Let© V», ši©v. to. V CelSu» čelrteR drae S5. jasmarja 1923* PoJtntoa placcns c gottrcinL Stane letno W) Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Ogiasi /n mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Poseunescna StevilKa stane 1 Din. Iztiafa vsak iorek, cetriek In sobolo. Urcdolštvo: Strossmajerjeva ul. St. 1, I.nadst, Teles. 53. UprcrvniStvo : Strossmajerjeva u. Št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Dinar iis drbprinja. j Nekaj 6asa sem je začel dinar i\a- I pfchno padati, res ovega položaja, ki je nastal po našeni u.iedmjejr>». To \r,i radi tcga ker vec?n«i auišrh mater m sester ni dovoljno vzgo- jena. Drugič pa zato, ker tudi one, katera so vzg'CJene in bi mogle vršiti svojo vc- liko misijo, niso zato sposobne, ker njih v^'goia ne odigovarja nrti našim težnjam, ttiti našcniu nacLonalnemu življenju. Te zone, katere so bile vzgojenc le v ple- menskeiTJ duhu, a ne obče narodjiein, nc inorejo yzgajati danes svojih otTok. v •jiigoslavenskem duhu. One niorejo vzgo- jlti Srbe, Hrvate ali Slovene«, ali dobrih Jugoslaveuov nikoli. Radi tega morartw^ posvetiti veliko pažnjo že-nsiii vzgojh Nas pokret mora z'bratj okoli sebe vso ono malo naših že- na, katere so bHc vzgojene v jugosla- ve'nskem duhu, daleč prow^ od plenien- skih in tujili vplivov. One nam morejo sedaj pomagati1 s svolitn'sodelovanjem, ker delaimo na o- cvrstitvi našega cdinstva in vstvarjemu naših idod. Njihovo soxlelovanje je nujno potrebno in one morajo sodelovati pri vzgoji našo mlade ženske generaclje. One nam morajo vzgojiti dobre Jugo- slav enke, katere bodo ixitem \rzgajaie ¦naSe otroke samo v jugoslavenskem du- hu ter tasko pripomogle pri vstvarjanju jugoslavensJtega tipa- Poiilic naše žene je verilt in velifca jc tudi njena iialoga, Ona se mora tega zavedati. Jaz sem uv&rjen da bode znala naša žena izvršiti vse naloge, katere jo čakajo v naši naciolnalm državr. Veru- jem v to, ker so jr dani vsi predpogojl m ic nam pokazale rxikatere na jasnih pri- merih. Sevoda je prvi predpogoi ta, da )e sama vzgojena v jugoslavenskem öu- hu ter da postane s tern apostohka jugo- slaven. ideje, neie v svoji družini1, tem- več tudi izven nje. Ako hočc nacionalističen pokret n- spetK m-ora mtcnzrvno dclovati za vzgo- K> naše žene. Vzgojiti mora mature, katere nam da jo pravc in dobre Jui?oslovane. vzgo- jene daleč proč od plemenskega sovinrz- ma in s terni generacrja, katera bode iz- polnila naše težnje in Tzvršila veliko delo našega uiedinjenja. Biiti moramo ponosni, da je naš po- kret že spoznal važnost sodelovanja Že- ne. To nam krepi vero, da smo nacio- nalisti na pravi poti in, da bodemo zrna- ga!k Dostavek urednlštva. Vzgajajmo dobre Jugoslovenke! Zares zdrava m pametna beseda. Kako pa je v tern po- gledii- pri n:;s Slovencih, pri Hrvatih in pri Srbih, kje se vzgaja na stotine, da no tisoče naših dektet te preniožnejslh rod- hin .....po vseh mogočih nunskiii kJoStrifa in drugih miernatih v- AvstrijL KaJta je Ul vBgoja, ali res mislimo, da sc da upirv in sila vzgoje v mladi dekiiiki v^.goji' kar inehanivno »jirestavi-ti* iz nemscirte na: slovensko. Kaj nam vzra&te iz tega, zo- pet to in še slabse. oesar je vse žr/ijenje krog nas po-lno. n-ič novega, niJč boljšega. Mladiaia je naš up, mladMia prinaža no- vo prerojenje, nam ubogiim napol Slo- vencem. kr tniinio do vralu v nemški duševmi odvisnost? brez resnicnegra. gtobofkega, iiaTodnega notranjega žMje- iija, ne bo prihajaio prerojenje jtigoslo- vansko naeioiuilno kulturuo iz Avstrije fn avstriijskih klo^terskih sol. od tam bocmo crpali nadaljevaiije in osveženie one&a, Po fonni in vsebmi popolno izklesanega notranjega žitja, ki nas jc usposabljalo 7/d do dela, voljo do žrtev in trp- Jjenja za domovino, ki je tvoia m nas vseh, ki jo ljubimo. Tu in iz tega bo vzMilo in vzraslo naie prerojenje, drug in boljši rod, ki bo »brisal grehe i,n za- blodc sedanie generacije in nam pTipravii žrvljonje naše kulture na bazt Hnbezn-? Jo domovine. Tujina ie za mlaxJe, otrošlce duše smrt in slana, presajeno svetjc Je v domovmi tu je in ne uspeva. Ivan Prekoršek. Jules Lemaitre: Kralji, (DaUe.) Ko je dospela Frida na marbuTŠki kododvor, kjer je hotela vstoprti v vlaik ki pelie v Birsen (marki Frauenla'ub je stanovai v tej okolici), se ie pomešala med rrmožico v -dvorani Pas - Perdus, odšla na d-vorišče, pomignik izvoščcku "' Ve1^inü brki in stoprla v kočijo. Pustn Sc.k 1>ribližala- Ko ie kočija za- okouS, ^St° ? Žal0Sh>0 tovaniigko kra4noz% SPCla ™ Širc>ko ravan^ - ??'«& se je domislila Wa. Niena ma« ,„*« That ^ ^ francoske romane. O& iež vel skoral stvo se je vedmo bolj krčilo, ker se je vsako leto prodalo kak kos zetnlje Frkia, prepu^čena skrbi služabnikov W žfvela zunaj med mužiki. Dili so nje- SUTiiatelji' obožavali so to radi nienc °*e«e lepote in dobrega srea Mala sirota brez starišev, Anu§ka, dve ali tri leta starcjša od nje, jo je u- dano ljubila, poslušna ji je bila kakor zvest psiček. Suha, po obleki in laseh z ostanki sena, svetlih oči, velikih ust, v katerih so se blesteli maihni bett zobki, bosa. Koliko lepih cfni jc preživela Frida s to raztrganJio! Ce je Mo stabo vrennc, sti pribežaH obe deklici v žitnico. V ko- tu je brio nametanih nekaj starih knjtg. Bilo Je življenjc svetnifcov, strgani zvez- ki Oogola, stara knjiga z rudečimi plat- nicami, v kateri so bile povesti, preve- denre iz francoskega. Najlepša se je za- čela »V času ko je vlada la Francijo ma- dama Pompadour...« Frida ie brala na glas. Anuška pa je sedela poleg nje s skrčenirm nogami in pazljivo oosUišala .. Frida je zbolela. dobila ie koze in mrzlico... Anuška je sedela poleg'po- stelje in držala roko svoie prijateljice z vso silo, da se ne bi pra^kala obraza, ker so ü rekli, da če bi to stortla bi postala gida. Mala diviaknj.i je euvala lepoto sveje gospodarice, kakor velik zaklad. Ko se ie Fridi začclo zdravje bolj- šati (bilo je v nnjti, ko so solnčni v irki süaK na postelio't, j-.« AnuSka prines»a iv>pKe svetlic in kro?-,Twt. Priiate'jici sia se igrali in meta i en a dnrsri krogljce. T'da je büa 5e ia»-.i slabotna, da ii ie \.ckrat katera pa !!a na tla. Amiška jiTi jf metala v kote, po-.i cmare z urnostjo r< čifke, bolnica se ie ;>a pri tern zabava- la »j smejala. Ko ie okrevua, ii je vsled bolezni orešal spomin, »>o.;i~aia ie podobna v*. o.'i tovtrišici. «Ali ti je ime Anuska?-' »Oh, da, gospoctarica.«1 Sedai se je ^nuska bolje sponiinjab povesti, ki jih jy brala Frida v ritnici. IVipovedovala jih je, Jrrida pa ie poslu- šala. »In ono druffo. Ani'Sl-a, ali jo zna.š . , v kateri se go van o madami Pompa- doui .,.« In Anuška ie zace'a1 »Za časa, ko ie vlad?.la Francijo ma- dania Pompadour...« Nekega dne Anuška ni prKla. Ko Je strtRla svoj? priiatcljic', k nalezla bole zei.« in v par dneh umria. Frida je dolgo objokavala svojo to- vaTišico, ki je /anjo clala življenje. Ko je brla stara devet let, prevdarna in neko- liko čudakinja, je obljubila biti revežem dobra, pomagati jim z vsemi sredstvi, ki jih je imela na razpolago. Ostal ji je nekbrisen vtis, odpovedati se vseimi m nič imeti. Primerjala je preprosto&t srea Poiiiične vesti. Nova stranka. Kakor poroča »Slov. Narod« so gospodje okoli »Sk>v. Naro- dav< ustanovHi novo politk3no stranko z imenom »narodnonapredna stranka«. V ¦načetetvo so bili izvoijeni gg. Ferant, Je- lačin ml., K. Pustostemšek, dr. Ravnf- har, D. Saplja, Fr. Skulj, dr. Ivo Tav- čaT, dr. Triller in dr. Konrad VoduseJc. Stranka sicer ni nova, obstojala je Tta nekdaj, tudi imena niso nova. Kakor torej kaže, še ni bilo doslei dovolj raz- cepljenosti naprednih narodnih sil na Slovenskem, v dehi za našo razdrapa- nost se ie morala proslaviti zopet Ljub- ljana, ki posega nazai v preteklost, da mužikov z. napuhom in -brezsrčnostio piemenitašev in dam, ki so prihajale od dalee obiskat nieno mater, ni marala za nje. Tako je spomin na prijateliico po>- svetil revščrno Frtde. Zavedala se Je svoje lepote, druga bi storila vse, da bi jo poveč-ala, ona pa se je nosila popol- iK>ma preprosto. V tern času sta vzne- mirili hišo Thalberg dve nesreči. Stari oče Fridm princ Kariskm, za- pleten v neko nihilistično zaroto je bil po- slan v Sibirijo. Frida je sJišala pogosro govoriti mater o starem oictu s spošto- vanj'em. vendar ie pripomnila. da se ie pečai .s skrivnimi hi nevarniml stvarmj, inieiujvala ga je saniavca. Ni \redela »a- tanko kai pomeni to hne, vendar se ji *e zrlclo fla izrazuje nekaj posebnega in ple- nvrifga. Dvakrat al; tT?krat ]l* prisel princ Kariskin na njihov grad ... Rada ga >e imela zaradl n-jegove bele brade in povesti ki jih je pripovedoval. Neko<3 |e vzel s seboj Friiey prod iiemstvu in za obrambo nase narodne posesti na Stajerskcm, tako v niestih ka- kor po deželu pričakujemo trdno, da o- stane zvesta praporu naSc narodne in napredno misii na Štajerskcm v enotnl «naši demokratski stranki, kr ni hi ne bo osebna domena nikogar, ki je in bo to, kar hočc njeno delavno člansrvo. So- mišljenUki, v organizacijah straiikc je ključ do dela hi odločitev. vse drugo ie osebn-o častfhJepno igračkaiiie s stvaijo, ki je visja in več, ko še tako slavna ime- na preteklostr all scdanjosti. Napredni kaaididati v Posavju. Na veliikem zboni zaupnikov v Zidanein mostu, okTaiev laškega, sevmSkega in brežiškega sfci bi'la izkli-cana kot poslan- ski kandidat ozir. njtega namestnilk dr. Franc Roš iz Laškega trsra in .lože Holy, predisednik oibrtnc zadrugc in starosta Sokol^ v Brežicah. Posavje se je s tern •oriiznn-fn glasrro k narodni napredni ide]l. Dr. Roš, siii bivšega. trboveljskcga :'u- pama in narodnega poslanca Terdinanda Roš uživa velik ugled med delavcl th a>rido-bittiimii krogi' vsch tch okrajcv, zlasti mod kmett svojega okraia. iiolyju kot organizatorju obrtništva in značajne- mu SI ova mi, zaupa r>n istotaJco celo Posavje. To so pravc narodne kandi- dature. Klerikalni shod v Štorah. V neJeljo je zboroval v štorah g. dr. Korošec. Ker Pa jc bblo na zboru miiogo socijaldemo- kratov, je potekel shod zelo burno, tako da dr. KoTošee dolgo ni prišel sploh cro besede. Ne gre tako absolutno vse po fclerikalnem receptn, ehn bližc bomo vo- litvam» tern večji hi silnejši bo oclpor protr Koroščevi politikr, ki ima v enem žepu za venie ovčice vero in Kristusa, v drug em pa socijal'uzem in rcpnbliko. Kakor kdo izvoli, izveličan bo vsak. ktfor volj klerikalno. Kako vzdižujejjo Ncnici pri uas svojo iredento. Pod tern naslovoni prmusa Tabor sledeče: Naša carina je te Uni /a- irienila na trgovca Sirka v Mariboru na- slovljeno poš-iljatev, ki ie vsebovala HauxmanO'Vo knjigo »O&tste'trischc Hel- mat« v kateri sta se nahaiaii tudi ti dve ¦hujskaSki sporočili: »S krvaveči-m sr- cem pogresa ziclena marka svojc sinove in hčere v dolini Dravc in z neizmerno boleoino ie moral nemski narod ixroCUi toliiko življenj, moči in pridnosti onrm, ki sc ifliiajo za svojo kulturo in procv?t toliko zahvaiiti ravno nani Nemcem, ka- tere hočeio sedai v avoi\ državi nasilno zalrefci. Nemška ix)l! liudo lias izkuščaš, toda obupali ne bomo, ker nemšiki na- rod h\ neniška zemlja ne morcta propa- sti. Potrpljenje! Ptrišel bo čas, tedaj ra/;- fniemo ono streiio čez ves ncm§kl sveti« Podpis: dr. Kamnita. — »Poznam me- sto v Štajerju! In v spodnjem Stajerju v starem nemškem Mariboru ob Dravi, kier stoii danes na§ narod ob neštetJh grobovih ter mora trpeti vse neverjetne muke politične. gospodarske i-n kultur- ne bedc, ki zamore zadeti Ie promagan- ce, tam doli, kjer je stala nekoč Kern- stockova zibelka slavi zmngo prcvratne- Ca gcnija vredna satlrska Igra: ulica, k$ ie bila okrašena s hestciiburKerjevnn jinenoin je bila po zmagovaicili in parii- bus infiidelium posvečena sarajevskemu morilcu Prmcppu.« Podpis: 11. Wastlan. Taka sporočila, seveda v nemšCini, i>o- šiiiata torej ta dva slovenska renegata v Avstriji svoipni renegatsknn bratom v Jugoslaviji. Brez komentarja. Yladna kriza na vidiku. Finianči!: minister dr. Stojadinovič se ie baje spr! z Tiekaterhni svojimi tovansi v vladi ter govori, da ie Protičev pristas ter Co najbrže podal ostavko. Drugi Protičev pristaš notranji mioiister Vujičič je vsled grdega postopanja z uradniki spravil vlado v mučen ix>ložaj. Najbrže bo priSIo do sploSne krize m se scdanji rež!im zruii še pred volitvaml Na kongresu soc deni. stranke v BeoKradu sta zas4opala slovenski de! ^tratike Koren iz Celja in Bernot iz LJuö- liane. NetnškJ delavci v Poruliriu stavka- |o. Ker so Francozi zaplenili državno Prc- njože-nje in. zaradi francoske vojaške kontrole je stopila večina delavce\' in u- radni-kov v stav 21. tra. ob S. uri zvečer izvenabon-einent »Kozarec vode«. V nc- deljo 28. tin. gostuje celjslto glcdališče v mariborskem narodnem gledališču s »Kozarcem vode«. XL SEJE CELJSKEGA OBClNSKEGA SVETA dne 22. Januarja 1923. Po tričetrturni zamudi, ki je na- stala vsled brezobzirnosti nekaterih občinskih odbornikov, otvori župan dr. Hrašovec občinsko sejo ter odgovarja na interpelacijt obč. odb. Korena in Leskošeka o zadnji sejL Pojasnila in sapisnika se nato odobrita brcz debate. Pred prehodom na dnevni red poroča župan, da bo odslej prisosWo- val sejam tudi uradni predstojnik. Na- daije imenuje vsled sklepa pravno perzonalnega odseka kot overovatelja zapisnika obč. odb. PrekorSeka in Korena. Drug» točkz dnevnega reda je poročilo pravnoperzonalnega odseka. 0 perzonalnih zadevah poroča predsednik odseka prof. Mravljak: Ne- katerim mestnim usiužbencein se bo izplačal še naknadno 25°/oni izredni prispevek. Definitivnim Šolskim slugam na mestni osnovni soil se imenuje prov. sluga Josip Kmecl. Začasno se nastavi kot gledališki mojster v mest- nem jcledali5ču vpokojeni stražnik in mizar Štefan Lestan. Detektivom drž. policije, dodeljenim stanovanjski oblasti, se določi majhna nagrada. Rešijo se Se nekatere pokojninske zadeve. Vsled sklepa obč. odbora pristopi celjska mestna občina kot družabnik k družbi za elektrifikacijo celjske kot- line. V svrho predpriprav se vržijo večkrat sestanki in zborovania, na katerih pa mestna občimt kot taka še ni bila doslej oficijelno, t. j. po iz- voljenih delegatih zastopan?. Da se varujejo koristi mestne občine in da se informirajo vsi klubi obč odbora podrobneje o poteku posvetovanj se voli odsek, v katerega se odpošlejo Iv. Rebek (JDS), Dr?.,e:o Žabkar (NSS), Aloiz Leskošek (JSDS) in Maks Janič (SLS). K temu odseku se še pritegnejo uradni predstojnik, obratovodja mestne elektrarne, referent za elektr. podjetje in še event, kak strokovnjak. Obč. odbornik dr. Kalan poda svoje poročilo v pravnih zadevah. V stanovanjsko razsodišče se izvoli vseh 40 od stanovanjske oblasti pred- laganih zastopnikov najemnikov in hišnih posestnikov. Ti so: za naiem- nike Bervar Doife, Čebular Rud., Koren Fr., Cestnik Ant, Leskošek Al.. Voglar Fr., Strelec Iv., Stanič Iv., Šmigovc Vikt., Rupnik Iv., Palir Jos., Mihalek Otm., Mitioni Leop., Lesničar Janko, Gruden Maks, Deleja Jos, dr. Rožman Jos., Brinar Jos., Lavrenčič Rud. in Bigaj Fr.; za hišiie posestnike dr. Božič Ant., dr. Vrečko Jos., dr. Hra- šovec Juro, Dečko Iv., Breznik Karl, Gregorič Karl, Kovačevič Štef., Rebek Iv., Rebeuschegg Fr, Steimecki Rud., Goričar Karl, Pelikan Jos., Krajnc Zdravko, Gradt Gottfr., Janič Maks, Božič Joško, Gologranc Konrad, Lev- stik Miloš, Gruden Mirko in Kukovec Vinko. Iz te liste si lahko izbereta stranki po enega zastopnika, katera si določita potem iz že izvoljenega šte- vila predsednikov vsakokratnega pred- sednika. Kontrolnemu organu za po- biranje nočnega davka se določi pred- pisana nagrada. Zavrneta se priziva botelirja Milana Martinoviča in gostil- ničarke Ant Prlstovnik radi denarne globe, ker sta zanemarjala pobiranje nočr.e davSčine. V domovinsko zvezo se sprejmejo žel. delayec Ant. Jelen, mizarski mojster Ant. Kopriva in ku- harica Marija Kosi. Že delj časa se opazuje, da jevoda Savinje proti ve- čeru mimo Celja kalna. Ker se sumi, da izvira ponesnaženje \z tovarne v Libojah, se naprosi okr. glavarstvo in gradbena direkcija, da zadevo preišče in ta nedostatek, ki ogroža celjske letne kopeli, odpravi. Šolskokulturni odsek: Poročevalec obč. odb. PreicorSek. Odobrijo s.e razna popravila v mestnem j;ledali5ču. Za obrtno nadalievalno solo prevzame mestna občina jamstvo za kritje event. primanjkljaja. Odkloni se prošnja Fridr. Skoberneta za podeiitev kino koncesije, ker ima mestna občina itak lastno. Glede te se sklene, da mestni urad zasiiši vse interesente glede po- gojev ter predloži nato obČ. zastopstvu natančno izdelan načrt, kako bi se ta koncesija izrsbila najuspeSneje v prid mestne občinc. Za stavbeni odsek poroča pod- župan Žabkar. Prošnja Fr ca Confi- dentija za preureditev lesene barake v Miklošičevi ul. v konjski hiev in v skladišče se odkloni. Vsled velikega pomanjkanja vode se dovoli napeljava vodovoda do parne žage in pisarne Iv. Čaterju le pod pogojern, da si po- stavi vodornc: in ne prekorači pred- pisane količine vode. Mestna podjetja: Poročevalec obč. odb. Rebek in Gobec. Odklanjajo s_* radi pomanjkanja elektr. toka vse prošnje za nove inštalacije ali oddajo elektr. siie v industrijske in obrtne svrhe. Na interpelacijo obČ. odb. Les- ko§eka radi neke prošrije za predujem se da primemo pojasnilo. Odobrita se računska zaključka klavnice in mest- nega vodovoda za I. 1921. Klavnica izkazuje precejšnii prebitek, ki se je pa porabil 1. 1922 za investieije in nujna popravüa. Finančno gospodarski odsek: Po- ročevalec podžupan Žabkar. DoloČi se najemnina za mestne hi5e. Principijelno se sklene, da se kolikor mogoče upo- Stevajo soeijatne razmere posameznih stanov. Kot podla^a siuži najemnina iz »eta 1914. UradniStvu, delavcem in malim obrtnikom se poviša šestkratiio, bolie sitairanim pridobitmm siojem osemkratno in za obrtne in trgovske tokale se določi najemnina individualno; javne korporaeije in uradi bodo pla- Cevali osemkratno predvojno na jemnino. Vsi govorniki, kakor Koren, dr. Kalan, dr. Božič, PrekorSek, so si bili edini v tem, da naj občina z dobrim vzgledom pokaže pravo pot do spo- razuma med najemniki in hiSnimi po- sestniki. Sprejme se nadaijni predlog, ki pooblašča župana, da se sme po- gajati glede najemnine s strankami ki so mn^nja, da so občutno oSkodovane. Za podnajemnike plačajo stranke 30% od mebiirane, 15% od nemeblirane sobe. Les, ki se je posekal radi elektr. daljnovoda vTrbovlje v mestnem gozdu na Pečovniku, se proda najboljšemu ponudniku, Trboveljski premogokopni družbi. Potrebna so nujna popravila na poslopju meščanske sole in v mestni klavnici. Za streho na stranskem ob- jektu v klavnici se naj da kritje na ta način, da se povišajo klavniške pri- stojbine s 1. februarjem za 20% Ustanavlja se v Celju Produktiv- na zadruga za lesno industrijo, ki bo izdelavala razno leseno kuhinjsko o- rodje in druge izdelke. Pod določeni- mi pogoji se ji oddajo prostosi na Sp. Lanovžu in kos zemljišča za o- bratovanje. Športni klub Celje je zaprosi! me- stno občino, da mu da v najem Gla- zijo, katero namerava preurediti v mo- derno igrališče. Dasi je vsled soglas- nega sklepa gospodarskega odseka podžupan Žabkar toplo priporočal pro§njo in sta tudi obč. odb. Prekor- šek in dr. Božič stvarno vsestransko podprla projekt, je vendar večina obč. odbora glasovala proti poročevalčeve- mu predlogu. ObC. odb. Koren ie bil mnenja, da je Glazija namenjena za šetališče in za otroško igrišče. Športni prostor spada baje v okolico, kakor da bi mesto Celje ne nudilo dovolj lepih in zračnih šetališč svojemu pre- bivalstvu. Sport podpira tujski pro- met, kar bi se moralo vsekakor vpo- števati. Pri slučajnostih se stavijo Se raz- ne interpelacije, na katere bo odgo- varjal g. župan v prihodnji seji. Konec seje ob pol 23. uri. K protestnemu shodu proU zvlsauju jiajeinnin. Slučajjio opozor.ien sem doöfl St. 11. »Napreia * Me » ^edaj y roKe, moram pa restnicf na thibo poprav.itl ne- kaj «krokodiiovih» neto-čnosti. Nr res, ctu je protesrni shod prot? zyiSanju najem- nin »kUcalo Ie društvo iia.iemnrkov; sk-ti- calo ga je tudi dru&tvo iavnili ?jajne§čen- ccv. ki je footelo, da naj bo s to sJzantnejšr. Sta- vrlo pa je jK)goj, ki ga zastopniki dro- štva najemnikov niso odbtli - - podpisani sem upoxoril g. Korena se i>red shodom na to — da namreč im sliodu ne sme bifi politüke ni-ti deinagogrie. Če jk pa tem zas>'Opnükom"da'iia beseda !e liman- ca, naj vedo, da so na ta načm siccr Že drugič speLjaJi ja\me na,mešeencc na led, da pa jih ne bodo nrkotf več; pokazali so poieg tega, da pmajo v ürustvu najemnv- kov svojo politično ekspozituro. Javtti nameščencl pa niso voljni poslu&ati njr- heve demagogue, pokaičeio naj ti go- Siiodie le eiio kopje, kh so ga zlomHi vAk javno nameSčeiistvo, pokažejo naj Ie e- den tudi najmanjši uspeii. Kako razumne poslušalce pa imajo med svojimr pristaSI, za to so najboljši' dokaz besede, ki sem jih slišal slučajno od udeleženca, njiho- vega pristaša: Če me vprašate, kaj je tam (na sbodu) bilo, bi vam ik- vedel mC povedati! — Nihče bi nikomur ne branii govoritt na sliodu, le demagogija in po- litüka je morala ik) dogovoru izostati; ona je pokvarila enoten protest. Pa saj smo slvšalt, da so ga ookvanli tudi v Ljubliani nri sličcu rnčln pristaši istt strankc. M. R. V isteresu javne moralo. Slovenci uživamo nemali sloves.. rt:i im.amo iiaj- ne-dostojnejži tisk, ki se ne bort za na- čela in Tcsn^co v javn-cm ?i\ljenju, Lt operira z lažjo in zavijanjem resnice ter 7. osebnim? žalitvami nasprotroika. Kdor se torej med nami pojavlja v ia\- nem življenju, Iwdisi to na gospodar- skern ali poliličnem poliu je brezizjemiui r/ročen najostudncjšim žalitvam in krl- vicam. Ta način političnega boja je ves čas v iiajvi-šji mer.i goiil klerikalni tisi. krono tega pa uživa maTiborska »Stra- ža« in »Slov. Oospodar«, kojili odgo- vorn't uTednik ic posUmec VI. PuäenjaK. kt s syOjm posiaiisiio imuniteto krije naj- grše izbruhc in žalitve. Nič ni hžjcga. ko žaliti in obrekovati. ako nosr zato odgovornost poslanec s svojo imrnii^e- to, ki ga ne mores, klicati pred sodiSC* na odgovor m obračun. Izmed vseU nc- dostatkew m hib, ki jih ie poluo naše žh'- lienje, je nodvoinno v nrciimi clržavi to dejstvo znak največje mo-ralne propaHo- sti. DostojnL časopisi se tudi tega netno- ralnega sredstva za častikraio bližnje- ga ne poskižujejo: njih odgovorni urctj- nrki so ni-ožje, ki so za svo>a dejanja Oid- govorni rednemu sodišču. Ne tako ma- riborski klerikalni tisk, ki se skriva r.a poslansko imuniteto. In tako smo v Ce- lju doziveli v pondelj^k zvcčer v kavar- ni Evrotpa hitro sodbo in obsodbo ali nekak preki sod, ki je bil izvršen tenc- ljito in s povdarkom za nazaj in za pri- hodnje case nad poslaneem klerikalnc stranke g. VI. Pušenjakom, kot oflgo- vornim urednikom mariborske >»Strazc« in »Slov. Gospodarja«. U. dr. Novača», urednrk »Republ&amca« v Celju je od poslanca g. (Pušenjaka zalitcval zado- ščenja za žalitve v *Straži zadel v javnosti v živo in da je dosegd svoj namen čeravno nas vetik del lav- nosti ni razumel — niti nas mogel rar- umetu ker se ne zha uživeti v naš polo- žaj, živeč sam v ugodne^i gmotnem po- ložaju. Zato za sedaj odbor prckhCHjc svoj sklep in to objavlja v vednost Itv- nim naTneSčencm in javno^ti. Društvo Javnih namescencey v Ce- lju opozaria na o-bčnr zbor. kateri sc vrÖ v soboto t. j. 27. 1. ob pol 8. uri zveßes v prostorih Narodnega doma. Da se raV čistHo razmere v društvu pričakuje od- šle.v. 10 »NOVA DOBA« Straa & bor putaošieviine udeležbe članov, ka- km tudi nečlanov javnih nameSčenccv, ¦dfo »e bo naiknaidiio n-euprnvičeth: kritikc. Sestanek trgovcev. Trgovsko dru- štvo mznanja, olckie pred Narodnim doniom ÄäTeii pratesfcni shod- rad? zavto.čevan>ja uroditve njihovega obupnega ginotnega iKitožaja. Vsa širša javnost, kaicra Je tudi začnteresin.uia na tem vrrrašanjtt se «mozivlja, da se v znak solklarnosti sho- da v čisn največjem števHu udeleži. No- benegi» javnega nameščcnca. pa naj si bade vi&ii ali- nižjr na shodu tic sme manj- katj. Je-dnaic© shode prircdijo javni na- meieenct v vseh krajih na sodežu več- iih drž. uradov. IV. obrtnlški ptes r Celju vrši sc, fcafcor napovedano, dne I. februarja. >o- zadevnJ odbor obrtnega društva pod predsedstvom gospe Rcbekove prküno dßla m no dvonmm>, da bode Ictošnia o- brtniška, prireditev vse posetnlke zado- voJjfltt v še večji meri, kakor to velia o obrtnfökih plesih drugih let. NaŠe vrte dame so sklenile tokrat z najlepšim cvet- iera tn zclenjem iz zabavnih prostorov napravftr najJepši cvetHčni raj. Na plcsu 4gra mariborska vojaška godba. Vsto?- nina Je določena na 8 Dm. Cist» prebiteK se poraoi za obrtno nadaljcvalno Solo v Celju in obrtniški podporni sktad. Vabila se že razposijjjaio. Ker se lafoko zgodi, da marslkdo nc dobi vabila, ki bi se siccr *)Iesa udeležil, cpozorimo dotične, da be vabita lahko pksmeno ali nstmeno rekla- mirajc v crustvenem tainištvu (VrvarsKa alica. st. 1), Iz poštnc službe. Za jwduradmka irctjega ra.zreda )c imenovan x. Fran •Kastomaj prr posts v Cclju. Upokojen Je trajno g. Ivaii Saeu, Pfsamišiki pristav okrožuega rudar.skejra »racla v Celju. izgfnll je brrvski wmocnik Karl RoSkar prlst v Ptu-j, kdor ve kaj o njem. »aj naznani to prt Koštomaj Fra^VadL ln -jBJtai Hsti za oböni ^TS Ä «edeljo, 28. 1. ob pol 9. uri. K ter^u c oganku je vabljen ves doscxlanji odb^r ^r vse članstvo, ki ima glasovalno pra yioo. Je to nekaka priprava za ob?ni i ^ to želi^ da potcöe kakor ^n" ¦^okrat Riadfco in da sc iia ta nacm ^Wiemo doteoveznlm debatain. Natan- ^*ored ,3Wneffa d»ra obiavimo v sobotnr Steivilki Novc Dabc. — Oblsfc našemu narodu nasprotnlh prireditev. Opozarjamo ponovtio na sklep društvc- nega odbora z dnc 13. novembra 1920 oziroma r/,vanrcdnega občnega zbora /. due 9. 5. 1922, po katercni je članstvu ceijskcga Sokola obisk prircditcv iiern- škega znaCaja prcpovedaii. One, ki bi sc zalotUo, da ta sklep preziraio, smatra- mo za našc društvo izgubljene. Sokol 2alec itua svoj redni le(ni občni zbor v soboto d.'ic 27. jamuvrja 192,3 €'b 20. uri zvcčer v restavracjji br. starostc Vittto Kukca. iiratje in sestrc pridite pokiošieviltio. Odbor. Dnevna kronika. Suežeoi vihaijii v .lugoüiaviji. Zadjije dni so div]ali po vsej severni> polovici JugosJavije velikf snežni viliarjr in zc- meti1; ki so povzročili ogromno škodo. V Sloveniji so bill huili zameti zlasti na Kranjskem, mcdtem ko je Stajerski pn- zaneslo. Pesnik Josip Strltar se presclj v do- movino. Akademskj slikar Fr. Sterk» ?,c je mudil pred kratkitn on Josipu Stri- tarju v Aspangu, pri kateri priliki ga je tudi nasl'ilkal. Stritar se prcseli v Rogaš- ki) Slat bio, kjer nna že prinravl.ieno sta- iiovanjc. Za zboljšanje dinarJa se bodo vrsiic kotiference v Zagrebu rn Liubljani. V to svrho ie bi'! odposlan načelnik bančnega oddelka v ministrstvu rrgovrne dr. Ra- dosavijevič v Zagreb i. V snegu zmrznil. V O.sijeku jc naSIa policija Andreia Papriča, notoričnega alkoholista, zmr/njenega na ulicK Zahvala. Tovarnar v I.etušu Alojz tioricar je daroval kot novolctno darilo rev-nim solarjem tukajšnje sole znesetv po 100 Din, za kar inu izreka podpisanec rmenotn revnih mnlčkov naisrčuejSo za- hvaJo. B. ZdolSek, Sol. vodja. Zahvala. Qospod Alojz Goričar, to- varnar v LetuS-j je daroval tukajšnjema društvu ziTesek po 100 Din. Za ta veliko- •duSen dar mu izrcka druätvo svojo naš- •srčnejšo zahvalo. Odbor. Vabimo tem potom vse brvše Tri- glavane in bratska društva. Da tudi vsc prijatelje našc akad. mladine na Trigla- vamski clitni pies due 3. 2. 1923 oh 9 uri v G-oetzovi dvorani v Mariboru. Vstop- nina 17 Din (v prvih vabilih poinotonia 72 Din.). Stares, zveza »Triglava^. Za volitve v pokojninski zavod Je tedatla Zveza privatnih nameščencev Slovonij€ v Ljubljani strokovno in nad- stramkarsko listo, na kateri kimdidira 13 strokovTiih in nadstrankarskili društev privatnih namcščencev. »Slove-nec« in »Slov. Narod« poročata, da sta odstopiia iz stro-kovne in nadstrankarske Ikstc g?;. Cromožnilc in Mcdvešček v Celiu kot kandMata odvetniških in notarskih uraa- nikov v Celju. Volltev zastopnlkov učiteljstva sred- ujih, učlteljsklli, meščanskih in fjjudskih šol v vlšji šolski svet v Ljubljani. Ker glasom poročil nekatera šolska vodstva še niso prejela uradnih glasmmic za vo- lilev zastopnikov učiteljstva v viSji äol- ski svet, se rok za od>da}o glasovnic rav- nateljstvom srednji«h, učiteljskih in me- SCanskih Sol, m vodstvom Ijudskih šol podaljSuje do 30. januarja 1923. dvanaj- st'h dopoldne. Rok za prcdloži-tev vo- lilnih imenikov, glasovnic volilnima od- boroma se p? podaljšuje do 10. februarja 1923. dvanajstih opoldne. Do tega roka tr.di morck) poslati svoje giasmnilce ti- sti profesorji in ucttel}!, ki jih v zmrslu razpisa z dne 3. januarja 1923., (UnuTni list z dne 11.. 13. in 16. januarja 1923.) oddnjaio neposredno pri voMlnih rnlborih pri oddelku za prosveto m vere. Po tem jxj«Narodoia čitanka Oslobodiačko ratova- nje Srbijc«. Knjiga ie popular no napisa.r.a i emincntno iiacio :alr.cg je karaktera. U nioj so svetlim bojama opisane žrtve Srbijc u ralovima za oslobodjenjc naše- ga naToda. Splošua organizaclja vojnih invall- dov, pcdružnica v Braslovčah, vaoi » se tovari^e voine invalide, vdove in sirore, na redni občni zbor, ki sc vrši v nedeijo, dne 28. ianuaTJa 1923. ob 11. uri dopol- dan v prostorih gostilne »Stancer« v Braslovčah. Dncvnt red: 1. Poročilo predsednika. tajnika in blagainika. 2. Vo- lilve odbora in 3. Raznoterosti. Ker je v interesu vsacega posamezne *a m- valida, da sc zbora sigurno udeleži, vabi k lepi udeležbi odbor. Blago severo - ameriškega 'wora. Da bi sc i»a blago, ki 3c severo-amcri- šivega izvora mog'!o uporabliati miiiimal- ne nostavke ziikona o splošni carinski tarifi. jc generalna direkcija carhi z raz- Pison; C. br, 1798 z due 12. j.m 1923 rešiia, da se razpis C. br. 43918-22 el. II. toLka I-b dopolni s sledečim tekstoin: izvoz blaga iz Severo - ameriškiih Ze- diujenili držav sc more dokazati z orl- ¦;i:ialii:nii račuiii ki tr.-iv'1. ¦ t^m smisiu potrdilo našili kanz i ntov, ki se naliaja- j j Ti/i terilonui imenovanili držav Uoior. Dva delavca sta se v Trstu pred kiiyarno »Mocca« zelo prepirala- Nenadonia pa je eden izmed njiju r>oteg- T j 11 iz rokava dolg nc>ž ter ga zasadil svo- JeiTiu nasprotnMai v trebuh. Ranjenec sc je zgrudM na tla, ranilec pa ie po-begnfl, a so ga kmalu arctirali. Ranjenca so pre- peljali v bomišnico, kjer je kmalu izdihnil. Redna letna skupščina Sadjarskega društva za SlovenHo bo nepreklicno na svečnico 2. februarja (ne pa 4. kakor je brio poMiotoma objavljcno v »Kmctoval- cu«) i. s. ob pol 11. uri dopoldne pri Kme- tijski družbi na Turjaškem treu št. 3 v Ljubljani. Na tej skupSčini je najvažnejša toiSka preustroj druStva v Sadjarsko m Vrtnarsko društvo. Ker se gre torej za važne odločttvc. se člani Sadjarskega društva opozarjajo, da se v čim večjem Stevilu udcleže tc skupščine. Obencm pa vabimo tudi vse druge sadjarske iti vrtnarske interesente, ki doslej i>e niso bili člani Sadjarskega druStva, da s svojo navzoČnostjo in s stvarnimi nasveti in predlogi podpiraio naše stremljenje: {.'ostavili sedanio organizacijo na Sirši in trdnejsi tcmelj. Odbor. Ameriški konzulat v MehJki pogoreJ. Ogenj je uničil poslopje anicriškega kon- zulata v Juarezu, Mchixa. Qasenje je bilo težko radi pomanjkanja vode. Vsi dokmncnti so bili k sreči zaprti v želczni blagajni in so ostali nepoškodovani. »Uzorni Vrtlar«. Primili snio 1. broj «Uzornog Vrtlara« sa slijedečim sadrZa- jem: Važnost vrtlarstva i program rada. ~ KlijaVište (sa si.) — Borba sa Stetnl- cima. — O naroudžbama sjemena. — Ra- ni kruimpir. — Amaryllis (sa si.). — No- vozelandski Spinat. — Vrtlarski kalen- dar za sijcčanj Hd. List uredjuie Jaroslav Katkič a naročuje se kod Vladimira Horvata, Zagreb. Strossmayerova ulica 6. Kako je to iodan od prvih dornačih lt- stova te struke, to ga kao dobru i po- trebnu stvai preporučamo. III. Ljubljanskl vzorčni velesejem v letu 1923. Veriki uspehi pretečenih dveh ^7orčnlh vclesejmov so pokazali neob- hodno potrebo po taküi narodno - go- 1 spodarsJdh prireditvah. III. LjuWjansiki velc5emcnj se bo letos vrša v mesecu se-ptembru, na>brže od 1. do 10. imeno- vanc-ga meseca. Uprava velesejma se je pri prvih dveli sejmih velrko naučHa, o- pazila še nekaterc nedostatke, katere bo popravila in bo mogla letos vsaikemu razstavljalcu nudki naivečjih ugodnosti.-. Prieakuije pa tudi raznih in večjih ugod- nosti s strani države za svoie razstav- ljalce kakor tudi kupee. Namen leto- snjega velesejma pa jc tudi posvetjti v-cčjo pažnjo naši obrti v svrho nje dvi- ga 181 procvita. Obrtniki vsch strok naj toraj ne zamudi)o te prtlike, katera se jim nudi in svojo udeležbo pravočasno prijavLio. Ker se lansko lelo ni mogk) dodeliti vsLd pomanjkan-ja prostora skoro 5U tvrdiltam koje, se opozarja, da naj vsak razstavljalec že danes neob- vezno prjjavi sejmskemu uradu svojo ivdeležbo, da ga isti vzamc že v evide«- co, ker bodo v prvi vrsti vpožtevane o- ne tvrdke, katere se pravočasno obja- vijo. Opozarja se, da % posluje sejmska pisarna permancntno na sejmišču in }i je vsled zvez s tu- in iiiozcinstvom mo- goče dati vsakemu interescntu najraz- ličnejše infoirmaciie o inozemskem trgiu sejmih, razstavah in dr. Važno za dclodajaice. (Urad.no). V zaxJttvi proSenj za upotovanje in nasta- nitveno dovoljenje inozemskih delavcev razglaSamo: Ministrstvo sooiainc politi^ ke v 13 cog radii je odredila z razpksoni z due 7. 1. 1923, &tev. 771, da je vlagati od's'lej vse proSnje v zad>evi inozemskih delavcev v smisiu § 103 zakor.a o zaSčltf delavcev naravnost pii ministrstvu za bocialno politiko, o-dsek za po^redovanje dela, v Heogradu, da bi se tako pospe- šiia Tešitev tcli prošenj. Ministrstvo za socmlno politiko bo reševalo te prošnje brez odlašanja in }ili dostuvljalo ministr- stvu not ran jih zadev glede izdajanja po- trebtiiili obvicstU nasim konzularnim za- stopstvom v Hiozemstvu, kakor tudi ptri1- zadctim prosilccm. Prošnje za dopoto- vanje inozemskih delavcev moraio vse- bovati poleg irncna in priimka zaproše- nih delavcev tudi njih specialno stroico. državljanstvo, liarodnost, družinske raz- mere, kakor tudi podatke, ki je & njib razvidmo, da ima prosilec protokoüod nobenini pogojem in so take prošnje vse brez- prodnnetne. Olede na to podpisani urae g. Rebok iz Celja-, Razložil jc navzočim članoan, koliko ie dosedaj obrtna organizacija dosegla us- pehov ali prcprečala še večja bremena scjcijalne poiitike, katera obrtništvo »— iralo rečeno — naravnost unkhije" ter r tem tira v proletarski tabor. Govoril Je o osemurnem delavniku, kateri bi obve- Ijal tirdi za obrtništvo na deželi, če ne ni obstojcče obirtne organ-izacije zastayfle vso svojo moč pri ministrstvu socijalnc politBke, da se mora osomurni dclavnik za malo obrt odpraviti. 2e pod ministrom Koračem, ki je bil socijaldemokrat in ki je ta osemurni delavnjk zapovedal je sklicalo celjsko obrtno društvo leta 1919 v Celje I. jugoslov. obrttii shod, katere- ga se je udcležilo organjzirano obrttit- štvo ccle naše države. Na torn sHodu je tajnik zagrebške organi!zacije g. Cupa* iinel temeljiti rcferaft o osemurnoin de- lavniku v kojem je dokazal uničuioč h- plrv tega zakona na sploš. gospodaTstvo^ osobifco za maJo obrt. Iz istega shoda se je poslala ostra resolucija na isto miaiistr- stvo proti temu zakonu a pomagalo ni takrat še nič. Drug tak obrtrn shod vršil se |c v Slov. Bistrici, leta 1921.; ra- krat je bil minister sociialne poiitike g. Straa 4. »NOVA ÜOBA Stev. 10. Telefon Stev. 75 In 76 qPodrttznlca Poštnf ček rač.10,59S LSitfolf ansKe Rredltne banke y Celf n, centrala v Ljubijani 142 | OeintSKa ^lavTHca iti retervai zaKlada ca 350,000.000 Hr»>n "1____________s»~42 Podpužnice v Brežfoah, Sofiai» ROarcju, fffl»r»ibaB*u, Matk<»Yiču, Nov. Sadii, S»*uju9 Savajjeiru, Splits, Trstw. Sprefema VlOge na Rltfižice In teKOČt 2KJ55 ^upuje in Proc*a|a vse vrste vrednostnih papirjev, račnsi profl wgoflnem« obrestovasafuL S^S^S valut in dovoljuje 3r/&akOVYStJ»e Kredite. KV" MT" P»r»oclaja sreoke dpžavne x»a,sEz»ecLne lot>ex»ije. -pi -^M -f* -p; II Sprejnma hronllne vtoge In jih obre&tujtp po 6% to je 6 Din od »to, proti odpovadk po 6'|;fl/» Din od sto. Pri veöjih nttloftfeal» i i po dogovoru. dr. Kukovcc. iPri istem je takrat naša or- ifairifcacija. dosegla vsaj tolkko, da je smel obrtnik, ki nt zaposl'il več ikakor 5 Jiudi, detoti tud* več kakor 8 ur. Razumc se same» öb sebi, da obrtništvo lwdi s tern m btto zadovoljno. Nasa organrzacija je se vedno pošiJjala na ininLsterstvo raz- lične pritožbe in rcsolucijc, kar je tolifco pomagalo, da je minister dr. Žer.iav, te- cial narcrfbo, po kate-ni sine ofortnik, ki nc zaposluje v&Z. nego 15 ljudi delati tiidi 10 ur, s tern je bi!a krivica vsaj deloma oct- pravliena, katero je zadal obrtriištvu so- cijatdemokraticiiii mbiister Korac- Nasa obrtna organizaciia ie tudi ck>segla, izključno pristaSi1 socijaWernokratiCne siranke. Kako ie ta odbor RospodaTii ic dokaeano s tem, kakor so poročali časnl- M, da se ie med urafdništvom, ki je 77,- red,n<> nobel piaviano, razd-elüla taka na- ^rada, katcra je s p-lačo vroi več zna- sala kakor pa vsa xdravila vseh članov, ki so zavarovani prr tej blagaini in če se omeni Ie ena točka se vidi j^orostasnost tega gospodarstv'a, katera praw, da je ravnatelj Koomiir dobH irovokjtiro na- iCraxlö K 60.000 poleg mescčne place, ki je znašala takrat K 13.1)00. Poročevaiec I>oroCa, kako delo še čaka obrttiištvo, če se hočc ubranrti lastncga po^iTia. Dc- lo bo pa rmelo uspeh Ie, 6cs smo organi- zirani od prvega do zadnscsra m da Ie na tak načiai uidemo sigumemu poginu, Ki nam ga je i|K)dpisal v-elekapkal in pa PToletarski diktat. Obrtniski koledar za 1923 se dobi v iajnistvu Občeslovenskega obrtnega dru. stva v Celju po ceni 10 Din za izvod. Ko- ledar je za obrtnike zelo praktrčno pri- rejen, je priročen in vsebuje najvažnej- ^e predpise. ki jih nai pozna vsak obrt- nik, posebno davčne predpise. Toplo prl- poročamo. Cena je enaka fcot lansko leto, ker ie društvo naročHo več b.vodov skupno. Članski imenikL Društvom, ki nima- jo primeniega članskega hnenika, pripo- ročarno zelo praktično tiskovmo, ki jo ?e založik» Gbčcslovcnsko obrtno društvo v Celju. 1 pola te tiskovine zadostuje ra \Z članov skozi 16 let m starte Din \.bO. Naroča se pri taimštvu iimenovanega dru- štva. RED-STAR 28. I. ob 9. uri dopoldne Hotel Škoberne ustanovni obCni zbor Razne vcsiL MUjarda. V danasnjvh časih se mno- go čfta o miljardah. Ta država je dolžna tolkko miljard, a dniga zopet tolfko itd. Miliarde in miljardc, besede, ki se izgo- \arjajo ne, da bi vsakdo imel določen pojem, kaj oznaöi s tem, <^e reče miJjar- da. Alio rečemo, da 1000 milionov je ena miljarda, se nimanvo pravega poj- ma, koliko to pomeni ali koliiko bi uteg- nilo to bitt Da to številko 1.000,000.000 (niijarda) nekoJiko bolj zapopa-demo, naj služi sledeči primer: Zdravemu člo- veku sreu utripne vsako ininuto 75krat, torej na uro 4500Jkirat m na dan 108.000 krat. Tedaj lOtt.GOOkrat 365 dni je točno 40 iniJjonov. Ker je 1000 niüionov ena miljarda, je sree v sele 25 letih eno mi- ]ja.T<}okrat utripnrlo. Ena mrljarda! O- ftromna SteviTka. Človek .mwa 25 let žsveti in steti noč in dan