Glasilo občine Kidričevo, letnik XIX, 2. številka, JUNIJ 2017 I Foto: arhiv ČZS Vabljeni na prireditve ob 20. prazniku občine Kidričevo! www.kidricevo.siwww.facebook.com/kidricevowww.vimeo.conn/kidricevo Awn mN'J/A Z*AvGAR iONCERT OB P R'AZ NiMŠIfoBillNE KIDRIČEVO Med 16.30 in 18. uro vas bodo zabavali: Vokalna skupina Melos iz Ptuja Štajerski frajtonarji in humorist znan kot gasilec Sašo! j Vljudno vabljeni jo za vas organizira ŠD [¡¡sr^ifissblS M Vabimo Vas na osrednjo prireditev ob 20. občinskem prazniku Občine Kidričevo v nedeljo, 25. junija 2017, ob 15. uri v dvorano Restavracije Pan v Kidričevo. Po končani osrednji prireditvi vas vabimo v prireditveni šotor v Park mladosti na srečanje občanov in zabavo s Tanjo Žagar. Datum in ura prireditve Kraj prireditve Vrsta prireditve Organizator in kontakt 10. 6. 2017 ob 10. uri Športna dvorana Kidričevo Športni vikend Športna zveza občine Kidričevo, 031 616 612 10. 6. 2017 ob 10.30 Pohod in otvoritev brvi na ribniku v Učilnici v naravi Dvorec Sternthal Kidričevo Etnografsko društvo Kurenti Vetrovniki, 040 505 241 11.6. 2017 ob 10. uri 4. srečanje oldtajmerjev -traktoristov Šolsko dvorišče Osnovne šole Cirkovce Strojni krožek Dravsko polje - sekcija oldtajmerji. 041 764 435 11.6. 2017 ob 13. uri 11. kmečke igre in 1. otroške kmečke igre Šolsko dvorišče Osnovne šole Cirkovce Društvo podeželskih žena in deklet, 041 363 832 15. 6. 2017 ob 10. uri Tekmovanje v visečem kegljanju Dom Društva upokojencev Lovrenc Društvo upokojencev Lovrenc na Dr. polju, 031 659 290 16.6. 2017 ob 20. uri Občinski nočni turnir v malem nogometu Športni park Lovrenc Športno društvo Mladinec Lovrenc, 031 530 067 16. in 17.6. 2017 ob 16. uri Teniški turnir Kidričevo Teniško društvo Kidričevo, 040 367 631 17. 6. 2017 ob 8. uri Tekmovanje Gasilske zveze Kidričevo Vadbišče PGD Jablane Gasilska zveza Kidričevo, 041 890 875 17. 6. 2017 ob 10. uri Razstava likovnih del 14. likovne kolonije Dvorana v Dvorcu Sternthal Kidričevo DPD Svoboda Kidričevo, 031 528 237 17. 6. 2017 ob 13. uri Otroški piknik z napihljivimi igrali Igrišče Šikole Športno društvo Šikole, 040 315 315 24.6. 2017 ob 9. uri Streljanje na glinaste golobe Strelišče LD Boris Kidrič, Hajdina Lovska družina Boris Kidrič, 040 729 412 Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Muršec Uredniški odbor: Tina Krivec, Smilja Rajher, Jožef Murko. Slavko Pulko, Eva Žunkovič. Anja Rajher Lektoriranje: mag. Vesna Voglar Pulko Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov. Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS. pod zaporedno številko 1401. Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila. Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 27. 6. 2017. uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani, poletje je tik pred nami. To je tisto obdobje leta, ko si večina izmed nas končno lahko vzame nekaj več časa zase in za zaslužen oddih po celoletnem napornem delu doma ali v službi, da si naberemo novih moči za drugo polovico leta. Začetek poletja je v naši občini tudi čas praznovanja. Od leta 1998 naprej vsako leto 25. junija praznujemo praznik občine Kidričevo. Vsa ta leta smo imeli kak razlog za praznovanje in tudi letos se imamo česa veseliti. V zadnjem letu se je pri nas veliko dogajalo, gradilo, obnavljalo ... Obnavljali smo lokalne ceste, javno razsvetljavo, telekomunikacijska omrežja, v izgradnji so še zadnji odseki kanalizacijskega omrežja. V Kidričevem smo obnovili zgradbo nekdanjega zdravstvenega doma in v njem uredili neprofitna stanovanja. V pritličju tega objekta smo odprli dnevni medgeneracijski center, v katerem že številne občanke in občani na malo drugačen način, predvsem pa skupaj z ostalimi, preživljajo svoje dopoldneve. V sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami ter predvsem po zaslugi njihovega prostovoljnega dela smo obnavljali razne športne in druge objekte, uredila se je učilnica v naravi, pa še veliko drugih projektov se je izvajalo. Pri tem so bila društvom poleg Občine Kidričevo z doniranimi sredstvi in materiali v pomoč tudi številna domača podjetja in obrtniki. Da pa bi tudi njim v našem lokalnem okolju še dodatno pomagali, smo se odločili za projekt uvajanja lokalne valute oz. vrednostnih bonov, katerega osnovni cilj je spodbujanje proizvodnje in prometa izdelkov ter storitev lokalnih proizvajalcev. Projekt je že v teku, zato ponovno pozivam vse občane k nakupu in uporabi »sternthalerjev«. Kot vsako leto se je veliko dogajalo na družbenem in družabnem področju v naši občini. Od že tradicionalnih kulturnih, športnih, humanitarnih in turističnih prireditev do nekaterih novih, kar priča o res neutrudnem prostovoljnem delu članov naših društev in organizacij. Še posebej to opazimo vsako leto v obdobju pred občinskim praznikom, ko nam prav ta naša društva in organizacije s številnimi prireditvami popestrijo praznovanje našega praznika. Tudi letos ne bo nič drugače. Prireditve, ki jih pripravljajo med 10. do 24. junijem, bodo pokrile veliko področij družbenega delovanja, namenjene pa so vsem, od najmlajših do najstarejših - za vsakega se bo zagotovo kaj našlo. Zato se jih udeležujmo v čim večjem številu, če ne kot sodelujoči, pa si jih vsaj oglejmo. S tem pokažimo vsem, ki se trudijo in jih pripravljajo, da cenimo njihovo prostovoljno delo, obenem pa lahko te prireditve izkoristimo za druženja z ostalimi sodelujočimi in navzočimi. Zaključek praznovanj bo letos prav na občinski praznik v nedeljo, 25. junija, ko se bomo občinski svetniki najprej sestali na slavnostni seji. V sklopu te seje bo tudi uradni podpis listine o pobratenju med našo občino in občino Ugljevik iz Bosne in Hercegovine. Nato pa vas vabim na svečano proslavo ob občinskem prazniku v Restavracijo Pan in kasneje še na skupno druženje ob glasbi, hrani in pijači v Park mladosti. Za konec želim vsem šolarjem, dijakom in študentom uspešen zaključek šolskega leta ter vesele in brezskrbne počitnice, vsem skupaj pa v svojem imenu in v imenu Občine Kidričevo čestitam ob občinskem prazniku in dnevu državnosti. Podžupan Bogdan Potočnik Modernizacija cest v naselju Kidričevo Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za modernizacijo cest v naselju Kidričevo. Na javni razpis je prispelo 6 ponudb. Najugodnejša je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj, d. d., Zagrebška c. 49/a, 2250 Ptuj, v vrednosti 137.922,62 evrov z DDV. Investicija v rekonstrukcijo cest v naselju Kidričevo pomeni realizacijo razvojnih programov Občine Kidričevo na področju cestne infrastrukture. V investicijo so vključena naslednja dela: - obnova Kajuhove ulice v dolžini 375 m in širini 5,0 m. Dela obsegajo delno odstranitev obstoječega asfalta, položitev izravnalnega in zaključnega sloja asfalta v debelini 6 + 3 cm;o - obnova Čučkove ulice v dolžini 265 m in Vlahovičeve ulice v dolžini 230 m in širini 3,5 m. Izvedla se bo razširitev obstoječega vozišča in parkirišč, položitev izravnalnega in zaključnega sloja asfalta, ureditev meteornih vod. Z izvedeno investicijo se bodo zmanjšali stroški vzdrževanja. OU Rekonstrukcija ceste JP 666 091, Kapela-Lovrenc Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za rekonstrukcijo in razširitev ceste - javne poti JP 666 091, Kapela-Lovrenc. Na razpis so prispele štiri ponudbe. Najugodnejša je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj, d. d., Zagrebška c. 49/a, 2250 Ptuj. Vrednost predvidenih del je 84.048 evrov z DDV. Pričetek del naj bi bil v začetku meseca junija 2017 in zaključek v roku treh mesecev. Izvedla se bo rekonstrukcija in razširitev javne poti v dolžini 860 m in skupni širini 4,5 m (vozišče 3,5 m + bankini 2 x 0,50 m), odsek od hišne številke 76 do hišne številke 98 A v naselju Lovrenc na Dr. polju. Z rekonstrukcijo predmetne javne poti se bo povečala varnost v cestnem prometu v občini Kidričevo in naselju Lovrenc na Dravskem polju. Omogočili bomo lažji in varnejši prevoz prebivalstva, šoloobveznih otrok. Izboljšale se bodo transportne povezave industrije in malega gospodarstva, predvsem do podjetij. Z investicijo bomo prispevali k boljšim prometnim povezavam in mobilnosti prebivalstva iz ru-ralnih okolij z občinskim središčem in širše, k razvoju gospodarstva, turizma in turističnih kmetij v okolici. OU Modernizacija ceste Mihovce-Dragonja vas Končana so dela na razširitvi ceste in položena je nova komunalna infrastruktura (javna razsvetljava, vodovod). Pričela so se že asfalterska dela, ki naj bi bila zaključena do 15. 6. 2017. OU Obnova javne razsvetljave v Apačah Ob izgradnji telekomunikacijskega omrežja v naselju Apače se istočasno izvaja tudi obnova javne razsvetljave in nizkonapetostnega elektro omrežja ob javnih poteh JP 665 171, Apače-farme Logar, JP 665 161, Apače, hš 87 do 137, in JP 665 061, Apače-Strmec. OU Kanalizacija Apače-Trnovec V drugi polovici meseca maja 2017 so se pričela dela na izgradnji kanalizacije, ki jih izvaja podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d. o. o. Vrednost del je 100.807,00 evrov z DDV. Istočasno se bo izvedla zamenjava vodovodne cevi v dolžini okrog 500 m. Obnovila se bo tudi javna razsvetljava. OU Modernizacija cest v naselju Cirkovce LC 161 171 Rekonstrukcija zajema odsek od hš 77 A do železniškega prehoda v dolžini 620 m. Izvedel se bo izravnalni in zaključni sloj asfalta in bankine. Izvedel se je javni razpis, na katerega je prispelo 5 ponudb. Najugodnejša je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj, Zagrebška c. 49/a, 2250 Ptuj. Vrednost ponudbe je 58.491,96 evrov z DDV. Dela se bodo začela v sredini meseca junija 2017. Rok dokončanja je tri mesece po uvedbi v delo. OU Sekundarna kanalizacija Rekonstrukcija ceste LC 165 141 Starošince Strnišče-Župečja vas Dela na izgradnji kanalizacije so v zaključni fazi. Izvaja se dvig pokrovov kanalizacijskih jaškov na niveleto bodoče ceste. Obnovljen je del vodovodnega omrežja, položen zemeljski kabel za javno razsvetljavo. Dela se bodo predvidoma končala do konca junija 2017. OU Rekonstrukcija se bo izvedla v dolžini 2.450 m. Cesta se bo razširila za 2,6 m po celotni dolžini. Okvirna vrednost predvidenih del znaša 119.819,74 € z DDV. Investicija se bo izvedla v letu 2017. Dela se bodo predvidoma začela v drugi polovici avgusta 2017. OU 4 CISTO Ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel, medtem ko med biološko razgradljive kuhinjske odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Pogoj za uspešno ponovno uporabo ali predelavo odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa. da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. Kompost - naravno organsko gnojilo Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov omogoča, da jih namesto na odlagališča preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima te možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju posameznih občin. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščanje v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav. Za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov uporabljamo posodico, ki jo običajno hranimo v kuhinjskem elementu ali shrambi. Kako uspešno kompostirati? Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije za kompostiranje, pravilno ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kom-postnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkroj je pomembna zadostna prisotnost kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave, obenem pa onemogočimo privabljanje neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek pa uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. V kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi! V kolikor nimate možnosti ali želje po lastnem kompostiranju BIO odpadkov, vam kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotavljamo prevzem in odvoz omenjenih odpadkov. (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)). Vaš zbiralec odpadkov: Čisto mesto Ptuj, d. o. o. PROCES KOMPOSTIRANJA Tipski zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov Kompostnik iz lesa Kompostnik iz kovinske žice Kompostnik iz plastike FAZA 4. 5,6,...: Izmenično odlaganje plasti organskih odpadkov in vrtne zemlje do zapolnitve kompostnika FAZA 3: Plast vrtne zemlje Debelina cca. 2.5 cm FAZA 2: Plast organskih odpadkov Debelina eca. 15 cm FAZA 1: Dno kompostnika. grob material (narezane vete. les. fcstje) Debelina cca. 15 cm Ravno polje, JUNIJ 2017 5 SEZNAM PREJEMNIKOV VREDNOSTNIH BONOV KMETIJSTVO POLANEC, d.o.o. Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju 02 761 93 00 info@kmetijstvo-polanec.si Kmetijstvo Polanec, d.o.o.. Pleterje 34, in Agroles. Kolodvorska 1, Kidričevo, ponuja: novo in rabljeno kmetijsko mehanizacijo, gradbeni material (cement, maltit. apno. opeka, armaturne mreže, betonske cevi in pvc cevi), kurjavo (metrska drva, drva v zabojih, pelete. brikete in vse vrste premoga), semena, gnojila, rezervne dele za traktorje in vse kmetijske stroje, po ugodnih cenah ponujamo vsa mazalna olja. orodje ter zaščitna sredstva. Ponujamo tudi servis in popravilo traktorjev in kmetijskih strojev, za najmlajše pa nudimo razne igrače priznanega proizvajalca Bruder. Franc Planinšek, dopolnilna dejavnost na kmetiji Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju 041 368 511 franc.planinsek@ amis.net Pri nas na naši kmetiji lahko kupite: domače bučno olje. pečena bučna semena, domačo skuto, mleko, ajdovo moko. darilne pakete (olje. pečene bučnice, ajdova moka). Frizerski studio DD Zgornje Jablane 22, 2326 Cirkovce 041 511 137 02 792 1181 danica.dobnik@ gmail.com Frizerski studio DD se nahaja v Zgornjih Jablanah 22, kjer vam z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v prijetnem ambientu svetujemo in ob upoštevanju vaših želja ustvarimo modne in zanimive pričeske. Nudimo striženje in barvanje las, hladno trajno, pričeske za svečane priložnosti, frizerske storitve, nego las in lasišča, prav tako pa s permanentnimi laki uredimo vaše nohte. Poskrbeli bomo, da se boste z veseljem vračali! Ponujamo vam idejo za vaše darilo, to je darilni bon, ki ga lahko kupite v našem Frizerskem studiu DD. Naročila za termine obiskov sprejemamo na telefonski številki 041 511 137. Z vami že več kot 10 let. ZAVOD NAZAJ NA KONJA Starošince 37 b, 2326 Cirkovce 041 617 369 info@nakonju.si Zavod Nazaj na konja izvaja konjeniške programe za otroke, mladostnike in odrasle: Konjeniški vrtec za otroke med 3. in 5. letom starosti, Malo šolo jahanja in konjeništva za otroke med 4. in 12. letom starosti. Šolo jahanja in konjeništva za otroke od 8. leta starosti, mladostnike in odrasle. Športne treninge dresure in preskakovanja ovir za otroke od 10. leta starosti, mladostnike in odrasle, Terensko jahanje, Rojstnod-nevne programe z možnostjo nakupa darilnih bonov, Programe počitniških aktivnosti, Družinske programe in sprostitvene programe jahanja in druženja s konji. Programe za vrtce, šole in druge zaključene skupine. Programe poslovnih srečanj. Team buildinga in coachinga s konji, Programe aktivnosti in terapij s pomočjo konja, Oskrbo in dom za vašega konja. MESNINE ŠTAJERSKE, D.O.O. Sp. Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pargersko 02 80 39 150 fingust.pragersko@ siol.net Meso in mesni izdelki iz lastne proizvodnje. VITAL, Gostinstvo in trgovina d.o.o. Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo 02 799 03 96 pan@talum.si Panje prijetna restavracija s celovito ponudbo. S posebno kreativnostjo pripravljamo vrhunske kulinarične mojstrovine in ponujamo najboljša vina. Vse iz našega okolja. V različnih prostorih za vas pripravimo poroke, rojstne dneve, birme, plese, poslovna srečanja. Velika dvorana sprejema do 250 gostov, posebna soba od 25 do 40 gostov, jedilnica od 30 do 50 in steklena soba od 30 do 60 gostov. Na letni terasi sedi do 50 gostov. Različna družabna srečanja, ko je vzdušje veselo, se pogosto zavlečejo pozno v noč. zato v restavraciji Pan lahko tudi prenočite. Kmetija Žitnik, Robert Žitnik Starošince 40 a. 2326 Cirkovce 041 604 317 kmetija.zitnik@ gmail.com Na naši kmetij je osnovna kmetijska dejavnost poljedelstvo in prašičereja. Poljščine se trudimo pridelovati s čim manj obremenitvami za okolje, hkrati pa jih, kolikor je le mogoče, uporabiti kot sestavine v naših dobrotah. Dopolnilna dejavnost se je v letu 2012 razvila iz dolgoletnega navdušenja nad domačnostjo krušne peči in peko v njej za domače potrebe. K Domače smo s tem, da smo posejali piro, pridali še Zdravo. Domače dobrote je mogoče brezplačno degustirati, nato pa opraviti nakup v zanimivi proda-jalnici na kmetiji: pirina polnozmata moka, pirina gladka moka, pirini polnovredni široki rezanci, pirini. polnovredni jušni rezanci, pirin polnovredni kruh (brez kvasa - z vinskim kamnom in kislim testom) iz KRUŠNE PEČI, pirini keksi (na Dobrotah slovenskih kmetij nagrajeni z znakom kakovosti), pirine palčke z bučnimi semeni, pirini čokoleškoti (na Dobrotah slovenskih kmetij nagrajeni z zlatim znakom), bučna semena - soljena in pražena v KRUŠNI PEČI. bučno olje - 100% naravno (brez dodanega belega olja), paket dobrot - izvirno in domače poslovno ali zahvalno darilo, sestavljeno iz keksov in bučnih semen v darilni embalaži ter dodanim bučnim oljem. Pri nas so dobrodošle tudi organizirane skupine ... ČEBELARSTVO VIDOVIČ Apače 300, 2324 Lovrenc na Dr. polju 041 579 827 joza.vidovic@ gmail.com V čebelarstvu Vidovič vam ponujamo različne vrste medu. V ponudbi imamo cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev, lipov in hojev med. Pridelujemo tudi matični mleček in čebelji vosek. Za vas smo dosegljivi na našem domu v Apačah 300 in na telefonski številki 041 579 827. Lahko pa obiščete tudi našo spletno stran http://www.cebelarstvo-vidovic.si/. MIZARSTVO TAJHMAJSTER, d.o.o. Lovrenška cesta 7 b. 2325 Kidričevo 02 796 52 11 mizarstvo@ tajhmajster.si 1) Notranja oprema - kuhinje, spalnice, kopalnice, predsobe, garderobne omare. 2) Stavbno pohištvo - notranja in vhodna vrata, stopnice, okna. 3) Pohištvo za poslovne prostore - pisarne. 4) Pohištvo za gostinstvo - oprema lokalov, hotelske sobe. 5) Vzdrževanje poslovnih prostorov ter popravila. 6) Posredovanje pri prodaji izdelkov, lesa in gradbenega materiala. 7) Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. PIZZERIJA KLARA Spodnje Jablane 42 f, 2326 Cirkovce 02 792 20 20 jaka.kac71@ gmail.com Pizzerija Klara iz Sp. Jablan vam ponuja 30 vrst pic iz krušne peči, ocvrt piščanec s prilogo, jedi z žara, sladice in postrvi. Ponujamo razne napitke, solate in hamburgerje. Frizerski salon Sandra Čelan-Krajnčič s.p. Šikole 67 a. 2326 Cirkovce 02 792 67 61 sandra.krajncic@ gmail.com V našem frizerskem salonu vam nudimo modno žensko, moško in otroško striženje, barvanja, ki jih narekujejo modne smernice, večbarvne pramene, trajne, masaže lasišča. večerne pričeske in poročne pričeske. Obiščite nas! Cvetličarna Tulipan, Helena Vodušek, s.p. Lovrenc na Dr. polju 10, 2324 Lovrenc na Dr. polju 031 608 118 vodusek.helena@ gmail.com Nudimo vam: šopke za vse priložnosti, aranžmaje za vse priložnosti, poročno in žalno floristiko. Kmečka pekarna Janja Metličar, s.p. Zg. Jablane 30 a, 2326 Cirkovce 02 792 24 51 kmeckapekarna@ gmail.com Naša ponudba zajema mnogo različnih vrst kruha in pekovskega peciva, ki so dnevno na voljo v naši potujoči prodajalni in prodajalni na Ptuju (Ulica 5. prekomorske 10 b zraven rdečega bloka). V zadnjih letih smo pričeli s proizvodnjo trajnih izdelkov in tako danes najdete pri nas na policah različne vrste testenin, kot so jušni rezanci, široki rezanci (pirini. ajdovi, čemaževi, špinačini ...), polžki (graham in navadni jajčni), svedri (pirini, ajdovi, kakavovi. z blitvo, z rdečo peso. špinačo. origanom, kamutovi. ko-nopljini...) in veliko različnih vrst keksov od navadnih strojnih do pirinih, konopljinih, linških oči, meden-jakov, čokoladnih rožic, cimetovih klobučkov in še in še. Smo lastniki treh znakov kakovosti in številnih priznanj z razstave Dobrote slovenskih kmetij. Prijazno vabljeni. Okrepčevalnica Atila, Zlatko Šalamun, s.p. Cesta v Njiverce 1 a 2325 Kidričevo 02 796 22 51 info@atila.si Nudimo več vrst dnevno svežih malic, pice, jedi po naročilu, sladice, brezalkoholne pijače. Dodatno nudimo opravljanje prevozov s kombiji, najem kombijev za prevoz oseb 8+1. Frizerstvo Anica Ana Zupanič s.p. Pleterje 42, 2324 Lovrenc na Dravskem polju 02 790 50 61 ana.zupanic@ gmail.com Frizerske storitve. Avtoličarstvo David Žitnik s.p. Starošince 37b. 2326 Cirkovce 041 368 505 02 789 01 12 www.avtolicarstvo-zitnik.si info@avtolicarstvo-zitnik.si Popravila vršimo na vseh vrstah vozil (osebnih, dostavnih, terenskih vozil, avtobusih, tovornih vozil in prikolic, gasilskih vozilih, traktorjih, motornih kolesih in ostalih vozil), avtoličarske storitve (popravilo karamboliranih ter poškodovanih vozil, popravilo posledic toče z barvanjem ali hladnim ravnanjem (vakuum), popravilo plastičnih delov (odbijači, letve, ogledala) z lepljenjem ali varjenjem, strojno poliranje vozil, lastna lakirno sušilna komora, lastna mešalnica barv nemškega proizvajalca barv GLASURIT (vodne barve, akrilne barve, barve za tovorni program), ki nam jih dobavlja slovenski zastopnik Glaso d.o.o., NOVOST - poslikava vozil -TATUJI), avtokleparske storitve (manjša kleparska popravila, nabava in montaža originalnih ali neoriginalnih kovinskih plastičnih delov ter ostalih delov, nabava in montaža avtostekel in stekel za ostala vozila, za večja kleparska popravila imamo pogodbene servise) in ostale storitve (smo pogodbeni sen/is za druge poslovne partnerje in zavarovalnice). Splošno gradbeništvo Beranič Boštjan s.p. Apače 111.2324 Lovrenc na Dravskem polju 031 363 609 www.fasadeberan-ic.si bostjan79@amis. net Izvajamo vse vrste toplotno-izolacijske fasade, strojne notranje in zunanje omete in slikopleskarska dela. Center poslovanja, računovodske storitve d.o.o. Zgornje Jablane 39. 2326 Cirkovce 02 789 00 50 www.center-poslovanja.si info@center-poslovanja.si Računovodske storitve. Center poslovnih rešitev d.o.o. Zgornje Jablane 39. 2326 Cirkovce 031 299 667 Računovodske storitve. Kmetija Pri omi Neži, Maja Lamberger Khabit Mihovce 4. 2326 Cirkovce 040 365 756 www.omaneza.si maja@omaneza.si Kmetija Pri omi Neži se nahaja v Mihovcah sredi ravnic Dravskega polja. Ima dolgoletno tradicijo, s preusmeritvijo v ekološko kmetovanje pa se odzivamo na mikrosvet okrog nas in ga spreminjamo v bolj prijaznega in zdravega. Na kmetiji ponujamo bučno olje (100% nagrajeno v Sloveniji in Avstriji), polnovredne moke (pirino, rženo, ajdovo, koruzno, konopljino), zdrob (pirin, koruzni), ajdovo kašo in hladno stiskana olja (sončnično, konopljino, bučno). Meso Izdelki Jožef Fingušt S.P. Spodnji Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pargersko 02 803 91 50 02 803 75 75 www.fingust.si fingust.pragersko@ siol.net Meso in mesni izdelki iz lastne proizvodnje. Studio idej d.o.o. Zgornje Jablane 39, 2326 Cirkovce 041 374 495 www.studioidej.si info@studioidej.si Grafično oblikovanje in fotografske storitve. KEBAB FETI Feti Muharemi s.p. Kopališka ulica 21 2325 Kidričevo 070 361 582 Nudimo: - kebab: goveji, piščančji, jufka, cheese in kebab krožnik - hamburger: goveji, piščančji. cheeseburger - pleskavico z lepinjo, čevapčiče v lepinji s kajmakom VRTNARSTVO SLANIC Slanič Boštjan s.p. Šikole 35, 2331 Pragersko 040 329 170 bostjan.slanic@ hotmail.com Nudimo sadike okrasnih rastlin in zelenjave. Urejamo in vzdržujemo zelene površine. Ia. Občani občine Kidričevo prihranite 5% pri vsakem nakupu z vrednostnim bonom Sternthal. ' Več informacij dobite na sedežu občine oz. na www.kidricevo.si.^^^^ ' 'Uda * fe&iL t ^ i POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, pomlad je dodobra ogrela ozračje, vse bolj vroče postaja tudi na političnem področju, kjer vse večji razkoli in kupčkanja znotraj koalicijskih strank kažejo na dejstvo, da se približujemo zaključku mandata te vlade. SJovensko gospodarstvo kljub majhnemu okrevanju še ne more enakovredno tekmovati s tujimi podjetji na svetovnem trgu. Razlog je neprijazno in destimulativno poslovno okolje. Vse bolj je * z administrativnimi ukrepi obremenjeno tudi naše kmetijstvo. V SDS smo prepričani, da bi bilo nujno treba sprejeti učinkovite in uspešne ukrepe za administrativno in davčno razbremenitev podjetij, ukrepe za dvig produktivnosti in dodane vrednosti, za vzpostavitev pravne države, za dvig podjetniške pobude in za spodbujanje investicij. Prav tako se je treba zavedati, da je tudi položaj slovenskega kmeta z dodatnimi administrativnimi obremenitvami otežen in da je tudi na tem področju treba spremeniti logiko sprejemanja dodatnih davčnih in drugih obremenitev. Posebno pozornost je treba nameniti odpravi administrativnih ovir. Prav zato smo v poslanski skupini SDS zahtevali izredno sejo DZ in predlagali vrsto ukrepov za odpravo nepotrebne birokracije. Skupno gre za 77 ukrepov, ki pomenijo manj administracije za podjetja, kmetijstvo in državljane. Žal s strani koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS nismo prejeli podpore. Bomo pa v SDS še naprej delali na tem, da bi ti ukrepi za dobrobit vseh nas zares zaživeli. Nujno je treba razviti okolje, v katerem so dobro gospodarjenje, dobro delo, inovativnost ter samoiniciativnost nagrajeni. Prvi pogoj za takšno okolje pa je vzpostavitev skupnosti, ki temelji na enakosti pred zakonom in na vladavini prava. Posebno pozornost je treba nameniti tudi odpravi nepotrebne birokracije za državljane, za gospodarstvo in za kmetijstvo. Vlada kot enega izmed večjih dosežkov zelo rada izpostavlja znižanje brezposelnosti. Trenutno je brezposelnih okoli 91.000 oseb, k čemur moramo prišteti še okoli 15.000 brezposelnih invalidov, za katere ZZZS vodi ločeno evidenco brezposelnih. Če pogledamo na obdobje pred krizo, vidimo, da je situacija še vedno resna. Še vedno imamo okoli 30.000 brezposelnih več, kot smo jih imeli pred krizo, in glede na leto 2008 za skoraj 70.000 manj zaposlenih v gospodarstvu. V realnem sektorju, sektorju, ki ustvarja, imamo tako zaposlenih vse manj, medtem ko se je v istem obdobju za več kot 10.000 povečalo število zaposlenih v javnem sektorju. Kakršno koli hvaljenje okoli izboljšanja situacije na trgu dela je tako popolnoma neupravičeno. Iz leta v leto se srečujemo tudi z vedno večjimi neskladji na trgu dela. Na eni strani slišimo od vodstva podjetij, da s težavo pridobivajo ustrezno kvalificirane sodelavce, na drugi strani pa imamo številne mlade, ki iščejo zaposlitev, a jo zaradi velikega števila določenih poklicev izjemno težko dobijo. S tem se vse bolj kaže izvirni greh velikega neskladja na trgu dela, ki je v izobraževanju. Šolski sistem je tisti, ki pripravlja mlade za vstop na trg dela in je popolnoma neprilagojen potrebam trga dela. Žal se vse preveč mladih izobražuje za poklice, za katere se že vnaprej ve, da so izredno težko zaposljivi. Posledice se kažejo v visoki brezposelnosti mladih, kasnejši samostojnosti, v dvigu starosti staršev ob rojstvu prvega otroka, številni pa ravno zato, ker kljub trudu ne najdejo zaposlitve doma, odidejo v tujino. Izgube za Slovenijo, za celotno družbo, so izjemno velike. Ravno zato je treba v prihodnje tudi s spremenjenim izobraževalnim sistemom slediti potrebam gospodarstva. Žal se trenutna vlada namesto s konkretnimi strukturnimi reformami, ki bi izboljšale kvaliteto življenja državljanom, ukvarja s političnimi in nestrokovnimi kadrovanji, ukvarja se s tem, kako bo potrošila okoli 1,3 mrd € za 27 km železniške proge, ukvarja se z dodatnim zadolževanjem, ki se praviloma zmeraj zgodi s pomočjo preusmerjanja pozornosti na nepomembne teme. Naj zgolj izpostavim zadnje večje zadolževanje za kar 2 mrd €, ki se je zgodilo sredi meseca maja in je bilo medijsko popolnoma neopazno. Spoštovani, naj vam ob koncu zaželim lepe spomladanske dni. Suzana Lep Š imen ko, poslanka DZ RS H!!|j||j|V mesecu aprilu so našo regijo obiskali člani poslanske skupine N.Si. Izredno veseli smo, da so predsednica N.Si Ljudmila Novak, vodja poslanske skupine Matej Tonin, poslanci Jožef Horvat, Jernej Vrtovec in Zvonko Lah ter predsednik Gospodarskega kluba N.Si Pavel Reberc dan preživeli v naši družbi. Skupaj smo obiskali kar dve uspešni podjetji v naši občini. Kot prvo podjetje Lahmer, d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo in montažo najrazličnejših jeklenih konstrukcij ter transportno tehniko. Po delovnem kosilu z župani v Restavraciji Pan pa smo se napotili še v Lovrenc na sedež družinskega podjetja Zaščitna sredstva Mlakar Majda, s. p., ki se ukvarja s proizvodnjo zaščitnih sredstev. Med obiskom smo imeli priložnost v sproščenem vzdušju spregovoriti o izzivih, ki nas pestijo kot posameznike in kot podjetja. Člani N.Si Kidričevo smo se prav tako udeležili pogovornega večera s poslanci Nove Slovenije, ki se je odvil v kulturnem domu v Svetem Tomažu. Tina Krivec MSj Člani poslanske skupine N.Si obiskali našo občino 8 70 let Krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce - jubilejna skupščina Jezero darovane krvi Pisalo se je optimistično leto 1946, kamor sežejo spomini na prve korake naše KO RK. Po ustnem izročilu smo dobili zanimive podatke in jih tudi objavili v Zborniku Občine Kidričevo. Ponovno smo imeli smolo z beleženjem delovanja, ko nam je dež zmočil vse, kar so preselili v staro kmečko hišo ob adaptaciji stavbe, kjer smo delovali. Končno pa smo dobili svoj kotiček, ki je varen za hrambo dokumentacije, s katero bomo svojo zgodbo pisali naprej. Na hitro bom povzela delovanje zadnjih 35 let in poskušala predstaviti napredek dela od takrat do danes. Naš ožji teren je še vedno prebivalstvo desetih vasi bivše KS Cirkovce. S pomočjo naših prizadevnih in dobrih krajanov pomagamo in lepšamo življenje tistih, ki jim sreča ni naklonjena. Prva leta smo delovali bolj zdravstveno preventivno. Pomagali smo pri hišnih opravilih posameznikom, ki so živeli sami, se veselili vsakoletnega božično-novo-letnega srečanja starejših krajanov, jih čez leto obiskovali na domu ali v DU, pisali voščilnice za rojstne dneve, izvajali zdravstvene meritve ... Z mladimi smo na krožkih poudarjali življenjske vrednote, se udeleževali tekmovanj v PP, v znanju o RK in diabetesu, obiskovali starejše, invalide, bolne in jim polepšali dneve s sveže pečenimi štručkami, krofi, parklji ali nabranim šopkom z domačega vrta. Otroci so jih razveseljevali z risbicami. Počitnice smo začeli z letovanjem na Debelem rtiču, kasneje pa vrsto let na Punatu. Ves čas pa poudarjamo pomembnost krvodajalstva. Darovalcem se želimo zahvaliti za darovanje krvi z izleti, zakuskami po odvzemih in drugimi druženji. Kaj pa danes? Imamo krasen prostor za delo, vendar je naše delovanje zaradi vsesplošnega stanja osredotočeno bolj na gasilsko delo - GAŠENJE požara. Pomagamo, ker ljudje kljub službi ali pokojnini nimajo dovolj, da bi pokrili osnovne potrebe. Odzivamo se tudi na stisko ranljivih skupin prebivalcev. Stiska je tudi psihična, strah pred izgubo službe, osamljenostjo, socialno izoliranostjo, depresijo, mobin-gom ... Vendar se ne damo; pomagamo, kjer lahko in kolikor zmoremo. S podporo Občine, tukajšnjih prebivalcev, predvsem pa s POŽRTVOVALNOSTJO ODBORNIKOV ocenjujem, da delamo zelo dobro. Veliko smo naredili tudi na zdravstve-nopreventivnem delu, nabavili 2 AED z omaricami, 3 lutke, učni AED. Izobražujemo, kako pomagati v bolezni ali nesreči, ko je ogroženo življenje, in seznanjamo z uporabo AED. Preventivne vaje za oste-oporozo in inkontinenco tečejo že 14 let. Organiziramo lab. pregled krvi, cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici, že vsa leta merimo RR. Z Drobtinico vsako leto zberemo zadostna sredstva za prehrano in šolo v naravi za potrebe otrok OŠ Cirkovce. Z mladimi delamo ob akcijah, ki jih organiziramo skupaj s šolo in vrtcem. Sodelujemo z mnogimi društvi, organizacijami, podjetniki, posamezniki na območju občine Kidričevo in širše. Seveda pa še posebno skrbno delamo na področju krvodajalstva in darovanja organov. Na tem področju je država precej mačehovska in vsako priložnost izkoristi, da odvzame kakšno pravico. Vendar imajo NAŠI darovalci VELIKO srce in se kljub vsemu odzovejo vabilu in še vedno smo NAJBOLJŠI. V letih 2015/16 smo pridobili 17 novih krvodajalcev. Tako smo na 70. jubilejni skupščini 120 posameznikom, aktivnim krvodajalcem ter našim predhodnikom, vzornikom, ki ne morejo več darovati krvi, podelili plakete za število odvzemov krvi, priznanja in priložnostna darila. Našim sedmim sto-kratnikom se bodo v letu 2017 pridružili še štirje, ki bodo kri darovali več kot 100-krat. Ponosni smo na vse. Za konec bi še dodala, da za vsakim uspešnim delom stoji uspešna ekipa. Vseh 70 let so v naši or- ganizaciji delali srčni ljudje, se razdajali, priskočili na pomoč tudi takrat, ko so sami bili v težavah. Vendar so leta dohitela tudi nas. Ostal je humanitarni duh, telo pa se »buni«. Srčno upam, da bomo vzpodbudili mlade, idealistične ljudi, ki bodo z novimi idejami in pristopi enako dobro ali še bolje poskrbeli za ranljive in pomoči potrebne. Tudi zato smo na tej jubilejni skupščini podelili 91 različnih priznanj, zahval za delo na humanitarnem področju, zahval za sodelovanje, 1 posebno zahvalo in 3 nazive 'častni član'. Hvala celotni ekipi odbornikov v času mojega predsedovanja. Hvala, da smo osrečili mnoge ali pa jim pomagali. Ponosna in hvaležna sem, da sem lahko prav v vaši sredini preživela polovico svojega življenja. Pavla Vefer, predsednica KO RK Cirkovce Ravno polje. APRIL 2017 9 Galerija FO.VI v Strnišču blizu Kidričevega spada med referenčna slovenska razstavišča in redno organizira samostojne in skupinske razstave slovenskih in tujih umetnikov. Je tudi eno od vsakoletnih prizorišč največjega slovenskega festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki poteka na Ptuju v začetku julija. Forma VS Geometrija - nova razstava v Galeriji FO.VI, Strnišče RAVASlOaOU^« paola V torek, 16. maja, so odprli predzadnjo razstavo v sezoni 2016/17. Razstavljata dve mlajši, a že uveljavljeni umetnici (do 26. junija). Paola Ravasio je bila rojena leta 1978 v Varese, Italija. Po zaključku umetniške gimnazije Frattini z odliko se je izpopolnjevala v kiparskih laboratorijih v Pietrisanti in Carrari. Svoje znanje je nato še poglobila v ateljeju slavnega kiparja Pietra Scampinija v Castrannu. Za sabo ima številne razstave v Italiji in Švici. Leta 2014 je prejela kiparsko nagrado Sangre-gorio. Duša Jesih je bila rojena leta 1977 v Ljubljani. Leta 2003 je diplomirala iz slikarstva na Šoli za risanje in slikanje, visoki strokovni šoli v Ljubljani, in prav tam leta 2006 zaključila tudi specialistični študij slikarstva. V letih 2006/07 se je študijsko izpopolnjevala v Parizu, Cité Internationale des arts. Leta 2012 je vpisala magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2015 pa prejela študentsko Prešernovo nagrado. V spremnem katalogu razstave je kustosinja razstave Marika Vicari zapisala: »Mladi umetnici, distancirani od vseh predmetno reprezentativnih pomislekov, ki se v Galeriji FO.VI Kidričevo predstavljata prvič, se ukvarjata z zaznavnimi procesi, radikalno razgradnjo in poenostavitvijo m/L oblik, vse do preučevanja oblikovnih elementov, ki predstavljajo sintaktično osnovo vizualne govorice. Iz tega se porajata dva različna načina dojemanja oblike in geometrije. Duša Jesih (Ljubljana, 1977) s pomočjo slikarstva in Paola Ravasio (Varese, 1978) s pomočjo kiparstva se tako vsaka po svoje odpirata prostorom, v katerih duša in telo še vedno lahko vzpostavljata dialog ob branju prostora, svetlobe in oblikovnega izraza ...« V juliju pa prostori galerije postanejo eno od prizorišč festivala sodobne umetnosti Art Stays, katerega organizira istoimensko društvo, ki skrbi tudi za organizacijo razstav v galeriji FO.VI. Tako bo v času festivala, ki letos poteka od 7. do 15. julija, v Galeriji FO.VI otvoritev mednarodne razstave na temo narave z umetniki, kot so Gabriele Grones, Annalu, Michael Kos, Cyryl Za-krzewski, Silvia De Bastiani idr. To bo le ena od več kot desetih razstav velikega festivala, o katerem lahko izveste več na spletni strani društva Art Stays (www.art-stays.si), kjer najdete tudi vse informacije o razstavah v galeriji FO.VI. JernejForbici Mednarodni natečaj za najlepše pismo PISMO NOVEMU GENERALNEMU SEKRETARJU ZDRUŽENIH NARODOV Svetovna poštna zveza je januarja 2017 razpisala mednarodni natečaj za najlepše pismo. Le-ta že od leta 1971 organizira natečaje za najlepše pismo. Slovenija je na natečaju prvič sodelovala lani, ko je izmed 64 držav uspelo učenki OŠ Komandanta Staneta iz Dragatuša doseči 3. mesto. Tema letošnjega natečaja: »Predstavljaj si, da si svetovalec generalnega sekretarja ZN; kateri svetovni problem bi mu pomagal rešiti in kaj bi mu svetoval, da bi se problem rešil?« Tema je bila izbrana v počastitev nastopa 10. generalnega sekretarja OZN g.Antonia Guterresa, kije položaj zasedel januarja 2017. Otroci so imeli priložnost, da uporabijo domišljijo pri pisanju pisma generalnemu sekretarju in prispevajo k razpravam o tem, kaj morajo biti prednostne naloge v mednarodnem dogajanju, da bi se dosegli cilji trajnostnega razvoja, ki so jih sprejeli ZN. K sodelovanju so vabljeni mladi iz vsega sveta. Iz naše šole je letos sodelovalo 5 učenk, med njimi KATARINA VIDOVIČ, učenka 7. B. V ponedeljek, 24. 4. 2017, sem prejela obvestilo ge. Simone Bratuša s Pošte Slovenije po elektronski pošti: »... z velikim veseljem vam sporočam, da je Komisija med vsemi prispelimi pismi izbrala pismo vaše učenke - Katarine Vidovič kot najlepše pismo. Iskrene čestitke mladi avtorici pisma. Prejeto pismo bomo prevedli v angleški jezik in ga skupaj s prijavnico poslali v Bern. Potem pa bomo držali pesti.« Posebna žirija Mednarodnega urada SPZ bo ocenila zmagovalna pisma, prejeta iz posameznih držav, ne da bi vedela, iz katere države so avtorji pisem. Vso srečo v Bernu, Katarina! Mentorica: Sonja Lenarčič 10 _ Spoštovani gospod Antonio Guterres! Kidričevo, 25.1. 2017 Kot svetovalka generalnega sekretarja sem se odločila, da Vam napišem pismo in Vam svetujem, kako bi lahko rešili problem sveta. Da Vam svetujem, sem se odločila zato, ker vem, da imate polne roke dela. Po vsej verjetnosti Vam je že znana vojna v Siriji. Pomislite na ljudi, ki tam trpijo vsak don. Vse več je beguncev. Njihovi domovi so popolnoma uničeni. Ta vojna traja že nekaj časa. V tej mrzli zimi živijo v takšnih razmerah, ki niso primerne za ljudi; vsaj nekateri živijo tako. Nekateri otroci, ki so se rodili medtem, ko so potovali po svetu, še nimajo državljanstva. Verjetno je med njimi veliko teroristov, nekateri pa so nedolžni in bi radi spet zaživeli novo življenje in v svojem življenju obrnili nov list. Nedopustno jih je gledati, kako v mrzlem vremenu zmrzujejo. Povsod se jim zapirajo meje. Večina je izgubila svojo družino in vsi bi jo radi po vsej verjetnosti spet videli. Nekega dne sem se odločila, da jih grem obiskat v centre. Že ves mesec pridno zbiram osnovne potrebščine zanje. Tudi doma sem izpraznila kar nekaj doma. Nekateri ljudje so bili pri tem zelo radodarni, nekateri pa so mi pred nosom zaprli vrata. Ko sem prišla v center, sem najprej odložila vse stvari, ki sem jih prinesla v zbirališče. Najprej sem odšla obiskat oddelek, kjer so bili samo otroci brez staršev. Eden od otrok mi je povedal svojo zgodbo. In z veseljem sem mu prisluhnila. Najprej mi je pripovedoval o vojni v Siriji in izvedela sem. da to, kar pokažejo po televiziji, še ni nič. Že v Siriji so mu ubili oba starša, zato je po svetu odšel s starima staršema. Na žalost se je izgubil in zdaj je sam. Rekel je, da veliko ljudi kaj prinese za njih. Njegove zadnje besede, preden sem odšla, so bile: »Zdaj sem srečen, ker lahko tukaj stanujem v miru« Lep pozdrav. Katarina Vidovič, 7. B, OŠ Kidričevo — V petih mesecih 12 nastopov, od tega 7 samostojnih koncertov Tamburaški orkester Cirkovce (TOC) tamburaške glasbe. Orkester že več kot 30 let vodi dirigent DRAGO KLEIN, ki je letos na predlog Zveze kulturnih društev občine Kidričevo (ZKD) prejel republiško priznanje za delovanje na področju ljubiteljske kulture v Republiki Sloveniji. Z njim se veseli tudi TOC, ki ima veliko zaslug za njegovo dolgoletno delovanje. Drago Klein - dobitnik republiškega priznanja JSKD V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj pomembnejših nastopov TOC v letošnjem letu. Začeli smo z nastopom v mesecu januarju, ko je orkester nastopil v cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju na prireditvi, ki jo je organizirala občinska ZKD. V februarju smo imeli kar štiri nastope, še posebej pa smo ponosni na zlato priznanje, ki smo ga osvojili na medobmočni reviji v Majšperku. Imeli pa smo tudi dva nastopa v enem dnevu, in sicer: nastop v TV-oddaji Polka in majolka v Lovrencu ter zvečer koncert pred mestno hišo na Ptuju v okviru Kurentovanja. V aprilu pa nam je končno po 2 letih dogovarjanja uspelo odigrati samostojen koncert na idilični lokaciji v Jarenini. Še posebej pa smo se veselili posebnega nastopa na motorističnem srečanju Tulipanov iz Cirkovc, ki so letos praznovali 15. obletnico. Odziv publike je bil odličen, koncert pa je imel tudi humanitarno noto, saj seje TOC odpovedal honorarju, nekaj so pristavili še Tulipani in vsi skupaj smo donirali nekaj denarja bolnemu Marku, sicer sinu našega nekdanjega člana. V mesecu maju pa smo tako kot v aprilu imeli 3 nastope. Ob tednu ljubiteljske kulture smo v sodelovanju z občinsko ZKD izvedli koncert v Parku mladosti v Kidričevem, odigrali 40-minutni nastop na abrahamu našega po stažu najstarejšega člana ter tradicionalni samostojni koncert v Mestnem parku v Mariboru. Na vseh naših nastopih je odziv publike odličen in to je tisto, kar nam daje moč za nadaljnje delo in kar nam največ pomeni. Zahvaljujemo se vsem, ki nas radi poslušate in nam stojite ob strani. Vlado Brgfez Letni koncert Vokalne skupine Utrinek V nedeljo, 7. maja 2017, je Vokalna skupina Utrinek iz Cirkovc v polni domači cerkvi Marije Vnebovzete izvedla tradicionalni letni koncert. Zbor redko doleti čast, da kot prvi pred občinstvom izvede neko delo, in ravno to se je zgodilo na letošnjem letnem koncertu Utrinka. V sklopu koncerta smo namreč krstno izvedli dve deli Luke Gojkoška, in sicer Mašo v B-duru za štiriglasni mešani zbor in orgle ter Psalm 23 (Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka), enega izmed psalmov, pripisanih izraelskemu kralju Davidu. S tem smo repertoarju prejšnjih sezon dodali še eno prelomnico amaterskega zborovskega udejstvovanja v občini. Luka Gojkošek študira na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu, smer orgle, letošnjo sezono pa je tudi zborovodja Vokalne skupine Utrinek. Na koncertu je še enkrat dokazal svojo virtuoznost na orglah, dirigentsko mesto pa je prevzel stari maček Peter Gojkošek. Mašo v B--duru sestavljajo štirje mašni stavki (Gospod, usmili se, Slava, Svet - Blagoslovljen ter Jagnje Božje), ki se med seboj glasbeno značajsko razlikujejo glede na liturgično besedilo, kar daje maši svežino zaradi izmenjave ritmov, tempa, dinamike in agogike. Vsi mašni stavki so napisani za štiriglasni mešani pevski zbor in orgle, in sicer tako, da orgelska spremljava predstavlja stanovitno podlago zboru skozi celotno skladbo, ga žene naprej, obenem pa je delo zastavljeno kot pogovor med orglami in zborom, tako da se orgelski in zborovski parti izmenjujejo. Za zbor so poseben izziv predstavljale nepričakovane spremembe v modusih. Za pravo harmonsko podobo je bila zato potrebna trdna intonančna disciplina, kar v cerkveni akustiki nikoli ni enostavno. Interpretativno zahtevna je bila tudi a capp6lla izvedba Psalma 23 (Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka), v katerem sta morala sopranski ter altovski glas v petju kitic pričarati recitativno, hipnotično zamaknjenost, tako značilno za psalme. Vokalna skupina Utrinek koncerta ne bi mogla izpeljati brez pomoči ptujskogorskega pevskega zbora Magni-fikat. Če bo Luka Gojkošek nadaljeval z ustvarjalnim skladanjem, bo treba seči še kam dlje. Naj bo to obljuba in opozorilo. Barbara Zafošnik, 2. alt ne počiva, temveč s številnimi nastopi v letošnjem letu razveseljuje vse ljubitelje Ravno polje, JUNIJ 2017 11 Ponosni na našo najmočnejšo občanko Dovolj moči za medaljo in gasilski špalir Na Danskem, v mestu Thisted, je od 11. do 19. marca potekalo Evropsko prvenstvo v klasičnem povverliftingu (ECPC) pod okriljem zveze IPF (International Powerlifting Federation). Tekmovanja se je udeležila tudi slovenska reprezentanca z 12 tekmovalci. Slovenijo je med njimi zastopala tudi naša občanka Katja BABIČ. Prvenstvo je bilo razporejeno cel teden po različnih kategorijah. Zanjo smo močno stiskali pesti v četrtek (16. marca). Katja je nastopila v kategoriji članic do 52 kg kot najmlajša tekmovalka. Na dan tekmovanja je 2 uri pred začetkom potekalo tehtanje, ki ga je Katja uspešno prestala. Vsi smo kar malo nestrpno pričakovali njen nastop, saj smo vedeli, da se v počepu (squat) lahko bori za medaljo. Po prvem uspešnem dvigu 115 kg je sledil drugi, žal neuspešen, s katerim je poskrbela za dodatno živčnost vseh navijačev. Tekma se je stopnjevala, tekmovalke pa so bile z rezultati blizu skupaj. Za srebrno medaljo je bilo treba uspešno dvigniti 127,5 kg. Vsi težki treningi, vztrajnost in samozavest so Katji po uspešnem dvigu prinesli medaljo in trud je bil več kot poplačan. Po počepu je sledil potisk s prsmi (bench press) in mrtvi dvig (dead lift), kjer pa je prav tako presenetila z rezultati, saj je v vseh treh disciplinah podrla osebne in posledično tudi državne rekorde. Skupni seštevek najboljših dvigov v posamezni disciplini je znašal 335 kg in je zadostoval za skupno peto mesto med članicami. Ob dosežku pomembne medalje smo se odločili, da ji pripravimo sprejem. Sklicali smo sestanek, kjer smo se dogovorili, kaj vse bomo pripravili in kdo bo za kaj zadolžen. Povabili smo sosede in prijatelje. Prišel je dan. ko se je Katja vračala v Slovenijo. Vsi smo bili na trnih, saj je v Slovenijo prispela predčasno, tako da smo morali pohiteti z zadnjimi pripravami. Okrog 19. ure je prispela v Kidričevo, kjer jo je pričelo zasledovati gasilsko vozilo. Spremljalo jo je vse do Lovrenca, kjer so jo prehiteli s prižganimi lučmi in sireno. Vožnja je sledila vse do Župečje vasi, kjer je bil pripravljen sprejem z gasilskim špalirjem. Ob prihodu domov smo jo sprejeli z odprtimi rokami. Sledili so govor in voščila. Ob nazdravljanju s penino je zadonel tudi ognjemet. Dogodek smo ovekovečili s skupno fotografijo na gmajni pred gasilskim avtomobilom. Sledila je zabava s pogostitvijo, kjer ni manjkalo hrane, pijače, peciva in torte. Veselili smo se do poznih jutranjih ur ob glasbi muzikantov. Za uspehe na mednarodnih tekmovanjih je treba pokazati ne samo fizično, ampak tudi psihično pripravljenost. K uspehom je veliko pripomogla celotna reprezentanca, v kateri vlada odlično vzdušje in močan ekipni duh. Vsekakor pa bi se v njenem imenu rada zahvalila tudi Občini Kidričevo za finančno pomoč. Zahvala gre med drugim tudi vsem vam, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri izpeljavi tega dogodka. Sprejem se nam je vtisnil v spomin in še dolgo ne bo pozabljen. Veseli in ponosni smo, da imamo v Kidričevem občanko, kije v evropskem merilu dosegla srebrno medaljo. OSEBNI DOSEŽKI: - počep (squat) - 127,5 kg - potisk s prsmi (bench press) - 65 kg - mrtvi dvig (dead lift) -142,5 kg Arija Babič Jernej Ivanovič in Leon Kaučevič septembra na tekmi svetovnega formata v triatlonu v ZDA Člana KD Bilanca Apače, Jernej Ivanovič in Leon Kaučevič, potujeta septembra letos v ZDA, v okrožje Tennessee v kraj Chattanooga, kjer se bosta udeležila dveh tekem v triatlonu. Jernej se je avgusta lani z odličnim nastopom na tekmi 1/2 Ironman v avstrijskem Zeli am See kvalificiral na svetovno prvenstvo v triatlon razdalji 70,3, kar je polovična ironman razdalja in pomeni tekmo, kjer se v eni sapi opravi z razdaljami: 1,9 km plavanja, 90 km kolesa in 21 km teka. Tekma v ZDA 9. 9. 2017 bo nekaj posebnega, saj se bo plavalo v reki Tennesee. kolesarilo po slikoviti pokrajini okolice Chattanooge, ki slovi po čudovitem hribovju in neokrnjeni naravi, z nekaj preko 1000 m višincev, tek pa bo tudi poseben, saj bo za posladek na njem treba na koncu premagati še 300 m višincev. Leon pa se bo 24. 9. 2017 v istem kraju udeležil tekme svetovne ironman serije, kar pomeni tudi možnost kvalifikacij na svetovno prvenstvo, ki se vsako leto oktobra odvija na otočju Havaji. Nastopil bo na ironman razdalji, kar pomeni opraviti s 3,8 km plavanja, 180 km kolesa in 42 km teka, prav tako v eni sapi plavanje v reki Tennessee, kolo s 1430 višinci v idilični pokrajini in na koncu maraton s 426 m višincev. Dobre tri mesece pred odhodom Jernej za treninge tedensko porabi preko 20 ur, saj cilja na dober nastop na tekmovalni ravni, ker želi tekmo izkoristiti kot odskočno desko za nadaljnje nastope na še višji ravni. Leon pa poskuša kot rekreativec zraven vseh ostalih obveznosti priprave prav tako realizirati, kolikor se da kvalitetno. Zraven treningov jima je velik izziv pridobivanje sponzorskih sredstev za navedeni projekt, katerega finančna konstrukcija ni ravno nizka, ampak nekaj odziva je že in tudi tukaj ne bosta obupala. Na tekmi bosta zastopala tako državo Slovenijo, kakor tudi občino Kidričevo in ne nazadnje vsak svoj kraj, kar jima vliva dodatnega izziva in motivacije. Ker imata oba za sabo že nekaj tekem, tako v polovični, kakor tudi v celotni ironman razdalji, medsebojna pomoč, vzpodbuda in motiviranost niso vprašljive. Leon Kaučevič 12 Na 21. Državnem prvenstvu v twirlingu Slovenije v Luciji v Portorožu Učenka Osnovne šole Kidričevo in učenke Osnovne šole Cirkovce - iz občine Kidričevo - zelo uspešne na 21. Državnem prvenstvu v twirlingu Slovenije v Luciji v Portorožu 22. in 23. aprila 2017 se je na Primorskem odvijalo 21. Državno prvenstvo v twirlingu Slovenije, ki ga je organiziral TWIRLING KLUB PIRAN pod okriljem krovne organizacije TWIRLING ZVEZE SLOVENIJE. Tekmovalke - občanke Kidričevega so posegale po najvišjih mestih v disciplini in v starostnih kategorijah, v katerih so tekmovale. Twirling šport je preplet plesa, akrobatike, gimnastike z uporabo rekvizita - twirling palice. Na prvenstvu so tekmovalke dosegle sledeče rezultate. UČENKE IZ OSNOVNE ŠOLE CIRKOVCE: • EVA PLETERŠEK: 3. mesto • NELI ŽUNKO: dvakrat 1. mesto • LARA BRLEK: dvakrat 10. mesto • LANA PETJE: 4. mesto in 3. mesto • SANJA KMETEC: 2. mesto • LEJA GORJUP: dvakrat 1. mesto, enkrat 2. mesto, enkrat 4. mesto in enkrat 6. mesto • EVAMLAKER SAMBOLEC: štirikrat 1. mesto in enkrat 2. mesto • GLORIA PETJE: trikrat 2. mesto, enkrat 3. mesto in enkrat 5. mesto • NIKA FELCIJAN: 4. mesto in 6. mesto UČENKA OSNOVNE ŠOLE KIDRIČEVO LORINA VALENTAN je tekmovala v kategoriji NOVINCI in osvojila 1. mesto. Za naj športnico leta 2016 je bila nominirana tekmovalka NELI ŽUNKO, ki je osvojila kar 4 zlate kolajne v različnih disciplinah, in za izjemen uspeh ji je nagrado podelila matična TWIRLING ZVEZA SLOVENIJE. Marina Valentan Splošna plovba Portorož Ob svetovnem dnevu zdravja ^ Splošna plovba Portoro AdriaticSlovcnica Takole telovadimo v Kungoti vsako jutro in skrbimo za svoje zdravje. Z vadbo smo začele 19. septembra 2016 in se včlanile v društvo ŠOLA ZDRAVJA. Vsako jutro ob 8. uri opravimo vaje »1000 gibov« in razmigamo vse mišice našega telesa. Seveda pa je za naše zdravje pomembno tudi, da se družimo in prenašamo dobro voljo. Vsi, ki bi se želeli pridružiti, pridite zjutraj na gmajno, ne bo vam žal. Olga Serdinšek, vodja skupine Foto: Saša Urih Priprave kadetske reprezentance Novo mesto 2017 STRELSKA ZVEZA SLOVENIJE (Martin Kolar) je za kadete s puško pripravila dvodnevne priprave v Novem mestu. Iz našega društva je bil povabljen Ivo Cicmanovič Zimet. V soboto dopoldne so se tekmovalci seznanjali z različnimi tehnikami treniranja, popoldne so se potili na stadionu, zvečer pa so za nagrado šli v kino. V nedeljo zjutraj so najprej izvedli trening finala in na koncu še pravi finale. Po kosilu so imeli še pohod na Miklavža (tik pod Trdinovim vrhom). Tu so jih seznanili z disciplino Field Target. Gregor Kmetec Ivo Cicmanovič Zimet -ligaški prvak V kadetski konkurenci s puško posamezno je Ivo Cicmanovič Zimet v zaključku lige sicer z najslabšim rezultatom v sezoni, s 392,4 kroga, osvojil 5. mesto in obdržal točko prednosti pred drugouvrščenim in tako osvojil skupni naslov ligaškega prvaka. 21. mesto je dosegel Mihael Mikolič Sobotič in 35. mesto Tilen Vuk. Ekipno smo sezono zaključili na 6. mestu. Pri mladincih standard puška sta osvojila 21. mesto Domen Širovnik in 24. mesto Žan Goj-košek. V članski kategoriji 1. lige pištola člani so v skupnem seštevku ekipno dosegli 8. mesto. Posamezno pa so se uvrstili na 16. mesto Uroš Mohorko, 23. mesto Mateja Levanič, 24. mesto Matevž Mohorko in 37. mesto Jurček Lamot. Gregor Kmetec DRUŽINSKI ŠPORTNI VIKEND - \ VAB' v SOBOTO, 10. ¡unija 2017 od 9. do 15. ure športna dvorana Kidričevo ŠPORTNA ZVEZA j^H OBČINA OBČINE KIDRIČEVO V J? KIDRIČEVO ^ OBČINE KIDRIČEVO ^ m KIDRIČEVO krTAT.VNTAL^NU DOGODEK BO POTEKAL V SKLOPU PRIREDITEV OS OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE KIDRIČEVO. Prijateljska tekma Slovenija-Japonska V ponedeljek, 3.4.2017, seje v Športni dvorani v Kidričevem odvila prva prijateljska tekma v seriji tekem med slovensko in japonsko reprezentanco kot napovednik za UEFA Futsal 2018, ki se bo odvil med 30. 1. in 10. 2. 2018 v Ljubljani. SJovenska reprezentanca se je pred tem intenzivno pripravljala v Laškem, da se pomeri s 16. reprezentanco na svetu in trikratnim prvakom Azije. Za Slovenijo velja, da bo na UEFA Futsal 2018 ena izmed tistih reprezentanc, ki bi lahko presenetila. V dvorani v Kidričevem smo bili priča pravemu nogometnemu spektaklu. Omenjena tekma pa je bila posebna tudi zato, ker so podelili zlato žogo, priznanje za najboljšega igralca v minulem koledarskem letu. Tokrat pa so prvič nagradili tudi najboljšega mladega igralca do 21 let. Zlato žogo, priznanje, ki ga podeljuje KMN pri NZS slovenskemu igralcu, ki se je najbolj izkazal v minulem letu, je prejel Alen Fetič. Strokovna komisija trenerske futsal organizacije pa je izbrala Nejca Hozjana za najboljšega igralca v kategoriji do 21 let. Tekma se je zaključila v prid slovenski reprezentanci, vendar je bila zaradi tehničnih težav predčasno prekinjena. Da smo lahko dogodek izpeljali, se iskreno zahvaljujemo vsem članom Športne zveze za požrtvovalno delo in celotno pripravo. Iskrena hvala tudi PGD Kidričevo, ki so nam nesebično priskočili na pomoč in zagotovili varnostne ter gasilske zadeve. Iskrena hvala Društvu podeželskih žena in deklet občine Kidričevo za strokovno in okusno pogostitev v VIP-prostoru. Iskrena hvala Vinarstvu Krničar za predstavitev in pokušino njihovih vin v VIP-prostoru ter mladim pivovarjem iz Kidričevega za pokušino njihovega piva Sternthal. Iskrena hvala Občini Kidričevo za sofinanciranje in za donacijska sredstva tovarni Talum d.d. in Tovarni asfalta Kidričevo, proizvodnja, d. o. o. Simona Gaiser, predsednica ŠZ Kidričevo Pogostitev s strani in deklet @L2Z2529 PROGRAM AKTIVNOSTI ŠPORTNEGA VIKENDA 10. 6. 2017 AKTIVNOST LOKACIJA ČAS NOGOMETNI KLUB ALUMINIJ nogomet ŠP Aluminij 9.00-15.00 KK STERNTHAL KIDRIČEVO košarka, igriva košarka športna dvorana Kidričevo. košarkaško igrišče ob šoli 9.00-15.00 NAMIZNO TENIŠKI KLUB namizni tenis športna dvorana Kidričevo 9.00-15.00 GITAGOLF golf za najmlajše okolica športne dvorane Kidričevo 9.00-15.00 TENIS KLUB KIDRIČEVO tenis za najmlajše, tenis za odrasle tenis igrišče Kidričevo 9.00-15.00 ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKOVCE odbojka pomožno igrišče ob dvorani 9.00-15.00 STRELSKO DRUŠTVO KIDRIČEVO streljanje strelišče pod športno dvorano Kidričevo 9.00-15.00 PLANINSKO DRUŠTVO plezanje na zunanji prostostoječi steni na zelenici pred OŠ Kidričevo 9.00-15.00 DRUŠTVO UPOKOJENCEV pikado \ v prostorih društva 9.00-15.00 ŠPORTNA ZVEZA tek na 10 km in ^^ otroški tek rta. 400 m tek na 10 km: športna dvorana - učilnica v naravi - športna dvorana 'ČEVO otroški tek: okolica OŠ Kidričevo - pričetek teka na 10 km ob 10. uri - pričetek teka za otroke ob 10.30 uri ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KIDRIČEVO-OBČINSKA UPRAVA OBČINE KIDRIČEVO košarkaška tekma športna dvorana Kidričevo pričetek ob 13. uri Ob nevihtah priporočamo izklop komunikacijskih naprav iz električnega omrežja V prihajajočih toplih dneh se pogosteje kot sicer pojavljajo nevihte z udari strele, zaradi katerih lahko prihaja tudi do poškodb elektronskih naprav, ki so priključene na električno napetost. Da bi se v čim večji meri izognili poškodbam komunikacijskih naprav, uporabnikom priporočamo, da ob nevihti iz električnega in komunikacijskega omrežja izklopijo vse komunikacijske naprave, kot so modem, računalnik, televizija ... Prav tako priporočamo, da uporabniki navedene naprave iz omrežja izklopijo pred odhodom na dopust. Na ta način lahko namreč preprečijo marsikatero okvaro elektronske naprave, do katere bi lahko prišlo zaradi udara strele. Obvestilo pripravil Telekom Slovenije. Wdhčeyp: Sato Ravno polje, JUNIJ 2017 15 Obisk razstave starih motorjev eksponate in tiho opazovale g. Koresa, ki je z zanosom predstavljal svoja motorna kolesa ter pripovedoval zgodbe, ki mu jih je napletlo življenje. Še posebej so otroke zanimali otroški kros motorji, primerni njihovi starosti. Zdelo se je, kakor da se v svoji domišljiji že vozijo po terenu in preizkušajo svoje zmogljivosti. Kot zanimivost lahko dodamo tudi to, da je g. Kores dedek Aneju, otroku iz naše skupine. Tako se je tudi Anej živahno vključeval v predstavitev zanimive zbirke in s ponosom zrl v dedka med njegovo razlago. Po koncu ogleda smo še prijazno pokramljali in se sladko okrepčali. G. Kores je vsakemu izmed otrok poklonil izvod revije Glasilo SVS (starodobna vozila Slovenije), mi pa smo mu v zahvalo deklamirali pesem o Pasavčku. Ura je hitro tekla in slednjič odbila 11, ko je bil čas za slovo. G. Koresu in njegovi ženi smo se zahvalili za gostoljubje in pogostitev, se poslovili in se polni vtisov in prijetnih spominov odpravili nazaj proti vrtcu. Za nami je bil zelo zanimiv izlet, ki ga je vredno še kdaj ponoviti. Otroci iz skupine Vijolice z vzgojiteljicama Katjo in Andrejo V torek, 16. 5. 2017, je na parkirišču ŠC Ptuj potekalo že 8. odmevno srečanje učencev osnovnih šol v okviru prireditve GO-CAR-GO, Bo. kar bo! Ta dan so mladi inovatorji postavili na ogled svoje ekstramobile in se pomerili v spretnostni in hitrostni vožnji. Letos je sodelovalo 20 šol iz Slovenije, Hrvaške in tudi iz Srbije. Kot vsa leta do sedaj so se srečanja udeležili tudi učenci naše šole. Izdelali so ekstramobil viličar in ga opremili z vsemi potrebnimi pripomočki za dvigovanje bremena. Pri delu so bili zelo ustvarjalni in so z veseljem sodelovali pri izdelavi. Ekstramobili so bili razstavljeni v nakupovalnem centru Olandija na Ptuju. Vodja ekipe z učenci iz OŠ Cirkovce Na sončen in topel, a nekoliko vetroven spomladanski torek, 25. aprila, smo se otroci vrtca Cirkovce iz skupine Vijolice skupaj z vzgojiteljicama ob zaključku projekta Pasavček peš namenili na ogled razstave starih motorjev g. Stanka Koresa v Spodnje Jablane. Obuli smo se in oblekli, si oprtali nahrbtnike s sladkim okrepčilom, si nadeli rumene rutice in se v strnjeni koloni odpravili proti domu g. Koresa. Po 20 minutah lagodne hoje smo prispeli na dvorišče, na katerem so bila razstavljena starinska motorna kolesa in otroška kolesa s čeladami. Takoj smo vedeli, da smo prispeli na pravi naslov. Na dvorišču nas je že čakal g. Kores, ki nas je prijazno sprejel in nam zaželel dobrodošlico. Povabil nas je v svojo garažo, kjer je imel razstavljena še druga starinska motorna kolesa, nekaj otroških kros motorjev ter starinski avto in kolo. Otroške oči so radovedno zrle v razstavne 16 OS Cirkovce - medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« OŠ Kidričevo - medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« V soboto, 6. 5. 2017, je pri OŠ Videm v Vidmu pri Ptuju potekalo 19. medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol, ki gaje organiziral SPV Občine Ptuj. Udeležilo se ga je 10 osnovnih šol s po štirimi tekmovalci, med njimi tudi učenci OŠ Cirkovce. Ekipo so sestavljali: Denis Gajšt in Enej Marin iz 9. razreda, Miha Dolenc in Žan Žnidar pa iz 8. razreda. Tekmovanje je obsegalo poznavanje cestnoprometnih predpisov, spretnostno vožnjo na poligonu in ulično vožnjo v okolici šole gostiteljice. Naši učenci so ekipno osvojili odlično 1. mesto in prejeli pokal v trajno last. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Jan Sven-šek iz OŠ Kidričevo, 2. in 3. mesto pa sta osvojila Denis Gajšt in Enej Marin iz naše šole. Vsi trije so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo letos 27. maja pri OŠ Ljudski vrt v Ptuju. Denis Gajšt je na državnem tekmovanju na Ptuju dosegel odlično 1. mesto. Učencem čestitam za trud, ki so ga vložili v pripravo na tekmovanje, ter želim uspešno in varno v prometu tudi naprej. Mentorica Jožica Jurgec V soboto, 6. 5. 2017, je na Osnovni šoli Videm potekalo medobčinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu". Tekmovanja so se udeležili trije učenci naše šole: Alex Kaučevič iz 6. razreda, Luka Gašparič in Jan Svenšek iz 7. razreda. Vsi tekmovalci so se prvič udeležili takšnega tekmovanja. Našo šolo so uspešno zastopali. Učenec Jan Svenšek je dosegel 1. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje, ki je bilo v soboto, 27. 5. 2017, pri OŠ Ljudski vrt, kjer je Jan dosegel 4. mesto. Vsem tekmovalcem iskreno čestitam ter jim želim uspešno in varno vožnjo v prometu. Mentor Ivan Kojc Spoznavajmo države Evropske unije V soboto, 6. maja, smo se učenci sedmega, osmega in devetega razreda OŠ Kidričevo, ki smo nadarjeni na področju angleščine, odpravili na Ptuj. Ob deveti uri smo se učenci šol zbrali na Mestnem trgu, kjer je potekala predstavitev stojnic in držav Evropske unije. Naša šola se je ponovno predstavila z Veliko Britanijo, v okviru katere smo morali predstaviti najlepše in najznamenitejše pravljice oz. zgodbe izbrane države. Predstavili smo se z Alico v čudežni deželi in Harryjem Potterjem. Prav tako smo sodelovali na kulturni prireditvi. Zaključili smo s spuščanjem balonov v Evroparku. Lana Kozjak, 9. a Ravno polje. APRIL 2017 17 Strokovno predavanje o anafilaksiji za pedagoške delavce Alergije so zelo pogoste sodobne bolezni. Na to vplivajo različni dejavniki sodobnega načina življenja in dela. Alergijske bolezni niso samo bolezni odraslih, ampak tudi otrok. Da bi znali otrokom ustrezno pomagati oz. nuditi v šoli takojšnjo prvo pomoč, smo v okviru Sekcije za otroke Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije iz Maribora v goste povabili asist. dr. Majo Skerbinjek Kavalar, dr. med., spec. pediatrije, ki je predavala o anafilaksiji in uporabi avtoinjektorja adrenalina. Preda-—je potekalo v sredo, 29. 3.2017, v večnamenskem prostoru OŠ Kidriče- sprožijo alergeni v hrani, piki žuželk in nekatera zdravila. Razvije se v času od nekaj minut do dveh vo. Udeležili ur po stiku z so se ga vsi alergenom. Pri-pedagoški zadene pred-delavci šole vsem dihala, in vrtca, obtočila in kožo. Pomembno je, da takoj ukrepamo. Ob anafilak-Anafilaksija tični reakciji je zdravilo adrenalin prva izbira. Aplicira se v zgornjo je zelo huda lateralno stran stegna. Pred, med in po aplikaciji adrenalina s alergična re- samoinjektorjem je potrebno bolnika namestiti v ležeči ali vsaj akcija. Naj- polsedeči položaj. pogosteje jo Jasna Medved Teden ljubiteljske kulture 2017 na Osnovni šoli Cirkovce OŠ Cirkovce je februarja 2014 dobila naziv »kulturna šola«. Razpiše in podeljuje ga JSKD Republike Slovenije. Teden ljubiteljske kulture, ki ga tudi razpiše isti sklad, je letos potekal v tednu od 12. do 21. maja pod pokroviteljstvom predsednika države. V tem tednu smo na šoli in v vrtcu prijavili štiri dejavnosti. Prva je potekala v soboto, ko je KO RK Cirkovce praznovala 70-letni-co delovanja. Za kulturni program so poskrbeli naši najstarejši šolski folklorniki, ki so s hudomušnim in igrivim spletom Prazna korpa članom Rdečega križa pričarali nasmeh na obraz. V ponedeljek popoldne smo pri folklornem krožku v najstarejši skupini Tulipani v vrtcu pripravili javno vajo za starše. Učiteljica je staršem pokazala način dela pri razvijanju ritmičnega in melodičnega posluha, orientacije na telesu in v prostoru, prvih stikov z odrskimi zakonitostmi in učenje otroških ljudskih iger. Otroci so svojim staršem z velikim veseljem predstavili igre, pesem in ples, ki so se jih naučili, pa niso bili vključeni v odrsko postavitev. V petek dopoldne smo v sodelovanju s KO RK in gospo Pavlo Veler v vrtcu, prav tako s skupino Tulipani, ki so tudi folklorniki, pripravili medgeneracijsko srečanje z dedki in babicami, pradedki in prababicami ter posebej vabljenimi krajani, ki so starejši od osemdeset let. Najprej so se jim predstavili s spletom Marko skače, nato pa so predstavili nekaj ljudskih igric. Stekel je sproščen pogovor o tem, kaj so se oni igrali, ko so bili majhni. Gospa Rozika Gabrijelčič nam je pokazala nekoč priljubljeno igro s kamenčki, ki so se jo igrale deklice in se ji reče »tanglanje«. Pokazala je, da ima še vedno zelo spretne prste. V prijetnem vzdušju smo skupaj tudi zapeli nekaj otroških ljudskih pesmic. Tako so starejši dokazali, da še vedno nosijo v sebi kanček otroštva, sploh takrat, ko se ukvarjajo s svojimi vnuki in pravnu-ki. Povezovalka prireditve je poudarila, da če ne bi pri folklornih skupinah ohranjali otroškega ljudskega izročila, bi bilo veliko pozabljenega, ker se danes otroci ne družijo in ne igrajo, kot so se včasih. Prav ti najstarejši krajani in krajanke pa so vir, iz katerega mi to znanje črpamo. Zadnja prireditev v okviru TLK je potekala v Staršah, kjer je v soboto potekal Mednarodni otroški folklorni festival. Na njem so se predstavili tudi naši folklorniki. Najprej so se udeležili krajše povorke do letnega odra v središču Starš, nato pa so sledili nastopi folklornih skupin iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi so bili s svojo odrsko postavitvijo zelo prepoznavni tudi naši šolski plesalci. Najmlajši in najstarejši folklorniki in folklornice so se v tem času predstavili še v Rogaški Slatini na reviji Pika poka pod goro. Šolski folklorniki so se predstavili na območni reviji v Podlehniku. Uvrstili so se tudi na regijsko revijo, ki se je odvijala pri nas v Cirkovcah. Vse tri šolske skupine so se predstavile na zaključni šolski prireditvi. Posebej so hvaležni godcem Žigu s frajtonarico, Marku, ki igra violino, in Lovru z »rif-mašino« ali lončenim basom. Vodji Marija Jurtela in Metka Kaiser Avtomehanična delavnica Red je avto brezhiben imet'! To smo se naučili v četrtek, 13. 4. 2017, ko smo se otroci iz skupine Tulipani iz vrtca Cirkovce s svojima vzgojiteljicama peš odpravili do bližnje avtomehanične delavnice. Na izlet smo odšli v okviru zaključka projekta »PASAVČEK«, ki nam nenehno naroča »RED JE VEDNO PAS PRIPET«. Ugotovili pa smo tudi, da ni važno samo, da v avtomobilu sedimo v varnostnem sedežu in smo pripeti, ampak da je treba poskrbeti tudi za brezhibnost avtomobila. V avtomehanični delavnici Milana Dobi-ča iz Mihove smo si ogledali urejenost in funkcionalnost njihovih prostorov. Najprej smo si ogledali trgovino, v kateri imajo na policah zložene rezervne dele za avtomobile, in videli predmete, ki jih doslej še nismo niti poznali. Nato smo si ogledali še mehanično delavnico in si na dvigalki pogledali spodnjo stran avtomobila. Pokazali so nam tudi, kako se na avtu menja pnevmatika. Naslednja postaja je bila ličarska delavnica. Tam smo si ogledali, kako avtomobili dobijo novo »preobleko«. Seveda pa smo bili, čeprav so bili ogledi zelo zanimivi, zelo veseli, ko je vzgojiteljica povabila k počitku in malici iz nahrbtnika. Okrepčani in s polnimi trebuščki ter z veliko več znanja o avtomobilih smo se odpravil peš proti vrtcu. Skupina Tulipani, vzgojiteljica Vesna Simonič Sneguljčica na šolskem odru 23. april je dan, ki je posvečen svetovnemu dnevu knjige in avtorskim pravicam. Zato smo se z učenci, ki obiskujejo pravljični krožek, odločili, da bo v obeležitev tega pomembnega dneva priljubljena pravljica Sneguljčica oživela na našem šolskem odru. Učenci so si lahko izbrali svojo vlogo v igri. Zelo radi so se jo naučili in se vanjo vživeli, jo dramatizirali, izdelovali sceno in kostume. Nestrpno so čakali dan. ko bodo lahko zaigrali igrico. Dramatizirali so jo 21. aprila, in sicer za učence od 1. do 4. razreda. Igro so zelo lepo in doživeto zaigrali ter uživali ob velikem aplavzu. Z njo se bodo predstavili tudi predšolskim otrokom. Katja Draškovič, razredničarka 3. a. OŠ Cirkovce Praznovali smo dan šole Torek, 11.4. 2017, je bil prav poseben dan za učence in učitelje OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc. Praznovali smo dan šole. Vsako drugo leto se ob prazniku dneva šole odpravimo v kino in obiščemo kulturne ustanove. Letos smo se odpravili v Maribor. Učenci 1. triade so si v Koloseju ogledali sinhronizirano risanko Iskanje bajeslovnega otoka. Učencu 2. triade so si najprej ogledali mesto Maribor, kasneje pa v kinu slovenski mladinski pustolovski triler Pojdi z mano. Učenci 7., 8. in 9. razreda so najprej obiskali Muzej narodne osvoboditve Maribor. Vsak razred si je ogledal drugo zgodovinsko zbirko. 7. razredi so si ogledali kulturno dediščino in razstavo »Spomenik mariborski industriji«, 8. razredi so si ogledali razstavo »Vsakdanje življenje med okupacijo - 2. svetovna vojna, 9. razredi pa so uživali v razstavi »Muzej za mir«. Učenci so bili po ogledu zbirk dejavni tudi v delavnici. Ob 11. uri pa smo že bili nastanjeni v kinodvorani, kjer smo si ogledali romantično glasbeno dramo Deželo La La, ki je bila nagrajena s šestimi oskarji. Ob dnevu šole so učenci likovnega snovanja pod mentorstvom Aleksandre Vidovič v avli pripravili razstavo. Larisa Lampret, Adrijana Zelenjak in Blažka Škafar, 9. a (novinarski krožek) Ravno polje. JUNIJ 2017 19 Čistilna akcija V soboto, 1. aprila 2017, je bila tradicionalna čistilna akcija v Občini Kidričevo. Najprej se želimo zahvalili vsem, ki ste se vabilu na čistilno akcijo odzvali in prispevali nekaj svojega prostega časa, da bo naše okolje lepše. Koordinator čistilne akcije je bil Odbor za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo, organizacijo v posameznih vaseh pa so prevzeli krajevni odbori. Čistili smo predvsem pohodne poti, obronke gozdov, obcestne jarke in obrežje reke Polskave. Zbrane odpadke smo ločevali. Med njimi je bilo največ mešanih odpadkov in plastike. Letos se je čistilne akcije udeležilo nekaj manj kot 200 prostovoljcev, kar je manj kot lani. Vsako leto želimo k njej pritegniti društva v naši občini, a žal se našemu vabilu najbolj množično odzovejo le obe lovski družini in prostovoljna gasilska društva. Ugotavljamo, da motivacija za čiščenje med občani počasi upada in da se število udeležencev vsako leto zmanjšuje. Žal je najslabši odziv občanov iz naselja Kidričevo. Letos sta se akcije udeležila le dva njihova občana. Zbrane odpadke so prostovoljci iz posameznih vasi odpeljali v Zbirni center Kidričevo. Po končanem delu smo vse udeležence pogostili s prigrizkom in pijačo, ki sta ju pripravili Lovski družini Cirkovce in Kidričevo. Učenci od 1. do 9. razreda, delavci osnovne šole in vrtca v Cirkovcah so akcijo izvedli med tednom. Čistili so okolico šole in Cirkovce z okolico. Namen tradicionalne čistilne akcije pa ni samo enkrat letno očistiti občino, ampak z njo želimo promovirati ključna sporočila akcije: - najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane; - kupujmo pametno in premišljeno, da ustvarimo čim manj odpadkov; - pomembno je preprečevati nastajanje odpadkov, druge pa ločeno zbrati doma; - vsak odpadek je lahko surovina, če je ločeno zbran, saj z ločevanjem gradimo zelena delovna mesta in prihranimo naravne vire; - čista okolica je naša pravica in dolžnost; - čuvajmo naravo, saj jo bomo še dolgo potrebovali. Smo del svojega okolja in s prevzemom odgovornosti lahko pomembno prispevamo k sooblikovanju le-tega. Vsi smo odgovorni za okolje, v katerem živimo. Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce Svetovni dan zdravja Čistilna akcija V petek, 7. aprila, smo v vrtcu Cirkovce ob svetovnem dnevu zdravja priredili čistilno akcijo. Najprej smo ob slikanici Eko zmajček avtorice Mojiceje Podgoršek spoznavali vrste odpadkov, ločevanje ter predelavo in ponovno uporabo le-teh, nato pa smo se oblekli in obuli, si nataknili zaščitne rokavice ter se odpravili na teren, kjer smo kljub navidezno čistemu okolju našli in v vrečah ločeno zbrali kar nekaj odpadkov. Te smo nato ločeno odvrgli v zabojnike ob šoli ter tako poskrbeli za čisto, zdravo in urejeno okolico šole ter vrtca. Naučili smo se, da odpadkov ne mečemo v naravo, marveč jih ločujemo in zbiramo v za to pripravljenih zabojnikih ter s tem tudi mi prispevamo k čistejšemu okolju. Vzgojiteljica Katja Vodošek Skrbimo za okolje Učenci drugega razreda se v času podaljšanega bivanja z učiteljico pogovarjamo o skrbi za okolje, beremo revijo Modri Jan in izdelujemo izdelke iz različne odpadne embalaže. Za okolje učenci skrbimo tako, da ločujemo odpadke, zbiramo star papir in zamaške. Izdelali smo tudi nalepke, s katerimi bomo v šoli in doma opozarjali na varčevanje z vodo, papirjem in elektriko. Zavedamo se, da lahko prihranimo veliko energije, če ugašamo luči in varčujemo z vodo. Zemlja nam daje hrano, zato ji moramo biti hvaležni in lepo skrbeti zanjo. Skrb za okolje je lahko tudi zabavna. Jakob Šulek, 2. b ■ : ' 4 Larisa Kronvogel. 2. b U6M1 m najti sonce SOBO ftottNI Čistilna akcija v občini Kidričevo Na sončno sobotno jutro, dne 22. aprila 2017, smo se tudi v Kungoti pri Ptuju udeležili čistilne akcije, ki je potekala v okviru občine Kidričevo. Zbrali smo se vsi tisti, ki želimo tudi sami prispevati k izboljšanju stanja v okolju in krepitvi zavesti o pomenu spoštljivega odnosa človeka do narave. Čistili smo določene gozdne in obcestne predele, sprehajalne poti, kjer brezvestni ljudje odlagajo smeti. Med odpadki smo naleteli tudi na takšne, ki so škodljivi za naravo in ljudi. Akcije se je udeležilo kar nekaj vaščanov, med katerimi so bili tudi otroci, kar nas je še posebej razveselilo. Po končani akciji smo se zbrali pred domom kulture, kjer nas je čakala topla malica. Zadovoljni smo zaključili ta dopoldan in še zadovoljnejši ugotavljali, da se stanje z leti izboljšuje. Zato se iskreno zahvaljujem vsem prostovoljcem, ki ste sodelovali v čistilni akciji in pripomogli k temu, da je vas lepa in čista ter prijaznejša do občanov, ki živimo v njej. Janko Žnider Tudi v vrtcu Kidričevo se trudimo skrbeti za čisto in urejeno okolje našega vrtca in v skrb za okolje vključujemo tudi naše otroke. Tako smo tudi letos izvedli čistilno akcijo, v kateri smo sodelovale vzgojiteljice in otroci vrtca. Naši maskoti »Čistko« in »Smetko« sta vse otroke pozdravila v skupnem prostoru vrtca, kjer sta se na igriv način predstavila. Smetko je naredil s svojim početjem pravo smetišče, Čistko pa je ob pomoči otrok vse počistil. Čistko je Smetka poučil o pravilnem razvrščanju odpadkov v koše in otroci so se aktivno vključevali in mu pomagali. Na koncu sta otrokom razdelila načrt čistilne akcije, kjer je vsaka skupina otrok imela nalogo, kje bodo čistili. Otrokom sta razdelila tudi vreče in rokavice, da so lahko varno pobirali odpadke. Izrazili so skrb za naše okolje in vsi so z navdušenjem sodelovali pri pospravljanju odpadkov. Tako smo očistili okolico vrtca, počistili shrambe na igrišču vrtca, kjer shranjujemo rekvizite, igrače, posadili v naš cvetlični kotiček sončnice in uredili grede na vrtu. Uživali smo v sončnem vremenu in polni pozitivne energije in delovne vneme smo hkrati želeli dati svoj prispevek k čistejšemu okolju. Zapisala vzgojiteljica Suzana Žnider. Zveza kulturnih društev je tudi letos ob velikonočnih praznikih organizirala tradicionalno prireditev za otroke. Prireditev ob velikonočnih praznikih je letos potekala v večnamenski dvorani OŠ Kidričevo, ker jo je organizatorjem, Zvezi kulturnih društev, malo zagodlo vreme. Otroci so si najprej ogledali prikupno predstavo O dveh zajčkih, ki jo je pripravilo gledališče KUKUC. V nadaljevanju dopoldneva pa so sledile delavnice za otroke, kjer so se malčki preizkusili v posli-kavi obraza, sejanju korenčka, izdelavi velikonočnih pirhov in zajčkov iz PVC-lonč-kov ... Najbolj radovedni pa so na koncu na dvorišču OŠ Kidričevo iskali čokoladna jajčka, ki jih je pred tem skril vedno nagajivi velikonočni zajček. Zajček se je letos še posebej potrudil, saj so bila okusna jajčka zelo dobro skrita ... Eva Žunkovič Ravno polje. JUNIJ 2017 21 Velika noč 2017- otroške delavnice Katoliško kulturno društvo »Zvezdni dol« je izvedlo velikonočno otroško delavnico na temo izdelovanja pisank. Izdelovali smo košarice in jajčke s servietno tehniko. Delavnica je bila zelo lepo obiskana. V avli župnišča je razstava izdelkov. Karmen Vaupotič Šterntalski križev pot V župniji Kidričevo smo se letos ves postni čas, ki se je začel na pepelnično sredo, pripravljali na največji praznik kristjanov - na veliko noč. Ministranti so vsak petek na začetku maše z gospodom župnikom molili križev pot v cerkvi. Ob nedeljah smo molili okrog naše cerkve, pripravili pa so ga člani župnijske Karitas, Katoliško kulturno društvo »Zvezdni dol«, cerkveni pevski zbor in veroučenci. Peta postna nedelja pa je že vrsto let »rezervirana« za Šterntalski križev pot, ki je letošnje leto bil nekaj posebnega. Najprej smo se zbrali v naši župnijski cerkvi, kjer je ob somaševa-nju domačega župnika in dekanijskih duhovnikov mašo daroval Milan Kvas. Po maši smo se s svečami v rokah napotili okrog naše cerkve in se ustavljali ob križih - postajah križevega pota. Pri vsaki postaji so mladi naše župnije uprizorili dogajanje, nato smo prisluhnili pričevanjem, ki jih je zbral p. Janez Šamperl in tako sestavil Šterntalski križev pot »Kajn, kje je tvoj brat? - Kaj si storil?«. Po maši so nas članice Katoliškega kulturnega društva pogostile s kruhki in pijačo. Cvetka Bračun Šmarnice v župniji Kidričevo Meseca maja po gozdovih in na vrtovih zacvetijo šmarnice. Tudi v naši župniji so zacvetele. Občudujemo jih lahko pred župniščem. Vse od prvega dne meseca maja pa se odrasli in predvsem otroci radi zbiramo v naši župnijski cerkvi in vsak dan prisluhnemo šmarnicam. Šmarnice so ljudska pobožnost nebeški materi Mariji v čast. Zbira se nas lepo število in otroci vsak dan prebirajo šmarnice in litanije ob prepletanju z Marijinimi pesmimi. Šmarnice prebiramo vsak dan v župnijski cerkvi, ob petkih pa še v Strnišču pri kapeli in ob sobotah v Njivercah pri kapeli. Letos poslušamo šmarnice z naslovom »ČUDEŽ NA SKALNICI«. Zgodba nam približa Urško, majhno dekletce, ki seji je prikazala Marija. Marija jo je tudi rešila iz ječe ... Do konca meseca nas čaka še kar nekaj lepih zgodb, zato vabljeni vsi, ki imate radi Marijo. Cvetka Bračun Nedelja Dobrega pastirja Prvo nedeljo v mesecu maju smo v naši župniji, župniji Svete Družine v Zvezdnem dolu, gostili molivce za duhovne poklice. V zgodnjih popoldanskih urah smo prejeli izpod neba rahlo rosico, a kaj kmalu so se oblaki začeli umikati. Ob 15. uri smo začeli z molitveno uro pred Najsvetejšim. Zbralo se nas je lepo število vernikov. Ob 16. uri je sledila sveta maša, ki jo je ob somaševa-nju dekanijskih duhovnikov in domačega župnika Antona Pač-nika daroval pater Andrej Sotler. Poslušali smo božjo besedo, premišljali o njej in prosili za nove duhovne poklice, da nam nikoli ne bi zmanjkalo delivcev Božjega kruha - delivcev Božjega življenja, za stanovitnost in svetost poklicanih. Po maši so nas že božali sončni žarki. Prisotni smo se še kar nekaj časa zadržali ob dobrotah, ki so nam jih pripravile skrbne gospodinje, seveda pa tudi »tekočih zadev« ni manjkalo. Hvala vsem, ki ste se udeležili srečanja, da smo skupaj naslovili naše prošnje Nebeškemu očetu. Cvetka Bračun »Da Jezusa ne bo pikalo« Vsi hrepenimo po tem, da na svetu ne bi bilo krivic, vojn, bolečin, sovraštva ... krvavečih ran, zato smo v župniji Svete družine v Zvezdnem dolu letos za spodbudo mladim v postnem času uvedli otroško akcijo »Da Jezusa ne bo pikalo«. Akcije so se veroučenci zelo razveselili. Zbirali se nedeljo za nedeljo in vneto trgali trnje z vej, ki so bile postavljene pri oltarju, in ga zabadali v ploščo, postavljeno pred oltarjem. Otroci so kar tekmovali, kdo bo največkrat pri maši in kdo bo tisti, ki bo zbral in odstranil največ trnja, ki povzroča rane našemu Gospodu. Velika noč je za nami. Otroci in mi vsi pa si vsak dan prizadevajmo in se trudimo vedno bolj postajati takšni sinovi in hčere, kakršnih bo Najvišji vedno vesel. Cvetka Bračun 22 Šolski vrt na šoli v Cirkovcah Na OŠ Cirkovce smo imeli vse do devetdesetih let velik šolski vrt. Na njem so otroci in učitelji pridelovali zelenjavo za šolske malice. Ker so potrebe po večjih in različnih novih šolskih prostorih v skladu s tehnološkim razvojem naraščale, so šolo širili vedno bolj nazaj na šolsko dvorišče in igrišče. Naenkrat šolskega vrta ni bilo več in tudi potrebe po njem ne, saj so se uvedli strožji predpisi glede priprave hrane. Po letu 2010 se je začelo spet poudarjati vrtičke in vse pomembnejša je postala doma pridelana zelenjava. Tudi njena cena na trgu je poskočila. Zato je vse več ljudi zopet začelo delati na svojih vrtovih, še več, nekateri so začeli saditi zelenjavo v lonce in jo postavili na balkone, terase in tudi ravne strehe v mestih. Nastali so tako imenovani urbani vrtički in vrtnarjenje je postalo moda in prava znanost. Tudi načini pridelovanja zelenjave na vrtu so se začeli spreminjati. Na šoli že vrsto let učenci vrtnarijo v lončkih, saj to predpisuje učni načrt. Pred tremi leti pa se nam je porodilo, da bi bilo dobro, če bi tudi zunaj naredili gredice in bi primerjali, kako raste zelenjava v lončkih na okenskih policah in na vrtu. Otroci so delali z največjim veseljem in prvi rezultati so se hitro pokazali, a kaj, ko so imeli od naših posevkov največ koristi polži. Ker smo Unesco šola, smo se prijavili tudi v projekt Unesco vrtiček, ki smo ga že dve leti uspešno zaključili in ga bomo, upam, tudi letos. Naslednje leto smo v okviru že omenjenega projekta želeli dodati nekaj več in vrt smo preselili na novo lokacijo. V okviru tehniškega dne smo sadili, sejali, porisali deske za ograjo, napravili napise in nastal je zametek našega vrta. Vključili smo se tudi v Šolski ekovrt. Njegovo delo vodi Inštitut za trajnostni razvoj. Mentorjem nudijo seminar v jesenskem in spomladanskem času. Povezali smo se tudi s klubom Gaia. Njihovi strokovnjaki so nam svetovali in izvedli delavnico z učenci, pomagajo pa nam tudi z izdelki Plantella. Tako so nam že podarili naravna gnojila v različnih oblikah, naravni insekticid, naravno mehansko zaščito pred polži in veliko revij Gaia. Deset kosov vrtnega orodja in veliko vedro naravnega gnojila nam je podarilo podjetje Danila Medveda iz Cirkovc. Jeseni smo za vrtom zasadili tudi sadna drevesa. V tem šolskem letu pa smo šolski vrt že zapisali v Letni delovni načrt šole in delo vzeli še bolj zares, saj smo ustanovili vrtnarski krožek. Dodali smo dvignjeno gredo in vanjo nasadili jagode, ki nam jih je ob stečaju podarilo podjetje Revital, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Vključeni smo tudi v mednarodni projekt Šolski eko-vrtovi projekta EAThink2015 »Misli globalno, jej lokalno«, ki nudi tudi izobraževanja po šolah in finančno pomoč za nakup najpotrebnejšega orodja ali materiala za delo. Tako smo 18. maja na naši šoli izvedli seminar za našo in še štiri gostitelj-ske šole. Pridružili so se nam iz Dornave, Črešnjevca, Pesnice in Lendave. Seminar je izvajala permakulturna učiteljica, gospa f • M MM(Uw¡¿vi _# %\mm* Jožica Fabjan. Po teoretičnem delu v učilnici smo si pogledali šolski vrt in naredili dvignjeno gredico okoli sadnega drevesa. Razmislili smo tudi o dejavnostih, ki bi nam omogočile pridobitev certifikata in bi postali pravi ekovrt. Potrebovali bi še prostor za shranjevanje orodja, kjer bi na streho namestili žlebove in bi lahko zbirali deževnico za zalivanje. Porodile so se nam še druge ideje, ki jih bomo postopoma uresničevali. **. ■ ■ «o S tem ko otroci sami delajo na zemlji, imajo do narave, s tem pa tudi do zelenjave in hrane, spoštljivejši odnos, to pa je pomembno za njihova življenja in človeštvo nasploh. Premalo se zavedamo, da zemlji ne moremo samo jemati, ampak ji moramo tudi vračati in živeti z njo v ravnovesju. Samo če smo trajnostno naravnani, bodo lahko zdravo in srečno živeli tudi naši nasledniki, vsi pa si to želimo. Marija Jurtela, vodja šolskega vrta Izdelava presmecev Tako kot že vrsto let smo osmega aprila članice Katoliškega kulturnega društva »Zvezdni dol« Kidričevo izdelovale presmece. K sodelovanju so bili povabljeni tudi veroučenci in njihovi starši. Karmen Vaupotič m UR mnm Ravno polje. JUNIJ 2017 23 Tutorstvo na OŠ Kidričevo Že tretje šolsko leto zapored na naši šoli poteka projekt tutorstvo. Gre za medsebojno pomoč učenec tutor - tutorandu. učencu oziroma Enkrat tedensko učenci, ki so v začetku šolskega leta izpostavili željo, pomagajo svojim vrstnikom pri utrjevanju učne snovi. Skozi leto se je redno srečevalo več kot dvajset parov. Učenci pri tem izpopolnjujejo socialne veščine, krepijo solidarnost, razvijajo empatijo in kreativnost ter poglabljajo prijateljske vezi. Učenci, ki pomoč prejemajo, pa hkrati izboljšujejo učni uspeh, se učijo sodelovanja in postajajo odgovornejši. Tudi v prihodnjem šolskem letu bomo v okviru projekta pozornost usmerjali v kakovostno medsebojno komunikacijo, spoštovanje ter medsebojno pomoč. Klavdija Murko V nadaljevanju lahko preberete nekatere izjave tutork. Tutorstvo pomeni pomoč prijatelju. Pričelo se je na začetku leta. Pri tutorstvu tutor pomaga tutorandu. Pomagaš mu pri učenju in domačih nalogah. Poznamo tudi pravila. S tutorandom moraš imeti prijateljski odnos. Tutorji smo dobili mapo, v katero vpisujemo ure. Pri tutorstvu je zelo lepo. Alja Najine metode učenja so dobre. Če dobi slabo oceno, z njo ponoviva predmet. Z njo se tudi učiva in ji pomagava pri domačih nalogah. Zdi se nama, da zelo napreduje. Neja in Neja Pri urah tutorstva pomagava tutorandka-ma, ki potrebujeta pomoč pri učenju. Pomagava jima pri opravljanju domačih nalog ali pri učenju za pisno ocenjevanje. Ob tem se tudi midve pripravljava na ocenjevanje. Radi pomagava tutorandkama, saj bosta pridobili več znanja in se bosta v šoli bolje počutili. Pri urah se počutiva sproščeno in upava, da se tako počutita najini tutorandki. Sara in Nea Midve s tutorandko se dobivava po pouku in se zelo zabavava. Tako jaz kot ona se zelo veliko naučiva. Zelo sem ponosna, da sem lahko tutorka. Nela Zaključek BRALNE ZNAČKE na OŠ Kidričevo Uspešen ■ V m jr V ■ V Jasa Kovacic Osnovna šola Vič in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane sta razpisala 9. literarni natečaj Moja rodna domovina z naslovom Jaz in Slovenija čez 25 let. H 3. Tudi učenci naše šole so sodelovalo s svojimi prispevki. Jaša Kovačič, učenec 9. B, je prejel nagrado za literarni prispevek, in sicer je prejel medaljo za sodelovanje ter zbornik prispevkov sodelujočih avtorjev. Prejemniki medalj so bili povabljeni na zaključno prireditev v Ljubljano 19. 4. 2017, a se je žal ni mogel udeležiti. Medaljo mu je podelila gospa ravnateljica Alenka Kutnjak. Iskrene čestitke, Jaša! Mentorica: Sonja Lenarčič ZBIRANJE PAPIRJA V naši šoli zbiramo papir že štiri leta. Papir zbiramo za denar, s katerim si plačamo izlete, učbenike in druge pripomočke za pouk. To leto smo zbrali 7300 kg. Nekateri na šoli mislijo, da je to tekmovanje za »preživetje«, meni pa se zdi, da je le tekmovanje, in uživam v njem. Čeprav smo podružnica, smo velikokrat najboljši. Čeprav tekmuje cela šola, vsak razred zase. smo kasneje vsi zmagovalci. Tibor Novak, 5. c Lovrenc na Dr. polju ZBIRANJE PAPIRJA Če še ne veste, v moji šoli zbiramo papir. Že štiri leta. Vsako leto tekmujemo. 1. in 2. razred skupaj, prav tako 5. in 4. razred, 3. razred pa zbira sam. Naša šola je majhna. V šoli je samo 36 učencev. Skupaj smo zbrali 7 ton in 300 kg papirja. Mogoče smo res majhna šola, ampak smo zelo dobri v zbiranju papirja. Papir zbiramo za bolne ljudi. Zelo nas veseli, če s tem pomagamo ljudem, ki so bolni in imajo razne težave. Laura Predikaka, 5. c Lovrenc na Dr. polju ZBIRANJE PAPIRJA Papir zbiramo že štiri leta. Zbiramo ga za denar. Na šoli nas je 36, letos smo zbrali že 71 in 303 kg. Mislim, da je zbiranje papirja dobro in koristno. Letos smo za nagrado šli v kino gledat film Pojdi z menoj. Papir zbirata 1. in 2. c skupaj, 3. c sam ter 4. in 5. c skupaj. Država pravi, da bo to počasi prepovedala, kar je seveda zelo žalostno. Zbiramo tudi zamaške, tetrapake in baterije. Včasih smo zbirali še kartuše in telefone. Pia Lobenwein, 5. c Lovrenc na Dr. polju V četrtek, 25. 5. 2017, smo imeli učenci matične in podružnične šole kulturni dan, v okviru katerega smo obeležili zaključek Bralne značke. V uvodnem delu smo se pogovarjali o branju, pomenu branja, najljubših knjigah ... Nato je vsak v roke vzel knjigo, prebral del zgodbe in izpisal kakšno zanimivo misel. V nadaljevanju smo se preselili v večnamenski prostor, kjer smo si premierno ogledali gledališko predstavo - moderno Rdečo kapico, ki so jo pripravili učenci izbirnega predmeta gledališki klub pod mentorstvom učiteljice Sonje Lenarčič. Mladi gledališčniki so s predstavo navdušili in poželi bučen aplavz. Po prireditvi so učenci risali svoje najljubše knjižne junake, izdelali svojo lastno knjigo ter knjižno kazalo. Po predstavi so učiteljice slovenščine in ravnateljica podelile bralna priznanja vsem, ki so osvojili bralno značko. Med zlate bralce, bralce, ki so bralno značko osvojili vsa leta šolanja, so se letos vpisali: LANA KOZJAK, EVA GOLOB, BLAŽ VIDOVIČ, SARA PLANINŠEK, VIT KRTALIČ VREČKO, TJAŠA FUREK, TEJA MEDVED IN ŽIGA EMERŠIČ. Larisa Lampret, Blažka Škafar, Adrijana Zelenjak (9. a) Večer branja na OŠ Kidričevo V petek, 21. 4. 2017, smo se na OŠ Kidričevo pridružili vseslovenskemu projektu »Noč branja«. Ker učenci v šoli niso prenočili, smo ga preimenovali v »Večer branja«. K sodelovanju smo povabili učence od 3. do 6. razreda. Ob 16.00 so se prijavljeni učenci in mentorji zbrali v šolski avli. V nahrbtnike so pospravili malico ter se sprehodili do obnovljenega dvorca Sternthal. Pred dvorcem je pedagoginja Suzana Strelec prebrala lastno zgodbo o tem dvorcu z naslovom Bela dama. Učenci so zgodbi z zanimanjem prisluhnili in na koncu se jim je porodilo kar nekaj vprašanj. Sledila je igra iskanje skritih diamantov, nato pa odhod proti šoli. Od 17.30 do 19.30 so učenci ustvarjali v treh delavnicah. Izdelovali so knjižna kazala ter lastne knjigice, nekateri pa so se preizkusili v lutkovni delavnici. Preden so začeli z dramatizacijo, so si morali izdelati lutke. Ob 19.45 so učenci imeli večerjo v soju svečk, po večerji pa je v goste prišla ga. Zlatka Podvornik, dolgoletna knjižničarka na naši šoli, sedaj pa že upokojena. Ga. Podvornik nas je z branjem in pripovedovanjem popeljala v čudoviti svet pravljic. V zadnjem delu druženja so učenci tiho Razmišljanja o šoli v naravi Od šole v naravi pričakujem dobre odnose, nova prijateljstva in nič sporov. Šole v naravi se že zelo veselim, saj se bom lahko družil s prijatelji. Rad imam morje. Strah me je, da bi me tunkali. Želim si, da bi se imeli super. Komaj čakam, da pride 5. junij 2017. Zato ker pride za 5. razred šola v naravi. Veselim se, da bom lahko tam 5 dni, in to s prijatelji. Najbolj se veselim, ko bom spala s svojima dvema prijateljicama. Poleg tega se veselim še morja in vseh zabavnih aktivnosti. Veselim se tudi jutranjega teka in plesov. Upam tudi, da bo to zabavna šola v naravi. Veselim se tudi prijateljev iz Kidričevega. Od šole v naravi pričakujem veliko kopanja, uživanja in sladkarije. Komaj čakam. V šoli v naravi si želim, da ne bi bilo morske hrane. V sobi si želim biti s sošolci. Mislim, da bo zelo zabavno. Rad bi, da bo na morju lepo, da ne bo prepirov in da se bomo zabavali. Malo meje strah, ko bomo nastopali, ker mi je vedno nerodno. Zelo rad bi še enkrat videl delfina ali morskega psa, seveda s kopnega. Želim si, da bi bila voda topla in da bi bili čim več v hiškah. Komaj čakam na šolo v naravi. Upam, da bomo dosti plavali, se družili, igrali, sončili in uživali. Upam, da bomo jedli dobro hrano, imeli lepe sobe. Upam, da bom bolje spoznala Ankaran, Piran, Koper in Izolo. Učenci 5. c Lovrenc na Dr. polju Ravno polje. JUNIJ 2017 Povabimo besedo Z učenci izbirnega predmeta literarni klub v OŠ Cirkovce smo si v tem šolskem letu zadali nalogo, da v šolo povabimi literarnega ustvarjalca. Ta projekt smo lahko izvedli, saj smo bili uspešni na razpisu Povabimo besedo 2017, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev s pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. I A /\VNA AGENCUA ZA KN| IGO REPUBLIKE SLOVENIIE SlOVtNIAN BOOK AG V sredo, 26. 4. 2017, nas je obiskal Esad Babačič. Učenci 8. in 9. razreda so mu prisluhnili, ko jim je pripovedoval o sebi in svojem ustvarjanju. Do takrat so ga poznali le kot avtorja knjige o Dejanu Zavcu. V tej uri pa so ga spoznali tudi kot pesnika, pisatelja pa tudi igralca v slovenskem filmu Outsider. Predvsem pa nam je pripovedoval o tem, da če si drugačen, ni nič narobe, treba je to drugačnost izkoristiti in jo pokazati. O drugačnosti pa govori tudi njegova slikanica Kiti plavajo počasi, ki je napisana v slovenskem in angleškem jeziku, in jo bodo učenci literarnega klu- ba predstavili učencem prve triade. Kot je sam povedal, ima rad osebe, ki so začele »na dnu« in ravno zato si je izbral Dejana Zavca ter njegovo zgodbo predstavil v knjigi Trdobojec. Učencem je poudaril, da branje poezije pomaga pri iskanju samega sebe, vpliva na naše počutje in dojemanje sveta okoli sebe. Petra Žunko. prof. slov. Društvo slovenskih pisateljev Siovene Writers' Associalion brali svoja najljubša književna dela in ob 22.00 v spremstvu staršev odšli domov. Učenci so pokazali velik interes za tako obliko druženja, zato smo odločeni, da bomo s tem projektom nadaljevali tudi v prihodnje. Jasna Medved PUSTOLOVŠČINE LETOŠNJEGA POLETJA Poletje se začne z najdaljšim dnem in najkrajšo nočjo. To je kresna noč, noč velikega ognja, ki ima poseben čar in posebno moč. Najdeš lahko zaklad, lahko si neviden, še dedek lahko postane otrok ... Povedala vam bom, kaj seje zgodilo letos ... Šla sem na počitnice k dedku. Že ko sem vstopila v njegovo hišo, je zaklical: »Pa si le prišla!« Objel me je. Po dolgem klepetu sva se preoblekla v kopalke in odhitela proti morju. Dedek je doma v Portorožu, zato vsake poletne počitnice preživim pri njem. No, ko sva prispela do vode, sva najprej postavila šotor, nato sva se oko-pala. V morju sva iskala školjke. »Tisti, ki jih bo nabral manj, plača sladoled!« sem zaklicala. Zmagal je seveda dedek, a vseeno je on kupil sladoled. Ko seje stemnilo, sva šla praznovat kresno noč. To je bilo zelo zabavno! Ob ognju so si vsi meščani pripovedovali zgodbe. Iz njih sem se veliko naučila. Ugotovila sem, da ima ta ogenj veliko in posebno moč, saj so vsi pripovedovalci prijatelji. Naslednje jutro sva za zajtrk pila mleko in jedla kruh, ki ga je spekel dedek. Teknilo mi je. Po zajtrku sva odšla k obali. »Si za to, da greva iskat zaklad?« me je vprašal dedek. Privolila sem. Vzela sva potapljaško opremo in odšla proti morskim valovom. Plavala sva zelo visoko nad morsko gladino. Naenkrat so se privalili visoki valovi! Začela sem se potapljati. Niti zakri-čati nisem mogla. Nato sem končno lahko zadihala. Bila sem v dedkovem naročju, na varnem. Dedek je moj junak. Priplavala sva do obale. Tukaj sva snela potapljaško opremo in se osušila. Hotela sva še ostati na plaži, zato sva iz mivke začela graditi gradove. Zatem sva si privoščila kosilo v fini restavraciji. Jedla sva makarone s sirom. Seveda nisva pozabila na sladico. Princeski, tako se reče sladici, sta nama teknili. Še zadnjič spim pri dedku. Odločila sem se, da bom spala kar ob njem, v njegovi postelji. Noč je hitro minila. Za zajtrk sva jedla kosmiče. Naenkrat zazvoni telefon. »Prosim?« vpraša dedek. Klicala je moja mama. Čez pet minut naj bi prišla pome. V tistem trenutku sem si zaželela, da bi z dedkom postala nevidna. Mama je že tu! Dedka sem močno objela. »Rad te imam, moja majhna kraljična,« je rekel v slovo. Odvrnila sem mu: »Tudi jaz tebe, prihodnje leto zopet pridem, obljubim.« Dedku so po licih začele teči solze sreče. Sedla sem v avtomobil, še pomahala dedku v slovo in se odpravila domov. To so bile moje najboljše počitnice v življenju. Nikoli jih ne bom pozabila. Lara Predikaka SANJE Sanjam, v domišljijo zajadram. Tam vse čarobno se zdi, nobeden ne spi. Ljudje po zraku letijo, ptice spodaj po nogah hitijo. Se ničesar ne bojijo. V svetu domišljije je vse lepo. Kaj še čakamo? Zapodimo se v domišljijo to! Nekaj neverjetnega se godi. Pridite pogledat vsi! Vse, kar zamisliš si, tam lahko se ti zgodi. Prav vse tako čarobno se zdi, nikomur se ne »spi«. Posebno ne zdaj, ko pridem v ta raj. Iz pipe teče čokolada, črna, čisto prava. Oblaki iz sladkorne pene so, beli in rdeči se mešajo. Vsi ljudje veseli so, nikoli ne jočejo. Ne morem verjeti, da se to meni dogaja. On prihaja! Za vedno zapomnite si znak neskončnosti ter čarobnosti. Neja Kupčič, 7. b ČE... Kaj bi bilo, če bi živali govorile? Vsem bi se zdele mile. Ah, kaj? To ni nič. Če bi letele, bi postale kič. Kaj bi bilo, če starši ne bi govorili? Otroci bi vse po svoje storili. Brez njih bi venomer jokali in se kislo držali. Kaj bi bilo, če samorogi bi obstajali? Deklicam bi nagajali. Nekaterim bi se sanje uresničile in mavrice bi se kopičile. A tudi zdaj je vse lepo, le včasih malo slepo. Zakaj le bi jokali brez samorogov in govorečih živali? Živa Gabrovec, 6. b ZAPRI OČI Zapri oči, od potuj v svet sanj. Ni daleč do noči. Le daj, le odleti vanj! Kaj bi sanjaril o tem svetu, ko lahko svojega kuješ? Zakaj bi vse to iskal na netu, saj lahko v domišljijo odpotuješ? Kaj bi v glasovih iskal, glasovih preglasnega sveta? Zakaj bi poslušal ta hrup, ko pa je domišljija prelepa? Kako? Oči imaš zaprte? No, sedaj le kar od potuj. Nič vprašanj s kako. Oči so zaprte, duri v sanje odprte. Četudi rojstni dan ni, torta se dobi. Pojdi po stopnicah, pelji se s preprogo, leti na zmaju, vzemi še soprogo! Tukaj ni časa, zato ga ne zmanjka, ura ne teče, kazalec spi v tišini. Ne, to ni zanka, si v najvišji višini. Kaj vse bi dal. da bi tukaj ostal! Ampak čaka me šola. Av! Da, vem, pravi bav bav. Alen Korez. 9. b LJUBEZEN Ljubezen je kakor letni časi. Lahko je sveža kakor pomlad, vroča kakor poletje, prelepa kot jesen, mrzla in hladna kakor huda zima. Larisa Lampret, 9. a 26 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. ČISTA VODA Voda je del življenja in našega vsakdana. Voda prihaja z neba v različnih oblikah snega. Le kaj bi bilo brez nje? Nič življenja? Seveda, in veliko trpljenja. Po svetu zaradi vode potekajo velike vojne, ker je tako zelo pomembna. A pri nas ni tako, bodimo veseli za to. A/ea Zaje, 6. a ROSA Rosa ni nikoli bosa. Je naravni pojav in nam ni nič žal. Mokri smo, če hodimo po njej, otroci pa vzklikajo: »Juhej!« Rosa je le zjutraj, še malo vode nam, prosim, daj, da ostali brez nje ne bomo, moramo ohranjati čisto naravo in ne hoditi naokrog brezglavo. Ela Ripak. 6. a VEČNOST... Nekaj imam v glavi. To nisi ti, to je domišljija, ki ne boli. Večnost v ljubezni, večnost v življenju. Nekateri to preživijo, drugi o tem hrepenijo. Mislim na svet. Brez skrbi. Mislim na svet velikih luči. Tam, kjer sem te srečal... Tam je moj kraj. In tam sem našel srečo in upam, da še kdaj. Vendar zakaj? Mislim le na naju? Zakaj si predstavljam, da sva v raju? Upam, da kdaj... Te še objamem. V moji domišljiji ni prostora za rane. Komu v začetku pesmi sem lagal? Nate ves čas mislim, več bolečine ne bom premagoval. Ljubezen? To je moja domišljija. In brez nje? Je moje življenje melanholija. Jaša Kovačič. 9. b MOJ DAN Moj dan je lep, ko jem koket. Odpravim se na letalo in začnem polet. In kam grem? Tja, kjer se najbolj blešči, v jasne dežele tri. A tam me On ulovi. A On ne more mi nič. Le kdo ga bo poslušal? Potisnem ga stran in odletim v moj hram. Kje je moj hram? To je mesto Amsterdam. Kaj počel bom tam? Nič, saj svoj dom imam. Vseeno, kam bom šel. Amerika, Nemčija, Rusija Najboljša je Slovenija, ki je moja domovina. Vit Krtalič Vrečko. ZAKAJ, ZATO Zakaj moraš hoditi v šolo? Zato, da znanje dobiš. Zakaj pa se sploh učimo? Zato, da znanja kasneje ne izgubimo. Zakaj moram zjutraj vstati in potem še zajtrkovati? Zato, da presuh bi ne bil, ti pa rad bi se zredil. Pridni fantje jedo le omako in musako in zakaj z zato mi odgovoriš na vprašanje vsako? Ker to je največje zlato in ker pač zato. Staša Mrčinko, 5. b ČISTA VODA Kaj je čista voda? Čista voda je čista sreča. Čista voda je najlepša želja. Ampak ljudje jo onesnažujemo. Čista sreča se samo zaradi onesnaženja spremeni v čisto nesrečo. Natalija Kos, 7. a 9. b INVAZIJA SADJA Invazija sadja se začne, ko človek nad sadjem razjezi se. Sadje takoj pripravi se, da vrne udarce vse. Takoj v domišljiji oživi, proti ljudem že hiti. Banana v roki čebulo drži, solzne oči dobimo vsi. Lubenica se zakotali, kot krogla se zapodi. Lepo ravnajmo z dobrotami, sadje nam nič zlega ne želi. Dobre okuse nam podari. Danijel Červek, 7. b VSEMOGOČNO DREVO Vsemogočno drevo! Povedati ti moram to, da te brez domišljije ne bi bilo. Domišljija te moja je ustvarila, mogoče se najde še kdo. Kdo, ki ima vsemogočno drevo. Domišljija torej tvoja mati je, ona ve vse, četudi kaj nemogoče je. Pozna stvari, ki jih na svetu še ni. Stvari, za katere ne vemo niti jaz niti on in niti ti. A drago moje Vsemogočno drevo! Brez tebe te pesmi ne bi bilo. Vsi imamo možnost za domišljijo to. Komaj čakam na mesec maj, ko na tebi videti bo marsikaj, ko v šoli ne bo več raj. Poleti, moje drago drevo, na tebi polno sadja bo. Čeprav si le izmišljeno. Toda ničesar se ne boj, saj ves svet z domišljijo je obdan. Oba sva s teboj vsak dan. Gaj Bregant, 7. b SREČA Dobra in zabavna sreča je včasih zelo opoteča. Včasih drhti in drugič cveti. Sreča je kot ptica. Včasih je s tabo, včasih pa ni. Sreča je grofica, ki te vodi hi hi hi. Silvo Topolovec, 5. c POMLAD Pomlad je prišla, zimo prepodila in ljubezen dala. Marcel Cvetko Vindiš. 9. a KJE ŽELIM ŽIVETI? Želim živeti v svetu, ki bo v enem metu obdaril vse ljudi brez kakršnih koli skrbi. V svetu kot v rožnatem cvetu, ki se vsakič znova rodi. Svet naj bo poln ljubezni in brezsmrtnih bolezni. Tukaj bi zaživela in še cel svet preletela. Nekaj mi pa pravi, kar te na kolena spravi, da to ni samo domišljija in ne fantazija, to je svet, ki ga ne bi spremenila. Kaja Muršec, 7. a ČISTA VODA Voda je v več oblikah. Vodo vsak drugače razume, a v sebi vsak ceni to srečo. Zaradi tega zlata potekajo vojne, saj ljudje vedo, kako je težko, če vode ni pri hiši. Če vode ne bi bilo, dež ne bi padal in kmetom pridelek ne bi rastel. Če vode ne bi bilo, te jutranja rosa ne bi spomnila, da te čas preganja. Voda je pogoj za življenje, brez nje bi lačni in žejni bili. Zato ne onesnažuj narave, bodi čist kot voda, ki jo piješ! Alex Kaučevič, 6. a DREVO IN PAPIR Drevo pada, gozd strada. Zakaj se podira? Papir bo iz njega. Če bi grmovje bil, bi drevesa na gosto ogradil in jih zaščitil. Sedaj papir v trgovini leži, Ančka ga kupi in letalo naredi. Luka Gašparič, 7. a Ravno polje, JUNIJ 2017 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. DOMIŠLJIJA Domišljija je nekaj lepega, čarobnega in zanimivega. Če bi se vse uresničilo, kar si zaželiš, bilo bi zares lepo. Ponoči, ko sanjam, uzrem se v domišljijo ter odidem na oni svet, kjer je res lepo. Vsak človek ima svojo domišljijo, svojo čarobnost in svojo moč. Drugim domišljija pomeni veliko, meni pa prav tako. A/e/a Nahberger, 7. a MOJ SVET Veliko mesto, polno umazanije, naj se enkrat za vselej umije. Nismo samo otroci umazani, poglejte okrog sebe in ugotovili boste, kako onesnažen je naš svet. Avtomobili sem ter tja divjajo, ponekod se otroci v zaprtih prostorih igrajo, namesto da bi se na sprehod odpravili in da bi gozd pospravili, smo v trgovino nakupovat odšli. To ni pravično za vse ljudi, raje živim v svojem svetu, kjer avtomobilov ni in gozd je čist kot solza, tako kot naša dobrota do okolja. Lara Podgoršek, 6. a DOMIŠLJIJA Sladki dol, sladki dol, kjer lizike živijo. Tam so hišice iz medenjakov, kjer čokoladni medvedki se igrajo. Karamelni potok, čokoladni slapovi, to je raj za umret. Tam hribi so sladoled, gore pa komet. # Sneg je iz sladkorja, cvetovi so denar. Drevesa so kot lizike. O sladki dol, o sladki dol. Alen Jambriško, 6. a DOMIŠLJIJA Domišljija je kraj v tvoji glavi, kjer vse živo se pojavi. Lebdeči avtomobili, lebdeči motorji, mogoče še rolke, lahko še skiroji. To vse se lahko v tvoji glavi pojavi. Kar si zaželiš, to tudi dobiš, če samo zamižiš. Hiše so takšne, kakor si jih zamisliš, tvoja postane kakor iz sanj. Hišni ljubljenček je lahko tiger, morski pes, morski lev ali pa medved. Lahko si na tleh, lahko si v oblakih, Želiš si, da vsi postanete junaki. Če si le želiš sladoled, hot dog, hamburger, to tudi dobiš. To vse je domišljija, ki z očmi nikoli ne zavija. Bor Bregant, 6. a POMLAD Bel sneg seje stopil, svetlo sonce je odkril. Kaže že se zelenica, domov vrnila se je sinica. Zvonček že zvončklja, drevo že cveti, reke tok več ne ugasne, saj sonce jo modri. Nuša Ranfl, 9. b DOMIŠLJIJA Kaj je to? Ali je to zrak, oblak? Ne, seveda ne, to je domišljija. Vitezi in zmaji, princeske in tolovaji, čudežne stvari, ki jih v domišljiji nikdar preveč ni. Hiša iz sladkarij, dvorec iz sanj, nikdar dolgčas ni, saj domišljiji konca ni. Sara Pišek, 6. a DOMIŠLJIJA Le kaj je domišljija? Domišljija je lahko v mnogih stvareh. Domišljija je lahko posebna misel, ki jo večkrat spremlja pravi nesmisel. Domišljija je lahko poseben kraj, kjer dogaja se prav čuden direndaj. Domišljija so lahko tudi sanje, ki nikoli ne verjameš vanje. Natalija Kos, 7. a DOMIŠLJIJA Zmaji, princeske, tolovaji, čarovnice in grozni gusarji. Vsa ta čudesa se po našo glavi podijo in nam grozijo. Tam Janko in Metka živita, tam Trnuljčica z vlakom potuje in si mesto Domišljija ogleduje. In v središču tega mesta, prav tam, gora sladoleda stoji in se ti smeji. Lara Podgoršek, 6. a DOMIŠLJIJA Ko skače sem ter tja po tvojih mislih, v spominu ti ostane ta prelepa domišljija. Ko manjka ti idej, domišljija ti pomaga, te z levo roko dvigne in vstati ti pomaga. Tako spet začne se domišljija ter se konča resnični svet. In ponovno potepa naokrog se nova bujna domišljija. S sabo nosi besede za vsevede in čarovnije poln koš. In ko se na list razlije, je danes tu in jutri tam. Sanja Krajnc, 7. a M LJUBEZEN Ljubezen je drhteča in opoteča. Včasih je lebdeča. Jo moramo uloviti in se za njo umiti. Taš Krajnc, 5. c Lovrenc na Dr. polju HI, HI, HI Hi, hi, hi, hi, hi, hi, ati spet se jezi. Hi, hi, hi, hi, hi, hi, cela hiša že gori. Hi, hi, hi, hi, hi, hi, to se zelo smešno zdi. Hi, hi, hi, hi, hi, hi, a to smešno ni. Neja Majcenovič. 4. a KO POGLEDAM Ko pogledam ... Kaj vidim? Mogoče slišim? Jasno nebo. Ah, bele oblake. Vidim vse, kar se prikaže ... Vendar zdaj vidim ... Zdaj vidim jasno nebo, zelenice; rože, ki cveto. Slišim ptice, ki pojo. Ozrem se naokoli. Slišim kot še nikoli. Ves dan tukaj sedim. Nekakšnih novih rim si želim, a jih nikakor ne ulovim. Ob pogledu vse to dobim, kar si zaželim. V naravi doživim. Patrik Skledar, 9. b LJUBEZEN Ljubezen je večna, a včasih nesrečna. Kaj pa, če je srečna? A bo takrat večna? P/a Lobenwein, 5. c Lovrenc na Dr. polju 28 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. POMLADNA NEBESA Cvetove, glej cvetove! Pomlad se že pričenja. Odženi zimske volkove! Veselje sveže ne pojenja. Zunaj trava zeleni, Listi potujejo s tal nazaj v drevesa Ne reci mi, da rož še ni. To so pomladna nebesa! Kratki rokavi, dolgi nasmeški, zlati vrtovi, pomladno nebeški! Cvetove, glej, cvetove! Pomlad se že pričenja. Odženi zimske volkove, veselje toplo ne pojenja. Alen Korez, 9. b Pia Lobenwein, 5. c Lovrenc na Dr. polju IMPRESIJA Zunaj je toplo. Zunaj je lepo. Meni bo pomagalo. V srcu mojem bolečina je prevelika. Morda mi bo pomagalo. Vreme toplo, vreme lepo. O tem bo odločal le čas. Ko bolečine v mojem srcu več ne bo. Otožne, otožne so moje oči. Le čas bo določil, kaj se zgodi. Aljaž Grmič, 9. b DOMIŠLJIJA V mojem domišljijskem kraju živijo živali, ki so zelo nagajive in tudi smešne. V parku je tobogan žirafa, tuš pa je slon, opica je prodajalka, zobozdravnik pa krokodil. Velike ptice uporabljamo za letalo, ko požar ne ugasne, gasilec kuža pridrvi, muca policajka roparske lisice že lovi. Gorila gugalnico predstavlja, plezalno steno velika želva, taksi je pa konj s kočijo, tale kraj je super raj. Lana Ogrizek. 6. a IZŠTEVANKA Štiri jajca, ena miš, boljše to, kot da znoriš. Skoči sem, skoči tja. najdi mi zdaj repka dva. Skoči sem, skoči tja, to je moja pesmica. Tobija Lakič. 3. a NEUSPELA FOTOGRAFIJA Moja slika ni kot se šika. Brat za mano se grdo smehlja, moja frizura je zelo skuštrana, majčka pomečkana, ozadje tortic mi ni všeč, zato sem na sliki kričala in se sploh nisem smejala. V roki je bila moja igračka hruška, oh, joj, kaj je to? Na sliki se vidi moja buška! Uh, ta slika je prava polomija, upam, da se bo drugič kamera zlomila! Tia Jančič, 4. a PISMO ZA SOČLOVEKA -PTIČA BREZ KRIL Dragi sočlovek! Pred več milijoni let le ptič je znal letet. Danes znamo tudi mi. Razlika je, da ptič nima soptiča, a to ni krivica, za človeštvo je resnica. Človek je bitje, ki ima drugega človeka, spet ta človek ima človeka ... Na širnem svetu drug drugega imamo, a kaj, ko sporazumevati se ne znamo. Molčimo in tako dovolimo, da svet nam spremenijo. Svobodni res smo kakor ptice, problem je, da obstajajo krivice. Krivice, zaradi katerih se delimo, delimo na različne ptice: lastovke, vrane, štorklje, sinice... Nekateri daleč odhitijo, v upanju na srečo se izgubijo. Spet velike ptice druge izpostavijo, da le same se obranijo in svoj rod ohranijo. Nekoč vsi bomo daleč poleteli, razumi naši se bodo ujeli in takrat bomo dojeli, da smo le ljudje. Sočlovek ne zastira nam pogleda, ampak kljub temu je zmeda, iz katere naučiti se moramo to, da razlikuje nas le telo. Pripnimo si že krila skupaj in poletimo daleč od tukaj, tja, kjer vlada le razum, tja, kjer bister bo naš um. tja, kjer človek ne kaže s prstom nate, temveč gleda te misleč: poleti človek - svet je tukaj zate. Sara Planinšek, 9. a ¡r CVETENJE Drevo zeleni, prelepo cveti, sredi gozda izstopa kot kraljica Penelopa. Cvetovi beli niso nič zakasneli, v pomlad so prihiteli. V vetru migljajo, se ne vdajo. Ves dan, vso noč odprti so, da drevesu vzdušja svetlega ne pokvarijo. Dominik Pignar 9. b POMLADNI HAIKUJI Sonce me zbudi. Sončni žarki so prišli mi polepšat dni. Pogledam nebo. Sonce na nebu sedi in se spet smeji. Teja Palčar. 7. b Imajo posluh. Dišeče so, trobijo, ko slavček poje. Rojstvo pomladi! Prinesi nam tišino, občuti ta mir. Nik Mlinarič, 7. b Modro je nebo, lepa zarja na nebu pisana je vsa. Pomladi sanjam o deželi vseh rožic, ker vse drhtijo. Tiha, svetla noč. Čez dan se vse svetlika, dobrika se nam. Nia Krajnc, 7. b Pomladni veter mi piha v laseh močno, tako je lepo. Ljubimo se vsi. In prav tako se tudi vsi letni časi. Sonce mi sveti. Skoraj bolj kot poleti, smehlja se nebu. Gaj Bregant, 7. b Vse se prebuja, ljubezen nas obdaja, veter pa pihlja. Ptiček žvrgoli. Ljubezen je v zraku. Sonce se smehlja. Eva Žunkovič, 7. b v Mentorice: Lidija Horvat, Jasna Medved. Andreja Emeršič, Sonja Lenarčič 29 Haikuji o ekologiji Jaz varčujem in odnašam smeti, sem zelo kulturen. Uroš Ovčar, 7. a Živali trpijo, trpijo gozdovi s smetmi, led se topi. Lara Mlakar, 7. a Smeti v okolju, reke umazane, zrak onesnažen. Arija Klanjšek, 7. a Pomisli malo na nas, živali, in na svet okoli nas. Kaja Muršec, 7. a Poglej, zunaj je cvet, ki je poln eko barv, kakor bio svet. Jana Aubelj, 7. a Naš barvit planet uničujemo ljudje, kar nam škoduje. Sara Pišek, 7. a Ekologija je povezana s stvarmi, torej varčujem. Aljaž Verlak, 7. a Uboga narava, vsi ji škodujemo, jo onesnažujemo. Ne a Zaje, 6. a Moja lepa voda, z njo varčevati treba je, da ne zmanjka je. Eva Hentak, 6. a Res ne razumem, tukaj ni nič čisto, kaj je z nami narobe? Alex Kaučevič, 6. a Ko grem na sprehod, vidim, kako onesnažujejo, želim si, da čisto bi bilo. Stella Nemec. 6. a Eko življenje je lahko koristno in zabavno, primerno zame. Lara Podgoršek. 6. a Narava lepa zdaj onesnažena si vsa, čista si bila. Sara Pišek, 6. a SREČA Sreča je opoteča, ki se nas včasih drži, včasih pa takoj zbeži. Sreča je želja, ki jo obdaja zemlja, sreča, da je šola goreča. Že nekaj časa se mi zdi, da se nesreča spreminja v srečo, ki se nikoli ne neha. Luka Pišek, 5. c SREČA Sreča je rdeča, nima nog, nima rok, ima pa glavo in strgalo. Sreča pa nastane, ko dobimo, kar želimo, ali pa nekaj srečnega se zgodi. Sreča ni večna, včasih je srečna, a enkrat nesrečna. Lana Serdinšek, 5. c MATI Ena je sama, vredna vsega občudovanja. Njeno toplo, pomladansko srce, se smehlja le za te. Prijazne oči, a skromen pogled, upanje večno, življenje nesrečno. Topla dlan te njena poboža, čarobna beseda v ušesa zaide. Ljubezen neskončna, razumevajoča, večna in srečna. Mati, hvala! Hvala, da živim, da na svetu nisem sama, da s tvojo pomočjo zaceli se srčna rana. Sara Planinšek, 9. NA SPREHODU Bila sem v gozdu, gledala in gledala sem drevesa. Koliko dreves je tukaj v tem gozdu, veliko jih je ... Z gozdovi vedno grem, kakor daleč so. Pridem do konca gozda in tam je zelo lepo ... Na drevesih veverice so in jejo lešnike samo. Poleg tega pa ves čas ptički mi lepo pojo ... Ardita Muharemi, 7. a SREČA Sreča je, če imaš nekoga rad. se greš s prijatelji igrat. Nič se ne smeš bati, le srečen moraš vedno ostati. Sreča je ljubezen na prvi pogled, vedno srečnejši je svet. Sreča je igrati nogomet, uspeha in poguma veliko imet. Tomaž Šešo Zafošnik, 5. c Oče Jože Knez je bil zaposlen v TGA v Kidričevem kot varnostni inženir in zato smo stanovali v Kidričevem v bloku 6 v pritličju nad kurilnico. Sosedje so bili KJajderičevi, nad nami pa so stanovali Auerjevi, Ačimovičevi, hišniki so bili Šimenkovi iz zadnjega vhoda, kjer so stanovali tudi Kostanjev-čevi. Pred blokom so bile klopi, kjer so predvsem matere posedale in se pogovarjale. V prvem vhodu so bili Selanovi, ki so imeli psa Nelija, ki je vsako soboto ob 12. uri, ko je na bloku tulila sirena, lajal nanjo. Tam so stanovali tudi Gusti Hanželič in Marta H. ter Kocijančičevi in Janžekovičevi. Ob vhodu je rastel velik hrast proti spalnici naših staršev. Nasproti našemu bloku so stanovali Kar-neževi. Stanovanje je bilo trisobno, in sicer takoj za vhodom so bile sanitarije, kopalnica izključno na drva. Naprej je bil prostor za odlaganje, kjer je bila velika miza in še naprej spalnica staršev. Takoj za vhodom desno je bila dnevna soba z jedilno mizo in desno shramba. Ob prihodu v dnevno sobo je bila na levo omarica, kjer smo vedno imeli postavljeno novoletno smrekico, in spomnim se, kako sem jo enkrat, ko so se vžgale iskrice, vrgel ob tla. Čisto desno na končuje bila kuhinja, otroci pa smo imeli sobo naprej od prostora za smrekico. Klet je bila zidana in v njej je oče vedno sam kisal zelje in vedno smo v njej imeli sveža jabolka na polici, ki jo je postavil oče. Prvi razred sem obiskoval v naselju, drugi pa v starem taborišču, ko je prišla ta čudna ideologija, da moramo vsi, tudi levičarji, pisati z desno roko. In spomnim se, kako sem se doma skrival in poskušal pisati z levico na lesenem zabojniku za perilo, ki smo ga imeli v kotu pred shrambo. Učiteljica je bila Rajšterjeva in otroci smo hodili peš v šolo in ob poti nabirali gozdne jagode. Tretji razred nas je imela Hanzlova in četrti tudi, toda takrat so že zgradili novo šolo v naselju. Ravnatelj je bil Branko Rajšter, ki smo se ga otroci zelo bali in smo v odmorih vedno morali hoditi v krogu. Oče je imel v gozdu neke vrste kurnik, vrt pa smo imeli proti železniški postaji, kjer je na travniku rasla bela murva. Sam sem se vedno rad udeleževal krožkov in eden od njih je bil, ko smo otroci izdelali lepo letalo, ki smo ga razstavili v Moškanjcih na letališču, in naš mentorje vedno govoril »bukice« namesto bucike. Sem pa zelo rad izdeloval zmaje iz povoščenega papirja in za spust na travniku porabil veliko »špulco cvirna«. Oče je zelo rad kadil in me je vedno pošiljal v restavracijo po ibar cigarete. Tudi pekarna je bila zelo blizu in spomnim se močnejšega prijaznega možakarja, ki je pekel in prodajal kruh. Sošolka J. Z. je padla iz drugega nadstropja in se hudo poškodovala. Maline so bile vedno v gramoznici desno od ravnateljeve-ga bloka. Toda sošolec Branko A., ki je bil sosed ravnatelja, je dobil naziv »Bum«, ker sta z bratom brcala žogo v vrata doma in je zelo bobnelo. Drugi sošolec in prijatelj D. T. je stanoval v Njivercah ob železnici in se še sedaj spominja, kako so hrumeli vlaki mimo njih. Pred prvim blokom je za vsak prvi maj gorel velik kres in fantje so plezali na mlaj. da bi osvojili nagrado. K. Ž. je zelo rad nagajal in oba sva pri frizerju v naselju bila kaznovana, da sva morala stati v kotu. Otroci iz istega bloka, Tonči K., Gusti Hanželič idr., smo se radi hodili kopat v mlako v Strnišču. Vsi otroci smo peti razred nadaljevali na Ptuju in spomnim se, ker smo se na Ptuj preselili 5. oktobra 1960, da sem imel opravljen en mesec nemškega jezika, na Ptuju pa sem bil vpisan v Mladiko, kjer sem se učil angleškega jezika. Vladimir Henri Knez 30 Planinski izlet za osnovne šole - na Sveti Duh po Šturmovi grapi V soboto, 20. 5. 2017, smo se kljub napovedi slabega vremena z najbolj vztrajnimi učenci planinskih krožkov OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo in podružnične šole Lovrenc udeležili planinskega pohoda na Sv. Duh na Ostrem vrhu. Naša pot se je začela na 295 višinskih metrih, pri žagi, ki je vidna tudi s ceste Maribor-Dravo-grad, malo pod krajem Vurmat. Pot je sprva potekala po makadamski cesti, le-ta pa nas je vodila mimo nekaj hiš raztresenega hribovskega naselja Vurmat. Nato smo prispeli na ozek kolovoz. Nekaj minut zatem smo prečili prvo brv, ki nas je pripeljala na začetek Zrnkove grape. V nadaljevanju smo se ob potoku vzpenjali po deloma spolzki in strmi poti, ki je na enem delu tudi varovana z jeklenico. Nad jeklenico se je pot prehodno položila in se nato strmo nadaljevala proti bolj zaraščenemu terenu. Nato smo prečkali še zadnjo, tretjo brv in nekaj minut zatem prispeli do Virtičevega mlina. Od tukaj naprej se je pot nadaljevala po zložni makadamski cesti mimo ribnika. Ko smo prispeli v vas Sv. Duh na Ostrem vrhu, smo si najprej ogledali center vasi, nad katerim smo zagledali na vrhu cerkev Sv. Duha, do katere smo se nato še povzpeli. Najmlajši udeleženec tega izleta (iz vrtca Cirkovce) je star komaj 4 leta. Nasmejan in razigran je brez težav prekorakal čez 620 višinskih metrov. Po ogledu cerkve in sosednje kapelice, kjer smo pozvonili tudi na zvonček želja, smo se po 170 stopnicah spustili do vrtca in podružnične šole Selnica ob Dravi. Naš zadnji postanek je bil v centru vasi pri vaški gostilnici, kjer smo požigosali dnevnike in se okrepčali. Nato sta po nas prispela dva gasilska kombija GZ Kidričevo (GD Šikole in GD Jablane), ki so na tem izletu bili naši prevozniki, za kar se jim seveda iskreno zahvaljujemo, tako društvoma kot prijaznim šoferjem. Ivan Kojc, vodnik PZS P D občine Kidričevo Naravoslovni dan na OŠ Kidričevo V petek, 21. 4. 2017, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda naravoslovni dan. Prvi dve uri smo bili učenci 6. a z učiteljico Marjetko Sušeč na sprehodu v gozdu in nabrali nekaj listov. Nato smo v računalniški učilnici v parih določevali, s katerega drevesa je kateri list. Ugotovili smo, da imamo okrog šole in v gozdu veliko različnih dreves: gaber, lipa, bor, divji kostanj, akacija, hrast, divja češnja, rdeči bor, javor, bezeg ... Pogovarjali smo se tudi o praprotih, mahovih ter lišajih, ki smo si jih ogledali. Medtem so bili učenci 6. b z učiteljico Očko. Pri ge. Očko smo se razdelili v pet skupin po 3-5 učencev. Delali smo razne poskuse z vodo, reševali matematične probleme, merili hodnik s kvadratnimi metri, primerjali cene, iz vrvic ustvarjali metre ... Po dveh urah dela smo odšli na malico. Po malici smo se zamenjali. Peto uro je sledila analiza dneva. Sedmošolci smo prvo uro merili krvni tlak in srčni utrip. Ugotovili smo, da imamo deklice višji krvni tlak kot dečki. Naslednjo uro smo s pomočjo spirometra merili pljučno kapaciteto. Pri tem smo bile deklice približno enakovredne dečkom. Ko smo se okrepčali, smo se napotili proti kemijski učilnici. Na začetku smo skozi zelo zabavno predstavitev spoznali osnovne kemične pripomočke, kot so čaša, epruveta in bučka ... Najprej smo izvedli barvno kromatografijo, tako da smo na okrogel filtrirni papir naredili luknjico, vstavili svaljek, narisali barvni krog s flumastrom in svaljek pomočili v vodo. Kasneje smo lahko opazili, iz katerih barvil je narejena izbrana barva flumastra. Nastali so različni in zelo lepi vzorci. Prav tako smo rešili delovni list. Naš naslednji poskus je bil barvni vulkan. Najprej smo zmešali detergent ter kvas v epruveti. Kasneje smo dodali izbrano barvo ter vmešali peroksidno kislino. Naš vulkan je izbruhnil. Na ogenj smo pristavili trsko, da je zagorela. Tlečo trsko smo kasneje namočili v peno in trska je zopet zagorela. Rezultati so bili čudoviti. Za sabo smo še pospravili in zapustili učilnico. Osmošolci smo v 1. delu imeli prvo pomoč. Najprej smo poslušali teorijo, nato pa je sledil praktični del. Na praktičnem delu smo oživljali Ravno polje, JUNIJ 2017 - lutko in uporabljali defibrilator. Naučili smo se tudi, kako sprostiti dihalne poti ter povijati rane. Po malici smo izdelovali celice. Odločali smo se med rastlinsko in živalsko. Uporabljali smo različne materiale. Devetošolci smo prvi dve uri preživeli v likovni učilnici. Izdelovali smo molekulo DNK iz različnih materialov. Nato smo se v matematični učilnici posvečali računanju različnih površin. Nekateri učenci smo premerili zunanje nogometno in košarkarsko igrišče, drugi pa učilnico. Dan nam je bil zelo všeč, saj smo bili ves čas aktivni, ustvarjalni in se naučili veliko uporabnega. Domov smo odšli polni novih izkušenj. Lara Podgoršek, Ela Ripak (6. a) in Rozalija Lia Muršec (6. b) Srečanje članov Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo Kot vsako leto smo tudi letos 13. maja 2017 prebudili naše jeklene konjičke in jih popeljali na spomladanski sprehod. Zbrali smo se pri gostilni Lipa v Lovrencu na Dravskem polju. Po skrbnem pregledu naših starih vozil in okrepčilu pa smo se podali na našo začrtano pot. Pot nas je vodila v Zlatoličje na ogled največje hidroelektrarne v Sloveniji - HE Zlatoličje. Ob vodenem ogledu in dobri razlagi smo dobili občutek o moči in sili vode, ki se nahaja v dravskem kanalu med Mariborom in Zlatoličjem. Po ogledu smo se odpeljali na turistično kmetijo Pal, kjer smo si ogledali zbirko čudovito resta-vriranih traktorjev. Mladi gospodar nam je predstavil vsak traktor posebej z njegovo zgodbo. Po zanimivi razstavi in razlagi so nas pogostili z okusnimi domačimi dobrotami. Pot nas je nato vodila proti Kungoti pri Ptuju na odprtje mini kmečkega muzeja »Mišotov hram - Štalca«. Po ogledu muzeja je sledil zaključek srečanja, kjer ni manjkalo dobrot z žara, poveselili pa smo se tudi ob glasbi in petju naših članov. Po napornem dnevu, polnem doživetij, smo naše starodobnike odpeljali nazaj v garaže na pripravo za naslednjo vožnjo. Stanko Kores ® © 0 KI® L organizira X.tradicionalni Jr ®wiill 17. junij 2017 igrišče od 13. ure dalje I miniplanica RRF7PI APIJA uporaba igral za OTROKE DIiCLI LHvllM v prisotnosti spremstva ! 5 napihljivih igral (tobogani, skakači, poligon), CIRKOVŠKE, PLESNE in ŠPORTNE ANIMACIJE, ... ff^SBCV^JUlEMO IBO TOBID8 [PQ S® ©ODSOILU miniplanica v Šikolah ©TKOiCSO POKNiK 17- junij 2017 §LD€I\L 5 3 7 6 1 9 5 9 8 6 8 6 3 4 8 3 1 7 2 6 6 2 8 4 1 9 5 8 7 9 Potovalna lekarna Počitnice, oddih na morju, potovanje v bolj ali manj oddaljene kraje so težko pričakovani dnevi v letu. Da bomo te dni polno zaužili, je koristno, da se od doma odpravimo opremljeni z vsem potrebnim. K temu sodi tudi majhna, a nam prilagojena potovalna lekarna in urejeno zdravstveno zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje uredimo glede na destinacijo. V državah EU zadošča evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, če potujemo kam dlje, pa je treba urediti neko obliko dodatnega zavarovanja. Za potovanje v eksotične kraje je velikokrat treba opraviti cepljenje proti nalezljivim boleznim ali pa nabaviti kakšno zdravilo za zaščito. Nacionalni laboratorij za javno zdravje (NIJZ), Ambulanta za potnike, je pravi naslov za te informacije. Nobenih ovir ni, da se tudi bolniki ne bi odpravili na počitnice ali potovanje. Le priprava mora biti še malo bolj skrbna. Pravočasno je treba poskrbeti za potrebno količino vseh zdravil in za potrdilo o njihovi uporabi. Zdravila tudi ustrezno shranite. Zelo bi priporočala, da imajo vsi kronični bolniki s seboj tudi »Osebno kartico zdravil«. To je pregled vseh uporabljanih zdravil, z zaščitenimi imeni in nelastniškimi imeni ter navodili za uporabo. V slučaju nezgode ali poslabšanja zdravstvenega stanja bo osebna kartica zdravil zdravstvenim delavcem in torej tudi našemu popotniku v veliko pomoč. V samo potovalno lekarno zložimo zdravila in pripomočke za odpravljanje ali lajšanje manjših zdravstvenih težav: - lajšanje bolečine in vročine (analgetik in antipiretik) - potovalna slabost - zaprtje (odvajalo) ali driska (probiotik, rehidracijska sol, anti-sekretorna zdravila, medicinsko oglje) - alergije (antihistaminik) - boleče žrelo ali hripav glas (pastile ali sprej za grlo) - želodčne težave, kot je zgaga, dispepsija (antacid ali druga zdravila za želodec) - manjše rane (antiseptik za čiščenje rane, gaze, obliži, povoj, obliži za žulje) - termometer, zlasti če potujemo z manjšimi otroki Ne samo v poletnem času, tudi pozimi na smučanju nikakor ne pozabimo na kreme z visokim zaščitnim faktorjem. Izbira zaščite je odvisna od tipa kože in polti, starosti oseb in zdravstvenega stanja. Z najvišjim zaščitnim faktorjem 50+ zaščitimo otroke, zelo svetlopolte osebe, osebe po posegih na koži ali po obsevanju, bolnike. Glede na tip kože, torej ali je koža mastna, normalna ali suha, bomo izbrali ustrezno podlago - mazilo, kremo, losjon, spray. Posebni izdelki z zaščitnim faktorjem pa so namenjeni osebam z alergijo na sonce. Pri zaščiti pred soncem dodajmo še ustrezno nego kože po sončenju. Najbolje se obnesejo vlažilni losjoni s pantenolom ali alojo. In ne pozabimo - v najbolj vročih urah dneva se je treba umakniti v senco, obraz pa vedno zaščititi s pokriva-lom in oči z ustreznimi sončnimi očali. Nepogrešljivi so tudi repelenti - sredstva za odganjanje insektov. Mnogi insek-ti prenašajo povzročitelje bolezni, kot so klopi, ki prenašajo povzročitelja klopnega meningitisa in povzročitelja borelio-ze, ali pa komarji, ki v tropskih krajih prenašajo povzročitelje malarije. Zaščita je seveda tudi ustrezna obleka. Opozorila bi rada tudi na ustrezno shranjevanje potovalne lekarne. Za večino zdravil velja, da jih hranimo na temperaturi do 25