Štev. 28. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 14. julija 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List 4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri -večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Orlovske slavnosti v Pragi. Zmaga slovenskih Orlov. Češkoslovaški narod Slavi letos jezeroletnico smrti češkoga krala sv. Vaclava. Bio je Bogi i svojemi narodi vdani Vladar, pretrpo je mantrniško smrt zavolo svoje pravičnosti. Častili so ga vsi nasledüvajoči češki vladarje, najlepši trg zlate Prage nosi njegovo ime i celo v cerkvi sv. Patra v Rimi ma svoj oltar. Mnogo verskih zmešnjav je pretrpelo Češko lüdstvo. Vznemirjenosti so ga husiti duga leta itd. V preminočem stoletji so različni „slobodomiselci“ i neverniki začnoli delati na to, da iztrgajo Češkomi narodi iz srca njegovo vero. I pognalo je njihovo seme. Ali v svojem jedri je češki narod ostao trden. Zdaj se ves narod obrača k sv. Vaclavi, časti njegov spomin i ga prosi, naj se prerodi na Čehoslovaškom živlenje v dühi sv. Vaclava i sv. Ljudmile. Naraščajski dnevi Svetovaclavske orlovske proslave so se začnole 28. junija, gda je nastopo Orlovski naraščaj. Šest posebnih vlakov je pripelalo Orlovski naraščaj v Prago, jezere pa so prišle z rednimi vlaki. Zastopani je bio tüdi Orlovski naraščaj iz Slovenije, večinoma z Jesenic, šteri so pri tekmaj dosegnoli šesto mesto. Na Petrovo i Pavlovo se je na praškom Stadioni vršo prvi nastop. Udeležo se ga je sam predsednik republike češkoslovaške Masaryk, poleg njega več čeških ministrov, generalov, püšpekov i drügih dostojanstvenikov. Nastopilo je okoli 12 jezero naraščaja. Telovadni nastop se je nad vse posrečo. Pravtak je bio veličasten sprevod naraščaja po praških vulicaj. Okoli 15 jezero orlovske mladine v modrih, belih pa erdečih oblekaj je preplavalo vulice pa trge. Močen i veličasten nastop Orl. naraščaja je preseneto vso Prago. Celo novine socialistov i vsej drügi „slobodomiselcov“ pišejo pohvalno i z občüdüvanjom. Prihod bratskih gostov. Zastopniki vsej evropskih katoličanskih telovadnih drüštev so prišli v Prago. Zlasti so se slavnosti številno udeležili Slovanski Orlovski bratje. Slovenski Orli i njihovi prijateli so se pelali z dvema posebnini vlakoma prek Dunaja v Olomuc, gde so obiskali grobe jogoslovanskih vojakov i tü odnet v Prago, kama so prispeli v sredo ob pol 6 zvečer. Bili so od bratov Čehov nad vse prisrčno sprejeti. Slovencov je bilo okoli 1500, med njimi ljubljanski püšpek Jeglič. Hrvatov je prišlo okoli 1300, Poljakov s kardinalom Holndom okoli 1000. Jugoslovani pa Poljaki so bili najbole prisrčno sprejeti. Tüdi Zagrebški nadškof dr. Baller i prometni minister dr. Korošec sta se udeležila orlovskih svečanosti. Dr. Korošec je bio na kolodvori prisrčno sprejeti i po vsoj poti pozdravlam od praškoga občinstva. Zmaga slovenskih Orlov. V Pragi so se ne vršili samo javni telovadni nastopi, liki tüdi mednarodne tekme najbolših telovadcov. V tej tekmaj so slovenski Orli dosegnoli prvo mesto. Slovenski Orli so že zmagali na mednarodnih tekmaj v Strasburgi, v Brni, v Parizi i zdaj v Pragi. Stem so ne samo Orlovskoj organizaciji pridobili vekšo čast — proslavi šo pred svetom ves slovenski narod. Moč Orlovstva. V petek, 5. julija se je vršio veličasten sprevod po praških vulicaj. Po svojoj veličini i po svojoj lepoti je sprevod 50.000 oseb preseneto vsa pričakovanja. Nastopili so poleg Orlov iz Češke i Moravske — 15 jezero — Jugoslovani, Poljaki, Šlezijci, lužički Srbi, amerikanska telovadna drüštva, Belgijci, Francozi i Nemci. Posebno zanimanje so vzbüjale pisane narodne noše iz Moravske i Slovaške. V sprevodi je bilo nad 50 godb i 350 Zastav. Vse se je vršilo v najlepšem redi; viherno so bili pozdravleni telovadci iz tüjih držav, narodne noše i predsednik češkoslovaškoga Orla dr. Šramek, Zdajšnji podpredsednik češkoslovaške vlade. Sprevod pomeni posebno zmago orlovstva, ar se je vršo v Pragi, ki je v glavnom oflovstvi ne prijazna. Zmago pomeni, ar se je izvršo veličastna i prisrčno. kak je mogoče med slovanskimi brati. V petek je nastopilo na Stadioni 4830 članov i 4132 članici. Telovadbo je gledalo okoli 50 jezer lüdi. Poleg predsednika Masaryka so bili navzoči mnogi dostojanstveniki. Slovenski Orli so dobili od predsednika Masaryka prvo darilo ! Slavnost je zaklüčo čest. Orla dr. Šramek. Agrarne zadeve Resolucije, štere je občni zbor i kongres agrarne zadruge v Črensovcih 30. junija sprejeo i odposlao g. ministri za agrarno reformo: 1. Kolonistom našim ki so kotrige naše zadruge ali zajednice naj še da posojilo brez intereša. 2. Naj se arenda i dača od agrarne zemlje vsako leto navrže i pobira, da če dosta vküp pride naš Siromaški interesent teško plača. 3. Nepotrebni hüpermaksimumi naj se znižajo i dajo brez razlike narodnosti, ka bo zadovoljstvo krepilo državno miseo na meji. Po zadružnoj poti se naj to zgodi. 4. Naj se zemla preklasificira uradno, ar vnogi agr. interesent trpi škodo z tem, ka plačüje aredno i dačo vekšo kak bi mogo, ar je zemlja postala slabejša. 5. Pri donošenji agrarnoga zakona naj bo plačilna doba določena za 20 let. 6. Pri določitvi cene agrarne zemlje v zakoni naj se ne gleda na nnevno ceno, nego na vrednost zemlje. Geno zemlje najmre povekšava prilika, ka je nega i ka jo küpüjejo bogatejši ljüdje, posebno Amerikanci. 7. Naj se kem prle zvrši revizija. 8. Naj se pokaštigajo tisti, ki krive podatke dajo gori samo zato, da bi prišli do zemlje, kda njim nejde, sirote pa z tem okratijo. 9. Naj se ne dovoli več kolonizacija drügih ljüdi, kak samo naših domačih v Slov. Krajini, ar je i gosta naseljenost i siromaštvo naroda doseglo svojo skrajno mejo. Našo krv i naš znoj pije v jezerih naših ljüdih Nemčija, Francija, Canada, države Severne i Jüžne Amerike, našo domačijo, kde je naš narod roboto jezero let naj bi pa drügi, zasedli !? To bi bila v nebo kričeča krivica. Agrarna zadruga pozdravlja g. ministra za agrarno reformo i da tomi vüpanji izraza, ka g. minister kak pravičen človek i kak ljübiteo siromaškoga kmečkoga previvalstva, bo njegove zahteve v poštev jemao. Ka pravi 15 § pravil ? Vsaki zadružnih na za dužnost, da verno spunjava vse obveznosti, štere njemi nalagajo pravila. Predvsem pravi točka, da se zemljo posebi ne pogajajo, njene cene ne povekšavajo, nego jo z vodstvom zadruge sküpno določijo. Pod točko v 1) se pa eto glasi: Da pogodbe brez odobrenja zadruge ne sklepajo i ne podpišejo. Ka pa čaka tistoga, ki teh pravil ne drži to je ki se brez dovoljenja zadruge pogaja za zemljo i podpiše pogodbo ! 10 §. a) točka, odgori na to pitanje. Glasi se: izključitev zadružnih določi načelstva iz sledečih razlogov: a) če se kotriga brez privoljenja zadruge za odküp ali zaküp veleposestniške zemlje. Gda postane izključitev punomočna! Po 6. ino 47. § pravil na občnom zbori, I da je občni zbor od 30. junija ednoglasno, skleno, da so izkljüčeni tisti, ki so se po 1. aprili letošnjega leta pogodili za zemljo, so te kotrige po zakoni izkljüčene i nemajo več priziva nikam ne. Jedino dobra volja i smilenost zadruge bi je mogla nazaj sprejeti, če bi pokazali istinsko ljübezeo do svojih stanovskih tovarišov i bi staro falingo popravili. 3425 dinarov. Te broj dinarov je püsto preveč Žalostne spomine v düši naših maturantov, abiturientov. Kda so napravili naši dijaki prvo maturo na našoj gimnaziji, so bili puni veselja i so z nedopovedljivimi želami čakali na zrelostno svedočanstvo. Pa njihova goreča žela se je obrnola v žarečo bolečino. Vodstvo gimnazije ne njim je štelo vödati Svedočanstva, dokeč se ne plača 3425 dinarov duga, šteroga ma šolski kuratorij. Mi povdarjamo, ka si je zaslüžo šolski kuratorij veliko zahvalo od strani dijakov, ar je zaistino očinsko skrbo za nje. Mi priznavamo, ka kuratorij za svojo vnogo skrb, štero je posveto na dobro našim dijakom, za svoje lepe dare, štere je nabrao za njihovo vzdržavanje, ne more dobiti toga plačila, ka bi na zadnje ešče gorplačüvao iz svojega. Ali edno je pa tüdi sveta istitina, najmre ta, ka dijak, ki je napravo maturo, ma pravico do svojega Svedočanstva. To bi se moglo dijakom taki izdati i iskati prilike, kak naj bi se dug od 3425 plačao, ne ka se je te navrgo na dijake i se njim je zapretilo, ka tečas ne dobijo vö Svedočanstva, dokeč vsaki ne plača na njega pripadajoči del duga. Žalost, ki se je pri toj priliki rodila v düši našega dijaštva, je vekša Škoda, kak pa dug od 3425 din, ki bi se z lehkotov mogo poravnati od strani dobrih narodnjakov, ki majo srce i vrednost za našega, siromaškoga dijaka i do njegovih starišov. Razširile so se vesti, da je do toga prej zato prišlo, ar so dijaki pozabili na svojoj poslovijoj večerji pozdraviti i šolski kuratorij. Mi ne bi mogli tem rečem vervati. To pá zato ne, ar se je kuratoriji javno zahvalo v imeni dijaštva g. Klekl Jožef, vp. pleb. bivši poslanec i sledkar v lepom govori g. razrednik njihov. Dijake je rešo z neprijetnoga položaja i plačo za nje 3425 din. g. dr. Vályi Aleksander, odvetnik v Soboti. Z tov plemenitov gestov je g. dr. Vályi pokazao pravo pot, po šteroj se pride do srca našega ljüdstva: ne s tem, če se v prsi bijemo, da smo narodnjaki, nego s tem, če ga v nevoli pomagamo i tak vtrdjavamo državno miseo na meji. Srebrna meša v Martjancih. Na Srpno Marjo je radostno zasijalo sunce na martjansko faro. Dühovni oča njeni so meli veliko veselje, štero njim je pomagalo deliti verno srce njihovih ovčič. Obslüžavali so 25 letnico svojega mešništva preč. g. Horvat Jožef pleb. Čeravno delaven den, je privrelo lepo število vernikov vküp i v procesiji Sprevodilo svojega preljübljenoga gospoda pred boži oltar, da se tam zahvalijo za miloščo, štere je milostno nebo delilo na njih in njihove ovčice v ednoj štrtim stoletja. Po božoj slüžbi so verniki sprevodili svojega gospoda nazaj na farov, kde jih je v imeni vseh pozdravila šolarica 4. razreda Piv Marija i njim je izročila šopek korin. Srebrno-mešnik so se za ljübav svojih farnikov toplo zavalili i v zahvalnoj reči povdarili, da je današnja slavnost dokaz, da njihovi farniki iščejo božo čast, i da njih, svojega pastira lübijo, zato pa bodo tüdi oni vse svoje moči posvetili kak dozdaj tak tüdi odsehmao na dobro, na düševno zveličanje svojih vernikov. Posebno genljivo je bilo viditi pri božoj slüžbi veliko število mladine, ki je prišla celo iz oddaljenih bregov i svetila pri sv. meši. Pozdravila je g. srebrnomešnika tüdi 2. Roža i njim pri toj priliki zročila za dar podobo Trsatske Matere bože. Kak priljubljen so srebrnomešnik svojim dühovnim tovarišom pa najbole svedoči to, da jih je pozdravila vsa dühovščina z lendavske ešperešije iz vseh far, izvzemši Turnišče, iz sobočke ešperešije so jih pa z svojim obiskom Pozdravile sobočka, tišinska i bedenička fara po svojih dühovnikaj. Pozdravila jih je nadale sobočka inteligenca na čeli z zastopnikom njihovoga Patrona, grofa L. Szápárija, dr. Vályi Aleksandrom, odvetnikom, kak i občinski odbor občine Martjanci, v šterom pa je samo eden njihov vernik zastopani, ostali so vsi evangeličanci. G. plebanoš se tüdi na tom mesti javno zahvalijo za pozdrave. Pozdravili so jih njihovi poznanci telegrafski, rod njihov njim je pa prineseo krasno pokrivalo na kelih, zvano pallo iz Budapešte. Prišo jih je pozdravi tüdi vlč. g. Kreps August, kaplan v Szombnthelyi, njihov bivši vučenik. Ljübezen so vsi prinesli i ljübezen so vsi sprejeli od srebrnomešnika. Pri goščenji so se najmre z tak lepimi rečmi zahvalili slavljenec svojemi dobrotniki, grofi Szapariji za velikodüšni dar od 150 jezero dinarov, šteri je omogočo Postavitev novoga farofa pa svojim dühovnim tovarišom, rodi i prijatelom, da je ž njihovoga srca kipeča ljübezen i njih navzoče v joč spravila. Genjenost srca vseh je pa posebno povekšao prav lepi Pozdrav bratove vnükice, Szite Medike, šolarice I. razreda ljüdske šole, ki je svojega stričeka kuražno i zaistino iz srca etak pozdravila : „Prečastiti gospod, prelübljeni moj striček ! Pred 25 leti te je moja mama, kak malo dete pozdravila, zdaj pa njena mala hčerka štopi pred tebe z ljübečim srcom, ka te za tvojo srebrno mešo v imeni cele drüžine pozdravi.“ „Zvonček nas na srebrno mešo zove, kak da bi igrao angelček; 25 let — vnogih šrtev cvet; med nebeski lovor se spleté bela roža zaročnika. V 25 letaj ti posvečena molitev vsaki den prinese k nam Jezuša— Tišina; na oltari trepetatoč gori oščene skuze tečeči svečin posvet. Nebo začüje sladko igro—glasi se z globočine, iz skrivnosti src.“ „Pred 25 leti je med nami šče bila tvoja draga mati, a zdaj z nebes z blaženim smehom gledata na svojega sina dober oča i mati.“ „„Na dni srca mamo samo edno želo, naj te sprevaja vsikdar čista zaročniška svetlost i ka de te moglo te tüdi naše srce pozdraviti, kda bodo zlate rože precvele na oltari.“ I te zlate rože, zlato sveto mešo ■mi vsi iz celoga srca Želemo gospodi srebrnomešniki. 2. NOVINE 14. julija 1929. NEDELA Po Risalaj Osma. Evang. Sv. Lukača 16, 1-9. Pravo je tüdi svojim vučenikom: „Bio je bogatin ki je imeo oskrbnika, i toga so njemi zatožili, da njemi imanje zapravla. Pozvao ga je i njemi pravo: „Ka to čüjem o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanji, ar od zdaj neboš mogeo biti več oskrbnik.“ Oskrbnik pa je pravo sam pri sebi: „Ka naj včinim ar mi moj gospod jemle skrbništvo? Kopati nemrem, beračiti me je sram. Znam, ka včinim, da me sprejmejo v svoje hiše, gda bom od oskrbništva odstavleni.“ I pozvao je dužnike svojega gospoda, vsakoga po sebi, i pravo prvomi: „Kelko si dužen gospodi mojemi ?“ „Sto mer olja,“ je pravo te. On njemi je pravo: „Vzemi svoje pismo, taki sedi i zapiši petdeset.“ Nato je pravo drügomi: „Kelko si pa ti dužen?“ Te je pravo; „Sto mer silja.“ Pravi njemi: „Vzemi svoje pismo i zapiši: osemdeset.“ I gospod je Pohvalo krivičnoga oskrbnika, da je razumno včino. Ar deca toga sveta so proti svojemi rodi razumnejši kak deca svetlosti. I jaz vam pravim: „pridobite si prijatele s krivičnim (namenom, da vas, gda obnemorete, sprejmejo v večna prebivališča. (Gospodar je pohvalo oskrbnika ne zavolo dejanja samoga, ki je bilo očivesno krivično, liki zavolo prekšenosti, s štero se je oskrbnik znao preskrbeti za prihodnjost.) Murska Sobota — Gimnazija. V zadnjoj številki Novin je v poročili o uspehi na našoj gimnaziji bilo izpüščeno število učenk. Tam bi moralo stati za sküpno število učenk 42. — Park. Nedavno so v Maribori postavili v parki nove klopi. (Po drügih mestaj je namreč lepa navada, da so po parkaj postavlene klopi !) Ništerni trgovci so dali potreben les, drügi pa železo. Ali se ne bi moglo podobno napraviti v Soboti ? Slovenska krajina — Naročnikom. Ki naroči naše liste, ali ma pri naslovi kakšo spremembo, naj to javi samo i jedino na: „Upravo Novin v Črensovce.“ Večkrat se najmre zgodi, da se naročitev ali sprememba inam javi, mi je ne dobimo v roke i tak se ta ne more izvršiti. Gornjega reda se točno zdržite, ar ovak ste si sami odgovorni za nevredne dostavljenje listov. — Uprava Novin v Črensovcih. — Širitelje M. Lista, ki so v 25 letaj širili Marijino čast po njem, naj dnes, 14. jula prido vsi v Črensovce, kde bodo ob dvema slovesne večer- nice z navukom i Te Deum-om. Po večernicaj se podajo vsi na fotografiranje. Te den se slüži več sv. meš za žive i pokojne širitele, i tüdi za vse naročnike. Pri cerkvi vsi malo Počakajte, ka si poiščemo mesto za doljemanje. Na vredništvi M. Lista dobi vsaki Širiteo Marijino podobo za dar i more sam priti ! Vsi širitelje vseh 25 let povabljeni! Vse širitelice vseh 25 let povábljene ! — Urednittvo M. Lista. — Beltinci. Premeščeni je g. kaplan Alojzij Žalar v Dol pri Hrastniku. Prilüblenoga g. kaplana se bomo vsi zahvalno spominjali. — Ešče izda ne vejte? ka najbolše pa najbole gotovo i najhitrej pridete v Južno Ameriko, Kanado i Zdrüžene države z Royal Mail Line, podružnica Dolnja Lendava 63. Pišite mi na te naslov karto, ka Vam vse potrebno preskrbi. — Kühar, upravitelj. — V Fokovcih so v nedelo, gda je bilo v Seli proščenje, v krčmi moli muziko. Prišlo je do bitja, v šterom sta dva dečka smrtno ranila Papiča. Ranjeni je prišeo pod sosidovo okno i ga zvao na pomoč. Sosed njemi je prišeo pomagat i se pri tom okrvavo, zato so ga zaprli. Papič je mro, eden morilec je vujšeo. — Svilorejcem. Naküpüvanje bub se bo vršilo na osnovni šoli v Dolnji Lendavi 15. in 16. v Murski Soboti na gimnaziji 17. i 18, t. m. Tisti, ki do takrat ešče ne bo imeo gotovih bub, naj pošlje tja na lističi napisano ime, kraj in kdaj bodo njegove bube gotove. — Šolsko leto. G. minister prosvete je podpisao odlok, s šterim določa, da se šolsko leto na vesničkih šolaj v mariborski oblasti, izvzemši sreza Murska Sobota i Dolnja Lendava tekoče šol. leta 1928—29 dokonča 13. julija, Prihodnje šolsko leto pa se začne 16. septembra 1929, i se dokonča na Vidov den 1930. Po Iv. Preglji: Brat Nikefor pa zlodi. V samostani je živela drüžina gorečih slüžabnikov božih pa vučenih očevov. Zato je zlodi sovražo samostan i stopo pred Boga, da bi ogrizavao pobožne može. „Dovoli mi,“ „da je sküšavam i grešili bodo pa odpadnoli“. Bog je pravo : „Poznam v samostani slüžabnika svojega, preprostoga brata črevlara Nikefora. Idi pa ga zapelaj, kak si šteo“. Šo je zlodi i je skušao zapelati brata Nikefora, da bi zaman imenüvao bože ime. Spremeno njemi je remenje v kače. Brat Nikefor se je prestrašo, a je pravo mirno : „Ka meni pa vam, živalce! Idite, razbegnite se i se Veselte živlenja, kak vam ga je dao Gospod". I kače so razlazile med kamenje. Vrag pa je ešče sküšavao brata Nikefora, da bi Zakuno. Nevidlivi njemi je izpodmikao poplat, da je vdarjao črevlar po svojem koleni. Gda je vrag izmekno poplat ob prvim, je pravo Nikefor : „Za moje velke grehe!“ Gda je izmekno vrag drugoč, je djao samostanec: „Za moje male grehe!“ Gda je izmekno zlodi v tretje, je pravo črevlar: „Za mojo nepotrepežlivost !“ Te je sküšao vrag zapelati brata Nikefora, da bi postao prevzezeten. Vzeo ga je i pelao v šolo med vučene Samostanske vučitele i je gučao po njegovih vüstaj jezik Auguštinov i odkrivao začüdenim očevom najbole žmetna pitanja iz svetoga pisma i cerkvenih vučenikov. Pater regens i vsi očevje so vstanoli i djali preprostomi brati Nikefori: „Najbole vučeni si med nami. Ti nam bodi vučitel !“ I pater prior je pravo : „Pridi i bodi nam predstojnik !“ Brat Nikefor je čüo vse to, se prestrašo i spadno na kolena pred zbranimi očevi. Proso je: „Jeli ste slepi i nori? Jeli ne vete, da je gučao vrag po meni, ka sem vaš črevlar i najmenje vreden brat Nikefor, čaščeno, i hvalno bože ime !“ V tistom megnjenji ga je zapüsto zlodi. Angeli boži pa so prišli i so nevidni napunili brati črevlari Nikefori delavnico i blagoslovali slüžabnika božega. Kajn. Prvle kak je bujo Kajn svojega brata, je vido troje. Vido je Vuka, ki je raztrgao Abeli ovco, i ga je izgovorom Lačen je bio. Potom je vido risa, ki je raztrgo Vuka i ga je izgovora : Močen je bio. Potom je vido svojega brata; da je podvrgeo risi, ga zadavo pa si krzno odra v oblačilo. Pa ga je ne izgovora, nego je pravo: „Bujo si prijatelja, ki te je rešo vuka!“ Abel je odgovoro: „Gospod mi je dao oblast nad njim.“ „Ne“ je odgovoro Kajn, „kača ti je dala zanko!“ Abel je lübo mir i je ne odgovoro. I Gospod je sprijao njegovo daritev. Kajna pa je ne Pogledno. Žalostno i srdito je bežao Kajn v brlog. Ne je jo, ne pio, ne ne molo i mislo drügo kak to, da je vuk bujo ovco, ris Vuka i Tisa Abel. Gda je stopo iz brloga, je vido, da je sunce kak krv. Te je vzeo kamen, stopo brati za hrbet pa ga vdaro za smrt. Brat brata: vuk, ris, zanka . . . I nebo je bilo, kak krv . . . Mati. Mati je verostüvala pri deteti, ki je bilo betežno i je trpetalo v mrzličnom strahi. Dete je krčevito kričalo. Gledalo je v prividi obraze, ki jim ne imena, videlo je bitja iz pravlic i somraka palčke z zelenimi lici, kače z žabjimi glavami, ploščate i koronane, divjo ženo z ilovičnatov kožov i železnimi zobmi, krvavca z gnüsnimi, slinastimi očmi: Kak dve grdivi, mastne, erdečivi pijajci lazijo iz krmežlavih oči i ležijo na odürnom lici. Mati je božala deteti goreče lice, gladila njemi z mejko roko trepetajočo prstke i odganjala grozote senj izpred trüdne, do smrti zbegane düšice. Tak je gučala: „Ge pa so palčki ? Hahaha. Cek, Cek! Ali so je ne Požrle kačice ? Te je pa divja žena požrla kačice: cvrk, cvrk! Potom je pa krvavec divjo ženo v mrežo zgrabo pa na meh odro: hrr, hrr . . . Te je pa lepi i močen angel krvavca za noge popadno pa v velko brezdno treščo : bimf, bumf !“ Dete se je na smehnilo, mati je pravila; „Takši angel! Misliš, ka je velki ? Ka bi! Čisto mali je, pravo detece, v lepoj zlatoj robačici, lepo počesani, kak se to spodobi slüžabnikom nebeskim. Samo rok nema. Čemi njemi bodo. Vej ima peroti. Pomisli, lepe svetle peroti ima mesto rok. Te jim je ne trbelo delati i se trüditi. Veseli so mahütali s peroti, kak pisani meteki i drobne ptičke. Gda so pa grešili, njim je Bog vzeo peroti pa njim dao roke, trde, neprilične, krivične, takše, ki kradnejo pa ubijajo. Liki lüdje so ne vsi hüdobni i tej sklepajo svoje roke v molitev, etak, kak bi šteli posnemati plahutanje peroti nebeških angelov.“ Dete je zaželelo: „Mamica, peroti bi rad !“ I za kratek čas se je zradüvalo dete; „Mamica, že imam peroti!“ Te je mati videla, da ima dete v istini peroti i da je razprestro i se zdignilo. Gda pa je ešče poglednola, je videla, da je lepo jütro, da je mogočen düh cveteče lipe pred oknom, da je čüdovitno glasnih ptičic v vejaj, pa da je v vsem tom neskončnom zdravji i veselji edino njeno dete nemo, bledo, mrzlo, mrtvo. Mati je sklenila roke, zajokala i začela moliti . . . IVAN PREGELJ je našim čtevcom znano ime. Okoli devétsto Mohorjanov Slovenske krajine pozna njegove pripovesti: Mlada Breda, Peter Pavel Glavar, Božji mejniki pa mnoge drüge v mohorski kalendaraj. Ivan Pregelj je doma pri Sv. Luciji na Tolminskom, zdaj je pa profesor v Ljubljani. Nišče med slovenskimi pisateli je ne tak popuno popisao vsej skrivnosti, ki se dogajajo na dne človeške düše. Nišče je tüdi ne tak pokazao sveti obličje verne Slovenske düše v njenom živlenji v Bogi i katoličanstvi. On edini je tüdi močno popisao trplenje i veličino slovenskoga dühovnika. Ivan Pregelj ie najbolši živeči slovenski pisatel, če ne bi bio sin Slovenske zemle, bi ga Poznao v svojem jeziki ves svet. Pa da bi globino i veličino njegova dela spoznao bar velki deo Slovencov! (Op. uredn.) 14. julija 1929. NOVINE 3. Tjedenski glasi — Spor med Češkoslovaško i Madžarsko. Preminoči tjeden se je zapro promet med Češkoslovaško republiko i Madžarsko. Vzrok je sledeči : Na obmejnoj postaji Hidasnémeti vršijo slüžbo češki Železničarje. 28. junija pa so vogrske oblasti zaprle železniškoga uradnika Čeha. Komaj pet dni po tom dogodki je Vogrska uradno objavila vest, da je bio Čeh aretirani zavolo špijonstva. Ar so Vogri tüdi drügim češkim uradnikom delali neprilike v izvrševanji njihovih, je Češkoslovaška vlada zaprla prekmejni promet z Vogrsko. Vlada je po svojem poslaniki v Budapešti tüdi protestirala proti dogodki i zahtevala zadoščenja. Vogri iščejo vsaki čas priliko, da bi prišli v svajo s svojimi sosidi. — Komunisti. Policija je v Velikom Bečkereki zaprla 20 oseb, ki bodo izročeni državnomi sodišči zavolo komunističnoga delüvanja. Med njimi je 17 nemcov i Vogrov. — Kraijevič Pavel bo krščeni na konci meseca julija. Na Bledi se že vršijo velke priprave. — Slovenci v Ameriki. Kranjske Slov. Katoliška jednota v Jolieti, Zedinjene države Severne Amerike, obhaja letos 35-letnico svojega obstoja. To je najvekša i najstarejša organizacija slovenskih izseljencev v Ameriki. Pri toj priliki bodo člani drüžtva augusta meseca obiskali svojo staro domovino. V Slov. Kat. Jednoti je včlanjenih 272 drüštev, okroglo 30.000 članov i poseduje približno 3 milijone dolarov premoženja. V slüčaji smrti izplača dedičom šlanov 1000 Dolarov, t. j. 56.000 Din. — Egiptovski krao Fuad je obiskao s svojim spremstvom Berlin i Prago. — Iz Vatikana. Dne 25. julija se bo vršila procesija Sv. Oče. Udeležilo se je bo nad trijezero dühovnikov iz vseh delov sveta. — Poštni promet vatikanske države je otvorjeni. Trikrat na den bo italjanski poštni auto vozo pošto. — Nemiri na bolgarksi meji. Večkrat so že takzvani „makedonstvujušči“ iz Bolgarije prestopili našo državno mejo. Preminoči tjeden je pet oboroženih bolgarskih komitov poskusilo priti na naše ozemle. Gda je je naša straža pozvala „Stoj !“ so začnoli strelati na njo. Vendar se je našoj obmejnoj straži posrečilo, pregnati komite. Žrtev je ne bilo na niednoj strani. — Iz Bolgarije so prišli lüdje v našo državo prosit za pomoč, ar je stanje v petriškom okrožji neznosno. Vojvoda Hadžijev jako ostro i nesmileno sodi prestopke lüdstva v tom okraji. — Že pá Vogri! V bližini postaje Kelebija pri Subotici je pred kratkim skušala sküpina šestih oseb prestopiti našo mejo. Ar so se na pozvanje naše straže ne stavili, je straža strelata. Dve osebi sta pobebnili nazaj na Vogrsko, dve zgrabili, edna je bila na mesti mrtva. Zakaj so prišli v našo državo, je ešče ne ugotovleno. — Predsednik vlade i notranji minister general Pera Živkovič je obiskao več hrvatskih mest, gde je nadzorüvao delo vseh uradov. Svojega prihoda je ne naprej naznano. — Pruški deželni zbor v Berlini je te dneve sprejeo konkordat. Proti je glasovalo 13. — V Mehiki je končno prišlo do mira med Cerkvijo i državno oblastjo. Zdaj se vsešerom vrši slüžba boža, ka se je že tri leta ne smeta vršiti. Od 1. augusta 1926. je namreč bila Mehika brez oltara. „Svobodomiselni“ i „napredni“ divjaki mehikanski s s svojim vodjom Kalesom so zaman divjali. Nedužna krv ogromnoga številá katoličanov, ki so njim tej divjaki vzeli živlenje zavolo vere, je sprosilo Mehiki mir. Junaško zadržanje dühovnikov izgnanih i preganjanoga lüdstva je prisilno vlado, da je sklenola s Cerkvijo mir. — Nj. Vel. Krao je v pondelek prišo v razne kraje v Dalmaciji, gde je bio Vseširom iskreno pozdravleni. — V Romuniji so odkrili vojaško zaroto, ki je imela namen, zapreti vlado i postaviti vojaško vlado. Zdaj so zaprli mnogo častnikov, ki so bili v toj zaroti. — Devetletni dečak se je bujo pri Mirni na Dolenjskom. Skünjskim nožom je dečak rezao trdi les, nož se je poškalo i se zasedo deteti v srce. V nekaj hipaj je bio mrtev. — Stanje betežnoga patriarka Dimitrija je dosta bolše. Zdravniki so popolnoma zadovolni. — Slovenci v Ameriki. — bogatini! Mnogi Slovenci so postanoli v Ameriki fabrikanti, velki trgovci pa celo lastniki rüdnikov. O ednom slovenskom rüdniškom podjetji poročajo: V državi Ideho se je osnovala Slovenska rüdniška drüžba, ki ima zemlišče vredno 350.000 dolarov, to je okoli 20 milijonov dinarov. V tom zemlišči se nahaja zla, srebro, baker i svinec. Predsedüje drüžbi Slovenec John Gornik, glavni ravnateo pa je L. Pajnič. Lani so dobili iz rüdnika za 750.000 Din rüde. — Riž v našoj državi raste v južnoj Srbiji na 1500 ha zemlišča, v Bački i Banati pa na 50 ha. Domači pridelek riža znaša okoli 2500 vagonov. — V Belgradi je nad 1000 lüdskošolske dece i nad 400 v srednjih šolaj i za vse te sta nastavleniva samo dva verovučitela. — Romunska kralica Marija je prišla s princezinjo Ileano na Bled, gde ostaneta duže časa. Zanimivosti. — Najbogatejša cesta na sveti je v Ameriki: Park Avenue v New-Yorki. Tü stanüje okoli 4000 milijonarov, vsaki prebivalec te ceste izda na leto okoli 1,200.000 dinarov. Stanovanjska najemnina (arenda) se gible tü med 120—800 jezero dinarov na leto. Poleg toga je na toj cesti ešče 50 najbogatejših hiš najbole milijonarskih milijonarov, ki ponücajo samo za rože do 240 jezero dinarov na den, za obleke žen in hčeri pa 3,200.000 dinarov — tüdi na den. Za gospodinjstvo izdajo na leto 300 milijonov dolarov. — Olja na sveti ešče za 3000 let. Ništerni Amerikanci so strašili svet, da bodo stüdenci (ali vrelci) zemelskoga olja ali nafte v šestih letih izčrpani, teda niednoga benzina več! Zdaj se je pa oglaso v Čikagi dr. Egloff i je številko šest pomnožio s 500! Po njegovom imamo teda olja ešče za 3000 let, či bi dobro izrabili vse mogoče vire, v prvom redi pa, či bi olje v vekši meri vöstiskali iz vseh snovi, ki ga imajo v sebi. — Nesreča v Ameriki. V Ameriki vzemejo nesreče dvakrat toliko lüdem zdravje in živlenje, kak jim je pa vzela svetovna vojna. Preminoče leto je bilo bujtih 95.000, ranjenih pa 10 miljonov. Med temi je bilo 23.000 bujtih in 3 miljone ranjenih v fabrikaj, velki del ostalih je pa ubil in ranil auto. Med strašno vsoto bujtih je bilo tüdi 20.000 šolarov. Domača politika. Pol leta novoga stanja. 6. julija je minolo pol leta, gda se je začnolo v našoj državi novo stanje. Ministrski svet je imeo te den sejo, na šteroj so posamezni ministri poročali od dela, ki je bilo zvršeno od 6. januara t. l. Ugotovili so, da se je zbolšala uprava i zakonodaja i zadovolnost lüdstva po vsoj državi. Prosvetno ministerstvo je odprlo 58 novih lüdskih šol, do konca leta pa jih bo ešče ednok telko. Zdelali so se mnogi načrti i se ešče izdelüjejo. Prometno ministerstvo je zbolšalo brodarstvo, vredilo železnice i naročilo 2900 novih vagonov. Najvažnejše pa je promet na Jadransko morje; zbolšala so se pristanišča. Ministerstvo socialne politike je izdalo 1 i pol milijon Din podpore delavstvi. Za javna dela je izdalo socialno ministerstvo 91 milijonov Din itd. Ministrstvo za javna dela je za državne moste izdalo 14 miljonov 600.000 din. Finančno ministerstvo med drügim je davke sorazmerno razdelilo med posamezne kraje. Kmetijsko ministerstvo šče z ustanovitvijo agrarne banke rešiti pitanje po ceni kredita. Razdelilo je mnogo podpor itd. — Vsa poročila kažejo, da smo v časi zadnjih šestih mesecov mnogo napredüvali. Prekosnice. Razmišlenost. Žena: „Gda si opazo, ka nemaš marele?" Profesor: »„Gda je henjalo deževati pa sem jo šteo zapreti !“ Dokaz. Sodnik: „Vi trdite, ka Vas je ete moški okradno. Ali spoznate šteroga tej predmetov za svojega ?“ Tožnik: „Ja, ete robec.“ Sodnik: „To je ne nikši dokaz; jaz imam ravno takši robec.“ Tožnik: „Že mogoče, gospod, vej sta mi bila dva vkradnjeniva. TISKARNA PANONIJA r. z. z o. z. v MURSKI SOBOTI naznanja vsem onim ki imajo še kaka plačila, da g. dr. SLAVKO VESNIK odvetnik v Murski Soboti ni upravičen za Tiskarno Panonijo nobenega zneska izterjavati ter tudi ne inkasirati. VABILO na občni zbor HRANILNICE in POSOJILNICE v TURNIŠČU, r. z. z. n. z., ki se vrši dne 28. julija 1929. ob 10 uri predpoldan v posojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za l. 1928. 4. Čitanje revizijskoga poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi te občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdita 16 cm. visoka samo 64 Din 20 p. Štev. 111 z radijovim številnikom i radijovimi kazal ci samo 69 D. 20 para. Triletna garancija! Nevarnosti nega ! Ka ne odgovarja se vö mini, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i srebrni predmeti skoro po tvorniški cenaj v ogromnojzbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteoga dobite brezplačno, čepošlete Vaš natenčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. 4. NOVINE 14. julija 1929. Razne novine. — Strašen viher je divjao preminočo soboto po vsoj Češkoslovaškoj i vsoj Avstriji. Zlasti je napravo velko škodo silji v Češkoslovaškoj. — Obsojena je bila na 15 let voze 92 leti stara Anujka v Pančevi. Obsojena je bila zavolo zastruplevanja. Bila je obsojena vekša drüžba. — Najbogatejši človek sveta je Maharadža v Haiderababi v Indiji. Vse imanje indijskoga kneza cenijo na 75 milijonov funtov (nad 20 milijard dolarov). Maharadža ima pod sebov 200.000 km2. (Jugoslavija meri 248.000 km2) i 12 milijonov prebivalcov. Gospodarstvo Bučnice. Za nas najnavadnejše bučnice so kumare ugorke. Poleg tej še pri nas rastejo jedilne buče ali tikvi. Kumare, za te vrste bučnice si moremo pripraviti zemlo, štera ma zavetno senčno lego i je globoko predelana i ima zadosta vlage. Na sredi grede si skopamo precej globoki jarek. Če mamo pripravleni zreli kompost ga nasiplemo v jarek i ga dohodimo. Ker pa je pri nas te vrste gnoja malo, si pomagamo etak: V skopani jarek natrosimo najprvle eno plast konjskoga gnoja. Na te gnoj edno plast kürečnjekov — če nemamo konjskoga gnoja, vzememo samo kürečnjeke. Na tak pripravleni gnoj v jarki poljemo človeško blato iz stranišča. Se to pokrijemo na edno dobro dlan na debelo z zemlov, štero vzeli iz jarka i tak je prostor za sajenje ugork jako dobro pripravleni. Konjski gnoj je za toga volo dober, ka ma lastnost, da se jako friško spreminja v zemlo i pri tom deli se razvija oosta toplote štera ravno lűbi tem rastlinicam. Na dobro pripravleni gredi sadimo tri do štiri semena na ednom mesti i ta mesta morajo biti drüga od drügoga oddaljena eden frtao metra. To pa s toga razloga, ka se gosto nasejane ugorke drüga drügo vničijo. Tri do štiri zrna pa sadimo zato, ka si to lejko zberemo najlepšo rastlinico, štera bo dala tüdi lepši sad. Le slabše pa poničemo i je vržemo na kompost ali gnoj. Kumarev naši gredaj so pa navadno menje rodovitne kak bi človek pričaküvao. Zrastejo do ednoga metra dugi poganki na njem pa ne vidimo niti ednoga cveta, niti edne zavržene ugorke. Tüdi te beteg se da opraviti z jako malimi stroški i trüdam. Si prvi i glavni poganki pri ugorkaj nemajo rodovitne lastnosti i je moremo prisiliti, ka nam bodo pognali strauske poganke, šteri nam bodo preveč dobro rodili. Pazimo na to, da nam delajo rastline štiri do šest listov njim moremo odščipniti vršiček. Stem smo stavili rast glavnoga poganka i prisilili rasti stranske. Vsaki šteri je že to pobrao je v par dnevaj opazo vse puno cvetov i zavrženi ugork. Od zdaj naprej pa je tüdi ne smemo püstiti seme sebi. V süši je moremo polevati z mlačnov vodov — najbolša je iz grab — i to v rani predpoldnevni vöraj. Pri polevanji pa moremo paziti, ka ne bomo polevali preveč listja i ne odplavili zemlo od korenin. Da se zadnjemi ognemo, moremo polevati pomali od blüzi i tak tüdi zemlo ne bomo zabili ali posejali. Na te način posajene ugorke pa nam püstijo skoro celo gredo prežno do tranjega. Da pa greda nede tak dugo prazna jo na valek zasadimo z glavato šolato i kolerabami, štere bomo do toga časa ponücali i stem ugorkam popunoma nikaj škooüvali. Pri zgojenji semena pa zberimo vsikdar najlepše ugorke i je püstimo da se dobro zažutijo. Na to je odtrgajmo, na oba konca malo odrežimo i je spravimo na sunčen kraj, pa ešče le v jeseni seme splavimo, spucajmo i spravimo na sühi prostor. Ugorkino seme je najjakše v tretjem i štrtom leti. Svojo kalivost pa ohranijo dp osmoga leta. Jako dobre vrste so zelene, duge, imenovane telegraf kumare. Te so posebno dobre za kvašenje. So duge, tenke i delajo malo semena. Jedilne buče ali tikvi. Ravno je tak pridelavamo kak ugorke. Lübijo močno gnojeno zemlo, dosta vlage i toplote. Za grede so najbole pripravlene grmaste, duge i bele farbe. Šteri ste hodili po Srbiji, ste gvišno vidili, da tam pridelajo pogačaste tikvi. Mi njim pravimo törske. Dinje ali melone pri nas ne rastejo. Lübijo bole topeo zrak i jih je dosta na jugi naše države. Se ešče spada šef, šteri raste po naši plotaj. Pošta upravništva. V. g. Knaus, Ilok. Na novo poslani dar na „Dom sv. Frančiška“ sprejeli z zahvalnostjov, Č. Šolske sestre. Sv. Peter pri Maribori, Istotak vašega po s. Maristelli. Vsem srčna hvala. Petek F. Čepin, Hvala lepa na 5 din. ka ste poslali više od naročnine. Lang Janoš Trdkova 142. Vi ste nam že poslali 15 din. lani decembra, pa zdaj pali 30. Prosimo odgovor, jeli želete, ka vam pošljemo M. List za celo letošnje leto, ali pa spišemo za l. 1930. više poslanih 15 din. Gujt Jožef Borejci. Počakamo. Vi svoje naročnine ne plačate, ovi pa vsaki 25 din. za Novine i 10 din. za m. List. Flisar Alojz Skakovci. Počakamo, kak smo naznanili. Ratnik Anton Vančaves. Vam isto odgovorimo. Hajdinjak Jožef. Mouth. Francija. 70 frankov sprejeli, hvala lepa. Doposlali smo vam vse, ka je nazaj prišlo zavolo spremenjenoga naslova. Žlebič Jožefa žena Markovci. Peneze ka je poslao mož z J. Amerike, sprejeli. S temi je plačan tüdi vašdug od 15 din. i nikaj neste na letos več dužni. Gergorec Jožef, Krnci. Počakamo. Kozar Jurij, Martinje. Peneze sprejeli, na ovo počakamo. Tkalčič Antolin, Calgary. Prošeno doposlali. Zakaj se včasi ne glasita ? Ne bi vama več mesecov čakati, če se včasi prijavita kak kaj zaostane. Denša Ivan, Chicago. Prosimo stalen naslov za Kramar Jožefa. Jeli je 1051 Franklin Str. ali pa 1149. Naročnino sprejeli. Hvala lepa. Ar smo Radoha Ivana dozdaj ne meli naznanjenoga, njemi kak i Hanc Martini vse Novine pošljemo. Pri Grüškovnjak M. jeli 2737, ali 2736 Melvina? Spremembe izvršili. Srčen Pozdrav. Tombolo priredi 14. julija Orel v Žižki na dvorišči trgovca g. Martina Žerdina. Glavni dobitek je novi bicikl vreden 1800 Din, drügi, novi omar, tretji, vreče Pšenične moke i ešče nad 240 krasni dobitkov. Karte koštajo samo tri dinare i se dobijo pri trgovci g. Žerdini v Žižki, pri gg. Koceti, Žagari i Kramari v Črensovci. Na Srednjoj Bistrici pa pri g. Stimec Jurji. Srečk je malo, zato segajte dobro za njimi. Ne zamüdimo tisti lepi slovenski verzov: Sreča te išče, Um ti je dan, Našel jo boš, Či nisi zaspan. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mást i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. Proda se mlin v Domanjšovcih ; sestoji iz 2 valjaka, iz enega kamna, stroj za kašo pati in zemlja zraven. Več se poizve pri Kavaš Jožefi v Domanjševcih. Pintarske pomočnike (sodarske) sprime s prostov hranov stanovanjom i perilom FRANC REPIČ sodar (pintar) Ljubljana Trnovo. Sprejme se iz boljše hiše Vajenec za mizarsko obrt. Zglasiti se pri DURIČ FERDINANDI v Rakičani. Dijaka s srednješolsko izobrazbo, ki ima volo za trgovino, Sprejmem. MARKO GOLD, trgovina z mešanim blagom, Varaždin, Florijanska ulica. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga. „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Vsakši kaj najde Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparali, če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove čüdovite iznajdbe vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pregledate veliki ilustrovani modni cenik svetovne razpošilalnice, H. SUTTNER Ljubljana, št. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izborodevke, hižni i toaletni predmetov i potreb, za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Umetnost Zdrava postanoti i ostanoti se posreči vsakšoj deklini, ženski i moškomi, če upotreblavle doli navedene preparate, šteri se proizvajajo po receptaj izkušenj skoz 32 let i so zavolo toga popunoma neškodlivi. Proti vsem kožnim napakam: Fellerova kaukaška Elsa pomada za obraz, čuva tüdi kožo, obnavla i pomlajüje hrapavo, razpokano i lüknjičavo kožo obraza šinjeka i rok. Odstranjüje sojedice, lišaje, njeno hitro delovanje proti sunčnim pegam naravnost iznenadi. Najbole očuva od Posledice vetra, vlage, praha i sopare. Eden lonček 12 Din. Mladeniško sveži i zdravi izgled davle Fellerovo Elsa lilijino mleko. Glažek 13 Din 20. Za gojitev vlasi za ojačanje i pospeševanje bujnejše rasti vlasi, za sprečavanje lüskin, izpadanja vlasi i prerane serosti se rabi Fellerova jaka Elsa pomada za rast vlasi (Tanohina pomada). Obdrži vlasé mehke i gibke. Eden lonček 12 Din, nadale Elsa žganje za vlase, krepi, osvežüje i prebranjüje vlase, 27 Din 50. Za pranje vlas i glave kušajte ednok Fellerov prijetno dišeči Elsa Shampon. Vi bodete navdüšeni. Eden zavojček 3 Din 30. Po pošti za probo 2 lončeka edne ali po eden lonček obej Elsa pomad s pakivanjom i poštninov vred 40 Din, samo če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta Poštnina 10 Din več. Fellerove Elsa žajfe lepote i zdravja. Elsa lilijasta, žučakova, glicerinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za britje, za probo 5 falatov na izbiro 52 D. Naroči se točno na EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA CENTRALA 146, HRVATSKA. AMATERJI! FOTOGRAFI! Naznanjam, da se dobilo v mojoj trgovini vse potrebščine spadajoče v kak tudi aparati. BALKANYI ERNEST Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik FRANC BAJLEC.