesljivo trditev, da bodo delavci v Retečah od 1. junija naprej prejemali le še zajamčene osebne dohodke. skladov skupne porabe svojim delavcem ne bi mogli zagotoviti regresa, bosta to lahko vseeno storili: njihovi tovariši v drugih temeljnih organizacijah Široke potrošnje jim bodo najnujnejša sredstva zagotovili bodisi s solidarnostnim delom v eni od prostih sobot, ali s sredstvi iz sklada skupne po- ra^e' Stane Fleischman Ukrep, ki naj bi sledil kot posledica nepokrite izgube te temeljne organizacije v prejšnjem letu (ki se je po zadnjih preverjenih podatkih glede na prvotno prikazano povečala za 2,3' milijona dinarjev in dosegla skupaj 100,8 milijonov dinarjev) kljub novinarskim napovedim ne bo obveljal, saj so strokovne službe na vseh Iskrinih ravneh storile vse, da bi bila izguba pravočasno pokrita in zagotovljena sredstva za izplačilo .normalnih, neokrnjenih osebnih dohodkov. Solidarnost-v okviru SOZD Iskra kljub dvomu nekaterih torej le še ni pozabljena beseda, česar konec koncev ne dokazuje zgolj pripravljenost priskočiti na pomoč rateškim delavcem v stiski. Prav v teh dneh je namreč z uspehom stekla akcija za zagotovitev sredstev za letošnji regres vsem članom kolektiva Široke potrošnje ne glede na poslovne rezultate, ki so jih dosegli v lanskem letu. Dve temeljni organizaciji (V Sežani in Retečah), ki zaradi izpraznjenih Popravek V članku: Trimesečni poslovni uspeh SOZD Iskra, objavljenem v glasilu Iskra dne 19. 5. 1984, je prišlo do zamenjave pri navedbi izgub v TOZD TGA in TOZD Elektroakustika. Neljubo pomoto popravljamo in sicer je bila ob trimesečnem obračunu v TOZD TGA izkazana izguba v višini 7,8 mio din in v TOZD Elektroakustika v višini 16,2 mio, din. Obema TOZD se opravičujemo. J ta, da Iskrini serviserji nimajo od proizvodnih organizacij dovolj priznanih stroškov, da bi lahko normalno poslovali. Gotovo mi ob tem ni treba ponavljati, da je kakovost servisiranja izredno pomembna za ugled celotne Iskre v Jugoslaviji. Glede zastopstev naj poudarim, da jih je treba bolj vključiti v Iskrine cilje, predvsem pri pospeševanju izvoza." Kako pa je s poslovno disciplino v Iskri Commerce? ,Menim, da gre za pomanjkanje poslovne discipline. Zaradi različnih razlogov je namreč prišlo do določenih ohlapnosti in bomo morah to področje precej zaostriti. V Iskri Commerce imamo vrsto organizacijskih predpisov, ki pa jih nihče niti več ne pozna niti ne uporablja. Dogovorili smo se za „čistilno akcijo," tako da bomo vse te predpise potegnili iz ^ prašenih predalov in jih, če nlS“ zastareli, obudiU k življenju ali P3 sprejeli nove." , Priznati je treba, da odnosi i*160 Iskro Commerce in Iskrinimi tovarn3 mi niso bili, žal, vedno najboljši. K3"® si zamišljate tesnejše in pristnej86 sodelovanje? ,,Ne bom se dosti zmotil, če trdim da ti odnosi niso najboljši. Z vsem1 delovnimi organizacijami ima B^3 Commerce dogovorjene medsebojn6 odnose, ki jih tudi potrjujemo s pm godbami, vendar ti odnosi, čeprav m jih lahko kdaj ocenil kot zelo dobre’ niso nikoli zadosti dobri. Vedpo znova moramo Iskra Commerce Iskrine tovarne vzpostavljati n°v.6 stike in reševati probleme na najbolj učinkovit način. Naliti si moram0 čistega vina in se ne skrivati za objefj" tivnimi težavami. Ob morebitam napakah je treba ugotoviti, kdo j6 zanje odgovoren, napake moram0 skupaj odpraviti, ne pa prelaga11 krivdo z enega na drugega." Lado Drobež ERO in serviserji vse bolj sodelujejo orodij krepko zmanjšuje in je že kal krepko pod 10% cene celotnega P? pravila. (Ta izračun so opravili v Iskr1-nem servisu v Zagrebu). Serviserjem se celo dogaja, oa imajo vse več popravljenih strojev,tel? . . , - - . pa stranske nočejo prevzeti žara01 njem pregledali delo v minu- dragega popravila, kar pa seveda vpllV lem letu m sr začrtali naloge za tudi na likvidnost servisnih delavm0. Predstavniki Iskrine kranjske delovne organizacije ERO in vodje Iskrinih servisov iz vse Jugoslavije so se sešli na tradicionalno vsakoletno srečanje in letos. Prvi dan konference vodij Iskrinih servisov iz vse Jugoslavije je bil namenjen delovnemu dogovoru s predstavniki delovne organizacije Električna ročna orodja. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki desetih največjih pogodbenih servisov, ki vzdržujejo električna ročna orodja. Najhujši problem, ki še vedno pesti serviserje, je pomanjkanje rezervnih delov. Kljub izrednemu prizadevanju kranjskega kolektiva, serviserjem še vedno primanjkujejo nekateri, lahko bi rekli kar tradicionalno kritični rezervni deli. Serviserji so predstavnike ERO opozorili tudi na to, da so cene njihovih rezervnih delov že zelo visoke in da bi morali v delovni organizaciji bolj selektivno pristopiti k nadaljnjem povečevanju cen. Prav zaradi visokih cen rezervnih delov se delež vloženega dela pri popravilu električnih ročnih , javi Prav zaradi visokih cen se je poj še dodaten problem: zaradi dragm rotorjev se je v Jugoslaviji pojavil0 veliko zasebnikov, ki pokvarjen6 rotorje previja o, kakovost teh storitev pa je v večini primerov izredno vpr3; šljiva. Verjetno ni treba posebej omenjati, da zaradi slabo previtm rotorjev Iskrina ročna orodja ne delujejo dobro, konec koncev P3 zaradi tega trpi tudi ime celotne Iskre- Na tradicionalnem letnem srečanju Z Iskrinimi in večjimi pogodbenim1 serviserji je ERO tudi letos podelil priznanja najboljšim servisnim enotam v preteklem letu. Prejeli so jih CTS0 iz Ljubljane, ter tehnični servis Izd3 in Banja Luka, od pogodbenih servi-sov pa novosadski Elektroluks, Zre-njanski Naš dom in Elektroservis Miloš Bojič iz Beograda. - Potrebe po sodelavcih Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra PSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, int.: 25-25. Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, oz-temeijno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o prostih delih in nalogah. ISKRA IEZE, TOZD UPORI ŠENTJERNEJ 1. Samostojni razvijalec uporov Pogoji: visoka šola smeri fizika, elektronika, strojna ali kemijska, 3 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh (rok obvestila je 30 dni) na naslov Iskra IEZE, TOZD Upori, Šentjernej, 68310 Šentjernej ISKRA COMMERCE, TOZD SERVIS LJUBLJANA 1. Obračunski referent Pogoji: končana ekonomska srednja šola, 2-mesečno poskusno delo, 6 mesecev delovnih izkušenj. 2. Vodja servisne delavnice, merilne tehnike Pogoji: Končana Fakulteta za elektrotehniko 1. st., šibki tok, 3-mesečno poskusno delo, 1 leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh (rok obvestila je 15 dni) na naslov Iskra Commerce Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana. ISKRA Široka potrošnja, TOZD Tovarna televizijskih sprejemnikov »TV PRŽAN« Ljubljana, Cesta Andreja Bitenca 68, p.p. 5 1. — razvijalec — projektant Pogoj: visoka izobrazba elektro oz. računalniške smeri — zaželene delovne izkušnje na področju razvoja oz. računalništva 2. — skupinovodja v tehničnem tisku Pogoji: srednja izobrazba kemijske smeri — zaželene delovne izkušnje 3. — glavni skladiščnik Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali elektro Smeri z izkušnjami na področju skladiščenja — leto delovnih izkušenj 4. — varilec Pogoji: poklicna izobrazba mehanske smeri — zaželene delovne izkušnje Dodatne informacije o navedenih delih in nalogah dobite v kadrovskem oddelku ISKRA TOZD »TV Pržan“, C. Andreja Bitenca 68, telefon 50-968. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi TOZD TV Pržan v 8 dneh po objavi v časopisu DELO. Obvestilo o izbiri kandidatov bodo vsi prijavljeni prejeli v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja o izbiri kandidatov. ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, ISKRA — INDUSTRU A ZA AVTOMATIKO UUBLJ AN A, TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV IN DELOVNIH SREDSTEV, Ljubljana, Savska c. 3 1. pomožni galvanizer Pogoji: osnovna šola (priučen galvanizer , procesničar), 6 mesecev delovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: TOZD Sestavni deli, Ljubljana, Savska c. 3, kadrovska služba, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. S p v P d: : RAhj Nagrade za inovacije podeljene Skupno znanje ze frenešeno v redno Proizvodnjo Med dobitniki Iskrinih nagrad za inovacije so v DO IEZE Dušan Lavrič, Jože Klobčar in Peter Bavdek iz TOZD KEKO Žužemberk in sicer za razvoj tehnologije in osvojitev proizvodnje večplastnih keramičnih kondenzatorjev. ■ V pogovom z nagrajenci smo o nji-i °vem delu in učinkih tega dela zabeli naslednje: Skupaj z institutom Jožef Stefan vn'° v letu 1977 začeli z razvojem ^Plastnih keramičnih kondenzator-,v- Prvi čipi so bili v laboratorijih in-ituta izdelani že istega leta. Povedati | heba, da je razvoj financirala tudi Jože Klobčar. Razvoj se je nadaljeval v letih 1978 1979, ko smo pričeli z nabavo pi- s t.ske opreme, kjer bi razvojne do-ežke tudi v praksi aplicirali v mali se-J*- V fazi razvoja na inštitutu je so-el°valo večje število naših strokov-tjakov. ^žan Lavrič. .sa maloserijske proizvodnje večplastnih keramičnih kondenzatorjev in na osnovi kvalitetnih analiz možnosti proizvodnje in prodaje 50 mio kosov pristopili k realizaciji investicije. Z dovolj sistematičnim pristopom smo uspeli v roku 12 mesecev dokončati investicijo in pričeti s poskusno proizvodnjo. Vzporedno z realizacijo investicije, ki je zahtevala maksimalno angažiranje, smo uspeli realizirati prodno opreme in tehnologije večplastnih keramičnih kondenzatorjev na Kitajsko, tovarni Hong Ming, v višini samo 300.000 dolarjev. Vendar so s tem odprta vrata za nadaljnjo širitev trga in sedaj že tečejo pogovori za postavitev velikoserijske proizvodnje večplastnih keramičnih kondenzatorjev na Kitajskem — v količini 50 mio kosov, kar bo skupaj s postavitvijo proizvodnje diskov predstavljalo realizacijo 10 mio dolarjev v naslednjih treh letih. Večma držav postavlja tovrstni projekt z licencami, tudi vzporedna proizvodnja v Jugoslaviji je za petkrat manjši obseg proizvodnje dala za nakup licence 5 mio dolarjev. Nas pa je celotna investicija stala milion dolarjev, njena posebna vrednost pa je v 1 S pilotsko proizvodnjo smo začeli p ® 1980. Že koncem 1978. leta smo medi s študijami o možnosti realiza-velikoserijske proizvodnje. Leta c..°0je bil izdelan elaborat za investi-J°. ki naj bi omogočila realizacijo Proizvodnje v višini 50 mio kosov. Že e Pilotske opreme je plod strokov- ijak, ov naše temeljne organizacije, n 'i sodeovanju z institutom Jožef efan so bile izdelane osnovne študije jj^halov in principielni postopek iz-fin p č’Pa- Razv0!i inkapsulacije in v ^lizacije je bil narejen s strokovnja-■p hmeljne organizacije v tovarni, teli večji delež opreme in tehnologija P °izvodnje sta plod lastnega razvoja, v dmgi polovici leta 1982 smo na novi uspešnega obvladovanja proce- Peter Bavdek. •skrin izvoz v države SEV (Nadaljevanje s 1. strani) EV. Plačilni roki so tu sicer ugodnejši jskrinega povprečka, saj je vezava lj,rlatev povprečno le okrog 42 dni. Ve-P zvišanje obrestnih mer v Jugosla-Jj m izredna zaostritev likvidnostnega tozaja Iskre pa narekujejo, da tudi na Področju čim hitrejši izterjavi po-. ®Cam° posebno pozornost, zlasti pa v delovanju med proizvodnimi delov-ttu organizacijami in Iskro Commerce Pmti razčiščujemo tiste terjatve, ki so P°rne zaradi reklamacij,' zastajanja j^oznosti Iskre v protiposlih in po- Na posvetu so se zavzeli tudi za boljšo organiziranost nastopov Iskre na sejmih, ki imajo na področju SEV prav poseben pomen, saj tam pogosto poteka tudi sklepanje pogodb. Za vse leto vnaprej naj bi s posebnim programom opredelili vsebinske poudarke posameznih sistemov ter določili sodelavce, ki bodo skrbeli za priprave in potek poslovanja na sejmih. Udeleženci so posvet zaključili z dogovorom, da do jesenske konference mednarodnega trženja Iskre pripravijo podrobnejši program izvoza za naslednji 2-3 leta ter vanjo vključijo zlasti nove programe, ki bodo do tedaj že v redni proizvodnji. LD tem, da je to rezultat lastnega znanja in dela ljudi iz naše tovarne in institut Jožef Stefan. Ta program ima svojo tezo tudi v tem, da se usmerjamo v področje profesionalizacije in mikroelektronike, ki zahteva maksimalno maniaturizacijo. Načrtovani efekti po investicijskem elaboratu naj bi bili doseženi tretje leto po dokončanju investicije, torej leta 1985. Po sedanjih podatkih pa ugotavljamo, da bodo že letos ti efekti preseženi. Trenutno 95 % te proizvodnje izvažamo in računamo, da bomo letos že ustvarili izvoz — skupaj s prodajo opreme in tehnologije — v višini 1,5 mio dolarjev, kar bo omogočalo skupno realizacijo TOZD v višini 2,2 mio dolatjev konvertibilnega izvoza. V strukturi celotnega prihodka bo večplastni keramični kondenzator v letošnjem letu že predstavljal 40 %. Pomembno je tudi to, da za realizacijo tega projekta ni bilo treba zaposlovati dodatne delovne sile. Z realizacijo te investicije delo na razvoju večplastnih keramičnih kon-denzatoijev ni zaključeno. Nadaljnji razvoj gre v dveh smereh: — iskanje cenejših materialov in razvoj lastnih metalizacijskih materialov — iskanje vseh možnih aplikacij uporabe večplastnih keramičnih kondenzatorjev — nadaljnja avtomatizacija proizvodnje Z realizacijo razvoja tehnologije proizvodnje metalizacijskih materialov bo delež uvoznega materiala v teh izdelkih minimalen, saj zdaj predstavlja o metalizacijski materiali 80 % v direktnih stroških. Bistvena kvaliteta investicije je torej v tem, daje plod lastnega znanja in v tem, da sledimo čip tehnologiji, ki se v svetu uveljavlja. S tem držimo korak s svetom na programu keramičnih kondenzatorjev. Ne nazadnje moramo poudariti, da intenzivno delamo tudi na razvoju in osvajanju profesionalnih izvedb klasičnega programa keramičnih kondenzatorjev. Mik Uspešna inovacija za digitalne centrale Magister Branislav Popovič je zaposlen v temeljni organizaciji Raziskave in razvoj, in sicer kot vodja službe za razvoj programske opreme. Velja za enega najvidnejših strokovnjakov Iskre Telematike. Svojo ustvarjalnost neprestano usmerja v delo na svojem delovnem področju, s svojimi pobudami pa se vključuje tudi širše: v smeri pozitivnih premikov na področju razvojne dejavnosti v Iskri. Pred leti je za svoja uspešna snovanja prejel Kidričevo na- .■a ^ i : Branko Popovič. Skupina nagrajencev Avto elektrike. Manjkata Jože Derman in Alojz Furlan. Nagrada je prišla v prave roke Letošnja Iskrina nagrada za inovacije je prišla tudi v novogoriško Iskro-Avtoelektriko. Prejeljoje team delavcev za osvajanje zaganjalnika AZF in alternatorja AAG. Prejemniki nagrade so: Fortunat Jeklin, Jože Derman, Anton Anzelin iz tovarne malih zaganjalnikov, Alojz Furlan iz TOZD Inštitut, Danilo Hrobat, Dušan Bažato iz tovarne generatorjev in elektronike, Dušan Bašin iz toVarne velikih zaganjalnikov, Drago Štefanič, Franc Bizjak iz tovarne delovnih sredstev, Anton Sirk, Peter Černič iz TOZD Komerciala in Stanko Birsa iz DSSS. Skupina, sestavljena iz odgovornih delavcev na področjih razvoja, priprave proizvodnje in trženja je kot projektni team s svojim delom v projektno matrični organizacijski oblikf, s pomočjo natančnega planiranja in opredelitve nalog posameznih nosilcev aktivnosti v inovacijskem procesu, tedenskega spremljanja ter koordiniranja izvajanja vseh aktivnosti projekta, uspela v treh mesecih dokončati že začeti razvoj in pripraviti za proizvodnjo dva nova izdelka za izvoz, osvojiti novo tržišče v Iranu, kar je osnova še za ponudbo projekta za proizvodnjo avtoelektričdh izdelkov in prodajo znanja. S tem je bila v praksi zelo uspešno izvedena projektno-matrična organizacija inovacijskega procesa od razvoja do osvojitve novega tržišča. To omogoča in pospešuje uporabo te zasnove in takih organizacijskih prijemov tudi v drugih OZD. , Od oktobra 1983 do marca 1984 je bilo že proizvedenih 44.000 zaganjalnikov in 51.000 altematorjev, kar predstavlja 2.800.000 USS deviznega prihodka. Marko Rakušček sistema, in sicer na osnovi osembitnega mikroračunalnika M 6800. Tu sem želel dokončati iskanja, ki sčm jih začel z delom na sistemu Metaconta 10C. Zagotoviti je bilo treba realizacijo programske opreme za sistem SI 2000 in hkrati povečati produktivnost programiranja predvsem tistega dela programske opreme, ki je odvisen od posameznih trgov oziroma zahtev kupca. Tega cilja ne bi mogli uresničiti z Višjim programskim jezikom, ker je le-ta na osembitnem mikroprocesorju neučinkovit; težko bi dosegli zahtevano Zmogljivost. Poleg tega tedaj ni bilo na voljo višjega programskega jezika, ki bi podpiral programiranje sistemov (kadar so krmiljeni z več računalniki) in stregel več uporabnikom hkrati, kar sta značilnosti central sistema SI 2000. V želji, da uresničim opisane cilje, sem iskal in nato zasnoval sistem na treh med seboj povezanih principih. Ti principi so: specifikacijski jezik SL 1, terminalni register in večprocesorski operacijski sistem. S tem sistemom Smo ob močno omejenih časovnih Zmogljivostih mikroprocesorja 6800 dosegli zahtevane prometne Zmogljivosti centrale in hkrati povečali produktivnost programiranja.« Branislav Popovič je svojo opisano zasnovo pred uporabo preverjal z obja- vami na mednarodnih simpozijih in v revijah o telekomunikacijah, saj gre za zanimivo rešitev, ki je plod lastnega znanja. Poudarja, da so k uspehu njegovega razvojnega dela doprinesli tudi drugi sodelavci, ki so zasnovo dopolnili in realizirali celotno programsko opremo. Med temi so bili: Janez Stare, Milan Mekinda, Matija Exel, Janez Fettich, Franc Rozman, Žarko Novakovič, Srečko Klančar, Gorazd Kandus, Marjan Gazvoda in drugi strokovnjaki Iskre in Inštituta Jožef Stefan. Inovacija je uporabljena v digitalnih centralah z analogno ktimutacijo SI 2000(020 in SI 2000/121, v centralah SUKL in v posebni testni napravi UNI-TEST. Uporabljena bo tudi v popolnoma digitalnih centralah SI 2000/130. Vse to pa so telekomunikacijski izdelki Iskre Telematike, od katerih se v prihodnje pričakuje vse večja prodaja na domačem in tujem trgu. Vrednost inovacije je torej zelo velika. Za konec dodajmo še poljudno ilustracijo inovacije Branislava Popoviča: če bi znanje telekomunikacijskega sistema oziroma znanje, ki ga nudi uporabniku, primerjali s knjigo, potem inovacijo lahko primerjamo z' množico besed v tej knjigi in s slovničnimi pravili za oblikovanje stavkov... Kazimir Mohar KONFERENCA VODIJ ISKRINIH SERVISOV Odločnejši tržni nastop Iskrinih servisov •Posvetovanja o Iskrinem izvozu na področje SEV. grado, tej pa se zdaj pridružuje Iskrina inovacijska nagrada. Slednjo je prejel za metodologijo implementacije funkcionalne programske opreme SI 2000 na osnovi specifikacij. Branislav Popovič nhm je svojo inovacijo takole predstavil: »Že ob razvoju programske opreme za telefonsko centralo Metaconta 10C sem se srečal z razkorakom med željami (oz. specifikacijami, kaj naj sistem zna) in izvedbo. Tako sem že tedaj iskal nove pristope, ki naj bi ta razkorak zmanjšali. Ob prihodu na projekt SI 2000 sem začel snovati programsko opremo tega Iskrini serviserji se morajo aktivneje vključiti v vzdrževanje ter remontiranje obstoječih m montažo novih naprav, postati pa morajo tudi kakovostnejši ponudnik inženiring storitev. To je bila osnovna ugotovitev konference vodij Iskrinih servisov, ki je bila 21. in 22. maja v Preddvoru. Prvi dan je bil namenjen tradicionalnemu dogovm z delovno organizacijo ERO, (članek o tem objavljamo posebej) drugi dan pa za pregled dela temeljne organizacije Servis v Iskri Commerce v minulem obdobju in nalogam za naprej. lali ustrezne kalkulacijske elemente za poenotenje cen v vsej Jugoslaviji, s čemer bo njihova ponudba postala bolj marketinška. V Preddvoru so serviserji posebno pozornost namenili vzdrževanju ojače-valnih' naprav iz proizvodnega programa Iskre tovarne v Sežani. Tovarna je namreč pristopila k novi družini ojačevalnih naprav po sistemu Evropa-kartic, po opravljenem tečaju v Sežani pa so jih serviserji v Iskra Commerce že sposobni vzdrževati. Vodje Iskrinih servisov iz vse Jugoslavije so na konferenci kritično poudarili, da je njihov nastop premalo enoten in da ne obdelujejo dovolj široke mreže porabnikov. Prav zato so se dogovorili, da bodo pripravili enotne elemente za servisiranje posameznih naprav in med drugim izde- Serviserji so se odločili, da bo prak-. tično vsak servis v Jugoslaviji servisiral te kartice „do elementa", kot temu pravijo, na kraju samem. Če tega ne bo zmogel, bo celotno ploščo poslal v najbližji tako imenovani repah center. V servisu so prepričani, da bodo uspešno servisirali novi proizvodni program tovarne iz Sežane, seveda pa je marsikaj odtisno tudi od tega, če bodo imeli dovolj rezervnih delov in pa tehnično dokumentacijo. LD RAZGOVOR Z MARKOM ŠINKOVCEM Enoten register poslovnih partnerjev Iskre Osnova enotnega sistema poslovnih informacij pač temelji na enotnem načinu označevanja. V okviru projekta ZISI — Zasnove informacijskega sistema v Iskri — teče med drugim tudi podprojekt Enotnega registra poslovnih partneijev celotne Iskre. Vodja tegapodprojektaje Marko Šinkovc, diplomirani ekonomist. Ker je, kot je znano, pred nedavnim v poslovni stavbi Iskre na Trgu revolucije 3 v Ljubljani začel obratovati skupni računalnik Iskre, takoimenovani Iskra Delta 4780, in ker na ta računalnik prehajajo nove in nove vrste obdelav podatkov, smo med drugim zvedeli, da so bili v TOZD CAOP pripravljeni ustrezni računalniški programi ter, da je obdelava POPA — tako imenujemo obdelavo poslovnih partnerjev - že pripravljena za redno obdelavo. V zvezi s tem smo zastavili nekaj vprašanj vodji tega podprojekta. Povemo pa naj, da nas je pri tem presenetila vehemenca tovariša Šinkovca, s katero nam je že kar na začetku poudaril naslednje; „V SOZD Iskre bi bilo smotrno vpeljati enoten register poslovnih partneijev. Ta je zdaj izdelan in predlagamo, da se izpeljava konkretne akcije za njegovo ‘realizacijo zaupa DO Iskra Commerce in da se akcijo podpre v okviru združenih sredstev. Hkrati je potrebno izdelati celotni sistem medsebojnega komuniciranja v zvezi s poslovnimi partneiji vključno z izdelavo konkretnih organizacijskih predpisov.11 Kaj ga je pravzaprav narobe v odločitev v zvezi s poslovnimi partneiji pa je s tem neizogibno brez Iskri? Zakaj pa je takoimenovani enotni sistem pod ovnih partneijev sploh potreben? V okvim znanega projekta ZISI smo med dmgim odkrili tudi precejšnjo zmedo in neenotnost na področju označevanja poslovnih partnerjev, s katerimi poslujejo organizacije Iskre. Poglejte, ta čas v Iskri posamezne delovne organizacije pri svojem poslovanju uporabljajo različne načine označevanja poslovnih partnerjev, to je svojih kupcev in dobaviteljev, tako imajo, na primer, svoj. sistem v Iskra Commercu, v DO Kondenzatorji v Semiču, v DO Iskra Delta, v treh kranjskih DO, v DO Avtoelektrika v Novi Gorici, svoj sistem imamo tudi mi v CAOP, pa še bi lahko naštevali. Slabo je posebej to, da ti sistemi označevanja poslovnih partneijev niso med seboj povezani in je zato nemogoče spremljanje zunanjih poslovnih partnerjev na ravni celotne SOZD Iskra. Seveda tu ni treba posebej s _ G_____ potrebne informacijske podlage. Ali nam lahko pojasnite, kako to, da v Iskri na omenjenem področju obstaja tolikšna neenotnost in nered? Za primer sem naštel le nekatere izmed različnih sistemov označevanja poslovnih partnerjev, v resnici pa jih je še več, tako da je obseg tega nereda in zmede še večji, kot pa si morda mislimo zgolj na prvi pogled. Kako, da je prišlo do tolikšnega nereda? Preprosto je to posledica dejstva, da je SOZD Iskra, kakršna je danes, nastajala v preteklih desetle^ih postopoma z združevanjem različnih OZD, izmed katerih pa je vsaka imela svojo lastno zgodovino, svoje lastne navade in tradicijo in tudi organiziranost . Svojih že utečenih in preizkušenih navad, metod dela in tistega, kar je z njimi povezano, v največ primerih po združitvi posamezne OZD Iskre niso spreminjale, temveč so jih praviloma zadržale še poudarjati koristi, Id bi jih imeli, ko bi vnaprej, lahko občasno napravili pregled Tako so se razvE m obdržali različ-prodaje m nabave po kupcE m dobavi- m sistemi v raznE delE Iskre, ki -teljih tako, da bi z enotmm sistemom gledano lokalno - kar uspešno delu-zajeli hkrati vse poslovne partnege, s jejo. katerimi poslujejo vse organizacije Vendar, če želimo zgraditi integri-kkre. ram sistem poslovmh mformacij, ti sis- V takšnem primeru bi lahko na pri- temi pogosto enostavno ne gredo sku-mer vse poslovne partnerje celotne paj, saj v njE tuE pojmi mso Iskre kadarkoli razvrstili po metodi poenoteni. Posledica takšne - ozna-ABC od največjega do najmanjšega čevalne - različnosti se kaže v tem, da oziroma kot plačmke po njEovi OZD z različnimi sistemi med seboj ažurnosti plačevanja obveznosti. praktično ne morejo komumcirati ali Brez enotnega sistema označevanja pa se ob tem znajdejo pred velikimi poslovmh partnerjev pa je takšna težavami. analiza ali nemogoča ali pa zelo te- Na kakšne pojme pri tem mislite? žavna. Sprejemanje številnih poslovmh Problem medsebojnega komuni- Delavci Elmonta z Bleda so postavili napis , J skr a - Kibernetika" na strehi tovarne v Savski loki. Kmalu bo napis tudi na ljubljanski strani tovarne. ciranja nastane naprimer že pri tem, kaj obsega pojem poslovm partner. V našem projektu obravnavamo in omogočamo spremljanje treh vrst poslov nE partnerjev: - vse OZD, ki so v sestavi SOZD Iskra - domači poslovm partnerji so vse OZD s področja Jugoslavije (razen OZD iz SOZD Iskra) - tuji poslovm partneiji so partnerji, ti imajo svoj sedež izven Jugosla-vije. Konkretno pa nam pomem poslov-m partner vsako pravno ali fizično osebo, s katero poslovno sodeluje katerakoli OZD iz SOZD Iskra. Naslednji problem je vsebina m format podatkov, ti jE hranimo v posameznem poslovnem partnerju. Tu gre za osnovne podatke o partnerju n.pr. naziv, naslov, vrsta ipd., skratka podatke, ki se redkeje spreminjajo ter prometne podatke, npr. vrednost nabave, vrednost prodaje ipd., torej podatke, ki se dmamično spremmjajo. In, kako predlagate, da naj bi Iskrme organizacije, prešle na enotni sistem označevanja poslovmh partnerjev? Predvsem naj poudarim, da vsaka sprememba utečenega sistema šifriranja zahteva ogromno dela. Že samo to pomeni za posamezne orgamzacije neredkokdaj tolikšno obremenitev, da se tak prehod odrazi kot neke vrste poslovm stres za prizadete oziroma zainteresirane OZD. Temu pa se je treba, če je le mogoče, čim bolj izogniti. Zavedamo se, da je nemogoče in nesmiselno pričakovati, da bi vsi opustili svoje utečene in kot smo že omenili, lokalno kar uspešne sisteme spremljanja poslovmh partnerjev ter prešli na enoten sistem. Zato predlagamo, da bi problem rešE s pomočjo povezovalmh številk, Gre za 7-mesečno povezovalno številko, ti bi jo vsak lokalni sistem oz. register dodal v svoj zapis poslovnega partnerja in s pomočjo katere bi lahko logično povezovali vse lokalne sisteme z enotnim registrom poslovmh partnerjev. Ta register bo za vsakega poslovnega partnerja vseboval Edi matično številko organizacije iz Registra organizacij m skupnosti pri Republiškem zavodu za statistiko ter tako omogočal povezavo mtermh šifrantov tudi s širšim okoljem, saj je Register organizacij in skupnosti že povezan z registrom teritorialnE enot, registrom uporabnEov družbenih sredstev pri SDK, uporablja pa ga tuE Narodna banka, in carina. Tak enoten sistem označevanja bi zahteval, da bi kdo skrbel zanj? Seveda. Previdevamo, da bi vzdrževanje takega sistema potekalo na enem mestu v okviru SOZD. V posa-mezm OZD, ti še naprej uporablja svoj sistem, bi samostojno — kot doslej — odpE novega poslovnega partnerja z vsemi podatki, ki jE potrebujejo, vendar brez vpisane povezovalne številke. Od tega trenutka dalje bi lahko normalno poslovali s podatki o tem partnerju. Občasno — dnevno, tedensko — bi iz posamezne OZD poslali v SOZD podatke o po-slovnE partoerjE, ti v njEovem sistemu še ne bi imeli vpisanih povezovalmh številk. V SOZD bi preverili m po potrebi dopolnE podatke o posameznem poslovnem partnerju, ga even-tuaEo na novo odprli ter v OZD zanj javili povezovalno številko. Komum-ciranje bi lahko potekalo po mreži s pomočjo Eskete, magnetnega traku — pač odvisno od tehničmh možnosti. Ah menite, da bodo Iskrine orgamzacije pokazale dovolj interesa za vaš predlog? Menimo, da bi ga morale, saj bi enotni register poslovmh partnerjev pač koristil vsem, še posebej pa se kaže potreba po njem pri skupnE poslovmh akcijah na ravm SOZD kot celote. Pa tudi pri direktnem poslovanju posamezne OZD z določenim poslovnim partnerjem bi bila za to Iskrino OZD prav gotovo zanimiva informacija, kolEo E kako ta partner posluje z ostalimi Iskrinimi OZD, kakšen plačnik je ipd. Da pa bi se Iskrine orgamzacije kar najEtreje vključile v tak register, se zE da bi bila potrebna neka posebna akcija na ravm SOZD kot celote, saj bo ta sistem pokazal svoje prednosti in koristil šele tedaj, ko bodo vanj vključene res vse Iskrine organizacije. Ne glede na nadaljnji potek te akcije, pa smo se TOZD CAOP m Iskra Commerce že dogovorili, da bodo vse obdelave,-ti jE razvijamo in ti bodo tekle na Delti 4780, uporabljale enoten sistem označevanja podov nE partneijev. Mladinci iz delovnih organizacij kranjske Iskre so obiskali hišo cvetja,ia in se poklonili spominu tovariša Tita. Ogledali so si tudi muzej „25- ^ ^ ■ sliki). Mladinci so se udeležili hža k praznovanja dneva mlado*1 ho, y jj (: Tudi letos se je praznovanja dneva žrtve sedanje dmžbenogosp00 ^ mladosti na stadionu JLA v Beogradu udeležila množica mladE iz vse Jugo- krize in razmer. zEužE v barviti manifestaciji, ki je vsebovala igrivost, radost in spontanost ... Zaključila se je torej leto8 ^ s ■ slavije. Svoja mladostna hotenja so štafete mladosti, okrog kate^ ^ i ^ dva meseca zlivale -ždje ifl 0,J mladE iz vseh krajev naše dot” s»: Sic Ta tel Na cilju v Beogradu so jo Razdvojenost, ti je značilna za tudi Kranjčani med niiiF sedanjo mlado generacijo, je bila za ta dan nekolEo potisnjena ob stran. tudi Kranj čam, med np111^* %,! TcVrooi Vi m t ovazaoI n m" V ^ at h Iskraši, ki so zaposlem ^ Simboli nastopov so govorili o po- m^Električna orodja. Z Brane Oblak, naš sodelavect8^ ežat] mlaE, o rojevanju novega, boljšega. Morda so mladim pomenili novo organizacijah Telematika, eč nj iTjiviiua -ivv iiuauuu kV w; :ivi mi mjv u fotoaparatom. Nekaj njegOV- . rvlen spodbudo' in okrepili njEovo zaupa- posnetkov s prireditve objavi)^ nje, da bo enkrat boljše v tej družbi, še posebej zanje, ki so najmanj krive °če. ji Če je torej stvar že tako daleč, bi morda povedali še kaj več o programski podpori za vodenje enotnega registra poslovnE partnerjev? Obdelava je zasnovana interaktivno s pomočjo TOTAL-ove baze podatkov, s tem, da lahko vse iskane podatke izpisujemo na ekran ali pa tiskamo na papir. Poleg osnovnega podprograma, s katerim lahko vnašamo ali spremmja-mo osnovne podatke o posameznem poslovnem parEerju (gre za 19 različ-mh osnovnih podatkov) lahko s posebnim podprogramom poiščemo posameznega partnerja ter spreminjamo podatke o njem, če ne poznamo njegove šifre, poznamo pa šifro, pod katero je registriran pri Zavodu za statistiko. Če Edi te šifre ne poznamo, nam podprogram omogoča, da ga poiščemo po nekaj začetnE črkah njegovega naziva. Naslednji podprogram nam ča, da izpišemo vse poslovne P je, sortirane po abecedi, šifm*1 po šifrE Zavoda za statistik^,j; lahko osnovne podatke o PjJ&t vnašajo in spreminjajo le osebe — za macijo, kdo je podatke - nam poseben po^F "ti; c omogoča, da ažuriramo PoC* f pooblaščenE osebah, prav vnašamo m spremmjamo h tPui\ -------- ___________________ ^ vseh šifrantE, ki jih obdelava PA Ija (panoge dejavnosti, prod3! ., j V iiz3C1J dročja, občme, vrste organ ji Za konec lahko omemmo bila v zadnjE dneh aprila računaj obdelava demonstrirana P^0^5 obdelava kom 19 DO oz. SOZD nap kolegiju za ekonomiko. f SOZD Iskra Komisija za nagrajevanje uspešnih diplomskih in magistrskih nalog v skladu s Pravilnikom o nagradah in priznanjih ISKRE objavlja razpis NAGRAD ZA USPEŠNE DIPLOMSKE IN MAGISTRSKE NALOGE h ^ h iPOsl NAMEN NAGRAJEVANJA 0j3. L je spodbujanje povezovanja študentov z organizacijami združenega dela in semnju IL^. nje z njihovim bodočim delom, študentom omogočiti stik z raziskovalnim aclyjj jn konkretnimi nalogami pod strokovnim vodstvom profesorja — mentorja na s Zi) strokovnjaka -mentorja v organizaciji združenega dela ter vzpodbujati zanimaj')-e. reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v organizacijah zd nega dela Iskre. POGOJI; ipgli11 il V poštev pridejo diplomske in magistrske naloge, ki so bile opravljene v letu Lg, |tli| niso kandidirale v lanskem letu in naloge, opravljene v letu 1984 do zaključka razi' Za nagrado lahko kandidirajo samo naloge, ocenjene z oceno prav dobro in od'1 NALOGE SE OCENJUJEJO Z VIDIKA: - koristnosti naloge za Iskro I ( - možnosti praktične uporabe .liji, - naslonitve na domače materiale ,a. k Skupaj s prijavnico, ki jo dobijo kandidati v vseh kadrovskih službah Iskre. je vijo kandidati izvod naloge najkasneje do 15. julija 1984 na naslov: Skupne s , SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana (nagrade za uspešne diplomske na - ^ i NAGRADE Podelili bomo do 10 denarnih nagrad v višini po 20.000 din. Podelitev nagrad bo novembra 1984. ,p£ KOMISIJA ZA NAGR* ^INacuski odbor sindikata široke potrošnje llridikat je za solidarnost, 'e Pa za potuho! Sccih |0^r?v.navaniu rezul*at°v poslovanja Široke potrošnje v prvih treh meje še eto**njega leta (kakšni so bili, smo poročali že v prejšnji številki glasila) V8jkP^bej prevladovalo prepričanje, da tudi ti rezultati potrjujejo že ne-tieg,.*1 'zraženo zahtevo te družbenopolitične organizacije, da tako naprej č8v, .Ve^- Lanska izguba v dveh temeljnih organizacijah (v Sežani in Rate-p° P° obsegu ni zastrašljiva, vendar pa je svarilno dogajanje, ki se je b0 l u^u lanskega leta nadaljevalo in z zamrznitvijo cen še stopnjevalo: 4() thY* celota je zato v prvem letošnjem kvartalu poslovala z izgubo (dobrih j/ ua)°nov dinarjev), pričakovati pa je še slabši rezultat v polletju. V lali. ,C[0s rezultatov v Široki poti ■,1,6 PoscHr! dosegaJ°-smo že Por°-PlanirJ •pa zaskrbljuje dejstvo, ^ki ^ a,n|l. ^staja izvoz, ki bi CaUSpešnfa>Zlran seveda — P°d-'SindibvJSe 8osPodarjenje v bo-treba v j,6 Zat0 Posebej poudaril, 0radsti na od°čih mesecih največ Jzlasti i,, rner|jati prav uresničeva- Ne lahko zaTnr111131!11683^ izv0za’ ki n dotok 8 t0vi koliko toliko ne" P°trebnih repromateria- 1 ji lell^diltot!6!3 koordinacijskega od-5 5’25 ma’.kl je bila v Škofji Loki v 'nji';ot ,UrazPra\Ja’ P°tekala bolj v zna-3 io>C ° USOdi Široke Potrošnje E V Rne Celote 0r8anizacijske in solidar- ^Zpr i ič:? V 0*1 obZ stekla naključno, tem-5 ei^dinjskj, avanju stanja v Tovarni USp La,,ski p. , aParatov v Retečah in v P1"' (>tiso lektro -v. Se 0akustiki. Sindikalni .uiiH- zazaDA,SeznaniIi s solidarnostno * ilen3 delaVCgVltecletošnjegare8resa icer eh SredstLV Sezani in Retečah’ r, ne bj ' ®v zaradi lanske izgube ifc8ot°vlLn 8h Zag°tOViti. »Ida9'^enriar dIn°st nikakor ni vpraš kbeizato kerh ~ s?toh priš10; še d‘ r(^ečih F Se tam životarjenje na ir?zPrava QeVl^ vle^e že nekaj let. 4^Sanj,kk,v-yec*a mogla mimo v ■ ■ ■ . J) Kj Srt " • i riiinivr L0Vneni tisk,?' T^t^^ročili tudi zapisi v j(Ja; zajamx„ r' oiso obetali nič do-hetn^ne osebne dohodke sl. edb° družbenega varstva in čah razpoloženja seveda niso mogli popraviti. Če nič drugega je v tem trenutku pač z " gotovostjo znano, da zajamčenih osebnih dohodkov v Retečah sicer ne bo, da pa o uvedbi družbenega varstva skoraj ni več dvoma — moči za sanacijo, znotraj Široke potrošnje in celotne Iskre je, kot vse kaže, premalo. Člani KOS, ki so se večkrat zaustavili ob besedi solidarnost, so sicer vsestransko poudarjali pripravljenost svoj ih kolektivov, da tovarišem v stiski priskočijo na pomoč. V prvi vrsti pa je treba ozdraviti vzrdke, ki so pripeljali do slabih rezultatov, da se težave ne bi več ponavljale. »Solidarnost danes ni vprašljiva«, so poudarjali, »vendar pa je s potuho ne smemo zamenjati. Naša pripravljenost za pomoč temelji zgolj na pripravljenosti za spreminjanje razmer v vseh kolektivih in Široki potrošnji kot celoti!« Sklep koordinacijskega odbora s tem v zvezi je bil, da morajo strokovne službe z vodstvom DO na čelu v najkrajšem času (do bližnjega posvetovanja družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih delavcev Široke potrošnje) pripraviti smernice za izhod iz današnjega položaja delovne organizacije kot celote. V nadaljevanju seje so se člani KOS dogovorili za zasedbo izvršilnih odborov delavskega sveta DO Široka potrošnje (predlagali jo bodo na prvi naslednji seji delavskega sveta Široke potrošnje), se seznanili s potekom priprav za bližnje športne igre delavcev Široke potrošnje in se dogovorili za aktivnosti pri oživljanju dela komisij pri KOS. Strane Fleischman k« d Program Vz^°f ite^s^e iz Idrije so ob otvoritvi obrata pripravile ^"oizvodnja lužnih črpalk » |a| j tudi predsednik izvršnega sveta tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Postojna Franc Glažar). ŠIROKA POTROŠNJA Ustanovljena akcijska konferenca Slednjič so komunisti, ki delujejo v osnovnih organizacijah ZK temeljnih organizacij Široke potrošnje, ustanovili tudi povezovalni organ na ravni DO — akcijsko konferenco ZK. Ustanovni sestanek (ki je bil zaradi kar najmanjših stroškov povezan s skli-com komiteja Široke potrošnje za SLO in DS v petek, 25. maja v Škofji Loki) programa dela te oblike povezovanja komunistov še ni prinesel, čeprav so osnovne smernice njihovega dela jasne: komunisti se morajo kot člani družbenopolitične organizacije z vodilno idejnopolitično vlogo v naši družbi vključiti v povezovanje, usklajevanje in zago-tvaljanje večje akcijske enotnosti organiziranih družbenih sil. Ta odločitev, oz. smernice (ki jih bodo člani tega organa natančneje opredelili v delovnem programu) je še posebej velikega pomena v delovni organizaciji z med seboj prostorsko oddaljenimi temeljnimi organizacijami, ki tudi poslovno ne združujejo tolikšnega obsega funkcij, kot bi gospodarno povezovanje od njih terjalo. Za prvega predsednika akcijske konference g dveletnim mandatom je bil izvoljen sekretar OO ZK Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu Andrej Cimerman. Na ustanovnem sestanku je bilo dogovorjeno, da bodo v bodoče predsedniški mandati sledili po no-menklaturnem vrstnem redu tozdov Široke potrošnje. Pržanu bo tako sledil mandat sežanske Elektroakustike, nato pa se bodo zvrstili tozdi Antene, Elektromotorji, Montaža, Tovarna gospodinjskih aparatov, TOZD Prodaja, Raziskovalni institut in DSSS. Po dogovoru bo, kot že rečeno, predsedniški mandat trajal dve leti. Stane Fleischman Pričetek dela v postojnskem obratu predstavlja, kot je v pozdravnem govoru poudaril direktor Iskrinega tozda Montaža Edvard Svetnik, stopnico na poti tega kolektiva k cilju te tovarne: 20 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza in 1400 zaposlenih. Že letos računajo, da bodo dosegli za 12 milijonov dolarjev izvoza in 4 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar glede na dosedanjo samorastniško (kot je poudaril govornik) hitrost razvoja daje podlago za zaverovanost v dosegljivost začrtanih ciljev. Prisrčen program ob otvoritvi so pripravile gojenke idrijske srednje vzgojiteljske šole pod vodstvom Ivice Svetlik in Šarke Pišlar, za zvočno »podlago« pa je poskrbel »Studio Iskra«, prav tako iz Idrije. Stane Fleischman danjij, n °’ maia> so v nek-Hieljne pros*°rih Javorjeve te-n°stno 0r8anizacije Oles slav-T0ZD obrat idrijske *8Ž8il) »i'!ntaza za proizvodnjo Moritev i„tr.!!mo,.ornih črpalk, zaključek 6 akral' predstavljala 'z obrata p.rIenosa te proizvodnje 0nieienihV Roledršici, kjer zaradi *e proi,. Prostorskih možnosti g n,aln«>raz0šiI5ietiniSO m0g,i 0pti- S>bhliŽn0 700 kV. tn čistih 0!ednih, 42 HP,°V?m je za-Pos]0 ne’Postoif aVk 'n delavcev iz EJnih p0ciVriP^0 Pa se bo število za-: e% i00P dv°]ilo in doseglo predvi- * obseg proi- ;£>lci vsrai, . alne »-rl JUJeJO v pralne in po- ho domači in tuji lilijo806 kosov’ hZaCetna Proizvodnja Ca’kosovVbT"tako narasla na i;2 U>0rast]z‘° °° omogočilo tudi ,Cliala 20 mi»ionov k Pr08toreLvmaSOprenw-1'nek-h|cia "ajueodnp °rjevega tozda’ kar liC^jšo ^n^a možnost za kar proizvodnje) je postojnskega v nagovoru poudaril V soboto, 26. maja, so v Postojni odprli obrat spodnjeidrijske Montaže. V nekdanj proizvajali lužne črpalke za domači in tuji trg. Na otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki druži niki SOZD Iskra in seveda člani matičnega spodnjeidrijskega kolektiva. C Pa ‘udi nn0Vati $e Precejšn e ko- preurejenih prostorih nekdanje mizarske delavnice Javorjevega tozda Oles bodo L. sleno deiove delovna mpct ‘” nrni7min,i hl7np črvalke za domači in tuji trg. Na otvoritvi so prisostvovali rdr°čja fk!!°Vno s'lo iz postoma-pa:, 'številni predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Postojna, predstav S SEJE ODBORA ZA RAZVOJNI PROGRAM IN RR DEJAVNOST Mikroelektronika naj uživa podporo vseh družbenih dejavnikov Na 62. seji področnega kolegija za razvojno raziskovalno dejavnost SOZD Iskra, ki je bila pretekli petek v poslovni stolpnici Iskre v Ljubljani, so člani kolegija najprej obravnavali idejno zasnovo nadaljnje investicijske izgradnje DO Mikroelektronika ,.Mikroelektronika UI“. V obširni in plodni razpravi je kolegij soglasno ugotovil, da je moč elektronske industrije danes temeljni pokazatelj gospodarske moči kake države, saj je od nje odvisna raven vseh industrijskih vej in razvoj dražbe kot celote. Prav zaradi tega mnoge države vlagajo velika sredstva načrtno za razvoj lastne mikroelektronske industrije. Iskra je s skupnim organiziranim naporom vseh svojih DO izgradila najprej I. in nato II. fazo mikro elektronskih vezij, tako da je DO Mikroelektronika danes usposobljena za načrtovanje, procesiranje, testiranje in montažo vezij v petmikronski tehnologiji. Razvoj v svetu kaže, da se je Iskra pravilno odločila, vendar, danes tehnologija že prehaja v trimikronsko, zaradi česar je nujno potrebno vlaganje v tretjo fazo, da bi sledili razvoju v svetu. Na seji so bili podrobno opredeljeni cilji, izvedba glede proizvodnje, načrt zmogljivosti, vzgoje kadrov ter raziskovalno razvojne dejavnosti. Prav tako je bil kolegij soglasen, da je potrebno zagotoviti tako devizna kot tudi dinarska sredstva za izvedbo investicijskega projekta ter z grobo oceno virov sredstev, učinkov vlaganja ter načel za organizacijo projekta; to pomeni, da bo potrebno skleniti samoupravni sporazum, ki bo povezal SOZD ter druga sovlaganja v večje sisteme elektroindustrije in kovinsko DOPISUJTE V NAŠE GLASILO predelovalne industrije — ki bi moral uživati aktivno podporo družbenih dejavnikov v Jugoslaviji. Sporazum bo predvideval tudi ustanovitev in delovanje ustreznega poslovnega konzorcija udeleženk v projektu, sam projekt pa bo moral biti voden profesionalno v SOZD Iskra. Nato je kolegij obravnaval Poročilo o razvojnoraziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za leto 198, pri čemer je kritično ugotavljal, da so trendi vlaganj v razvojno raziskovalno delo relativno manjši kot prejšnja obdobja, da se zlasti investicijska vlaganja v raziskovalno razvojno opremo občutno zmanjšujejo, tako da je opremljenost na enega RR delavca tako nizka, da inozemska podjetja vlagajo v opremo letno toliko kot je pri nas celotna RR oprema na delavca; Premalo vlagamo tudi v izobraževanje RR kadrov, Iskra pa dobiva tudi vedno manj bančnih kreditov za RR delo, organiziranost pa je postala tako v RR sferi kot tudi v drugih ozko grlo, ki zavira nadaljnji razvoj Iskre. Število zaposlenih v RR dejavnosti je prenizko v primeri s konkurenčnimi podjetji v inozemstvu, nagrajevanje RR delavcev pa milo rečeno, nestimulativno. Prav tako je še vedno premajhen pretok oziroma izmenjava kadrov s fakultet v proizvodnjo in obratno, padlo pa je tudi število sprejetih investicijskih predlogov in njih vrednost, pa tudi število patentov je še vedno občutno prenizko. Še vedno je premalo tudi inovacijske strokovne literature. Dogovorjeno je bilo, da je potrebno o teh in drugih odprtih vprašanjih razpravljati tako na VIL internem posvetovanju o problemih razvojno inovacijske dejavnosti v SOZD Iskra, kot tudi sprejeti ustrezne zaključke, ki bi jih posredovali v obravnavo in sprejem DS SOZD Iskra. Poleg zgoraj navedenih pa je treba spregovoriti tudi še o naslednjih rešitvah: združevali naj bi sredstva namensko za RR opremo, ki bi jih DO vlagale po vnaprejšnjem dogovoru in to po možnosti tudi devizna sredstva. Tako bi lahko organizirali tudi skupno iskanje dovoljenj za RR opremo v imenu celotne Iskre. Po drugi strani pa je treba ne le bolj izpostaviti vprašanje organiziranosti v letošnjem poročilu, ampak tudi pripraviti model rešitve, čeprav bi bil še tako nepopoln. mak SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje specialistično izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: ODLOČANJE O TRŽNEM POSLOVANJU ORGANIZACIJE v času 4., 7., 8. in 9. 6.1984 Specialistično izpopolnjevanje z uporabo računalnika, spremljevalca sodobnosti, ki bo prvič uporabljen v programu izobraževanja delavcev v mednarodnem poslovanju Iskre, je namenjeno udeležencem 4. zunanjetrgovinske šole v Iskri. Vodenje poslovanja v konkurenčnem begu je izredno zahtevna naloga. Simulacija odločanja z metodo .Poslovna igra“ bo omogočila, da bodo udeleženci odločati o poslovanju podjetja, spoznali posledice odločitev in jih tudi popravljali. Rezultate poslovanja bodo primerjali s plani poslovanja, ki bodo izdelani za obdobje treh let v naprej. Poslovna igra bo dala odgovor katera skupina udeležencev je bila najuspešnejša pri vodenju podjetja v istih pogojih tekmovanja med enakimi podjetji. VSEBINA: 1. Obrazložitev zasnove igre 2. Oblikovanje politike podjetja in konkretizacije letnih planov 3. Izvajanje simulacije NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: Bogdan PELC, dipl. ekon. ČAS IN KRAJ: S programom specialističnega izpopolnjevanja bomo pričeli 4 . 6. 1984 ob 14. v poslovni zgradbi DO Iskra Avtomatika, Ljubljana, Stegne. Zaključek seminatja predvidevamo 9. 6. 1984 ob 14. CENA: V ceno 6.700 so vključeni vsi stroški izobraževanja. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 31. 5. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3, Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini izpopolnjevanja lahko dobite na tel. št.: 061/222-212. ISKRA KIBERNETIKA, TOZD ORODJARNA DO KONDENZATORJI TOZD ELEKTRONSKI KONDENZATORJI Novi stroji za izdelavo zahtevnih orodij Orodjarna v DO Iskra Kibernetika v Kranju je v maju vključila v proizvodnjo štiri sodobne stroje za izdelavo zahtevnih orodij. Z novo opremo bo ta temeljna organizacija, ki ima sicer dokaj iztrošen strojni park, laže izpolnila poostrene zahteve pri izdelavi orodij za majhne sestavne dele. Struktura orodij, ki jih naročata Iskra Kibernetika in Iskra Telematika, se je spremenila. Včasih je Orodjarna izdelovala največ orodja za izdelavo elektromehanskih sestavov (za števce, ploščati rele, koordinatni stikalnik, stikala ipd.’, to so bile predvsem razne stance. Današnji proizvodni program Orodjarne pa obsega orodja za izdelavo večjih ogrodij in okrovov ter orodij za izdelavo majhnih plastičnih delov. Plastični deli morajo biti natančno izdelani, zat /Vet . |io —' DRAGOCENA ELEKTRIČNA ENERGIJA Nov kabel za dovod električne energije Iskrinim tovarnam v Stegnah Število industrijskih objektov Iskre na industrijskem kompleksu StegJ kot običajno rečemo, se je v zadnjih nekaj letih hitro povečevalo in s ,enl^L. potrebe po infrastrukturnih objektih, ki morajo zagotavljati nemoteno ob tovarge proizvodnih naprav in vzporednih dejavnosti. Skrb za izgradnjo in nemoteno obratovanje infrastrukturnih naprav je odgovorna naloga, ki jo zelo uspešno opravlja Iskra Invest Servis. Gre za skupne zadeve, pri katerih je mogoče smotrno in s tem racionalno obratovanje zagotoviti z enotnim upravljanjem oziroma vodenjem. fa, saj je na tem področju največ lju*, | Ijanske industrije. Po drugi strani pa zaradi tega pn1 ihajf dovodne^ Med take skupne zadeve sodi tudi področje energetike, to je oskrbovanje s potrebno toplotno in električno energijo in komprimiranim zrakom. V ta namen ima Iskra v Stegnah lastno toplarno, postajo za komprimiran zrak in skupno transformatorsko postajo. do preobremenitev glavnega , kabla in Iskra ISE je moral »čez n1* izdelati načrt investicije v nov kabel-1 pa predstavlja poleg pridobivanja &e' vilnih dovoljenj in priprave doku®6 . tacije tudi precejšnje stroške. Ni ® trditi, da je ta investicija nepotreb® ’ morda pa bi jo lahko z bolj s m o M111 načrtovanjem še nekoliko odložili- V današnjem prispevku bi se omejili na problematiko oskrbovanja z električno energijo, ki postaja vse bolj dragocena, zato naj bi bila tudi poraba čim bolj smotrna. Iskra ISE z nadzorom novih gradenj lahko do neke mere predvideva in usklajuje potrebe po tej energiji, nima pa pregleda nad instali-ranjem novih strojev in naprav, podaljševanjem obratovalnega časa in podobno, kar pa lahko bistveno poveča potrošnjo električne energije in poruši ranovesje. O pomanjkanju resnosti in prizad6 nosti pri uvajanju in racionalizaciji f° rabe električne energije pričajo reII>j tati nedavne pismene ankete, po kat6 bi morali priključno moč v Stegnah p° večati še za 1100 kW, to pa pomeni okoli 30 milijonov dinarjev dodatn6^ prispevka. Malo čudno, kajne, v čas6 d; skupnihprizadevanj za zmanjšanje P6" rabe električne energije, čeprav ve® ' da bo še v letošnjem letu aktivira"1 nekaj investicij. Kako resno je mišljen poziv k rad" nalizadji porabe električne eneig1),. oziroma k varčevanju, dokazuje To seveda pomeni dodatno težavo pri reševanju težav okoli nemotene oskrbe sto energij o in donekle negiranje vseh prizadevanj sodelavcev Iskre ISE, da bi bila poraba v mejah odobrenih količin. Iskra ISE je z dogovorom med porabniki dosegel, da so se z zamikom vklopov zmanjšale tako imenovane vršne obremenitve, še več pa si obetajo od uvedbe računalniškega krmiljenja vklopov, ki je v pripravi. odlok Mestnega sveta Ljubljane,. morajo vsi veliki porabniki elektri6" energije imeti posebnega izprašan^ strokovnjaka za vodenje ener^etsk^ procesov, s ciljem, da bi bila poraba r racionalna. Iskra ISE bo usposobila1' kega strokovnjaka za industrijski k®6 pleks v Stegnah. Na koncu še to, da je v pdp6* odlok, po katerem bo določena d°v Toda Iskra ISE lahko nadzoruje le do potrošnega mesta dovedeno električno energijo in zato prihaja včasih do težav, ko poraba preseže dogovorjeno količino, kar dobavitelj strogo kontrolira. To je tudi nujno potrebno, saj je RTP Šiška med najbolj obremenjenimi v Sloveniji in bi sicer lahko kaj hitro prišlo do razpada sistema, kar bi bila prava katastro- Ijena količina porabljene energij6 družbenega proizvoda, k*, _ začel predvidoma veljati še v letošnj6 H. Hj enoto letu. Torej ne razsipajmo z ei nergii0’ preverimo racionalno porabo in s preprečimo, da bi morda odlok n6!! tivno vplival na proizvodnjo in bi " prisilil, da bomo šele takrat mrzbe iskali rešitve, ki zaradi tega ne ®°r biti optimalne. ^ Hf; Na občnem zboru kluba štipendistov Iskre ieflj 'efl1 i 2 vse :ej° >do na 1 | m° ega lin Ino od- iia- sle- )jil> ‘im tro- jnd Id DNEVOM ISKRE - DNEVOM BORCA ^ Zajčji dobravi bo zapel ■Skrin pevski zbor iz Kranja Gotovo ste opazili, da objav-janio tokrat v našem tedniku vabilo udeležuje tudi Pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Seveda je nastopal — na prireditev ob dnevu tudi drugod po Sloveniji, večkrat pa je :orca m dnevu Iskre, ki bo, kot zapel tudi koroškim Slovencem. Tra-v soboto, 30. junija v dicionalen je postal tudi njegov nastop rTfJ1. Dobravi pri Ljubljani, na predvečer slovenskega kulturnega trj prireditve je Iskrina praznika v Kranju pred Prešernovo zna delovna organizacija Iskra hišo. Zbor je imel tudi več samostoj-mmerce. nih koncertov, nekaj tudi z Iskrino vlč- P”redlt'o bo zapel Iskrin folklorno skupino. Pevski zbor iz Kranja, ki ga tudi Predstavljamo. Idil fe,an^^ki Iskri so pevski zbor 1 leta 1971. Sprva je bil to itiog-i " Jeta iy/I. Sprva je bil to na s, Pevski zbor, prvič pa je nastopil )%. j$veta pesnem zasedanju delavskega |lQ ip.0^1 25-letnici kranjske tovarne. ' ll*ecemh °Vania ie z^or Proslavil 18. Ob jubilejnem letu je zbor ob slovenskem kulturnem prazniku prejel za uspešno delo tudi Prešernovo plaketo. Do leta 1981 je bil to le moški pevski zbor, že naslednje leto pa so se Iskrinim kranjskim pevcem pridružile tudi ženske. Kot mešani pevski zbor so prvič nastopili ob slovenskem kul- --»v/vaiiici ic z,U(jr proslavil 1 o. ^ ' ^ ntM vv/jvr-u. v/v rwui- Mbo ua.leta 1981 v dvorani Iskre na turnem prazniku leta 1982, drugič pa i. in sirvtr 'r inkiioinirvi mesec dni nozneie na občinski rpviii p S n tu’ ‘n sicer z jubilejnim koncer-bor je takrat zapel 21 skladb del “1kavtorjeV- Večinoma so bila bon a~brana iz repertoaija preteklih fena • 0r je PreM °b tem jubileju indj, nJe Zveze kulturnih organizacij ItlfiU a konferenca Iskre Flektrn Fhanik konferenca Iskre Elektro--iii7n j Pa Je 12 pevcem izročila darila. Ob tej priložnosti je ^Vcen o eniie Podelila posameznim Galusove značke - 14 bro-!ebrn-ua ^ do 15 let delovanja, 10 latg 11 za 15 do 25 delovanja in 3 bačke za delovanje na glasbe- S 1 »ra- 1 Področju nad 25 let. ,jQr 10-letnim delovanjem je imel Seh _,ec k°t 110 nastopov. Pel je na Proslavah v Iskri v Kranju, sode-Je na vseh pevskih revijah v po tradiciji pa se ^ini’ Kranj, mesec dni pozneje na občinski reviji. Kot mešani zbor je v tem poltretjem letu nastopil 27 krat, od tega je imel 8 samostojnih koncertov, preostalo pa so bile razne proslave in prireditve. Mešani pevski zbor sestavljajo delavke in delavci iz treh delovnih organizacij — Kibernetike, Telematike in ERO. Zbor goji slovensko narodno, borbeno, delavsko in umetno pesem, začel pa je posegati tudi po pesmih drugih narodov. Predsednik zbora je Lojze Florjančič, dirigent je Marko Studen, korepetitoija pa sta Anica Pajkič in Milan Bajželj. Tisti, ki smo Iskrin pevski zbor iz Kranja že slišali, vemo, da lepo poje, prepričani pa smo, da se bo izkazal tudi 30. junija na prireditvi v Zajčji Dobravi. OBVESTILO sejni e?° **’ iun’ia 1984 bo od 8. do predvidoma 15. v Ljubljani, Trg revolucije 3, v sobi v pritličju poslovne stavbe SOZD Iskra ^etje posvetovanje 0 elektromehanskih Cementih •''“gum11 posvetovaniaie podrobneje seznaniti delavce v Iskri z elementi ISKRINIH prilo^aniOV’ * Pose*,n'm poudarkom na novostih. Na posvetovanju bo preko referatov, oiehan <|S,.ne razstave 'n posterjev predstavljen celoten proizvodnji program clektro-V h' c*ementov- da se lij11! v.s.e’ se za *° področje ISKRINEGA proizvodnega programa zanimate, “eiezite posvetovanja. ^ thvoritev posvetovanja z volitev delovnega predsed: PROGRAM 8.15 Rrfedna h656«13 !stva tiemcntovAR: Standardi s Področja elektromehanskih elektromehanskih elementov v Iskri TOmV^°V'C: Pre§led Preizkušanja elementov v SOZD ISKRA eeenjenek^ovoftHSTOOO2" SlStem'Za Ug0tavijanje kakovosti elementov stemo^f^ Statistična obdelava merilnih podatkov z računalniškim si-kahU^teh^j za izbiro kontaktnih elementov v nizkonapetostni sti- !}.30 ~En M-: Uporaba umetnih mas pri el. meh. elementih "■00ffeS&«„u VRHnvLFdR??voj elektromehanskih komponent v DO AVTOMATIKA P07Tt\t c Časovni releji kot element avtomatizacije CERNneV D?ižina konektorjev po IEC 602- (DIN 41 612) d0 ip gj L-: Umverzalm sistem ohišg za vgradnjo elektronike v zaščiti IP 20 JEROn?^ Elektromehanski elementi v namenski proizvodnji VFRr tkr, " Elektromehanski elementi za telekomunikacijske sisteme TAVzcc - Elementinizkonapetostne stikalne tehnike CtlruLn R” Elektromehanski sestavni deli IEVT SElfrpI1^ J-: VečP’astno tiskano vezje PRosrni.^" PrjsPevek k problematiki elektromehanskih elementov 4-30 Zaključek^ E" Elektromehanski sestavni deli IEZE Tako kot za vsak drug Klub ali društvo, pomeni tudi nam občni zbor dogodek, ko se oceni preteklo delo, postavi nove cilje ter izvoli novo vodstvo. V imenu Iskre je navzoče štipendiste pozdravil Boris Mužič član KPO za kadre in izobraževanje v SOZD Iskra. V krajšem govoru je podal stališča Iskre do štipendistov in njihovega izvenšolskega udejstvovanja. Dotaknil se je tudi novih izobraževalnih programov in nam posredoval Iskrine izkušnje z njimi. Poudaril je, da je vsako širjenje teh programov in uvajanje novih področij zgolj preobre-menjevanje študentov in dijakov, rezultat pa so ozko specializirani kadri, ki svojega znanja sproti ne dopolnjujejo. Tako so premalo izkoriščeni, oz. neuporabni. Boris Mužič je izrazil potrebo industrije po mladih s širokim a uporabnim znanjem. To znanje bo nujno poglabljati in dopolnjevati, saj je zaradi hitrega napredka tehnike to postala življenjska nujnost. Omenil je tudi pomembnost povezovanja štipendistov s svojimi TOZD preko praks in diplomskih nalog. S tem si bodoči strokovnjak nabere izkušenj ter se že med študijem usmeri v naloge, ki ga čakajo. S kvalitetnim diplomskim delom pa lahko veliko pomagajo svoji delovni organizaciji. Boris Mužič nam je povedal, da Iskra kreativno sodeluje pri zasnovi novih programov usmerjenega izobraževanja za visoke šole. Pri svojih stališčih Iskra tudi vztraja saj je uspešnost industrije edini pravi pokazatelj o usposobljenosti kadrov. Dašo besede tov. Mužiča razumeli in se z njim strinjajo so štipendisti pokazali z dolgim aplavzom. Poročilo o delu in akcijah v preteklem letuje podal dotedanji predsednik kluba Stojan Gorup. Ugotovil je, daje bilo celotno leto za klub uspešno kljub nekaterim problemom, ki klub stalno spremljajo. V okviru seznanjanja štipendistov z Iskro in njenimi DO, smo imeli ekskurzije v Iskro-Telematiko in Kibernetiko, s štipendisti in mladinci semiške Iskre smo obiskali Tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani. Zelo zanimiv je bil tudi obisk RTV hiše v Ljubljani. V sodelovanju z Iskrino INDOK službo smo imeli predavanje o možnostih pridobivanja informacij. Iz Iskre Elektrozveze smo povabili strokovnjaka, ki nam je predaval o praktičnih problemih v VE tehniki. Tečaj iz praktične elektronike, ki smo orga-nizirali je pokazal, da je med štipendisti mnogo takih, ki se za elektroniko resno zanimajo, a nimajo dovolj izkušenj. Na raznih delovnih akcijah v klubskih prostorih smo: dopolnili električno instalacijo, izdelali mizo za strojno delo, montirali knjižne police, sestavili zvočne omarice, dopolnili delovne mize s podstavki za instrumente, popravili termoakumulacijsko peč, uredih klubsko knjižnico in še mnogo drugega. Aktivni člani so sortirali prejete materiale, in razdeljevali le-te, čistih prostore, popravljali instrumente in orodja, obiskovali DO in iskali materiale, kakor tudi instrumente. Za potrebe klubskega dela smo člani izdelali: generator funkcij, kvalitetne usmernike, razstavni pano ter več manjših a koristnih aparatov. Sestavili in kalibrirali smo tudi osciloskop do 15 MHz, za katerega je večino delov prispevala Iskra iz Horjula. Klubski instrumentarij smo dopolnili še z nekaterimi orodji ali instrumenti. Tako smo pridobili: dva instrumenta Digjmer 30,Unimer 30, VH in NE generator HP swep signal generator JEROLD, NE signal generator MARCONI, mikrovalovni merilec moči HP, osciloskope TEKTRONIK, FRT. dva cevna mV-metra, vzvodne škarje ter drugo drobno orodje in merilni pribor. Tudi računalnikarji so končno prišli na svoj račun z ZX 81. Štipendisti smo v prostem času izdelali veliko zanimivih izdelkov in jih 5 razstavili lani decembra v avli Iskre PPG za kar smo prejeli veliko pohval in spodbud. Ob tej priliki se zahvalju- Z Iskraši — pesniki Predstavljamo vam izbor pesmi naših sodelavcev — pesnikov, ki bodo tudi sami prebrali svoje pesmi na naši prireditvi ob dnevu Iskre in borca.' FRANCKA TRONKAR Beseda Reci besedo o soncu, reci jo nežno. Reci besedo o smehu. reci jo glasno. Reci besedo o sreči. reci jo smelo. Reci le reci besedo — beseda zven duše tvoje dobi, beseda k tebi se vrne, stotero se pomnoži. Beseda prava živi in diši, v srcih ljudi pristan svoj dobi. STAŠA VUKOVIČ — KRPAN Naj bom vulkan Pobožaj me nežno, po bokih in stegnih morda bom čutila morda bom ljubila kot Mona Liza skrivnostno, odkrito se bom nasmehnila. Odprla bom popke cvetov in čustva do konca vseh prstov. Naj nežen drget vso me prežema, naj čutim drhtenje, skrivnostno brnenje globoko v sebi, izbruhnem naj cela ob tebi. JOŽE VOLARIČ Tebi Cvet bi zate utrgal, enega, dva, petnajst. .. Nešteto bi jih spletel v srebrne ti lase. Zlate prstane, posute z diamanti, bi na tvoje prste natikal. Želim, da bi imela tisoče prstov, da bi ti miljon prstanov sto let natikal. S tvojih ustnic bi ljubezen srebal tako počasi, da bi stoletja trajalo. Na tvojih ustih bi z ustnicami drage mi besede pobiral. V deželo sanj bi s tabo zbežal, da resnico v njej doživiva. Najine otroke bi želel zibati pod tančico zlate zibelke. Na njihovih licih je tvoj obraz. Prihrani mi veselje, nasmeh, spodbudo mi podari, ko boš te besede prebirala. JOŽE PUKLAVEC — PRIL Recite le besedo Recite le besedo, da ste me sprejeli medse, recite magično besedo, ki nasmeh in mir prinese. Tisto mi recite besedo, ki pri njej se to zgodi, samo eno recite besedo, da pri njej pozabil bom skrbi. Le recite mi to besedo, ki pripeljala me bo k vam, samo tisto mi recite besedo, ki bo mi razodela: NISI SAM! r Likovniki Iskre! Vabimo vas, da se udeležite Ex tempora-delovnega srečanja likovnikov Iskre ob dnevu Iskre, 30. 6. 19.84 v Zajčji dobravi pri Ljubljani. Med 8. in 10. boste pri vhodu v gostišče Zajčja Dobrava lahko prevzeli slikarski pribor (papir, tempera ali svinčnik barvice). Tu se bodo tudi žigosala platna. Motivika ni posebej določena, prav tako tudi ne uporaba določene slikarske tehnike. Med 13. in 15. bo prevzem del, ki bodo do 15. tudi priložnostno razstavljena. Po eno delo vsakega avtorja pa bo od 2.7. dalje tudi razstavljeno v ljubljanski stolpnici Iskre, v okviru tradicionalne razstave Društva likovnikov Iskre. Komisija za program proslave dneva Iskre jemo vsem organizacijam Iskre za pomoč, odstopljene instrumente in materiale ter dobro voljo s katero so nas sprejeli. Na skupščini smo izvolili novega predsednika Aleša VIČIČA, študenta 3. letnika Fakultete za elektrotelmi-ko, ki je predlagal okviren program dela za prihodnje leto. Čeprav j e delovanje kluba že utečeno, ga bo treba še dopolniti in razširiti. Predvsem moramo omogočiti delo vsem našim štipendistom, ki si to želijo. Prepotreben delovni prostor bomo pridobili s smotrnejšo razporeditvijo pohištva po velikih merilih instm-mentov, delovna mesta bomo dodatno osvetlili in dokupili manjkajoče ročno (Nadaljevanje na 8. strani) SOZD Iskra Izobraževalni center in Področje kakovosti razpisujeta strokovno izpopolnjevanje na temo: IZDELOVANJE KONTROLNE TEHNOLOGIJE v času od 12. 6. do 16.6. 1984 v Škofji Loki Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in izdelovanjem kontrolne tehnologije. Program seminarja sodi v sistematično izobraževanje delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI in je nadaljevanje in zaključek programa, ki ga tvorijo „Osnove kakovosti in statistične metode" (I. del) ,,Metrologija in preskušanje" (II. del) in ..Lastnosti in načini preverjanja materialov" (III. del) ter tvori z omenjenimi seminaiji zaokroženo celoto. Seminarja se lahko udeležijo posamezniki, ki se predhodnih seminarjev niso udeležili. To lahko store naknadno, ko bodo le ti ponovno razpisani. VSEBINA: Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z dokumentacijo in izdelovanjem kontrolne tehnologije za vhodno kontrolo, kontrolo kakovosti v proizvodnem procesu in za prevzemno kontrolo. Posebna pozornost bo posvečena zagotavljanju kakovosti na vhodu tako za materiale kot tudi elektronske in elektromehanske elemente in mikroelektronska integrirana vezja. Vse vrste izdelovanja kontrolne tehnologije bodo obravnavali na praktičnih primerih iz Iskrine proizvodnje rotacijskih strojev in elektronskih vtičnih enot tako, da bo mogoče na osnovi pridobljenega znanja pristopiti k izdelovanju kontrolne tehnologije tako za vhod, kot za proces proizvodnje in prevzemno kontrolo. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Dokumentacija za zagotavljanje kakovosti 2. Kontrolna tehnologija za zagotavljanje kakovosti rotorjev 3. Kontrolna tehnologija za zagotavljanje kakovosti vtičnih enot 4. Kontrolna tehnologija za zagotavljanje kakovosti elementov. CAS IN KRAJ S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 12. 6. 1984 ob 9. v hotelu Trans turist Škofja Loka. Zaključek prvega dela seminarja bo 16. 6. 1984 ob 16. NOSILEC PROGRAMA: Področje kakovosti SOZD Iskra Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 9.600 so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 6. 6. 1984 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center Trg revolucije j/XI. Ljubljana tov. Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri Lotarju Kozini na tel. št.: 061/222-234, ali 061/222-212. Obisk delavcev TOZD AVN v Energomontu v Banja Luki Na povabilo delavcev Ener- Banja Luko in v prostem popoldnevu gomonta je skupina tridesetih smo si lahko ogledali mesto, ki je po delavcev iz naše tovarne obiska- potresu zraslo novo in moderno, stari la Banja Luko. Dne 21. aprila del pa je potrebno že posebej poiskati, zjutraj smo krenili na pot in Gostitelji so nas zvečer povabili na opoldne so nas gostitelji nadvse svečano večerjo v restavracijo svečano in prisrčno sprejeli pečina", kije svojevrstna zanimivost, pred svojo novo tovarno — ker obratuje v podzemskih prostorih OOUR Proizvodnja. Ob prisrčni modernega zaklonišča, vendar je tako dobrodošlici in željah po do- okusno opremljena, da obiskovalec brem počutju so nam kot sploh ne občuti turobnosti, ki bi jo v spomin na naš obisk ter 39-let- takem okolju pričakoval. Izginotje v nico osvoboditve poklonih „podzemne rove“ smo dobro prestali sliko- in do jutra je ob glasbi, petju in plesu ostalo le malo časa. Najprej smo si ogledali delovne Prespali smo v modernem hotelu prostore, v katerih Energomont proiz- „Bosna“ in ob 9. naslednjega dne vaja inštalacijske podsklope, krmilne krenili proti Kozari. Kozara - čudovit omarice, monadne in razdelilne plošče spomenik v vsej svoji lepoti in grozoti, ter knnilja za obdelovalne stroje. Nato Skupaj smo položili venec ob plošče s so nas odpeljali k spomeniku padlih tisoči imen padlih iz vse Jugoslavije, borcev na Sehitluci nad Banja Luko, Po ogledu muzeja smo s stisnjenimi od koder je videti mesto ob Vrbasu. grli in pretreseni krenili nazaj v Po kratkem postanku smo se vrnili v dolino. — « V petek, 11. t.m. se je od sodelavcev ob odhodu v pokoj poslovila Marija Polenšek. V avgustu 1951. leta je prišla v takratno tovarno TELA, zadnja leta pa je delala na spajkanju v montaži železniških naprav TOZD Avtomatske in varilne naprave, delovne organizacije Avtomatika. V dvaintridesetih letih, kolikor jih je preživela med sodelavci v A vtomatiki, so jo poznali kot marljivo in dobro delavko, ki ji ni bilo nikoli odveč poprijeti za delo. Ob odhodu v pokoj so ji zaželeli še mnogo prijetnih dni v krogu svojih najbližjih in prijateljev, j Odprava v bosanske gore: Bjelašnica, Rakitnica in Treskavica Planinska sekcija ISKRA Kranj bo od 13. do 18. junija organizirala zanimivo odpravo v bosanske gore južno od Sarajeva. Obiskali bomo olimpijsko Bjelašnico (2067 m), kanjon Rakitnice (globina 1000 m) in Treskavico (2088 m), hkrati bomo spoznali prvobitna naselja in prebivalce tega dela visokogorja. Program izleta bo naslednji: Sreda 13. 6.: odhod ob 4. izpred hotela Creina, iz Ljubljane ob 4,30, vožnja skozi Zagreb, Tuzlo, Sarajevo do naselja Blace; prespali bomo v šotorih. Četrtek 14. 6.: ogled soteske Rakitnice (5 ur hoje); prenočili boijio v šotorih Petek 15.6.: vožnja do Velikega polja (olimpijskega prizorišča), vzpon na Bjelašnico, sestop, vožnja z avtobusom do avtokampa pri Sarajevu (hoje 10 ur), prespimo v šotorih. Sobota 16. 6.: ogled Sarajeva, nato vožnja v Kalinovih —Gvozno polje, prespimo v šotorih. Nedelja 17.6.: vzpon na Treskavico, sestop (hoje 5 ur), nato vožnja skozi Nevesinje do Boračkega jezera; prenočitev v šotorih. Ponedeljek 18. 6.: ogled soteske Neretve, nato vožnja z avtobusom domov čez Makljen in Banja Luko. Prijave in vplačila (3.000 din) samoprispevka sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do četrtka 7. junija. Tega dne pa bo v mali dvorani nad menzo potekal informativni sestanek udeležencev, na katerem bodo še sprejemali vplačila. Vodja odprave bo Tomaž Planina, pomagal pa mu bo Davor Preisinger. Število bo omejeno, zato pohitite s prijavami! Na poti v dolino pa so nas zopet presenetili naši gostitelji. Na prostoru, kjer taborijo delovne brigade, so nam pripravili pravo pravcato pojedino. Na ražnjih so se vrteli jagenčki in odojek ter nas opozorili na še en folklorni običaj teh krajev. Ob polnih mizah smo imeli šahovski turnir in priigrali pokal. Z nogometom je bilo bolj slabo, ker ni bilo dovolj žogobrcev, pa vendar rekreacija je le bila. Naučili smo se njihovih pesmi, kdor je hotel, je lahko kolo že kar obvladal, ker je bilo dovolj prilik. Ob petju in plesu kola smo tako dočakali odhod in slovo. Popoldne smo krenili nazaj polni vtisov in doživetij. Resnično so se delavci Energomonta izkazali in hvaležni smo jim za gostoljubnost in prijateljstvo. Alenka Bajt Boris Volk Na občnem zboru ... (Nadaljevanje s 7. strani) orodje. Uvedli bomo dežurstvo tudi v dopoldanskem času. Ob povečanem obisku in obsegu dela bo treba poskrbeti za boljšo disciplino, požarno varnost in primeren odnos do inventarja. S tem pa bomo dvignili nivo dela in zahtevnosti. Klub pa bo postal zanimiv tudi za tiste diplomante", ki potrebujejo za svoje delo laboratorij, ustrezno tehnično literaturo in kataloge. Za tiste, ki jih zanima računalništvo bomo v kratkem pridobili -? različne računalnike. Za delo z mikro-procesoiji si bomo izdelali programa-tor EPROM spominskih vezij. Poleg naštetih dejavnosti na področju elektrotehnike deluje v IGubu še planinska sekcija — Iskra. Organizirane so strokovne ekskurzije, predavanja in tečaj. Tako organiziran in opremljen Klub bi nudil možnost, da bi se TOZD in RI Iskre lahko posluževali naših štipendistov pri razvoju manj zahtevnih nalog, saj v Klubu mladim ne zmanjka dobrih idej. Klubski prostori so v Ljubljani, Rožna dolina C . VIII/6 (nad gostilno Katrca — vhod iz dvorišča). Srečujemo se ob ponedeljkih in sredah med 17. in 20. uro. Stojan Gorup Prvenstvo Kibernetike v kegljanju V mesecu aprilu je bilo odigrano ekipno prvenstvo Kibernetike v kegljanju. Med ženskimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Instrumentov v postavi: (Lužnik 317, Irševič 330, Matjašič 316, Majstorovič 301). V moški konkurenci pa je prvo mesto ekipno TOZD TSD v postavi: (Mohinski 426, Polajnar 375, Hkavc 388, Tomše 336, Beber 379, Bregar 410). Med posameznicami je v vodstvu Šorn Pavla D S-ATS s 394 podrtimi keglji. V moški konkurenci pa je na prvem mestu Mohinski TSD s 426, pred Zalokarjem Stikala 421, Jeraj Stikala 410 ter Bregar TSD 410 podrtimi keglji. Rezultati ekipno ženske: 1. Instrumenti I 1264, 2. Instrumenti II — 1163. 3. Števci 1126,4. 4. Mehanizmi 821 kegljev Rezultati ekipno moški: L TSD — 2314 2. Stikala — 2276 3. DS komerciala — 2264 4. Orodjarna — 2192 5. Števci — 2159 6. DS ATS — 2135 7. RTC — 2122 8. Vzdrževanje — 1996 kegljev. Marjan Pičulin ISKRA - glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — 'Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-!-.a), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. - Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. /z tujega strokovnega tiska Mikroskop izjemnih sposobnosti Minuli mesec so podpisali v Zahodni Nemčiji pogodbo o financiranju pr' vega superelektronskega mikroskopa Hera. S 654 D M milijonsko investicijo bodo zgradili mikroskop izjemne velikosti in tudi zmogljivosti. Namen gr(,“' nje je izdelati aparaturo, s katero bi raziskovalci lahko prodrli v notranjo strukturo sestavin atomskega jedra. Sedanja znanost trdi, da je materija sestavljena iz dveh temeljnih sestavnih delov: leptonov in qitarkov. S Hero bodo ugotovili znanstveniki, če so quarkl resnično prvotni sestavni deli materije, oziroma, če niso sami sestavljeni še d manjših delcev. Opazovali bodo lahko dimenzije 1-10.000 premera protone (proton sestavljajo trije quarki). Prei izdelavi bo sodelovalo več podjetij iz različnih držav in tudi s tujimi krediti. Predvidevajo, da ga bodo dobili znanstveniki v roke leta 1990. Iskra je pred leti izdelovala elektronske mikroskope. Stoletnica avtomobila Že nekaj časa se vrste spori o »očetovstvu« prvega avtomobila. Francozi bodo slavili stoletnico letos, naslednje leto Angleži in šele nato Nemci. Najbolj na jasnem so si Nemci, saj sta Carl Benz in Gottlieb Daimler izdelala PrVl avto leta 1885, vendar jim to oporekajo Britanci, češ da je Benz za svoj motorni avto dobil patent šele 29. januarja 1886. V Franciji pa skuša Georgcs Ageon dokazati na temelju dokumentov, da je pravi izumitelj prvega avtomobila Eduard Delamare-Debouttville. Le-ta naj bi vsaj dve leti pred Nemci opravil prve testne vožnje s svojo bencinsko motorno kočijo. Britanski avtomobilski kritik lord Montagu of Beaulieu pa je vendarle prepričan, da je Carl Benz iz Mannheima izdelal prvi avto, že leta 1886 pa seje temu pridružil še Daimlerjev avto na motorni pogon. Tako naj bi počastili hkrati kar oba praočeta avtomobila Benza in Daimlerja. Vesoljski reflektorji V prihodnjem desetletju bo po mnenju sovjetskih strokovnjakov mogoče namestiti posebne vesoljske reflektorje, ki bodo na zatemnjena mesta in določena območja na zemlji ponoči odbijali sončno svetlobo. Sovjetski dnevnik Pravda je zapisal, da v moskovskem inštitutu za letalstvo pripravljajo načrte orbitalnega poskusa s posebnim satelitskim reflektorjem, težkim 200 kg in odbojno površino HOkv. m. Svetloba na zemeljskih tleh v premeru 10 km bi bila zelo intenzivna in bi spremenila noč v dan. Pravda metu, da bi v velikih mestih lahko tako podaljševali dan za nekaj ur, uporabili biga pa tudi za osvetljevanje magistralnih cest in krajev, kjer potekajo nujna nočna dela. Načrt ni nov, saj so Američani že pred leti postregli s podobnimi načrti in predlagali nočno razsvetljavo mest, kot je npr. New York, s čemer bi prihranili ogromne količine zemeljske energije. Video kasete na posodo Kako silno se je razmahnila proizvodnja in uporaba video kaset, dokazuje podatek, da so samo za lansko radijsko razstavo v Zahodni Nemčiji posneli 200 filmov na video kasetah. Skoraj vsi proizvajalci video kaset so pocenili svoje izdelke. Promet pa je izredno narastel še s sposojanjem. Video sposoje-valnica Telerent posoja svojim članom, ki plačujejo mesečno sposojevalnico 29 DM, do tri kasete na dan. Promet je tako docela podoben razmahu knjige s knjižnicami. Petdeset let teleksa »Avtomatski pisalni stroj za obvestila na daljavo že deluje. Eno od naj-skrivnostnejših tehničnih iznajdb so prikazali pred nekaj dnevi v Berlinu in jo praktično preizkusili pred zastopniki časopisov. Stroj piše kot blisk in prav tako hitro odgovarja na nasprotnem koncu.« Takšen evforičen tekst je izšel v berlinskem časopisju, ko je pred 50-led pošta prikazala prvikrat teleks. Takrat, ko je nemška državna pošta vspostavila javno teleksno omrežje z. 21 naročniki in dvema posredovalnima postajama, eno v Berlinu in drugo v Hamburgu, se je začela služba, ki so jo pozneje imenovali teleks (Teleprinter Exchange). Medtem, ko je služba v začetku potrebovala še posebej izučeno osebje, je Siemens kmalu izdelal aparature, skaterimi je lahko rokovala vsako tajnica. Že leto kasneje je Nemčija vspostavila teleksno omrežje .s Holandsko in' Švico, za bolj oddaljene kraje pa že radijske zveze, med kontinenti pa podmorske kable. Današnje svetovno teleksno omrežje ne more brez polprevodniške tehnike in uporabe računalništva. Zveze pa potekajo tudi prek satelitov. Trenutno obsega svetovno telekspo omrežje 1,6 milijona naročnikov, samo v Zahodni Nemčiji jih je 150 tisoč. Šah — računalniki Šahovski računalnik Ambasador stavka. Tam, kjer naj bi pokazal zapleteno šahovsko potezo, migota le rdeča lučka. Pri tem pordeči tudi lastnik računalnika ter ga odnese nazaj v trgovino. Toda tudi v trgovini ne opravi ničesar. Napake he morejo odpraviti, ker proizvajalca ni več. In trgovci se tresejo, da bo še več igralcev šaha reklamiralo računalnik, proizvodnje Conchess. Generalni zastopnik za te računalnike v Zahodni Nemčiji je namreč napovedal stečaj. Čeprav je proizvajalec — angleška firma podelila enoletno jamstvo vsem računalniškim modelom Ambasador, Escorder in Monarch, je s tem naredilo le medvedjo uslugo. Samo v Zahodni Nemčiji je 10 tisoč Conchess računalnikov, za katere je obljubljal proizvajalec, da bodo funkcionirali skoraj » večno« brez popravil. Trgovina pa mora na zahtevo kupcev sprejeti pokvarjene šahovske računalnike in vrniti celotno kupnino. Spajkanje v vesolju Lanski polet vesoljskega vozila Challenger je imel tudi nalogo raziskati, kako poteka spajkanje elektronskih delov v breztežnem prostoru. Vesoljci so spajkali izdelke tovarne Edsyn, ki proizvaja profesionalne spajkalne in od-spajkalne aparate. Na zemlji so nato ob prisotnosti strokovnjakov NASA ugotovili izredno ugodne rezultate in na temelju poskusov s spajkalnimi sredstvi izbrali najboljše. Nadaljnji eksperimenti so bili, kako spajkanje onesnažuje vesolje, če ostanejo v prostoru delci spajkalnik sredstev in kako integrirana vezja odspajkajo in ponovno prispajkajo. Razumljivo je, da so poskusi zelo pomembni za prihodnja ■ popravila raznih aparatur v vesolju. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj r Obvestilo BRIGADIRJEM — VETERANOM MDB 3. srečanje brigadirjev — veteranov mladinskih delovnih brigad iz prvih povojnih let (od leta 1945 do leta 1965) bo v soboto, 16. junija 1984 ob 9. uri v Rekreacijskem centru—Ježica v Ljubljani. Titova 260 (bivši Štern). Vabljeni so vsi, ne glede na to, kje so delali! ~\ S p Vos ob: mo Zar rač škc ski Isk Zac Ski inž Pot POl nal, ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ALEŠA KOŽELJA J se iskreno zahvaljujem sodelavcem * sodelavkam v TOZD TSD - orodji na, za podarjeno cvetje, de nam pomoč, izrečeno sožalje in sprem5 „a nj.gov, zadnji pou^.