" Tinkar \RNAR« — Izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani OZD Cinkarne In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Plahutnik. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981 interna 251. Tisk: »Papir- konfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). LETNIK XXV CELJE, APRIL 1978 ŠTEVILKA 3 Vzpon socialistične, humane misli Pred dnevi so se po letu 1937 osmič sestali slovenski komunisti. Kongres Zveze komunistov Slovenije je bil osrednji politični dogodek za vse člane Zveze komunistov, vse delovne ljudi in za vso Slovenijo. Delegati so ocenili do kod smo prišli pri uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu, spreminjanju družbenoekonomskega položaja delovnega človeka in občana v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter na podlagi te ocene sprejeli naloge za po-kongresno obdobje, hkrati pa bomo izpolnjevali smernice političnega sistema, ki jih opisuje študija tovariša Edvarda Kardelja. Doseženi uspehi v družbeni preobrazbi dajejo novih moči, da se bo še bolj okrepil samoupravni položaj delovnega človeka v naši socialistični družbi, da se bo utrdilo v njem prepričanje, da ima svojo usodo slovenskega naroda v socialistični Jugoslaviji v svojih rokah; da je sa- Pišite tudi VI! Naše glasilo izhaja od meseca novembra precej redno, toda kjub temu še danes velikokrat slišimo, da se je zgodilo to ali ono, pa v našem glasilu tega nismo zasledili. Prav zato, ker je naša tovarna velika ter so posamezni obrati tako vsak sebi, da o prenekaterih dogodkih v njih ve le peščica ljudi. V uredništvu smo se odločili, da vas z zgornjimi ugotovitvami soočimo in vam predlagamo, da nam pišete, kaj se je novega zgodilo v vaši okolici in tako postanete dopisnik našega glasila. S tem si bomo pomagali drug drugemu in obveščanje v kolektivu bo boljše in objektivne j še. Urednik mo od njegovega dela in odgovornosti odvisen njegov in naš skupni napredek, razvoj materialne in duhovne blaginje družbe. V letu 1976 je bila na nivoju OZD ustvarjena izguba pred pokritjem dela izgube partnerja iz NDR v znesku 38.958.987 dinarjev. V letu 1977 pa je bil ustvarjen ostanek dohodka za delitev po pokritju zakonskih, pogodbenih obveznosti in osebnih dohodkov v znesku 48.123.922 dinarjev. Boljši poslovni uspeh, ki je bil dosežen v 1976. letu je posledica predvsem občutnega zmanjšanja izgube, ki nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida, ki znaša v letu 1977 le 14.648.767 dinarjev oziroma 15,2 % izgube iz preteklega leta, ko je le-ta znašala 94.503.505 dinarjev. TOZD Titanov dioksid je v preteklem letu ustvarila izgubo v substanci v znesku 34.396.834 dinarjev, v letu 1977 pa dohodek v znesku 30.781.893 dinarjev, ki pa ni zadostoval za pokritje vseh obveznosti iz dohodka. Zmanjšanje izgube v primerjavi s preteklim letom je rezultat naslednjih tokov: — doseganje višjih cen pri izvozu za 10,5 % — benifikacije partnerja za izvoz v NDR — znižanja stroškov vzdrževanja — nevkalkuliranih obresti od dolgoročnih kreditov zaradi moratorija — visokega presežka drugih dohodkov nad izdatki — povečanja obsega poslovanja za 9 o/0. Ostale temeljne organizacije so ustvarile le za 8,55 % večji ostanek dohodka po pokritju vkalku-liranih zakonskih, pogodbenih obveznosti in osebnih dohodkov v znesku 4.923.408 dinarjev, kar pomeni stagnacijo. To je posledica zaostrenih pogojev poslova- Iz Celja je bilo na 8. kongres ZKS delegiranih 15 delegatov iz vseh sredin družbenopolitičnega življenja. Cinkarna je imela v delegatski vrsti enega predstavnika in sicer tovariša GOREN-ŠEK Tomaža, člana ZK od 1974, zaposlenega v TOZD Vzdrževanje in energetika. Enajsti kongres Zveze komu- nja in relativno nizke stopnje porasta obsega poslovanja. Zaradi tega in hitrejšega porasta osebne, skupne porabe ter obveznosti od porasta dohodka, se ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD METALURGIJA Vodja: Slapnik Ana, namestnik: Kočič Hranislav, člani: Arh Zvonko, Dorn Franc, Farčnik Jože, Gutenberger Franc, Jurhar Edvard, Lukašček Zlatko, Marolt Bojan, Monfreda Ivan, Na-raks Jože, Nedoh Radovan, Ružič Vojislav, Vengust Štefan, Žolger Tomo. TOZD GRAFIKA Vodja: Drev Mrajan, namestnik: Krsnik Milan, člani: Bombač Marjan, Bombač Alojz, Bregar Stanka, Deželak Marjan, Fajgel Dani, Kastelic Metoda, Kočnik Bernard, Krivec Milan, Podpečan Dani, Šmid Franc, Štifter Franc, Točaj Jožica, Tu-karič Ljiljana. TOZD KEMIJA Vodja: Cmok Drago, namestnik: Cvrtila Drago, člani: Baltič Milenko, Dečko Franc, Farčnik Jožica, Ferčec Franc, Farčnik rič Ludvik, Jakša Stane, Kranjc nistov Jugoslavije, ki pa je še pred nami, bo označil politično življenje, ki za jugoslovansko družbo pomeni oceno dosežene razvojne stopnje sociaističnih samoupravnih odnosov ter sprejemanje programov in akcij za nadaljnje dograjevanje političnega sistema. je ostanek dohodka občutno zmanjšal v primerjavi s preteklim letom. Temeljni organizaciji Metalurgija in Grafika pa sta ustvarili celo manjši ostanek dohodka po pokritju vkalkuliranih obveznosti in OD od onega v preteklem letu. Anton, Kosi Mojmir, Mak Stanko, Palatinuš Viktor, Poklšek Franc, Plešnik Franc, Rebov Janko. TOZD TITAN DIOKSID Vodja: Lukač Vladimir, namestnik: Hrovatič Ivan, člani: Ča-vužič Zvonko, Erjavec Silvo, Gorišek Anton, Kolar Anton, Kožar Hinko, Kukič Miro, Marin Marija, Medved Stanko, Planinšek Janez, Prvulovič Jovo, Smeh Franc, Vizjak Branko, Žagar Marin. TOZD VZDRŽEVANJE Vodja: Murovič Dragan, namestnik: Kovačič Viki, člani: Jager Jana, Ašenberger Jože, Miloševič Miodrag, Gaber Milan, Te-kauc Miran, Herlah Viki, Košenina Božo, Vidmar Viki, Lužar Valentin, Uršič Peter, Kolar Jože, Vrečar Martin, Jazbinšek Amalija. TOZD TRANSPORT Vodja: Konec Anica, namestnik: Talijevski Spaso, člani: Bu- (Nadaljevanje na 2. str.) Poslovanje OZD v letu 1977 Ob koncu februarja je bilo zaključno poročilo o doseženih poslovnih rezultatih TOZD Cinkarne v letu 1977. Ustvarjen poslovni uspeh je občutno boljši od doseženega uspeha v lanskem letu. (Nadalj. na 2. str.) Naši delegati Tokrat objavljamo imena vseh izvoljenih delegatov v zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti v OZD Cinkarna ter vodje in namestnike vodij delegacij. Naši delegati (Nadaljevanje s 1. str.) tolen Franc, Hiter Ivan, Keres D j uro, Lazič Aleksander, Mitev-ski Mitar, Nikolič Maksim, Run-jak Zdenko, Šteklič Stanko, Ta-ljevski Bogo. DSSS Vodja: Plave Maks, namest- nik: Kolarič Marija, člani Ber-njak Marija, Cunjak Radenko, Čretnik Cvetka, Glušič Franc, Gutenberger Marjetica, Mlakar Angela, Modic Jožica, Novak Ružiča, Ozis Jernej, Pajovič Zofija, Plohl Marjan, Praznik Avgust, Smeh Darinka. Podlesnik Daniela, Štorman Helena, Unetič Rok, Vidmar Peter. Kulturna skupnost Vodja: Domjanič Viktor, namestnik: Vidovič Stanko, člani: Dizdarevič Šefik, Jagodič Miha, Prelič Milan, Petkovški Simo, Šinko Jurij, Tiringer Franc, Vu-kosavljevič Miro. Zdravstvena skupnost Vodja: Veranič Ivan, namestnik: Bogatin Milena, člani: Bratina Franc, Florjančič Franc, Ko- Eno izmed volišč je bilo v Centru za izobraževanje SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI TOZD METALURGIJA Izobraževalna skupnost Vodja: Lorger Brigita, namestnik: Amon Jure, člani: Bilič Jovo, Čeh Drago, Golčer Drago, lar Amalija, Kalafatič Slavko, Kramarič Franc, Pungeršek Vinko, Vidovič Franc. Raziskovalna skupnost Vodja: Počivalšek Ciril, namestnik: Jošovc Franc, člani: Djordjevič Predrag, Ivezič Anton, Jelen Jakob, Pliberšek Jo- Poslovanje OZD v letu 1977 (Nadaljevanje s 1. str.) PRIMERJALNI KAZALCI ZA Temeljna organizacija Titanov dioksid je ustvarila izgubo din 14.648.767. Ostale TOZD ostanek dohodka za delitev po pokritju vkalkuliranih obveznosti in OD 62.502.992 din. Ostanek na nivoju OZD znaša 47.854.225 din. Po predlogih delitve dohodka, ki so predloženi delavcem v TOZD je predvideno pokritje izgube, ki je nastala pri proizvodnji titanovega dioksida, takole: TOZD din Metalurgija 7.000.000 Kemija Celje 3.000.000 Kemija Mozirje — Grafika — Vzdrževanje-energija 1.000.000 Transport 3.000.000 Rezervni sklad OZD 648.767 SKUPAJ 14.648.767 OZD t' Leto indeks Dohodek na delavca DSSS 1976 74.526 1977 90.781 lnd. 121,81 Metalurgija 1976 186.896 1977 191.338 lnd. 102,38 Kemija Celje 1976 133.020 1977 174.135 lnd. 130.91 Kemija Mozirje 1976 116.852 1977 147.832 lnd. 126,51 Grafika 1976 139.019 1977 136.899 ind. 98,48 Titanov dlo. 1976 -112.407 1977 101.219 lnd. — Vzdrževanje 1976 106.316 1977 125.649 lnd. 118,18 Transport 1976 134.893 1977 187.333 lnd. 138,87 OZD 1976 91.880 1977 139.410 lnd. 151,73 LETO 1977 3.414 4.095 119,95 3.745 4.368 116,64 3.760 4.615 122,74 3.514 4.254 121,06 3.571 4.283 119,94 3.811 4.478 117,50 3.990 4.754 119,15 3.384 4.221 124,73 3.721 4.436 119,22 že, Škalički Franjo, Vučenovič Branko, Zorko Vlado. Stanovanjska skupnost Vodja: Dušak Slavko, namestnik Veranič Ivan, člani: Arsov-ski Vojislav, Knez Rudi, Polenšek Stanko, Rakonič Vinko, Si-novski Naip, Unetič Nežika, Žun-ter Franc. Invalidsko pokojninsko zavarovanje Vodja: Persolja Vinko, namestnik: Mlinarič Magda, člani: Hohnec Franjo, Hostnik Jože, Jeršetič Jože, Kuzmički Josip, Ovtar Cvetka, Vivod Anton, Zupanc Stanko. Otroško varstvo: Vodja: Kramer Silva, namestnik: Polajžer Štefan, člani: Go-vedič Alojz, Ivančevič Miladin, Jurše Stanko, Mlinar Ivan, Mu-škotevc Djordja, Verhovšek Štefka, Zidanški Dragica. Socialno skrbstvo Vodja: Šoštarič Slavko, namestnik: Marjanovič Slavko, člani: Dečman Emil, Gašparič Drago, Korošec Jurij, Marzek Franc, Samardjič Husnija, Vidovič Ivanka, Vignjevič Draško. Skupnost za zaposlovanje Vodja: Balaško Mijo, namestnik: Šorn Alojzija, člani: Ga- ljot Slavko, Korošec Ivan, Mer-tik Ivan, Mlakar Venčeslav, Pavlin Jože, Špacapan Darinka, Štus Rudi. Vodja: Simonič Vlado, namestnik: Zorko Anton, člani: Ar-čan Anton, Belej Ivan, Gajšek Emil, Jonke Franc, Leskovšek Friderik, Potočnik Erika, Štefa-nec Marija, Zagozda Vinko, Za-košek Darko. Interesna skupnost za izobraževanje, raziskovalno dejavnost in kulturo Vodja Zupančič Metka, namestnik: Horvatič Lenart, člani: Bombač Jelka, Halužan Slavka, Kunej Mojca, Smole Marija, Tolič Darinka, Tukarič Marko, Uranič Ivan, Vidmar Franjo, Žerjav Franc. Interesna skupnost za zdravstveno zavarovanje in telesno kulturo Vodja: Pohole Ivan, namest- nik: Nežmah Franc, člani: Ger-madnik Branko, Hernaus Jože, Jankovič Živko, Mirnik Marjan, Ožvatič Franjo, Selčan Ivan, Stankovič Milena, Sopar Milica, Topolovec Stjepan. TOZD KEMIJA Interesna skupnost za otroško varstvo in socialno skrbstvo Vodja: Žele Pavle, namestnik: Ažman Kristina, člani: Jesenovec Olga, Kovač Franc, Koštrun Miha, Pratnemer Olga, Strsogla-vec Anton, Ščuka Alojzija, Vu-zem Štefica, Vrečko Rozalija, Vinter Jožica. Na volišču v TOZD Vzdrževanje in energetika Telesno kulturna skupnost Vodja: Kantužer Jože, namestnik: Jovanovič Radomir, člani: Kolšek Fric, Milenkovič Žika, Miljkovič Rado, Horvat Stjepan, Radič Lazar, Vecko Josip, Žagar Anton. TOZD GRAFIKA Interesna skupnost za otroško varstvo in socialno skrbstvo Vodja: Kenda Nada, namestnik: Kovačič Gorazd, člani: Benčina Silva, Drgajner Angela, Jovanovič Slavica, Ferlež Ivan, Koželj Judita, Mirkovič Nada, Me-stinšek Martin, Perčič Branka, Pirc Irena. Interesna skupnost za stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko pokojninsko zavarovanje Interesna skupnost za stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko zavarovanje Vodja: Mastnak Jože: namestnik: Cvek Dunja, člani: Brkič Milan, Korenjak Viktor, Lajler Jože, Pajtak Rok, Plevnik, Anton, Planinc Ivan, Pavič Ivan Sigumjak Ante, Šafarič Štefan. Interesna skupnost za izobraževanje in raziskovalno in kulturno dejavnost Vodja: Ružič Vanda, namestnik: Vidali Vincenc, člani Cokan Martin, Kocijan Milan, Končan Emilija, Lipovšek Nevenka, Na-raks Peter, Ojdanič Slavko, Rosič Vera, Šajinovič Radivoj, Zupanc Albin. Interesna skupnost za zdravstveno zavarovanje in telesno kulturo Vodja: Premšak Marjana, namestnik: Kožuh Milena, člani: Červan Franc, Esih Karel, Go- Od tu in tam linac Stevo, Gaberšek Vlado, Jo-sipovič Drago, Marinič Gabriel, Potočnik Alojz, Pevec Viki, To-polovčan Ivan. TOZD TITAN DIOKSID Interesna skupnost za otroško varstvo in socialno skrbstvo Vodja: Podgoršek Alenka, namestnik: Bizjak Radovan, člani: Bedek Nada, Bricman Vanda, Danilovič Miodrag, Del Negro Karla, Filipovič Zdravka, Gobec Stanislav, Grabar Franc, Kukovič Martin, Trišič Jelena. Interesna skupnost za stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje in invalidsko pokojninsko zavarovanje Vodja: Balen Mirjana, namestnik: Pavlič Rajko, člani: Barbu-lovič Dragoljub, Drobnak Marinka, Jančič Jože, Leskovšek Bojan, Pejkič Nikola, Stevanovič Miroslav, Zakovšek Maks, Zimšek Vlado, Zupanc Marija. Interesna skupnost za izobraževanje, raziskovalno skupnost in kulturo Vodja: Zelenovič Vlado, na- mestnik: Odlazek Jani, člani: Balen Zlatko, Klinar Bojan, Krka-lo Ivan, Kuder Jože, Martinuč Vojko, Mrdjenovič Krsto, Rakoš Vinko, Raznožnik Milena, Tesič Svetko. Interesna skupnost za zdravstveno zavarovanje in telesno kulturo Vodja: Celestina Stanko, namestnik: Nikolič Budimir, člani: Celhar Riko, Kasnik Hubert, Kostič Rade, Ljubič Jože, Premužič Stjepan, Robida Janez, Smonkar Ivan, Trišič Živan, Zagoričnik Andreja. TOZD VZDRŽEVANJE Izobraževalna skupnost Vodja: Vodenik Olga, namestnik: Maček Mirko, člani: Hojnik Milan, Košec Mlena, Kozovinc Bernard, Kranjc Bogdan, Kosič Maks, Škomik Anton, Vervega Viktor. Kulturna skupnost Vodja: Kovačič Franc, namestnik: Paradižnik Danica, člani: Jazbinšek Franc, Košenina Božo, Kolar Marjan, Lampret Drago, Pečar Beno, Polšak Alojzija, Ramšak Ivo. Zdravstvena skupnost Vodja: Brumec Slavko, namestnik: Verdev Branko, člani: Brumec Jože, Cvan Ivan, Hodej Egi-dej Novak Jakob, Smovršmk Anton, Tavčar Anton, Tekauc Oton. Raziskovalna skupnost Vodja: Vodičar Janko: namestnik: Slokan Dušan, člani: Bošnjak Janez, Črepinšek Martin, Goršak Janez, Omersel Peter, Ručigaj Ivan, Turnšek Albin, Zagožen Dušan. Stanovanjska skupnost Vodja: Zalokar Franc, namestnik: Apnar Vinko, člani: Bahaj Adem, Brumec Branko, Gaberšek Štefan, Gajšek Boris, Jagodič Leopold, Završek Cveto, Zdolšek Karl. Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja Vodja: Dobovišek Emil, namestnik: Zupanc Cveto, člani: Kos Marjan, Koren Jože, Kolar Ludvik, Kristan Milan, Špes Ivan, Trojak Štefan, Blagojevič Miodrag. Skupnost otroškega varstva Vodja: Koren Karel, namestnik: Mohar Anja, člani: Javornik Kristina, Jonak Rosvita, Kenda Peter, Krajnik Jože, Novak Ivan, Repar Ivan, Strašek Klariča. Skupnost socialnega skrbstva Vodja: Paradižnik Jože, namestnik: Janc Adolf, člani: Burger Marko, Gajšek Božidar, Goren-šek Tomo, Kveder Rihard, Leskovšek Jože, Posinek Franc, Smrkolj Ludvik. Skupnost za zaposlovanje Vodja: Res Drago, namestnik: Mežnar Mirko, člani: Arnšek Štefan, Burnik Mihael, Jelen Emil, Kovač Albin, Koželnik Ivan, Salmister Ivan, Tofant Anton. Telesno kulturna skupnost Vodja: Budna Štefan, namestnik: Kačičnik Marjan, člani: An-tlej Vilko, Ivanuš Alojz, Kajtner Slavko, Puh Karel, Smodiš Smiljan, Šanca Milan, Zorko Anton. TOZD TRANSPORT Vodja: Grkovič Budimir, namestnik: Štefanec Peter, člani: Butinar Lovro, Cmager Cvetka, Gajšek Bojan, Gorenšek Martin, Jevšinek Marija, Jokan Anton, Kolar Franc, Monasi Mijo, Polutnik Mirko, Selič Jože, Slap-šak Martin, Šeško Vikica, Šeško Stanko. DSSS Interesna skupnost za socialno skrbstvo in otroško varstvo Gospodarske novice doma in po svetu 3. in 4. aprila 1978 bo v Dubrovniku tehnični seminar o tehnologiji in opremi za petrokemij-sko industrijo. Kemična industrija ZORKA iz Šabca gradi tovarno žveplene kisline, tovarno fosforne kisline in tovarno za proizvodnjo sestavljenih gnojil. Skupna vlaganja v te objekte bodo znašala ‘•'okrog ene miljarde 450 milijonov dinarjev.— V novi tovarni fosforne kisline bodo letno proizvedli 75.000 ton kisline, investicija pa bo veljala 415 milijonov dinarjev; zmogljivost nove tovarne žveplene kisline bo znašala 330.000 ton letno, skupna vlaganja v izgradnjo in opremo pa okrog 790 mili jonov dinarjev; letno bodo priz-vedli 150.000 ton sestavljenih gno- (Ekonomska politika, 20. 2. 1978,) V kemijskim kombinatu Police pri Ščečinu na poljskem je začela obratovati tovarna za proizvodnjo titan — dioksida; to je prva tovrstna tovarna v državi. Izgradnja tovarne je veljala 3 milijarde zlotov, letno pa bodo v njej proizvedli 36.000 ton titan — dioksida. (EKOS, 15. 12. 1977) V Egiptu bodo pričeli graditi nova postrojenja za proizvodnjo žveplene kisline; v prvi fazi bodo zgraditi dve tovarni z zmogljivostjo po lOO.OOOton žveplene kisline letno. (EKOS, 28. 12. 1977) Romunija se bo v najkrajšem času uvrstila med največje svetovne proizvajalce NPK — gnojil. Pred nedavnim so pričele z rednim obratovanjem tri nove tovarne, z zmogljivostjo 2.700 ton gnojil na dan. Četrta tovrstvna tovarna, ki jo gradijo v mestu Vodja: Fister Vera, namestnik: Vukmirovič Dragica, člani: Čanadi Štefan, Jeram Marija, Kač Marija, Kranjc Viktorija, Mlakar Stanislav, Pajk Marija, Smonkar Barbara, Štancer Ivan, Zorko Anica. Interesna skupnost za stanovanjsko skupnost, zaposlovanje in pokojninsko zavarovanje Vodja: Grkinič Marinka, namestnik: Umek Martina, člani: Arau, pa bo pričela z obratovanjem še letos. Inženiring in projekte za vse štiri tovarne je zagotovila firma »Dawy Powergas«. (EKOS, 14. 12. 1977) DRUGE NOVICE Celodnevna šola se v celjski regiji vedno bolj uveljavlja in postaja prevladujoča oblika in metoda dela v osnovnem šolstvu ter pot k novim odnosom v vzgoji in izobraževanju. Še vedno pa je premalo sodelovanja vseh institucij, saj je akcija prepuščena samo interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Akcija za vse sindikate o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok. Delavci se zavzemajo za zagotovitev brezplačnih učbenikov u-čencem osnovnih šol. Delno so v Celju zagotovili učbenike z organiziranim izposojanjem novih učbenikov preko občinske izobraževalne skupnosti. Vsaj do prihodnjega sindikalnega kongresa je to nalogo potrebno povsem uresničiti. Piskaš kar v redu, toda kako boš kaj zvonil? Grgalijevič Dorde, Hočevar Marija, Jug Majda, Kukovič Karel, Mirnik Stanko, Novak Jože, Pu-toslemšek Rozalija, Ramšak Matjaž, Teršek Irena. Interesna skupnost za izobraževanje, raziskovalno dejavnost in kulturo Vodja: Torov Ivan, namestnik: Plahutnik Mira, člani: Justin Anica, Kerenčeič Rumica, Kačičnik Marinka, Pečnik Maks, Perič Mihajlo, Sendelbach Franc, Seme Irena, Šentjurc Zlatko, Ura-njek Jana. Interesna skupnost za zdravstveno zavarovanje in telesno kulturo Vodja: Perčič Danijel, namestnik: Zagvozda Helena, člani: Ko-štomaj - Auser Marija, Kuzman Jelka, Leban Marjan, Mirnik Marjan, Mlinarič Marija, Smreč-nik Almira, Stožir Brigita, Zevnik Franc. Zupanc Vera. Občni zbor društva Ljudske tehnike Na občnem zboru dne 25. februarja 1978 je društvo Ljudske tehnike vsem članom podalo obračun enoletnega dela. Občni zbor, 18. po vrstnem redu, je prikaz 21-letnega dela društva Ljudske tehnike Cinkarne Celje, podal v kratki obliki in za vse člane izredno spodbudno enoletno delo izvršilnega odbora. Društvo je tesno povezano z delom podjetja kot celote in je vključevalo svoje člane za pomoč, ki jo lahko nudijo s svojim ustvarjalnim delom tako posameznemu TOZD kot podjetju v celoti. Kot vsa leta, je tudi v letu 1977-1978 bila aktivnost društva usmerjena v realizacijo tistih nalog, ki so bile tako za podjetja, kot tudi društvo, najbolj aktualne in z izvršitvijo katerih bi najboljše pomagali matičnemu podjetju. Ob tej pomoči pa se ni pozabilo na izobraževanje članov, posebno še mladih, za katere je bilo v društvu dovolj možnosti, da po svojih željah in smislu za posamezne veje tehnike najdejo možnosti izobraževanja preko organiziranih predavanj, strokovnih ekskurzij, kpt tudi dela na inventivnih ter ostalih dejavnostih društva. Posamezni krožki so v tem poživeli in intenzivirali svojo dejavnost posebno še radio krožek, grafični krožek, strojni in metalurški krožek, seveda ne smemo izvzeti tudi avto krožek ter merilni krožek. Nekoliko slabše je deloval kemični krožek. Na željo nekaterih posameznikov, ki bi se želeli izobraževati in delovati v izdelavi letalskih modelov, je izvršilni odbor društva ustanovil tudi letalsko-modelarski krožek. Delovanje tega krožka pa bo odvisno od članov samih in seveda njihovega intenzivnega dela do zbiranja somišlenikov, posebno iz vrst mladine, ki bi se rada izobraževala v letalsko -modelarskem delu in športu. V izobraževalni dejavnosti je društvo organiziralo 5 različnih predavanj, ki žal, niso bila tako obiskana kot je bila želja organizatorja, vendar so prisotnim nudila dovolj možnosti pri lastnem izobraževanju. Posamezni krožki so za izobraževanje svojih članov organizirali strokovne ekskurzije v državi in tudi v inozemstvu. Oragnizirane ekskurzije na razstavo DRUPA, razstavo meril, ogled inštituta Boris Kidrič, avto sejma v Ljubljani, razstave v Slovenj Gradcu itd. je najboljši pokazatelj kako si poleg teoretičnega znanja pridobimo, s takimi ogledi. Boljšo predstavo, kako praktično pristopimo k lastnemu izobraževanju. Na področju inventivne dejavnosti so člani društva razvili posebno intenzivno dejavnost. Predlogi, podani s strani članov LT, so naleteli pri komisiji za inventivno dejavnost podjetja na u-goden sprejem, ker so jih predlagali člani, ki so svoje zamisli znali tudi realizirati. Člani društva so na inciativo izvršilnega odbora pristopili k poskusom reševanja ekoloških problemov podjetja s posebnim poudarkom, da v najkrajšem možnem času zagotovimo takšne ekološke pogoje, ki jih predvideva senacijski program podjetja. Odstranitev §03 plinov pri izpustnih dimnih plinih na kalcinimih pečeh TiOi, je bila ena izmed točk te de- 4 CINKARN AR javnosti. Poleg tega so pristopili k izdelavi študij za izboljšanje odpadnih vod. Našemu celjskemu podjetju Zlatami Celje so z izdelanimmi poskusi zagotovili možnost odlaganja težkih kovinskih sedimentov na prosta odlagališča. Naštevane, izvršene in še v predlogih podanih nalogah, so predolge, da bi vse navadili. Poročilo o delu izvršilnega odbora društva je vse te rezultate delno obdelalo, delegati pa so v svojih razpravah v kritični pre- soji povedali, da bi bilo možnosti še več, če bi naši člani v večji meri sodelovali z društvom. To sodelovanje je pomanjkljivo predvsem v vrstah mlajših delavcev, katerih bi bilo delovanje v društvih še posebno pomembno. Posamezni delegati so sicer pohvalno ocenili delo izvršilnega odbora in postavljali zahtevo, da poskuša v bodoče to delo še bolj aktivirati. Pri načrtovanju bi mo- rali v bodoče bolj smelo zastaviti svoje cilje in postavljati takšen načrt, ki bo v celoti mobiliziral vse člane društva in bil dovolj vzpodbuden za ostale člane koletiva, ki do danes še niso našli možnosti vključiti se v delo. Z večjo aktivnostjo in bolj smelo načrtovanim programom, bomo še v večji meri koristili matičnemu podjetju, kakor tudi širši družbeni skupnosti. V preteklem letu smo na obč- nem zboru sprejeli nova pravila društva, ki so vsklajena z Zakoni o društvih in ki dajejo posameznim krožkom polno možnost za njihovo delovanje in samostojno odločanje članov za izvajanje sprejetih programov dela. Na svojih občnih zborih so člani predlagali in sprejeli programe dela, zato menimo, da bodo le-ti njihovi programi tudi izvedeni, saj so člani sami najboljši porok zanje. Izvršilni odbor bo v mejah finančnih možnosti poskušal zagotoviti izvajanje programa društva. Na občnem zboru so delegati krožkov sprejeli in potrdili naslednji društveni program: 1. Realiziranje vseh programov dela kržkov, sprejetih na občnih zborih krožkov. 2. Vspodbujanje delavcev in občanov ter članov LT za razvijanje tehnične kulture in širjenje znanstvenih pridobitev. 3. V strokovno delo članstva vključiti vse poznane znanstvene izsledke, inovacije in racionalizacije. 4. Vzpodbujanje članstva LT in člane kolektiva za dosego višje produktivnosti dela in popolariza-cije inovacij in racionalizacij. 5. Pospeševati modernizacijo proizvodnje v podjetju s predlogi racionalizacij in inovacij članov LT. 6. Pospeševati modernizacijo specializiranih krožkov za potrebe SLO in družbene samozaščite in izobraževati člane LT, posebno mladine v tehnični kulturi. 7. Aktivno vključevanje članov LT pri izobraževanju proizvodnje, odklanjanju tehničnih napak na postrojenjih in zastojev v proizvodnji. 8. Povezovanje krožkov pri skupnih akcijah društva in sodelovanj epriakci j ah občinskega, republiškega in zveznega značaja LT. 9. Organizirati splošna strokovna in poljudnoznastvena predavanja s predvajanjem filmov. 10. Organiziranje strokovne društvene ekskurzije za člane LTCC — društva. 11. Mesečno informirati članstvo o delu društva preko glasila »Cinkarnar«. 12. Ustanoviti letalsko-modelarski krožek in delavnico za izdelavo modelov. Obširni program društva daje vsem članom društva in članom kolektiva, ki se žele izobraževati ali si zagotavljati uresničitev svojih želja dovolj možnosti in napotkov, kako poživeti delo našega društva. V zaključni besedi se je predsednik društva zahvalil vsem članom za njihovo prizadevanje v preteklem letu, posebno se je zahvalil vodstvu podjetja in vodstvom TOZD za pravilno razumevanje delovanja društva pri izboljšanju pogojev dela ter odklanjanju tistih problemov, ki še do danes niso bili rešeni. Ta kratek prikaz delovanja društva LTCC naj bo spodbuda vsem članom kolektiva, da se v naj večji možni meri vključijo v vrste članstva. Viktor Skale NASMEJMO SE DRSEČI DELOVNI ČAS »Ti, včeraj sem slišal, da nameravajo tudi pri nas uvesti drseči delovni čas, kot ga imajo že v nekaj podjetjih v Sloveniji in se menda dobro obnese. Kaj praviš, bo res prišlo do kaj takega pri nas?« »Ti si pa dober! Kaj ne veš, da to pri nas že lep čas imamo, samo, da ne velja za vse zaposlene.« »Kako to misliš?« »Ja, kaj še nisi videl koliko jih zdrsi med delovnim časom v mesto, ali pa domov, po raznih privatnih opravkih.« ŠKOTSKA... Mc Gregor vpraša Me Sulliva-na: »Čudim se, zakaj greš vsak dan s plavo kuverto po 20 km peš.« Mc Sullivan odgovori: »Vsak dan pišem zaročenki to nesem pismo na pošto v sosednji kraj, da plačam manj poštnine.« »In koliko daleč je ta tvoja zaročenka?« »Okoli 22 km.« Občnega zbora se je udeležil tudi tov. Rudi Kerček, nekdaj deloven član društva, ki je bil lani upokojen Delovno predsedstvo na občnem zboru društva Ljudske tehnike Prvi nastop cinkarniškega pevskega zbora Na proslavi ki je bila posvečena dnevu žena, smo prvič poslušali cinkamiški pevski zbor. Da bi dobili boljšo predstavo o tem, kako ta zbor deluje, kje in kdaj se sestaja pa še kaj, smo o vsem tem povprašali predsednika tega zbora Zvonka Vrunča, zaposlenega v TOZD Vzdrževanje: — Na kakšno pobudo ste začeli peti? — Peti smo pričeli na pobudo družbenopolitičnih organizacij, najbolj pa so nam pri tem pomagali tov. Justinova, tov. Slapnik in tov. Uranič. Zavzemali smo se tudi, da bi bil to mešani zbor, kar pa nam zaradi premajhnega števila prijav žensk ni uspelo. — Najprej so bile vaje samo en krat na teden, po dve uri, kar pa je odločno premalo, zato smo se odločili, da bomo imeli vaje dvakrat tedensko po dve uri. — Koliko pevcev šteje zbor in kolikšna je starost? — Zbor je najprej štel šestindvajset pevcev, nekaj jih je odpadlo zaradi slabega glasu, nekateri se niso strinjali z disciplino, ki smo jo uvedli tako da nas je rednih pevcev ostalo od šestnajst do osemnajst. Starost pevcev je od petindvajset do šestdeset let, saj so tu še upokojenci, kateri pa bodo sčasoma zapustili zbor, dejali so Krstni nastop cinkarniškega moškega pevskega zbora — Kdaj ste začeli peti? — Ustanovni sestanek smo imeli 31. maja 1977, kjer smo se dogovorili o začetnem delovanju tega zbora. Nekaj dni potem pa smo začeli z vajami. — Kolikokrat na teden imate vaje? da je Cinkarna po starostni strukturi mlad kolektiv, ki mora imeti mlade pevce. — Ali je kdo od teh že prej pel kje v zboru? — Da. Trije pevci pa smo še vedno pri Cankarjevem zboru. Komisija za podelitev nagrad »Priznanje samoupravljalcu« pri občinski skupščini Celje razpisuje v skladu z 2. členom odloka o Priznanju samoupravljalcu (Ur. list SRS 19/74 bi 11/76) podelitev nagrad »Priznanje samoupravljalcu« za leto 1978. Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim delegatom (članom) v organih samoupravljanja in drugim delavcem, organom samoupravljanja in samoupravnim delovnim skupinam v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Komisija vabi vse samoupravne organizacije, skupnosti, druž-benopolitčne organizacije, društva in občane, da pošljejo predloge do 30. 4. 1978. Možno je obnoviti predloge tudi za tiste, ki so bili predlagani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev nagrade pa še vedno izpolnjujejo. Komisija za podelitev nagrad »Priznanje samoupravljalcu« — Kdo je vaš pevovodja? — Vodi nas Ivan Knez, zaposlen pri Avto Celje, tajnik je Milan Kersnik iz TOZD Grafika in jaz kot predsednik. Kot predsednik organiziram, da vaje potekajo ob dogovorjenem času, da je v zboru disciplina in organiziram prostor, kjer naj bi bile vaje, s tem pa je problem zelo težak. Izvršilni odbor sindikata je prosil ljudsko tehniko, da bi omogočila našemu zboru vaje dvakrat tedensko, potem pa se je vse izjalovilo, saj so tam organizirati- -foto krožek in tako nimamo stalnega mesta za vaje, kar pa je za zbor zelo pomembno, že zaradi same barve glasu. — Koliko pesni ste že naštudirali? — Do 8. marca smo naštudirali pet pesmi, sedaj pa se pripravljamo za širši program, za proslavo 1. maja. Tovarišu Vrunču se za njegove odgovore in za njegovo delo, ki ga opravlja kot predsednik zahvaljujemo, prav tako pa ne smemo pozabiti, da je za zbor veliko naredil, saj je še pred tem, da se je zbor sploh formiral, pridobil posameznike s tem, da se je pogovarjal z vsakim izmed njih. Ob enem pa lahko napišemo še to, da si v zboru zelo želijo še ženskih glasov, saj bi tako bili popolni mešani pevski zbor, zato se dekleta in žene prijavite! Irena Same Prijava nesreč pri delu Zakon o evidencah na področju dela (Ur. list SFRJ št. 2/77 predpisuje, da vsaka organizacija združenega dela mora voditi evidenco o nesrečah pridelu. Zakon o varstvu pri delu Socialistične republike Slovenije /Ur. list SRS št. 32/74 v svojem 48. členu predpisuje, da organizacija združenega dela mora voditi evidenco o poškodbah in obolenjih delavcev, ki so posledica nesreč pri delu ali poklicnih bolezni ter o vzrokih nesreč pri delu. Evidenco o nesrečah pri delu v organizacijah združenega dela vodi služba za varstvo pri delu. O postopku prijavljanja nesreč pri delu ali na poti na delo in z dela so vsi neposredni vodje dela (mojstri) že dobro seznanjeni. Za prijavo nesreče pri delu ali na poti na delo in iz dela obstoja predpisan obrazec ER-8 »Prijava nesreče pri delu«. Vsak delavec je dolžan javiti neposrednemu vodji dela o svoji nesreči pri delu ali na poti na delo in z dela. Neposredni vodja dela pa je dolžan izpolniti in podpisati omenjeni predpisani obrazec in sicer samo v enem izvodu. Izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava nesreče pri delu« mora neposredni vodja dela dostaviti službi za varstvo pri delu zaradi evidence. Služba za varstvo pri delu je v zadnjem času zavrnila dve prijavi nesreče pri delu zaradi nepravočasnega javljanja o nesreči pri delu oziroma nesreči na poti na delo. Zakon o evidenci na področju dela v svojem 16. členu predpisuje, da se v evidenco o nesrečah pri delu vpisujejo podatki najpozneje v treh dneh od dneva, ko se je zgodila nesreča pri delu. Služba za varstvo pri delu bo zavrnila vsako prijavo o nesreči pri delu, če ne bo prispela v predpisanem roku, to je v treh dneh od dneva, ko se je zgodila nesreča. Z zavrnitvijo prijave nesreče pri delu je ponesrečenec materialno oškodovan, ker se bolniški staž zaradi nepravočasno javljene nesreče pri delu, šteje kot navadni bolniški stalež. Odgovornost zaradi nepravočasno javljanje nesreče pri delu nosi neposredni vodja dela, kot je omenjeno že prej. To pojasnilo daje služba za varstvo pri delu kot informacijo z navedbo zakonskega določila o potrebi in dolžnosti pravočasnega javljanja vsake nesreče pri delu ali na poti na delo in z dela. Simun Pinjušič Nočna izmena Kje bomo letos preživeli Rekreativna dejavnost in oddih pomenita večjo in bogatejšo možnost delovnega človeka in občana, za človeka dostojno, zdravo in kulturno izrabo prostega časa, se posebej pa časa za letni dopust. S tem prispeva k zdravju, večji razvitosti, sproščenosti in ustvarjalnosti, telesni in duševni uravnovešenosti, pomeni tudi velik prispevek v naporih za višjo produktivnost dela in s tem za višji osebni in družbeni standard. Uspehi, ki smo jih lansko leto dosegli pri nudenju organiziranega letovanja našim delavcem nas obvezujejo, da tudi letos nudimo vsaj takšne, oziroma boljše možnosti, da prijetno preživijo svoj letni dopust. Pri ocenjevanju lahko štejemo preteklo sezono kot zelo uspešno. Če primerjamo najete kapacitete z letom 1976 smo v letu 1977 najeli za 119P/0 več kakor leto prej in je bila zasedenost 100 %. Izhajajoč iz tega smo letos najeli še za 20% več kapacitet kakor lansko leto. S tem zagotavljamo, da bo omogočeno vsem tistim našim delavcem, ki Na Pagu so se naši delavci lani dobro počutili bodo želeli preživeti letni dopust v našem počitniškem domu v Logarski dolini ali ob morju. Tudi letos združujemo del sredstev od regresa za regresiranje organiziranega koriščenja letnega dopusta. S takšno regresno politiko zagotavljamo možnost letovanja tudi delavcem z najnižjimi povprečnimi o-sebnimi dohodki na družinskega člana. V Supetru na otoku Braču (na letovali LETOS IMAMO NA VOLJO NASLEDNJE KAPACITETE: 1. POČITNIŠKI DOM CINKARNE V LOGARSKI DOLINI Kapaciteta dnevno 26 postelj v 11 sobah. Dom je odprt celo leto, v zimskem času centralno ogrevan z lastnim internim bifejem in čajno kuhinjo. Zelo primeren je za oddih ob koncu tedna, pa tudi za razgovor s poslovnimi partnerji. Prenočišče za člane kolektiva in njihove družinske člane je 20 din na dan, enaka ugodnost je tudi za upokojence Cinkarne. Ostali turisti plačajo prenočišče 50 oziroma 60 din, če koristijo prenočišče samo za eno noč. Prehraan bo letos med 110 in 120 din za odrasle, za otroke do 10 let pa za 30P/n nižja. Točno še ni določena, ker dom »Izletnika« adaptirajo in bo pogodba podpisana pozneje. Člani kolektiva koristite ta dom več kakor do sedaj, saj je namenjen prav vam! 2. UMAG Umag je cinkamarjem že znan turstični kraj, saj imamo tam že vrsto let najete počitniške kapacitete, istočasno pa ima vse ugodnosti, ki jih danes išče že precej zahtevni turist. Kapacitete 8 postelj v 3 sobah I. kategorije v privatni hiši — prvo nadstropje cca 300 m od morja (dve troposteljne sobe in ena dvoposteljna soba). Čas koriščenja od 1. 7. do 31. 8. 1978 — 6 dekad. Cena penziona 150 din. Otroci z lastnim ležiščem do 10 let 135 din. Otroci z lastnim ležiščem do 7 let 116 din. Otroci brez lastnega ležišča do 7 let 100 din. Otroci brez lastnega ležišča in brez hrane do 3 let 35 din. Samo prenočišče 60 din. Turistična taksa 5 din — plača jo vsak na kraju samem. Hrana bo v hotelu BEOGRAD ali v restavraciji PAVILJON (2-3 meniji). Plaža primerna tudi za male otroke. Prometna zveza do Umaga — sliki plaža) so cinkarnarjl radi z lastnim avtomobilom ali avtobusom — ugodne zveze. Parkirni prostor pred hišo. 3. RAB NA OTOKU RAB Letos se ponovno vračamo na Rab. Na tem otoku smo cinkar-narji že letovali v domu štor-skih železarjev. Rab je turistično zelo znan in privlačen zaradi ugodne klime, svojih lepot, obilo sonca in čistega morja. Kapacitete 13 postelj v 5 sobah I. kategorije (štiri sobe po 3 postelje in ena soba z eno posteljo). Sobe so najete v privat- ni hiši — celo 1. nadstopje, hiša je oddaljena 100 m od morja. Čas koriščenja od 1. 7. do 31. 8. 1978 — 6 dekad. Cena polnega penziona po osebi 155 din. Otroci brez lastnega ležišča do 3 let s polnim penzionom imajo popust 50 o/« — plačajo 78 din. Otroci z dodatnim ležiščem do 10 let imajo 30 % popusta in plačajo 108,50 din. Samo prenočišče 80 din. Turistična taksa 4,80 din se plača na kraju samem, otroci do 14 let takse ne plačajo. Prehrana v novi moderno urejeni restavraciji avtocampa PADOVA 3 v neposredni bližini o-bale (2-3 meniji), lepa peščena plaža primerna za otroke. To je novo zgrajeni kompleks turističnega naselja z vsemi pripadajočimi objekti npr. štiristez-no avtomatsko kegljišče, igrišče za košarko, balinanje, mini golf, disco klub, frizer, trgovine itd. Prometne zveze na Rab z lastnim avtomobilom ali avtobusom iz Reke do Jablanca — trajekt 15 min. in nato 6 km do Raba. Za tiste, ki bodo šli z lastnim avtomobilom je parkirni prostor pred hišo. 4. PAG NA OTOKU PAGU Letos smo ponovo najeli počitniške kapacitete na Pagu. Lan-skoleto je vladalo veliko zani- manje za ta kraj na enem najlepših otokov. Mesto Pag na istoimenskem otoku se nahaja v slikovitem o-kolju tega otoka, kjer so čudovite peščene plaže. Samo mesto je staro iz XV. stoletja, katerega je dal zgraditi Jurij Dalmati-nac. Kapacitete 10 postelj (12) v 4 sobah I. kategorije v privatni hiši cca 20 m od obale — na istem kraju kot prejšnje leto. Sobe so dve dvoposteljne, dve troposteljne (ena dvoposteljna). Čas koriščenja od 21. 6. do 31. 8. 1978 — 7 dekad. Cena penziona 160 din. Otroci z lastnim ležiščem do 7 let 130 din. Brez ležišča — samo hrana 80 din. Samo prenočišče 50 din. Turistična taksa 5,50 din se plača na kraju samem. Prehrana v neposredni bližini stanovanja v hotelu BELEVUE (2 menija), kjer je tudi vsak večer zabava s plesom. Pag priporočamo tudi vsem tistim, ki bolujejo za raznimi revmatičnimi in živčnimi boleznimi, katere že nekaj časa zdravijo z znanim paškim blatom. Prometne zveze z otokom so ugodne. Avtobus iz Karlobaga in potem s trajektom na Pag, ki vozi vsako uro. Z lastnim avtomobilom se pride na Pag tudi po kopnem čez most ali z avtobusom iz Zadra. Najbližja pot je Plitvice — Obrovac — Pag. 5. PRIMOŠTEN To je zelo znan turistični kraj v starem in slikovitem ribiško vinogradniškem mestu (2000 prebivalcev) 26 km južno od Šibenika na zelo lepem polotoku s prekrasnim pogledom na okoliške otoke. Poznan je po svojem kvalitetnem črnem vinu »Babič«, rakih in kvalitetni vrsti morskih rib. Kapacitete 10 postelj v 4 sobah I. kategorije v privatni hiši v neposredni bližini plaže. Sobe dve dvoposteljne, dve troposteljne. Čas koriščenja od 21. 6. do 31. 8. 1978 — 7 dekad. Cena penziona 153 din. Otroci do 7 let imajo 30% popusta. Samo prenočišče 60 din. Naš počitniški dom v Logarski dolini svoj letni dopust Turistična taksa 5 din se plača na kraju samem. Prehrana v neposredni bližini stanovanja v restavraciji »Mala Raduča« (dva menija) okoli 20 m od obale in spada v prvorazredne restavracije. Vsak večer je na terasi te restavracije ples. Iz Primoštena so organizirani številni izleti na bližnje otoke in na slapove Krke. Prometne zveze z avtobusi so ugodne, z lastnim avtomobilom pa ni problem prihoda in odhoda. 6. SUPETAR NA OTOKU BRAČ Supetar je zelo prijetno malo mesto, ki se nahaja na severni obali otoka. Mesto je poraščeno s čudovitim zelenjem in borovim gozdom, ki sega v neposredno bližino plaže in nudi senco tistim, ki jih sonce preveč žge. Kdor enkrat pride v Supetar se v njega še in še vrača. Številnim cinkarnarjem je dobro poznan, saj smo vrsto let imeli najete kapacitete v Supe-taru. Ravno to, da se posamezni cinkarnarji tja še vedno vračajo smo se odločili, da zopet organiziramo dopust v tem lepem kraju. Kapacitete 5 postelj, 2 sobe I. kategorije v privatni hiši pri dobro poznani PAPIČ Katici. Sobe — ena troposteljna in ena dvoposteljna. Cas koriščenja od 1. 7. do 31. 8. 1978 — 6 dekad. Cena penziona 160 din. Otroci z lastnim ležiščem do 10 let imajo pri prehrani popust 30%. Samo prenočišče stane 50 din. Turistična takse se plača na kraju samem. Prehrana v privatni gostilni »Vlačica« (1 meni) cca 30 m oddaljena od obale in spada med kvalitetne privatne objekte. Pogled na plažo v Umagu skrbljeno za zabavo in razvedrilo, posebno v času sezone. Prometne zveze: z avtobusom ali osebnim avtomobilom do Splita in nato s trajektom v Supetar. 7. POČITNIŠKE PRIKOLICE Na razpolago imamo 15 počitniških prikolic, ki so postavlje; ne na štirih mestih ob istrski obali in sicer: Stellamaris 4 prikolice Novi grad 4 prikolice Medulin 3 prikolice Medveja 4 prikolice Prikolice so razporejene tako, da je mogoča izbira kraja letovanja eno leto na enem mestu drugo na drugem itd. Letos imamo prikolice že četrto leto. Praksa iz preteklih let je pokazala, da je za ta način letovanja precej zanimanja predvsem zato, ker je dopustnik neodvisen glede prehrane pa tudi ta način preživljanja dopusta je mnogo cenejši od klasičnega. Prav zaradi tega je dostopen za vsak žep. Pogoji in način koriščenja dopusta v prikolicah ostanejo v veljavi iz preteklih let, ker so že ustaljeni in so se pokazali za sprejemljive. Koriščenje prikolic v glavni sezoni bo določeno po ključu z ozirom na število zaposlenih v TOZD in DSSS. Kolikor ne bo zasedene od delavcev, ki imajo razpolagalno pravico bodo ponudene delavcem iz druge TOZD, če bodo obstojale potrebe. Prikoilce bo mogoče koristiti že od 1. 6. naprej pa do 10. 9. 1978. Koriščenje izven glavne sezone priporočamo predvsem tistim, ki nimajo šolo - obveznih otrok. Cena koriščenja (najemnina) po prikolici na dan je objavljena skupaj z regresno lestvico. Prometne zveze do krajev, kjer so postavljene prikolice so ugodne z avtobusi ali osebnimi vozili. Cinkarna v letošnjem letu razpolaga z naslednjimi skupnimi kapacitetami računamo samo v glavni sezoni, ker pa je mogoče koristiti kapacitete doma v Logarski dolini in počitniške prikolice tudi izven glavne sezone so možnosti koriščenja mnogo večje. k :ŠS| .••5 ž^ š S S a >55 a > v i? c Logarska dolina Umag Rab Pag Primošten Supetar Kamp prikolice 11 26 1612 4 8 492 4 13 806 4 10 720 4 10 720 2 5 310 15 60 3720 45 122 8380 8. PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE — DOPUST V TOPLICAH V dogovoru z zdravnikom obratne ambulante Cinkarne bo narejen spisek vseh tistih naših delavcev, ki so potrebni preventivnega zdravljenja in okrevanja bodisi v toplicah, ob morju ali v Logarski dolini. V predlogu že zdravnik naprej odredi kam naj delavca pošljemo, da bo koristno zanj z ozirom na njegovo zdravstveno stanje. ilede na potrebe in odobrena mčna sredstva v ta namen bo ko koristilo usluge preventiv-a zdravljenja 100 delavcev karne. Toplice 50 . Slatina 10 Radenci 10 'dolina 15 1511 100 Poleg preventivnega zdravljenja bomo tudi letos omogočili brezplačno letovanje vsem tistim našim krvodajalcem, ki so darovali vsaj 10-krat, od tega najmanj enkrat v zadnjem letu, če bodo koristili naše kapacitete. OOS pa lahko predlagajo 2 —- 3 delavce iz vsakega TOZD in DSSS, ki bi si sicer ne mogli privoščiti letnega dopusta zaradi svojega socialnega stanja ali pa tiste delavce, ki so na svojem delovnem mestu zaslužni in z daljšo delovno dobo. . ** 9. OTROŠKA KOLONIJA Cinkarna že vrsto let omogoča otrokom naših delavcev, da preživijo svoje zaslužne počitnice v otroški koloniji v Baški. To ugodnost koristijo predvsem o-troci tistih staršev, ki imajo nižje povprečneOD in ne gredo s starši na dopust. V avtokampu v Med ve ji imamo 3 prikolice Letos imamo planirano v ta namen 60.000,00 din in bomo zbirali prijave toliko časa, kolikor bodo dopuščala finančna sredstva. Sama udeležba bo določena z regresno lestvico. Pravico do 14 dnevnega letovanja imajo otroci do 14. leta starosti, katerih starši so zaposleni v Cinkarni in je otrok po njih zavarovan. POGOJI REGRESIRANJA V LETU 1978 Za organizirani del letovanja je tudi letos predvideno dodatno regresiranje iz sredstev, ki smo jih namenkso izločili in združili iz regresov za letni dopust in iz sklada porabe, še posebej za preventivno zdravljenje. Do regresa so upravičeni delavci Cinkarne in po njih zavarovani svojci, ki bodo koristili naše kapacitete. Regres se priznava največ za 10 dni. REGRESNA LESTVICA ZA REDNI LETNI DOPUST Dohodek na Višina družinskega člana regresa do 2.000,00 130,00 od 2.000,00 do 2.500,00 120,00 od 2.500 00 do 3.000,00 110,00 od 3.000,00 do 3.500,00 100,00 od 3.500,00 do 4.000,00 90,00 nad 4.000,00 80,00 REGRESNA LESTVICA ZA PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE Višina Dohodek na druž. regresa od člana polne cene do 2.000,00 90 o/« od 2.000,00 do 2.500,00 85 ”/o od 2.500,00 do 3.000,00 80% od 3.000,00 do 3.500,00 75% nad 3.500,00 70% OTROŠKA KOLONIJA Povprečni dohodek na druž. Višina člana regresa do 1.500,00 100 o/o od 1.500,00 do 2.000,00 80 o/o od 2.000,00 do 2.500,00 70 »/o nad 2.500,00 — Cena 14 dnevnega letovanja v otroški koloniji v Baški bo cca 1.600,00 din (točno bo znano pri sprejemanju prijav). Prednost imajo otroci staršev, ki imajo nižji povprečni dohodek na družinskega člana. NAJEMNINA ALI SAMOUDELE-ŽBA KORISTNIKA PRIKOLICE Od polne lastne cene, to je pokrivanje najemnine in tekočega vzdrževanja, regresiramo 90 %. Povprečni samoprispevek oziroma najemnina je zato minimalna in vsakemu koristniku dostopna. PRISPEVNA STOPNJA BO NASLEDNJA Najemnina Dohodek na druž. na dan člana za prikolico do 2.000,00 20,00 od 2.000,00 do 2.500,00 30,00 od 2.500,00 do 3.000,00 40,00 od 3.000,00 do 3.500,00 50,00 nad 3.500,00 60,00 Gornja lestvica velja samo za zaposlene delavce Cinkarne in njihove ožje člane družine (zakonski partner in otroci). Za vsakega koristnika izven tega sorodstvenega razmerja doplača koristnik prikolice dodatno 20,00 din dnevno. Prikolica se daje v najem trem ali štirim članom, kjer to ni mogoče zaradi manjše družine ali drugih vzrokov, se daje tudi dvema članoma. Vsi koristniki prikolic se ob nastopu letnega dopusta oziroma drugega koriščenja prikolice zadolžujejo za prikolico in inventar, ki je v njej s tem, da nared j o inventuro in podpišejo zapisnik. Morebitno nastalo škodo na prikolici ali inventarju (razbitje posode in podobno), mora koristnik prikolice nadoknaditi takoj z enakim, če pa je škoda takšne narave, da jo koristnik ne more odstraniti ali nadoknaditi takoj, mora po vrnitvi z dopusta prijaviti v službi družbenega standarda, ki odloči kako bo s povrnitvijo škode. Gornje regresne lestvice je sprejela komisija za družbeni standard na svoji drugi redni seji, dne 27. marca 1978 in so u-sklajene z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. (NADALJEVANJE NA 9. STR.) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Centralni delavski svet TOZD Grafika Predsednik HROVATIN Jože je 28. februarja 1978 sklical 6. redno sejo centralnega delavskega sveta. Predsednik Branko GERMADNIK je dne 27. februarja 1978 sklical 8. redno sejo DS TOZD Grafika. Najprej je pregledal realizacijo sklepov prejšnje seje ter ugotovil, da so bili v večini vsi uresničeni, razen štirih, ki pa bodo na dnevnem redu na prvi prihodnji seji. Na podlagi sklepov sprejetih na DS TOZD in DSSS je podal soglasje na rezultate dela in poslovanja za leto 1977 in delitev dohodka. Posebne razprave ni bilo, ker so delavci temeljito razpravljali na sejah samoupravnih organov v TOZD. Bilo pa je izpostavljeno vprašanje solidarnega pokrivanja izgube TOZD Titanovega dioksida v prihodnje. Zavedati se moramo, da solidarnost med TOZD mora obstajati. Dokler bomo imeli neomejeno solidarno odgovornost, bomo pri pokrivanju izgube z delom sredstev morali sodelovati. Informativno je bil seznanjen z osnovnimi načeli predlogov letnih planov TOZD in DSSS Cinkarne za leto 1978. Glavne javne razprave potekajo po TOZD. Plani so pripravljeni tako, da bi nam ob koncu leta omogočili pozitiven poslovni rezultat podjetja kot celote, vendar še vedno na meji rentabilnosti. Čim-prej bo potrebno v smeri razvoja — investiranja posvetiti večjo pozornost. Istočasno je CDS na podlagi 463. člena zakona o združenem delu razpisal za dne 9. marec 1978 referendum, na katerem so se delavci odločili o sprejetju osnovnega plana TOZD in DSSS za leto 1987. Na podlagi poprejšnje potrditve na zborih delavcev, pa tudi DS TOZD in DSSS, je podal so- glasje na plan razdelitve sklada skupne porabe — z naslednjimi opombami: — da se del, iz postavke nerazporejenih sredstev uporabi za finaciranje razdeljevalnice toplega obroka, — kolikor bi prišlo do sprememb pri postavki »nagrade ob delovnih jubilejih« in bi zaradi tega primanjkovalo sredstev, naj bi sredstva črpali iz postavke »nerazporejenih sredstev«. Istočasno, ko je obravnaval in potrdil sanacijski program za zrak in odpadne vode, je CDS sprejel opozorilo vsem direktorjem TOZD in sektorjev ter vodjem obratovodstev, da se morajo maksimalno angažirati pri uresničevanju zastavljenega sanacijskega programa, saj je področje ekologije ozko povezano z nadaljnim razvojem Cinkarne. Posebno pozornost moramo posvetiti v tistih obratih, kjer lahko pride do izpusta škodljivih DS TOZD morajo zahtevati od svojih vodstvenih delavcev, da četrtletno poročajo o uresničevanju sanacijskega programa. Prav tako je sprejel CDS opozorilo vsem vodilnim delavcem, da je nujno, da se okolje, dvorišča in obrati temeljito čistijo in da se odstrani ves nepotreben material in odpadki. Na predlog splošnega sektorja je imenoval Hinka Haasa, vodjo plansko-analitske službe, v odbor samoupravne delavske kontrole Jugobanke-Temeljne banke Ljubljana. Poslovni odbor Predsednik Viki HERLAH je 16. februarja 1978 sklical 6. redno sejo poslovnega odbora. Predsednik komisije za varstvo okolja je v svoji informaciji nakazal najnujnejše probleme s področja ekologije, s poudarkom rešitve problema deponije v Že-pini. Služba za varstvo okolja je pripravila sanacijski program za zrak in odpadne vode. Slednji zajema le tiste obrate, ki so močno polutantni in so istočasno perspektivni, tako da prenesejo investicije za čistilne naprave. Poslovni odbor je zadolžil vodstva TOZD, da morajo delavce četrtletno seznanjati o uresničevanju saancijskih pro- gramov. Komisija za zaposlovanje invalidov, žena in mladine je v svojem poročilu nakazala najnujnejše probleme s katerimi se srečuje pri svojem delu. Posebno je bilo poudarjeno vprašanje invalidov, ki so zaposleni v naši delovni organizaciji. Poslovni odbor je zadolžil kadrovsko službo, da skupaj s komisijo ugotovita, katera so tista opravila in naloge, ki jih invalidi opravlja- CINKARNAH jo. Istočasno je zadolžil organizacijsko in kadrovsko službo, da posvetita skrb ustanovitvi takšnih delovnih opravil in nalog, kjer bi se invalide lahko ustrezno njihovi invalidnosti, zaposli- lo. V nadaljevanju je poslovni odbor odobril: — službena potovanja v inozemstvo, — na predlog zunanje trgovine odpise razlik, — zaradi ustanovitve TOZD Kemija Mozirje je na predlog organizacijske službe, odobril spremembe podpisnikov za stroškovni mesti 441 in 442 v Mozirju. — prav tako je zaradi potrebe po novih stroškovnih mestih in reorganizaciji nekaterih obstoječih, odobril spremembe in to za stroškovno mesto 107 — družbeni standard — vsem zaposlenim delavkam naše delovne organizacije je ob praznovanju Dneva žena odobril prosti delovni dan. Kot pivo so obravnavali poročilo o poslovnih rezultatih v letu 1977. Delavci te temeljne organizacije so kljub zelo dinamičnemu porastu celotnega prihodka in proizvodnje v primerjavi s preteklim letom in s planom za leto 1977 dosegli slabše poslovne uspehe kot v letu 1976 in od planiranih. Celotni prihodek je v primerjavi s tistim, ki je bil dosežen v letu 1976 rastel po stopnji 24,66 poena, dohodek pa le po stopnji 8,66 poena. Zaradi povečanja pogodbenih obveznosti in OD, ki so rastli po višji stopnji od rasti dohodka je ustvarjeni ostanek dohodka po pokritju zakonskih pogodbenih obveznosti in osebnih dohodkov za 27,64 % manjši od tistega, ki je bil ustvarjen po zaključku poslovnega leta 1976. Ta celotni izpad dohodka je posledica poslabšanja ekonomičnosti proizvodnje. V razpravi je bilo podano, da je v Grafiki zaposlenih približno 40 delavcev invalidov in to največ v obratu tiskarna. Ti delavci so bili prerazporejeni, zaradi nezmožnosti opravljanja dela, iz drugih obratov Cinkarne. Odločili so se, da bodo na novo zaposlovali samo v izjemnih, nujnih primerih, medtem pa bodo izvršili reorganizacijo obstoječe delovne sile. Vodje proizvodnje in vodje obratov morajo predloge v zvezi povečanja delovne sile za leto 1978 dostaviti na strokovni kolegij, le-ta bo končni predlog predložil DS TOZD. Potrdili so akcijski program TOZD Grafike, ki ga je predhodno že potrdil zbor delovnih ljudi. Sprejeli so sklep, da vodje proizvodnje in služb v prihodnje predložijo vse predloge za nabavo osnovnih sredstev strokovnemu kolegiju TOZD, ki bo ugotovil upravičenost nabave ter nato predloge posredoval DS. Izpostavljeno je bilo vprašanje nočnega dela žena. Varnostna služba bo organizirala zdravniški pregled za delavke, ki delajo v nočni izmeni, z namenom ugotoviti zdravstveno stanje. Glede opremljenosti sobe, ki bi jo delavke v nočni izmeni imele v uporabi, varnostna služba še ni ustrezno odgovorila. Prav tako še ni urejeno vprašanje toplega obroka v nočnem času. Pakiranje titanovega dioksida TOZD Metalurgija Predsednik Avgust DERŽEK je dne 24. februarja 1978 sklical 9. redno sejo DS TOZD Metalurgija. Obravnavali in ocenili so rezultate dela in poslovanja za leto 1977 ter na podlagi predhodno sprejetih sklepov na zborih delavcev ugotovili delitev dohodka. Pozorno so obravnavali osnovna načela predloga plana TOZD. V razpravi je bilo poudarjeno, da so v planu poslovanja za leto 1978 razvidne tendence povečanja stroškov poslovanja in znatno višja obremenitev dohodka, tako da bosta ostanek dohodka za razdelitev in za sklade neprimerno nižja kot v preteklem letu. Vsekakor bo potrebno izkoristiti vse razpoložljive subjektivne sile, da bo plan dosežen. Potrdili so samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Celje. Prav tako so potrdili plačilo združenih sredstev po sporazumu SIS podjetja za PTT promet Celje. Obravnavali so akcijski program, ki je sestavljen po samoupravni liniji in po liniji DPO TOZD. Poudarili so, da se morajo za uresničitev programa vključiti vsi člani kolektiva v TOZD. Sleherni delavec je dolžan, da na svojem delovnem mestu po svojih najboljših močeh dela tako, da bo v dobro kolektivu in širši družbeni skupnosti. Ob medsebojnem povezovanju, gojitvi tovarištva, budno- (Nadaljevanje na 9. etr.) Piše: Iskren Pipuš (NADALJEVANJE) Stolpne Po takoimenovanem kontaktnem postopku, ki se je razvil iz »komornega« v intenzivni »stolpni postopek«, so pražilni plini z najmanj 3 % vol. S02, s pomočjo solitrne kisline ali s pomočjo dušikovih oksidov, ki nam služijo kot prenašalci kisika in z dodatkom vode prevedejo v žvepleno kislino. Po drugem takoimenovanem kontaktnem postopku se SOz s pomočjo kontaktne mase v prisotnosti zraka oksidira v SOi, to je v anhidrid žveplene kisline, ki se takoj absor- Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje z 8. str.) sti za nemoteno delo na strojnih napravah, prizadevanju za izboljšanje okolja, uspeh ne bo izostal. Verificirali so pravilnik o delitvi OD in cenikov izdelkov s pripombo, da se za TOZD Metalurgijo korigira člen 18 tako, da se črta drugi odstavek, k določa 20 % dodatek za popoldansko delo. Nagradili so sodelavce — avtorje Avgusta Deržka, Bernarda Catra in Jožeta Čebularja za tehnično izboljšavo v obratu keramika — stroj za oblikovanje utorov. TOZD Vzdrževanje in energetika Predsednik Milan GABER je dne 23. februarja 1978 sklical 7. redno sejo DS TOZD Vzdrževanje in energetika. Obravnavali in ocenili so rezultate dela in poslovanja za leto 1977 ter na podlagi predhodno sprejetih sklepov na zborih delovnih ljudi ugotovili delitev dohodka. Potrdili so obračun amortizacije za leto 1977. Obračun amortizacije za leto 1977 morajo izvršiti po minimalnih zakonskih stopnjah v okviru amortizacijskih skupin povečanih za delo v izmenah. Potrdili so osnovna načela predloga letnega plana TOZD Vzdrževanje in energetika za leto 1978. Seznanili so se s sanacijskim programom za odpane vode in ga potrdili. Po krajši razpravi so potrdili akcijski program TOZD. Obravnavali so razdelitev sklada skupne porabe in ga potrdili. TOZD Transport Predsednik Mirko POLUTNIK je redno sejo DS TOZD Transport. Potrdili so rezultate dela in poslovanja za leto 1977 ter na podlagi predhodno sprejetih sklepov na zborih delovnih ljudi ugotovili delitev dohodka. Seznanili so se s planom razdelitve sklada skupne porabe in ga potrdili. Obravnavali so predlog o obračunu amortizacije za leto 1977 in sprejeli sklep, da morajo obračun amortizacije za leto 1977 izvršiti po minimalnih zakonskih stopnjah v okviru amortizacijskih skupin povečanih za delo v izmenah. DSSS Perdsednik Franc GLUŠIČ je dne sejo DS DSSS. Potrdili so poročilo o doseženih poslovnih rezultatih TOZD Cinkarne v letu 1977. Iz poročila o poslovanju DSSS v letu 1977 je razvidno, da je ta delovna skupnost ustvarila skupni prihodek, ki je za 8,85 % večji od planiranega, kar pomeni povečanje planirane obremenitve za temeljne organizacije. Osnovni vzrok za povečanje planiranih stroškov ni Število zaposlenih, temveč podražitve materiala, energije, osebnih dohodkov v skladu s splošno rastjo in pogodbenih obveznosti. Obravnavali so osnovna načela predloga plana DSSS za leto 1978. Povečanje skupnega pri- dne 23. februarja 1978 sklical 10. V celoti so potrdili akcijski program za leto 1978. Sprejeli so sklep s katerim potrjujejo plačilo združenih sredstev po sporazumu SIS podjetje za PTT promet Celje v višini 15.599,15 din. Podali so soglasje k investicijskemu projektu TOZD Kemija Mozirje. Potrdili so samoupravni sporazum o delitvi OD in drugih osebnih prejemkov z opombo, da se v členu 18 črta drugi odstavek, ki dololča 20 % nadomestilo za popoldansko delo. 24. februarja 1978 sklical 7. redno hodka v primerjavi z letom 1977 temelji izključno na planiranih podražitvah in predvidenem dvigu življenjskih stroškov in na visoki planirani izgubi samskega doma. Pri porabi predvidenih sredstev bo potrebno voditi skrb na čimvečjem zmanjševanju stroškov v okviru vseh služb in sektorjev DSSS. Podali so soglasje k planu razdelitve sklada skupne porabe za leto 1978. , Sprejeli so pripombo k pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke, in sicer, da se črta drugi odstavek člena 18. Določilo tega odstavka se naj upošteva v kriteriju delovnih pogojev. kisline ni več bira v žvepleni kislini. Najprej se je kot kontaktna masa navadno uporabljala platina. Danes uporabljamo v ta namen samo še vanadijev pentoksid (V2O5). Prvi postopek, oksidacija s pomočjo NO — oksidov, nam da samo kislino od 60° Be'ali 78 % H2SO2. Pri kontaktnem postopku dobimo takoj koncentrirano kislino, ki ima 98 % H2SO« oziroma monohidrat. Stolpna kislina ima omejeno uporabo za izdelavo superfosfata, bakrene galice, čimžanje itd. katero uporabljamo takoj, ker iz ekonom- kontaktni sistem. Pri stolpnem sistemu so mogoča maksimalna odstopanja + — 10—15 % od nominalne kapacitete, kontaktno napravo pa je mogoče brez škode za sam sistem izkoriščati v mejah od 35—140 % njene kapacitete. Vse te prednosti kontaktnega postopka se seveda odražajo prav posebno pri izgradnji novih naprav za produkcijo žveplene kisline. Medtem ko sta si še pred nekaj leti oba načina držala ravnotežje, se je v zadnjih letih ravnotežje občutno premak- skih vzrokov ne prenese tran-^jrilo v prid kontaktnega siste-sport na večje daljave. Kontakt-' ma. Konfa no kislino lahko na splošfio uporabljamo povsod, torej tudi v iste namene kot stolpno, kar pa moramo vsekakor upoštevati pri novogradnji. Pred drugo svetovno vojno so bile na ozemlju Slovenije tri tovarne žveplene kisline in to dve v Celju in ena v Hrastniku. Tovarna v Celju je imela klasično napravo, druga tovarna, to je Cinkarna, Oplov stolpni sistem in Kemična tovarna v Hrastniku Mills — Packardove komore. Komorni sistem v Celju je bil v letih velike gospodarske krize v letu 1933 opuščen in demontiran. Drugo svetovno vojno sta tako preživeli preostali dve napravi, ki pa sta bili vsled iztrošenosti komaj še v obratovno zmožnem stanju, da ne govorim o kakšni ekonomičnosti produkcije. Potrošnja katalizatorja, to je solitrne kisline, je tako narasla, da obratovanje ni bilo več donosno in morali so misliti na rekonstrukcijo oziroma novogradnjo odgovarjajoče naprave. Naglo naraščajoče povpraševanje po žvepleni kislini, ki ga obstoječi napravi nista mogli več zadovoljiti, je ravno tako zahtevalo gradnjo nove naprave. Kje bomo letovali.. Kljub precejšnji količini eksploziva še vedno stoji Pri primerjavi obeh postopkov moramo razen že omenjene uporabnosti ene oziroma druge kisline predvsem upoštevati normative potrošnje žvepla, delovnih ur, električne energije, solitrne kisline in vode nadalje pro-centuelni delež stroškov za investicijske ter produkcijske stroške. Investicijski stroški za kontaktno napravo so na splošno nekaj višji od investicijskih stroškov za odgovarjajočo stolpno kislinsko napravo. Posebno občutna je ta diferenca pri majhnih napravah, ki proizvajajo dnevno več kot 50 ton mono-hidrata, je razlika razmeroma mala. Produkcijski stroški so na enoto monohidrata nižji pri kontaktni kislini. Že nekaj podatkov nam jasno pove, da je s tehnološkega vidika ugodnejši kontaktni način proizvodnje žveplene kisline, kjer dobimo takoj koncentrirano žvepleno kislino. Na-daljna tehnološka prednost tega sistema je večja elastičnost postopka. Sistem je mogoče po želji brez škode ustaviti. Stolpni sistem je topogledno neprimerno bolj občutljiv, ker v takem slučaju takoj nastopi _ sulfatiza-cija naprave, ki se pri tem poškoduje. Tudi v pogledu izkoristka kapacitete je ugodnejši (Nadaljevanje s 7. strani) UGOTAVLJANJE POVPREČNEGA DOHODKA NA DRUŽINSKEGA ČLANA Povprečni dohodek se ugotavlja tako, da delavec, ki namerava iti na dopust in pridobiti pravico do regresa mora predložiti naslednja potrdila: 1. o povprečnem OD za pretekle tri mesece v Cinkarni 2. o povprečnem OD za ostale družinske člane, ki prejemajo OD v drugih OZD 3. Potrdila o vseh ostalih prejemkih kot so: otroški dodatek, štipendije, oskrbnina in katasterski dohodek in drugi prihodki. V kolikor se ugotovi, da so podatki netočni se regres ne prizna. Eventuelne dodatne informacije daje referent za dopustništ-vo in družbeni standard. Prijave bo sprejemala Šmajs Irena, referent za dopustništvo od 20. aprila 1978 dalje v sobi št. 8 v Kadrovskem sektorju. Prijavite se pravočasno in upoštevajte, da glavna sezona traja dva meseca so pa še dodatne možnosti, zato z razumevanjem sprejemajte vse razpoložljive kapacitete. ilužba družbenega standarda CINKARNAR 9 INOVACIJA - kdaj službena dolžnost in kdaj ustvarjalnost Pri organiziranju inventivne dejavnosti vedno znova naletimo na vprašanje: kaj je službena dolžnost in kaj je ustvarjalna inventivna dejavnost, kje je meja med njima? »Službena dolžnost« je v bistvu opravljanje vseh tistih aktivnosti, ki se pričakujejo od delavca. Aktivnosti morajo biti podane v spisku delovnih nalog. Strokovni delavec mora dobiti program za svojo nalogo in imeti defenirane cilje, ki naj jih doseže. V vsakdanji praksi se namreč zelo pogosto pojavlja mnenje, da delavci v proizvodnji zaslužijo priznanje, če ob svojem rednem delu kaj izboljšajo, izumijo ali spremenijo. Drugače pa se to razlaga pri delavcih, kateri delajo v organiziranju proizvodnje, iskanju boljših rešitev, razvijanju novih delovnih procesov ali novih izdelkov. Njihovo ustvarjalno delo naj bi bila delovna dolžnost. Če tak delavec za svojo kreacijo zahtevaneko priznanje ali nagrado, je zavrnjen z argumentom, da za opravljeno delo ne more biti dvakrat plačan. O tem, kaj pripada delavcu, ki z ustvarjalnostjo prispeva k povečanju dohodka TOZD, določa čl. 130 ZZD: »Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji.« Glede ustvarjanja sredstev za osebne dohodke čl. 129 ZZD v 4. odstavku določa: »Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije, u-stvarj enega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije... ter z odločanjem o ... organiziranju dela, o rekonstrukciji, modernizaciji in drugi tehnični izboljšavi ... o uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu v temeljni organizaciji.« Delavci v temeljni organizaciji morajo s samoupravnimi splošnimi akti v temeljni organizaciji oziroma s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in z drugimi samoupravnimi sporazumi zagotoviti takšne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, da z notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujajo delavce, da se na vsakem delu oziroma pri vsaki delovni nalogi in v vsakem delu delovnega procesa razvijata ustvarjalnost, delovna pobuda delavcev in meriti se mora njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka. ZZD v 47. členu določa: »S tem, ko delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z dohodkom, zagotavljajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pogoje za nenehno večanje dohodka.« ZZD povsem jasno in nedvoumno pričakuuje in spodbuja ustvarjalnost VSEH delavcev pri vseh opravilih in jamči VSEM delavcem pravico do posebnega nadomestila za inovacijsko dejavnost. Z uveljavitvijo opisa del in nalog v TOZD bo problem razmejitve odnosa med redno delovno dolžnostjo in inovacijo razrešen. 10 CINKARNAR Problem se namreč pojavlja predvsem takrat, kadar je delo razvijalcev, raziskovalcev, konstruktorjev in drugih strokovnih delavcev slabo opredeljeno. Če opis delovnih orpavil in delovnih nalog govori samo o delu na razvojnih procesih .izboljševanju proizvodnje ali uvajanju novih proizvodov, se delo takega delavca tretira kot delovna dolžnost. Množična inventivna dejavnost pa obsega vse tiste predloge delavcev, za katere niso bile izdane redne delovne zadolžitve oziroma obveze, torej tiste, ki presegajo pričakovanja izdanih nalog. Meje so zelo jasne za tiste delavce, pri katerih so aktivnosti takšne, da ne zahtevajo kreativnosti. To so predvsem fizična in operativna dela. Pri vseh ostalih delih, posebej pri strokovnih in vodstvenih, pa se zahteva kreativnost, torej je kreativnost »službena dolžnost«. Primer 1: Konstruktor je zadolžen za konstrukcijo novega izdelka. Da lahko nalogo uspešno realizira, mora biti kreativen. Torej bo konstruktor moral imeti več izvirnih — inventivnih predlogov. Ker je bil konstruktor za svoje inventivno delo že v naprej primemo nagrajen, torej je to njegov prispevek k dohodku TOZD, ne more biti za te predloge še posebej nagrajen iz MID (množična inventivna dejavnost). Opisani primer konstruktorja je jasen in logičen. Kaj pa, če konstruktor predlaga iz drugega področja, za katerega ni bil zadolžen? No, potem je stvar jasna in konstmktor je lahko nagrajen iz MID. Manj jasni so primeri, če konstruktor predlaga izboljšavo konstrukcije, ki jo je npr. sam ali pa njegov sodelavec izdelal pred mnogimi leti, za to pa ni dobil delovne naloge, delo samo pa spada v njegov delokrog. Ali pa primer, ko konstmktor pri realizaciji konstrukcije pokaže mnogo več inventivnosti kot smo od njega pričakovali. Možno je, da gre celo za izum. Pri takšnih in podobnih primerih se pokaže »službena dolžnost« kot sporno vprašanje. Primer 2: ... Vodilni delavec daje inventivne predloge. Dolžnost vodilnega je, da kreativno oblikuje vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bo poslovanje čim boljše. Torej mu z ozirom na »službeno dolžnost« nagrajevanje v okviru MID ne pripada. Vendar pa ugotavljamo, da bi vodilni delavec zadovoljivo o- pravljal svoje delo tudi, če teh predlogov ne bi dal. Torej, naj mu pripada nagrada. Vendar kolikšna? Vodilni delavec pa pri tem razpolaga z nizom informacij, ki so sad dela dmgih! INICIATIVA IN KVALITETA Iz navedenih primerov lahko izločimo dva elementa, ki pomagata ločevati »službeno dolžnost« od MID: 1. iniciativa: — podpovrečna 2. kvaliteta: — povprečna — nadpovprečna — v okvira delovnih nalog — ni v okvira delovnih nalog. Možne kombinacije, ki iz izhajajo, bi bile: tega — v opisu delovnih nalog = povprečna — ni MID — v opisu delovnih nalog = nadpovprečna — je MID — ni v opisu delovnih nalog = povprečna — je MID — ni v opisu delovnih nalog = nadpovprečna — je MID Seveda bi nagrajevanje predlogov, ki so nastali v okviru o-pisov nalog, vendar zaradi nadpovprečne kvalitete ali iniciativnosti, nagradili le za tisti del, ki presega povprečnost. Tako se MID zdaj pojavlja kot dopolnilni mehanizem za nagrajevanje uspešnosti delavca na delu. Poskus upoštevati nadpovprečno iniciativo ali kvaliteto je dan s pomočjo korekcijskih faktorjev. Ocena pričakovanj v okviru delovnih nalog in nagrajevanje razlike odpravlja togi sistem »delovne dolžnosti«. Seveda pa zahteva ta sistem točen opis zahtev oziroma pričakovanj pri izdelavi delovne naloge. Tako mora tisti, ki nalogo izdaja vedeti, kaj z nalogo pričakuje, tisti, ki jo sprejema pa ve, kaj mora narediti. Nagrajevanje konstruktorja in vodilnega iz MID je s tem sistemom omogočeno. Ker ni omejitev pri dajanju predlogov v okvira MID, lahko sodelujejo vsi, ki so združili delo, ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo. Če so sindikati v dosedanjem obdobju aktivnosti ustvarili relativno ugodno klimo za razvoj množične inventivne dejavnosti, pa bo nadaljna usoda oziroma razvoj inovacijske dejavnosti, dejavnosti, odvisen zlasti še od tega, kako bodo samoupravni organi in ne nazadnje vodstveni in vodilni delavci angažirani pri razvijanju inovacijske dejavnosti. Ne smemo pozabiti, da moramo v vsaki TOZD ob ocenjevanju rezultatov gospodarjenja vključiti v oceno tudi uspešnost na področju inovacijske dejavnosti kot kvalitetni element gospodarjenja. Maks Pečnik Pripis uredništva: Gornji sestavek je namenjen razmišljanju o podobnih primerih v našem podjetju in predvsem vspodbujanju polemike. Tekma v veleslalomu Letošnje snežne razmere so nam omogočile, da smo interno tekmovanje med TOZD v veleslalomu lahko izvedli na smučišču na Celjski koči, kjer se je 15. februarja zbralo kar 60 smučark in smučarjev iz vseh TOZD, ki so se pomerili med seboj v ekipni in posamezni konkurenci. Start na internem tekmovanju v veleslalomu na Celjski koči: Goren-šek in Klinar čakata na štarterjevo znamenje Rezultati — članice: 1. Ažman Kristina — Kem. 2. Marin Mija — TiO, 3. Jager Jana — Vzdrž. sek. 20,0 20,1 21,0 4. Anderlič Cvetka — TiOi 22,0 5. Bricman Vanda — Ti02 24,0 6. Šeško Jožica — Graf. 33,0 7. Stožir Brigita — DSSS 35,4 8. Uranjek Jana — DSSS 37,0 (Nadaljevanje na 13. strani) NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V mesecu februarju 1978 se je pripetilo 10 nesreč pri delu in 4 nesreče na poti na delo in z dela. Skupaj bo približno 208 izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu. Od 10 ponesrečenih jih je 8 zaključilo bolniški stalež, eden bo v staležu približno 3 mesece, eden pa okoli 20 dni. Ponesrečenci, kateri so zaključili bolniški stalež, Mlaj o skupaj 98 izgubljenih dni ali 12,25 izgubljenih dni povprečno na eno nesrečo. Dne 1. februarja 1978 ob 23. uri se je tretjič poškodoval TO-POLOVČAN Ivan v obratu natri-, jevega sulfida. Pri kurjenju pod ponvami v šlo do nenadne prekinitve do-obratu natrijevega sulfida je pri-voda generatorskega plina in ugasnitve gorilcev. Pri ponovnem prižigu plina pod ponvami je plamen puhnil skozi odprtino za vžig ter ga opekel po obrazu in desni roki. Vzrok za poškodbo je nevaren način dela — nepravilno izveden postopek prižiga generatorskega plina. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 25 dni. Dne 1. februarja 1978 ob 23. uri se je prvič poškodoval MU-SLIJA Imer v obratu natrijevega sulfida. Pred kurjenjem v obratu natrijevega sulfida se je nabrala večja količina plina. Ko je hotel zakuriti, je plamen puhnil skozi odprtino in ga opekel po desni roki. Vzrok za poškodbo je nevaren način dela, nepravilno izveden postopek prižiga generatorskega plina in nekoordinirano delo. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staležu 17 dni. Dne 1. februarja 1978 ob 7. uri se je tretjič poškodoval Franc CVIKL v obratu cinkovo belilo. Pri nakladanju cinkovih plošč na voziček se mu je ena plošča popeljala iz kupa in mu poškodovala nart desne noge. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 3 dni. Dne 2. februarja 1978 ob 15. uri se je prvič poškodoval Aleksander KOSTANJŠEK v obratu tiskarske plošče. Pri prenašanju aluminijaste pločevine s palete se je spotaknil ob paleto in padel. Pri tem se je vrezal na kazalec in sredinec leve roke. Vzrok za poškodbo je neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, ki so mu bila na razpolago. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 15 dni. Dne 8. februarja ob 8. uri se je prvič poškodoval Franc BEZJAK v Titanovem dioksidu. Ko je čistil pokrov posode, se je pokrov premaknil in delavec je padel v posodo. Pri tem si je poškodoval desno roko in hrbtenico. Vzrok za poškodbo je pokrov, ki ni bil pritrjen. Če bi posoda bila polna, bi lahko prišlo do težje poškodbe. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 10 dni. Dne 9. februarja 1978 ob 12. uri se je prvič poškodoval Andri-ja SVRŽNJAK v transportu (naklad — razklad). Pri prevozu litopona z ročnim vozičkom (rudlom) je močno zavil, tako da se je rudi prevrgel. Pri tem ga je udaril po levi roki in mu poškodoval prstanec in sredinec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost in pomanjkanje delovnih izkušenj delavca pri delu z ročnim vozičkom. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bol- Dne 13. februarja 1978 ob 8. ri se je tretjič poškodoval Matija KOŠAK v mizarski delavnici TOB. Pri obdelavi lesa na ravnalnem stroju mu je zbilo les iz rok in si je pri tem poškodoval prste leve roke. Ta dan je tov. Košak obdeloval suhe bukove zagozde z ročajem približne velikosti 21 x 17 cm za potrebe TOZD Grafika. To delo je opravljal tako, da je prednji del zagozde z levo roko pritiskal na nož, z desno pa porival zagozdo naprej v smeri rezanja. Pri tem delu ni uporabljal pomagala za porivanje ob-delovanca. Pri obdelavi ene zagozde, ki je imela v sebi veliko grč, je nenadoma nož ravnalne-ga stroja potisnil zagozdo nazaj, tako da je odletela z ravnalne-ga stroja. V istem trenutku je njegova leva roka zdrsnila pod nož ravnalnega stroja in si je pri tem urezal štiri prste. Vzrok za poškodbo je zagozda, ki je imela v sebi veliko grč. Boljše bi bilo, da ta kos lesa ne bi uporabil za obdelavo. Pone-srčenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 3 mesece. Dne 11. februarja 1978 ob 7. uri se je sedmič poškodoval Franc KOVAČIČ v mehanični delavnici Titanovega dioksida. Pri prenašanju zaboja z orodjem je pomagal delavcem. Pri tem je zaboj zdrsnil in mu poškodoval prstanec in sredinec desne roke. Vzrok za poškodbo je neprevidnost in slaba organizacija dela. Po izjavi ponesrečenca so delavci pri vzdigovanju oziroma prenosu zaboja z orodjem uporabili ročni voziček (rudi). Ta voziček je stisnil prste tov. Kovačiču ob ročaj zaboja. Z dobro organizacijo dela--in z večjo pazljivostjo bi se lahko izognil nesreči. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staležu 17 dni. Dne 20. februarja 1978 ob ll. uri se je prvič poškodoval Peter KENDA v mehanični delavnici TOB. Pri ostrenju Spiralnega svedra na brusilnem stroju mu je drobec padel v desno oko. Vzrok za poškodbo je neučinkovito zaščitno sredstvo. Po izjavi sodelavca je tov. Kenda uporabljal zaščitna očala in kljub temu mu je drobec padel v oko. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 3 dni. Dne 28. februarja 1978 ob 17. uri se je sedmič poškodoval Peter BUKVIČ v Titanovem dioksidu. Pri kontroli nivoja v posodi mu je spodrsnilo na tleh, ki so bila polita z natrijevim lugom. Z levo nogo je hotel preprečiti padec in se je pri tem pobrizgal z lugom po desni nogi. Vzrok za poškodbo so tla polita z natrijevim lugom. Poškodovanec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 20 dni. Šimun Pinjušič RAZPIS nagrad »SLAVKA ŠLANDRA« za leto 1978 Po 2. členu poslovnika razpisuje komisija za nagrade »Slavka Šlandra« pri skupščini občine Celje nagrade »SLAVKA ŠLANDRA« za leto 1978 Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi: — delovna skupnost ali delovna skupina — družbenopolitična organizacija — društvo, — delovna ali druga organizacija za izredne uspehe dela in druge pomembnejše dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost in še posebej za občino Celje. Enako lahko dobi nagrado — posameznik za prej navedene uspehe oziroma pomembne dosežke. S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka Šlandra« delovne In druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije .društva in občane, da pošljejo predloge z utemeljitvijo za podelitev nagrad »Slavka Šlandra« za leto 1978 najkasneje do 30. 4. 1978. Komisija za nagrade »Slavka Šlandra« Našemu sodelavcu France Antonu v spomin 1. Prelep si vrt si ogradil na njem si rož’ce rad sadil, skrbno cvetlice si gojil, in se življenja veselil. 2. Pomlad na vrt bo tvoj prišla, in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, in jokala, ker tebe ni. Nenadoma je šel od nas naš sodelavec France Anton izmenovodja v TOZD Mozirje. Zahrbtna bolezen ga je kljub njegovi izredni volji do življenja v najlepših moških letih iztrgala iz naše sredine. Kot mlad fant se je zaposlil v obratu Mozirje. Kot nadarjen in razgledan človek je kmalu pokazal izredno prizadevnost ter opravljal različna zahtevna dela in se v dolgoletnem delu strokovno usposobil ter postal izmenovodja v proizvodnji. Bil je izredno prizadeven v organih samoupravljanja, večkratni predsednik DS in predsednik DS TOZD Kemija, v preteklih mandatnih obdobjih obenem je bil pomemben sindikalni delavec v podjetju, gasilski podčastnik in sodnik, poveljnik gasilske enote v TOZD Mozirje,kot človek vedno pripravljen pomagati sodelavcu z nasvetom. Uredil si je lep dom in ustvaril družino ob hiši pa je imel vrt, kjer je s svojo veščo roko rožice sadil. Zapustiti je moral družino, dom, vrt in rožice prijatelje in sodelavce. Ohranili ga bomo v lepem spominu! CINKARNAH 11 Športno tekmovanje ob dnevu žena Občinsko prvenstvo v veleslalomu ja čestitamo na doseženih uspehih. Kegljanje Tekmovanje v kegljanju je organizirala LIK Savinja na kegljišču v Žalcu, žal pa se ga ekipa Razvojnega centra ni udeležila. Ekipe, ki so jih sestavljale 3 tekmovalke so se med sabo pomerile na 100 lučajev, dosegle pa so naslednje (ekipne) rezultate: lesov 1. LIK Savinja 1106 2. Kovinotehna 1065 3. Cinkarna 936 Prav tako so tudi kegljačice prejele spominske pokale, ki jih je poklonil organizator. Še stavek v mislih na takšna tekmovanja. Organizatorji vam bodo vedno na razpolago, vaša dolžnost je samo sodelovanje, naše plačilo vaša množična uedležba in športni uspehi. Vse udeleženke sklepnega tekmovanja ob Dnevu žena so prejele praktična darila nja udeležilo zelo, skromno število 14 članic, kar si v nobenem primeru ne morete šteti v čast če vzamete na znanje, da so organizatorji priredili tekmovanje za vaš praznik pod olimpijskim geslom »važno je sodelovati in ne zmagati«. Kljub geslu pa seveda nekdo zmaga nekdo pa je zadnji. Poglejmo vrstni red in število doseženih krogov: 1. Umek Helena 154 2. Jeram Marija 148 3. Šeško Jožica 130 4. Mlinarič Marija 125 5. Vučenovič Persa 117 6. Justin Anica 100 7. Pompe Anica 99 8. čajič Andelina 98 9. Zupanc Vera 88 10. Šmajs Irena 85 11. Nežman Tatjana 69 12. Mlinarič Magda 62 13. Kostič Milka 59 14. Žagar Jelka 48 Omeniti je potrebno tudi to, da se iz TOZD Kemije, TOZD Vzdrževanja in Transporta ni udeležila nobena tovarišica. Odbojka: Na skupnem sestanku predstavnic vseh udeleženk smo se dogovorili, da postane turnir v odbojki tradicionalen s sofinanciranjem vseh udeleženk. Stroški takšnega turnirja so v organizaciji, nabavi pokalov, objekta in seveda ob skromnem zaključku pri razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov. Tekmovanje v odbojki smo organizirali 3. marca v telovadnici zavoda Ivanke Uranjekove, udeležile pa so se ga ekipe Razvojnega centra, Kovinotehne, LIK Savinje in naša ekipa. Po ogorčenih borbah Zbor za športno rekreacijo pri ZTKO Celje je razpisal občinsko prvenstvo v veleslalomu za leto 1978, ki je bilo 9. in 10. marca na Gol teh v konkurenci članic, starejših članov in članic. Oba tekmovalna dneva so imeli organizatorji in tekmovalci sicer sončno vreme, vendar se nihče od nas ne spominja tako močnih vetrovnih sunkov kot takrat, veter je pihal v prša in dobesedno ustavljal tekmovalce in tekmovalke na progi. Ta smola je doletela tudi našo Ažmanovo in Simoniča. Iz vsega omenjenega je razvidno, da tekmovalke in tekmovalci niso imeli enakih tekmovalnih pogojev, vendar so naše izbrane ekipe dosegale odlične rezultate. ČLANICE — PRVE V prvi vrsti moram omeniti enkratni uspeh naše ženske ekipe v postavi Ažman, Marin, Jager, saj so naša dekleta premagala vseh 37 ekip (podjetij) in osvojila enkratno 1. mesto in s tem tudi lep pokal. 4. Marin — Cinkarna 7 Jager — Cinkarna 32. Ažman — Cinkarna 96 tekmovalk Vrstni red ekip L CINKARNA 2. EMO 3. LJUBLJANSKA BANKA j 37 ekip Mija Murin je zasedla 4. mesto med 96 tekmovalkami in tako prispevali k zmagi naše ekipe Vrstni red posamezno 1. Mulej — Zlatarna 2. Mastnak — Toper 3. Turnšek — Gradis Klinar, Kajtner in Kolar so med 46 ekipami v tekmovanju v slalomu osvojili 3. mesto za vsako točko v predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Razvojni center : Cinkarna 20:14 Kovinotehna : LIK Savinja 20: 4 Tako so se v finalu za 1 — 2 mesto pomerile zmagovalne ekipe in za 3 — 4 mesto poražene ekipe. Rezultati: Cinkarna : LIK Savinja 20:6 Raz. center : Kovinotehna 20:9 Končni vrstni red: 1. Razvojni center 2. Kovinotehna 3. Cinkarna 4. LIK Savinja Za ekipo Cinkarne so nastopale: Kastelic Metoda, Zupanc Vera, Šeško Jožica, Točaj Jožica, Ramšak Marta, Jager Jana, Kolar Ljubica in Aleksič Vida. Po zaključku tekmovanja so vse ekipe prejele lepe spominske pokale, ki jih je poklonil Razvojni cenetr. Vsem udeleženkam tekmovan- Starejši člani Ob že omenjeni smoli Simoniča je naša ekipa starejših članov od 39 ekip zasedla 9.. mesto, če pa bi nastopil tudi tov. Krivec (službeno zadržan) bi ekipa' sigurno dosegla boljši uspeh, saj so tekmovalci z višjo startno številko imeli mnogo boljše tekmovalne pogoje. Vrstni red posamezno L Rožič— Nivo 2. Cvahte — Nivo 3. Grabar — Transjug 19. Kovačič — Cinkarna 46. Simončič — Cinkarna 113 tekmovalcev Jana Jager je s svojo odlično vožnjo zasedla 7. mesto kar je njen največji uspeh doslej Ekipni vrstni red L NIVO 2. TOPER 3. KLIMA 9. CINKARNA 39. ekip Kakor vsako leto, tako smo tudi letos organizirali razna športna tekmovanja v počastitev dneva žena 8. marca. Tekmovanja so bila v streljanju z zračno puško v konkurenci posameznic, turnir v odbojki s sodelovanjem štirih ekip in ekipno tekmovanje v kegljanju, katerega organizator je bila LIK Savinja. Za vsa tekmovanja so organizatorji pripravili praktične nagrade in pokale. Pregled tekmovanj po panogah: Streljanje z zračno puško je bilo 2. marca 1978 na našem strelišču pri ambulanti, katerega se je od 500 zaposlenih, tekmova- Referent za rekreacijo Marjan Leban izroča pokal tov. Jani Jagrovi 12 CIN KARNAR Masovni smučarski izlet na Zatrnik Tekma v veleslalomu (Nadaljevanje z 10. str.) Člani: Ko se je v soboto 25. februarja 1978 v zgodnjih jutranjih urah odpravljala karavana treh avtobusov na tradicionalni smučarski izlet na Zatrnik, smo kljub veliki odjugi vsi upali, da bomo imeli vsaj malo sreče z vremenom in če govorimo o tratdicionalnem izletu, potem prav gotovo lahko trdimo tudi o tradicionalnem slabem vremenu. Kljub omenjenemu pa je izlet ponovno uspel, saj so se vsi udeleženci kljub rahlemu dežju po prihodu na Zatrnik takoj odpravili na smučišča in se na težkem snegu v dopoldanskem času dobro utrudili tako, da sta se počitek in dobro kosilo vsakemu prilegla. V popoldanskem času pa so organizatorji priredili še tekmovanje (brez merjenja časa) za TRIM značko smučanja, ki jo je z nalepko prejel vsak udeleženec. Ko smo se v večernih urah vračali iz Zatrnika, smo se ustavili še v Golf hotelu, kjer je bilo možno kopanje v termalnem bazenu in vsi, ki so to izkoristili jim ni bilo žal, saj so na ta način zaključili izlet — prijetno s koristnim. Ob povratku v Celje, kamor smo prispeli ob 21. uri, so vsi udeleženci izleta izrazili zadovoljstvo in željo, da se v prihodnjem ponovi. 1. Kolar Marjan — Vzdrž. 28,0 2-3. Klinar Bojan — TiOz 30,0 Bomšek Drago — Ti02 30,0 4. Kovačič Gorazd — Graf. 31,9 5-6. Smole Anton — Graf. 33,0 Mak Srečko — Graf. 33,0 7. Goršek Janez — Vzdr. 33,2 8. Lončarjevič Milan — G. 33,4 9. Cankar Slavko — TiOz 33,6 10. Vodničar Janko — Vzdr. 34,0 11. Repar Ivan — Vzdr. 35,1 12. Planinšek Janez — Ti02 36,0 13. Zorko Anton — Vzdr. 37,0 14. Vidmar Franjo — Graf. 37,6 ^"15. Červan Franc — Kemija 38,0 16. Valand Albin — Graf. 38,1 17. Herlah Viktor — Vzdr. 39,2 18. Praznik Avgust — DSSS 41,9 19. Cmok Drago — Kemija 42,2 20. Hiršman Jože — Graf. 45,1 itd. Ekipni vrstni red: Ko smo prispeli na Zatrnik, je bilo treba najprej poskrbeti za opremo (slika levo). Po dopoldanski tekmi sta se prilegla kosilo in počitek (slika desno) 1. Ti02 2. Vzdrževanje 3. Grafika I. 4. Vzdrževanje 5. Metalurgija 6. Grafika II. 7. Kemija 8. Vzdrževanje II. III. 2:09,6 2:10,3 2:11,3 2:50,5 3:16,2 2:00,8 — 3 tekmov. 2:15,2 — 3 tekmov. 2:44,5 — 3 tekmov. Občinsko prvenstvo v veleslalomu Odličen uspehpa so dosegli tudi naši člani. Zaradi velikega števila prijav 289 so bili člani razdeljeni na A in B progo, katere pa organizator ni postavil tako, da so vsi tekmovali na isti progi Ekipo so sestavljali: 2 tek- movalca iz A proge in 2 tekmovalca iz B proge Naši strelci na treningu Ekipni vrstni red A in B proge 9. DSSS 2:45,2 — 3 tekmov. Po pravilih so ekipe sestavljali štirje tekmovalci, nekomplet-ne ekipe so se uvrstile za kompletnimi. V konkurenci članov — posamezno objavljamo samo 20 tekmovalcev, uvrstilo se jih je 32, ostali so odstopili ali so bili diskvalificirani. Čudna sprememba Za 8. marec, dan žena, sta se srečali Špela in Urška, pa pravi Špela: »No, Urška, kaj se pa tako kislo držiš? Ne veš, da je danes praznik žensk?« 1. AERO 2. ŽELEZARNA 3. CINKARNA »Vem, vem,« pravi Urška. »Pa saj veš, težave doma in v fabri-ki.« ZAHVALA 46 ekip Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega moža in očeta France Antona izmenovodja v TOZD Kemija Mozirje se iskreno zahvaljujem upravi Cinkarne, sindikalni organizaciji, industrijskemu gasilskemu društvu, vodstvu TOZD Mozirje in vsem sodelavcem za pomoč. Hvala tudi vsem predstvnikom družbeno-političnih organizacij Cinkarne Celje in TOZD Mozirje, govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in položili vence ter cvetje na njegov prerani grob in nam izrazili sožalje. Žalujoča žena Anica, hčerka Sonja in sinova Edi ter Milan V medsebojni konkurenci po času pa so se naši tekmovalci uvrstili takole: Kolar Marjan 39,17 sek. Kajtner Slavko 39,51 sek. Bornšek Drago 41,27 sek. Klinar Bojan 41,80 sek. Vsem našim tekmovalcem lah- ko za dosežene uspehe samo čestitamo. Čestitamo pa lahko že zaradi tega, ker nam je poznano, da so se tekmovalci drugih podjetij za to tekmovanje pripravljali, bili so celo na 10 dnevnih pripravah — celo v inozemstvu, med tem ko naše ekipe niso imele niti enega skupnega treninga. »Vem, ljuba moja. Ko sem še jaz hodila v fabriko, sem dan za dnem poslušala: »Špela dosti govori, Špela je površna, Špela dobiva preveč plače in kaj bi še naštevala.« »Čas počeli vse rane. In kaj misliš Urška, kakšna je sprememba sedaj, ko sem u-pokojena? Postala sem najbolj pridna ženska na svetu. Je ni pod ljubim soncem, katera bi toliko naredila v fabriki kot sem nekoč naredila jaz. No, sedaj vidiš, ko boš upokojena, šele takrat boš najbolj pridna in dobra delavka. Pa na svidenje, grem praznovat dan žena!« Upokojenka Špela ČESTITAMO! Prometna pravila nas obvezujejo Drage bralke, spoštovani bralci, obljuba dela dolg, zato bomo danes spregovorili o nekaterih prometnih pravilih. Pri tem ne pozabimo, da naša celotna prometna zakonodaja zahteva tako previdno in obzirno vožnjo, da udeleženci v prometu ne spravljajo v nevarnost zdravja in življenja ljudi in da ne poškodujejo objektov na cesti ali ob njej. Povedano z drugimi besedami: voziti moramo tako, da ne bomo ovirali ali ogrožali prometa oziroma povzročili prometnih nesreč. Temu osnovnemu pravilu bomo zadostili, če se bomo vsi udeleženci v prometu ravnali v skladu s predpisi o prometnih pravilih, v skladu s postavljenimi prometnimi znaki in po zahtevah pooblaščenih oseb — miličnikov. Tem trem zahtevam je na videz mogoče kaj hitro ustreči, vendar pa pri tem naletimo na nekatere novosti in spremembe v naši zakonodaji, na katere bi vas radi, sicer z zamudo, posebej opozorili. Eno izmed najvažnejših pravil, da moramo voziti po desni strani v smeri vožnje je treba razumeti tako, da bomo vozili čim bliže desnemu robu vozišča, če pa je tam zaznamovan prometni pas, pa po sredini prometnega pasu. Le izjemoma sme voznik v naselju na cesti z voziščem, na katerem sta za promet vozil v isto smer najmanj dva zaznamovana prometna pasova, voziti tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča. Boj jasno je tudi določilo, ki prepoveduje obračanje vozila na krajih, kjer je premajhna vidljivost (npr. pred vrhom klanca, pred nepreglednim ovinkom itd.) na križišču, kjer promet ureja semafor ali miličnik in na pre- hodih ceste čez železniško progo. Nekaj novosti je tudi v zvezi s hitrostjo vožnje na naših cestah. Ta je na vseh cestah, razen na avtomobilski cesti, dvakrat omejena: — prvič:^ ne glede na vrsto ceste — drugič: glede na vrsto vozila. Glede na vrsto ceste je hitrost vožnje omejena tako, da smemo na magistralnih cestah voziti najhitreje 100 km/h, na regionalnih in lokalnih cestah pa 80 km/h. Seveda pa se morajo ne glede na omenjene omejitve hitrosti vsa motoma vozila, razen motornih koles in osebnih avtomobilov, podrediti omejitvi hitrosti, ki je predpisana za njihovo vrsto oziroma kategorijo motornih vozil. Omenimo le za nekatere, kjer so spremembe: — največ 70 km/h smejo voziti Proslava ob dnevu žena Dne 7. marca je bila v sindikalni dvorani proslava posvečena 8. marcu, dnevu žena. Kljub temu, da nastopajoči niso imeli skupnih priprav, je proslava potekala nemoteno, po mnenju prisotnih neoporečno. graditi obe osnovni šoli, nad katerima ima Cinkarna patronat (osnovna šola Ivana Kovačiča — Efenka, osnovna šola Franca Tudi to pot so se izkazali člani naše dramske skupine in sicer z recitalom Iz moje mladosti (na «H1H levo). Za prijetno vzdušje sta poskrbela harmonikarja, ki sta zaigrala venček narodnih. Na proslavi se nam je prvič predstavil Cinkamiški moški pevski zbor, ki je pod vodstvom pevovodja Ivana Kneza zapel tri pesmi. Nastopili so še: pionirji 4. osnovne šole Ivana Kovačiča — Efenka z zborno deklamacijo in harmonikarji, dramska skupina iz Cinkarne z recitalom »Iz moje mladosti«, Rado Rojnik, učenec 4. razreda osnovne šole iz Petrovč z deklamacijo, uvodni govor pa je imela tov. Anica Justin. Vsi izvajalci so bili dobro pripravljeni. Posebno pozornost pa je bila deležna dramska skupina iz Cinkarne, ki se je pod vodstvom tov. Ivana Ramšaka zelo dobro pripravila, kar je bilo vidno tudi na tej proslavi. Vse ženske, ki so bile 7. marca prisotne na proslavi, so prejele nagelj, kot majhen spomin na njihov praznik. Aktiv žena se vsem izvajalcem toplo zahvaljuje za njihov trud, ki so ga posvetili dnevu žena, ob enem pa je ta aktiv sklenil na- Vrunča), z denarno nagrado po 2.000 dinarjev vsaki šoli. S tem pa si je zagotovil še nadaljnje sodelovanje ob raznih prireditvah in proslavah, ki jih organizira Cinkarna. Proslava je za nami, toda nekateri izvajalci, ki so nastopili 7. marca se pripravljajo že na drugi nastop, nastop ob proslavi 1. maja. Veliko uspeha! Irena Seme V Imenu Aktiva žena se je zahvalila zborovodji tov. Ivanu Kmetu Irena Seme (na sliki levo). Učenci osnovne šole »Ivan Kovačič-Efenka« so se predstavili z zborno recitacijo. tovorna motorna vozila s priklopnikom (prej 60 km/h); — vozila na motorni pogon, ki vlečejo drugo pokvarjeno vozilo na motorni pogon, smejo voziti najhitreje 50 km/h; — kolesa in kolesa z motorjem na kolesarski stezi ne smejo biti hitrejša od 30 km/h; — največ 25 km/h smejo voziti tisti kmetijski traktorji s traktorskim priklopnikom, v katerem se prevažajo osebe za nalaganje ali razkladanje tovora. Lahko pa pričakujemo, da bo zakonodaajlec omejil hitrost tudi na avtomobilski cesti, najbrž po vzoru Italijanov, namreč z ozirom na vrsto vozila oziroma moč motorja. Ne glede na omenjene omejitve hitrosti pa poudarimo, da mora voznik hitrost vožnje vselej prilagoditi: lastnostim in stanju ceste, stanju vozila in tovora, vidljivosti, vremenskim razmeram, gostoti prometa in drugim okolišičnam, kar bo prav gotovo pripomoglo k temu, da bo svoje vozilo vselej obvladal. Z nekaterimi prometnimi predpisi vas bomo še seznanili v eni izmed naslednjih tem. Dopolnilo pravilnika Dopolnilo k pravilniku za nagrajevanje po uspešnosti dela posameznika. Poleg že sprejetih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti dela posameznikov se dodajo še naslednji: L za prinašanje alkoholnih pijač na delovno mesto se oceni od 1 do 10 točk, 2. za popivanje med delovnim časom posamezno od 1 do 5 točk, skupinsko pa od 1 do 15 točk, 3. za večkratne športne komentarje med delovnim časom od 1 do 5 točk, 4. za branje raznih časopisov med delovnim časom od 1 do 5 točk, 5. za razne neslužbene pogovore med delovnim časom, več od ene ure do osem ur od 1 do 5 točk, 6. za večkratno odhajanje z delovnega mesta po raznih nakupih in opravkih od 1 do 10 točk, 7. za odhajanje na malico izven podjetja od 1 do 5 točk, 8. za koriščenje časa malice eno uro in več od 1 do 10 točk, 9. za prihajanje na delo po začetku delovnega časa m odhajanje z dela pred iztekom delovnega časa od 1 do 10 točk, 10. za prihajanje na delo pred začetkom delovnega časa, začetek dela po 30 in več minut po začetku delovnega časa od 1 do 5 točk. To dopolnilo začne veljati s 1. aprilom 1978. MILAN KRSNIK