Leto ¥11, štev. 74
Ljubljana, sreda 31. marca fc926
Poštnina pavsallrana.	Cena 2 Bill
= izhaja ob 4. zjutraj, ca
Stane mesečno Din 15'— ; ta inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knafiova uHca Stev. 5Л. Telefon Stev. 72, ponoči ttitM Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UprarntStvo: Ljubljana, Preiemov» ulica št. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek: LJubljana, PreSer-nora ulica Št. 4. — Telefon št. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. i. — Celje, Aleksandrova cests
Račun pri poStnea ček. zavoda t LJub-јапа St. 11.84a - Praha čialo 78.180. Wien,Nr. 105.141.
LJubljana. 30. marca.
Ob nastopa režima RR se je z velikim pompom napovedovalo, da pričenja sedaj doba vsestranskega štedenja v državnem gospodarstvu. V Sloveniji ie posl. Pucelj kot zagovornik in podpornik radičevsko-radikalske vlade po shodih in v časopisju na široko in na dolgo razlagal kako je sedaj nastopil čas, ko je treba na vseh koncih in krajih štediti in se zato zadovoljevati že s samimi drobtinami. Naš državni proračun. ki je bil danes v Narodni skupščini z glasovi radikalov in radičevcev, med katerimi so bili tudi slovenski radičevski šparovci, sprejet, pa izkazuje 12 milijard 504 milijone izdatkov, torej za dobro četrtino več izdatkov, kakor dosedanji proračun.
Naraščanje državnih proračunov ni ravno neobičajna stvar, vendar pa mora biti tudi ta gospodarski pojav, ki je zvezan z dalekosežnimi posledicami za celokupno in poedino gospodarsko življenje v državi, utemeljen z važnimi razlogi Tembolj je taka utemeljitev nujna in potrebna od strani vladne večine in vlade, ki je dobila oblast v državi v roke baš pod pretvezo, da treba državno gospodarstvo konsolidirati ter zato uvesti v državno upravo brezpogojno načelo štednje.
V Jugoslaviji se ni zadnje leto in zadnji čas ničesar zgodilo, kar b' samo nekoliko opravičevalo tako kolosalno povišanje državnega proračuna. Naša zunanja politika se ponaša s svojimi velikimi uspehi, katerih rezultat so v tem slučaju prijateljski odnošaji z vsemi sosedi. Dejansko je tok časa odstranil neprestano vznemirjeno stanje na naših granicah, ki je ličilo na vojno stanje ter kot tako zahtevalo izredno velikih žrtev za obrambo države. Odkar je naša diplomacija rešila italijansko-jugoslo-vensko razmerje na tako «iskreno ori-jateljsld» način, da je tudi sam g. Radič smatral za potrebno opozarjati koliko materijelnih izdatkov nam bo to prište-dilo samo pri vzdrževanju vojske, ne poznamo nobenega argumenta, s katerim bi se moglo utemeljevati povišanje proračuna s te strani.
Prebivalstvo Jugoslavije se tudi ni tako nenormalno pomnožilo, da bi se paralelno s tem porastkom morale pomnožiti državne naloge na kulturnem, socijalnem in gospodarskem polju. Obratno! Proračun je, kar se tiče kritja ljudskih potreb, še celo izdatno skrčen, nele kakor da bi se bilo število prebivalcev zmanjšalo, marveč tudi kakor da bi postala civilizacija naših državljanov manjša, njih prosvetne in socijalno-ekonomske potrebe nižje.
Nacijonalni ekonomi navajo zlasti de-rutne valutarne razmere kot eden glavnih vzrokov povišanja državnih proračunov. In vendar o tem vzroku pri nas ni mogoče govoriti. Gospod finančni minister se ob vsaki priliki pohvali, kako je stabiliziral valuto ii> kako radi tega kredit naše države raste. Dejansko je tečaj dinarja že dolgo malone vedno isti. kar najbolj govori proti upravičenosti povečavati državni budžet.
Teoretično bi moglo vplivati na povišanje državnega proračuna še razkošje, ako bi se v narodu razpaslo ter zahtevalo lahkomiselno zapravljanje državnega denarja ali pa ustanavljanje me-ralomanskih državnih institucij. Pri nas Da je dejansko baš nasprotno. Malone po vsej državi neusmiljeno gospodari beda in pomanjkanje. Le mali drobec naroda, ki se zbira okoli vladne oligarhije, tega obupnega stanja ne pozna.
Najširša plast naroda, naše seljaštvo, se od dne do dne bolj zadolžuje in si-romaši. Večina kmetov niti za cenen denar ne more več vnovčiti sadov svojega truda. V industriji in obrti se ustavljajo obrati, počivajo in propadajo stroji Nad trgovino poje beriški boben. Brezposelnost manuelnega in duševnega delavstva žene može in njih rodbine v glad in obup. Mesto povečanega blagostanja, mesto napredka in vstvarja-nja. vidimo povsod nazadovanje in uničevanje.
Kje ie torej vzrok, kje pravica, da se sedaj že itak izčrpanemu in izmozgane-mu narodu natovori na vrat še tri milijarde novih troškov in tri milijarde novih davkov? Edini uspeh štedenja RR režima je ta. da bo jutri na cesti na tisoče in tisoče državnih nameščencev, med njimi cela vrsta takih, ki so bili s povišanjem penzijske pravice od 10 na 15 let oropani že starih pridobljenih pravic. Pri nas ni danes nobenega tako brezsrčnega gospodarja več. ki bi s svojim najnižjim uslužbencem postopal tako kot postopa režim RR z državnim nameščenstvom.
Sprejetje proračuna je naletelo na ljut odpor celokupne opozicije, ki je oroti oligarhiji in absolutizma z vso odločnostjo protestirala. Reči smemo, da ie opozicija izrazila le kar misli celokupni narod, ki z naraščajočo nejevoljo in ogorčenjem prenaša brezobzirne eksperimente režima, ki ga reakcljonar-nejšega. brezobzirnejšega ta škodljive}-šega še ni imela Jugoslavija.
Konflikt v vladi radi odgoditve parlamenta?
G. Radič, ki je bil včeraj v dolgi avdijenci, izjavlja našemu dopisniku, da ne sprejme odgoditve Narodne skupščine: «Tako
- Kaj je bilo v avdijenci?
ne gre več dalje!
Beograd, 30. marca p. Po dvomeseč" ni mučni, zanjo političnih in moralič-nih porazov polni debati je vladna večina danes ob pol 2. popoldne v največjem hrupu izglasovala proračun za I. 1926/27. Ob protestih in ogorčenju opozicije je vladna večina istočasno od-godila seje Narodne skupščine do 5. maja. Na ta način ne bo zbornica delovala šest tednov, čeprav je vsa opozicija zahtevala, da skupščina ostane še dalje zbrana. Značilno je, da se je na današnji seji načelnikov parlamentarnih slkupin tudi zastopnik radičevskega kluba Karlo Kovačevič pridružil zahtevi, naj deluje zbornica tudi po praznikih. To se niti ni opazilo, dokler ni St Radič zvečer podal vašemu dopisniku izjavo, ki je poklicala Kovačevičevo zahtevo v spomin ta povzročila veliko pozornost v vseh političnih krogih.
Od 6. do 8. popoldne je bil prosvet" ni minister Radič na dvoru. Po avdi" jenci ga je ustavil vaš dopisnik in ga zaprosil za pojasnilo. Radič je izjavil, da prihaja baš z avdijence. Na vprašanje dopisnikovo, kaj mu more reci o tej avdijenci, je izjavil g. Radič: »Reči Vam morem le, da po moji sedanji avdijenci he bo več korupcije!« Te besede je spregovoril Radič z razbur" jenim glasom. Očividno je bil še pod
Zakaj so Narodno skupščino poslali domov?
Pašičevi načrti. — Govorice o predstoječih velikih političnih potresih. — Ninčič v avdijenci,
računati z mnogo večjimi političnimi potresi, nego se splošno sodi. Mnogo se komentira današnja popoldanska avdijenca ministra Ninčiča, kateremu se še vedno pripi.
vfisom avdijence pri kralju, ki ga je morala silno vznemiriti. Splošno domnevajo, da je moral Radič govoriti s kraljem tudi o najnovejši aferi med R. Pašičem in Dragišo Stojadinovičem.
Na vprašanje vašega dopisnika, kaj je novega v vladi, je odgovoril g. Ra" dič: »Saj vidite, da je proračun sprejet in da so seje skupščine odgodene. To pa ni dobro. V vladi bom zahteval, naj se skliče Narodna skupščina za 12. aprila, ker tako ne gre več dalje. Mislil sem, da bo vlada to vprašanje re" šila še danes, in zato nisem hotel de-savuirati predsednika, ko je predlagal dnevni red in razlagal poslovnik. Toga tudi zato nisem storil, ker nisem po" slanec, kar tudi ni dobro!«
Vaš dopisnik je dobil iz tega razgovora vtis, da je bila Narodna skupščina odgodena proti volji St. Radiča odnosno, da se je pozneje nekaj zgodilo, kar daje Radiču povod za odločen odpor proti odgoditvi. Radikalni ministri, ki jim je vaš dopisnik poročal o svojem razgovoru z Radičem, so bili očividno impresijonirani.
G. Radič je tudi povedal, da gre za praznike v Hrvatsko Primorje ta namerava prirediti zborovanja na Suša-ku, v Crikvenici, na Krku in v Senju.
Piissile l jÉitei M"!
Beograd, 30. marca p. Odgoditev parlamenta Je prišla politični javnosti precej nepričakovano, saj je še nedavno Radič navaja1. natančne termine, kake se bo delalo v Narodni skupščini takorekoč brez pre-stanka in so njegove navedbe tudi radikali potrjevali. Poznavalci raarner so že ;a-krat skeptično gledali na te izjave, zlasti ker so vedeli, da vlada nima pripravljenega skoraj nobenega zakonodajnega gradiva. Oseb i to so bile radičevsike napovedi, da pride takoj po budžetu na vrsto zakon o Izenačenju davkov prosto varanje Javnosti. Ta zakon se ne nahaja niti v pripravljalnem stadiju. Res je svoječasno pričel ministrski svet razpravljati o toizadevnem projektu fta. ministra, toda je prav hinro razprav^ odg odi! in projekt je zopet izginil v miznico fin. ministra. Vlada se je hotela tudi izmakniti копкгоГ parlamenta, katerega kritika je postala za njo vedno ne-prijetnejša in je hotela dobiti časa, da poskusi uredil.i svoje notranje razmere. Končno je Pašič potreboval mini; razmere v radikalskem kluba so postale kritične in Pa-šičeva stara taktika je, da v takem položaju pošilja poslance domov in sam rešuje naistale komplikacije.
Ali bo Pašiču uspelo sprovesti znane načine glede rolconstrukcije, še ni p:vsem jasno. Ne manjka znakov, ki pravijo, da je
suje večja vloga v bližnji bodočnosti. Misija Ace Stanojeviča je ostala brezuspešna ln zar.o Ima malo verjetnosti verzija, da sta se Rade Pašič in Dragiša Stojadinovič po-pobotala.
Popoldne je bilo v vseh poslanskih klubih nenavadno živahno. Povsod priprave za agi tacijo med vollld. Sejo je Imel samostojni demokratski klub, ki je sklenil, da predloži v tirnemu stranke poslanec Demetrovič vladi interpelacijo zaradi strahovitega preganja-mja hrvatskih učiteljev, čtjih edina krivda je, da so pristaši državnega in narodnega edinstva. Tako Je bilo odpuščenih ali upokojenih 28 šolskih nadzornikov In 625 učiteljev. Klub je razpravljal tudi o raznih shodih. Svetozar Pribičevič govori 4. aprila v Senti, 11. aprila v Bosanskem Novem. Razen tega priredi predsednik SDS shode v Okučanih, Slatini, Novem Bečeju, Slimji, Splitu, Sinju, Skoplju ter v moravskem in smederevskem okrožju, v Bijeljini in v Ba-natu. Glavni odbor SDS }e sklican za 4. maj
Seje so imeli tudi davidovičevoi in radičevci. Muslimanski klub ima svoje seje jutri Jutri predloži finančni minister kralju v podpis finančni zakon in budžet.
Kombinacije za novo vlado
Beograd, 30. marea. r. Kakor poroča «Politika», se v političnih krogih trdi, da namerava Pašič v sedanji parlamentarni pavzi izvesti širšo rekonstrukcijo kabineta, pri čemur bo skušal doseči predvsem pomir-jenje razburjenosti duhov v radikalnem Khibu, poleg tega pa iztisniti iz vlade zadnje politike, ki so na sumu, da so Ljubi Jovanoviču bliž.ie, nego njemu samemu. «Politika» beleži kombinacijo, po kateri naj bi izpadli iz vlade Miša Trifunovič, Boža Makslmovič. dr. Milan Stojadinovič, dr. Ivan Krajač in najbrž tudi Pavle Radič. Po nekaterih vesteh naj bi izstopil iz vlade tudi šef HSS St Radič, kar pa «Politika» ne smatra za verjetno. Marko Gjn-ričtč naj bi postal predsednik radikalnega poslanskega kluba, vsled česar bi tudi on odložil svoj liortfelj, kd bi ga prevzel Ljuba Živkovič. Radičevci bi prepustili radikalom ministrstvo za trgovino in indu, strijo in dobili v zameno ministrstvo za socijalno politiko. Mtaister za notranje stvari naj bi postal dr. Milan Srskič, po manj verodostojni vesti pa Milan Simonovič. Voja Јзлј;б naj bi prevzel ministrstvo ver, dr. Velizar Jankovič pa finance. Za ta re-sor pa prihaja v poštev še nekaj drugih radikalov. Kmalxi po rekonstrukciji vlade se namerava PaSič podati baje na daljši dopust v Nizzo. Vsled tega se omenja kot bodoči ministrski podpredsednik Nikola TTznnovič.
Povišanje ležarine za 100 odst.
Beograd, 30. marca. r. Po sklepu finanč« nega ministrstva se s 1. aprilom poviša le» žarina za uvozno blago za sto odstotkov. Vsled sedanje gospodarske stagnacije, pr» sebno po vvlikem dvigu dinarja in v dobi, ko se pripravlja zakon za pobijanje tfregi* nje, je povzročil sklep o povišanju ležarine veRko ogorčenje. Beograjska trgovinska zbornica je že ukrenila primerne korake, da bo usodni sklep preklican, še predno stopi ▼ veljavo.
«Španska» na angleškem dvoru
London, 30. marca. s. Prinoezinja Vikto» rija, sestra angleškega kralja, je obolela na španski bolezni. Njeno stanje je vznemirljivo.
Nov udarec za učiteljstvo
Beograd, 30. marca. p. V danes spre je« tem finančnem zakonu se nahaja tudi kot čl. 74 d določba, da se imajo premeščenja učiteljev in učiteljic izvršena na podlagi razpisov (konkurzov) smatrati kot preme« ščenje na lastno prošnjo. Zato učiteljem in učiteljicam za ta premeščenja ne pripada« jo selitveni odn. potni stroški iz državno blagajne.
Oživljen čeiaški pokret ob naši bolgarski meji
Beograd, 30. marca. p. Pred par dnevi so se v bolgarski Makedoniji začele vzdolž na« še meje med planinama Ostokova in Via« sinje pojavljati močnejše četaške čete. Ne« katere so se do par korakov približale na» šim stražnicam, pa so se zopet hitro izgu« bile v šumah onstran meje. Med njimi so naši stražniki zapazili tudi vojake v bolgar« skih uniformah, celo častnike, ki so imeli pri sebi fotografične aparate. Vse kaže, da jc njihovo zbirališče Čustendil, od koder prihajajo v največjo bližino naše granice. Z novim razvrščanjem in iz drugih znakov prihajajo oblastva do zaključka, da priče» njajo z lepim vremenom bolgarski četaši zo pet svojo akcijo na levem bregu Vardarja. Večja tolpa je pred par dnevi na drugem kraju prestopila jugoslovensko mejo v bli» žini vasi Tišanovo. Načeloval ji je Donce Ilijev. Med planinama Boljetice in Gradi» ška so poslali četaši pet komitašev preko meje, ki so se na našem ozemlju zadržali cel dan. Te četaše je vodil neki naš kmet, ki so ga Bolgari prisilili, da jim kaže pot v vas Adance. Ko so prišli v bližino vasi so ga tepli in mu zapretili, da ga ubijejo, ako črhne besedico. Zvečer so oplenili Bolgari nekega kmeta. Njihov vodja Vane se je in« formiral pri kmetu, kje so naše čete, orož« niki in zlasti kako je z akcijo udruženja proti bolgarskim komitom in kako močni so poedini oddelki. Kmet jim je dal netoč« na in deloma tudi napačna obvestila. Kmeta
Proračun sprejet — skupščina odgodena
Med velikanskim hrupom je vladna večina odklonila vse spre-minjevalne predloge opozicije ter so radičevci in radikali izglasovali proračun 12 in pol milijard. — Protestna izjava SDS. — Narodna skupščina odgodena do 5« maja!
Beograd, 30. marca. r. Na današnji seji Narodne skupščine se je končala proračunska debata v največjem hrupu ter je vladna večina z novimi kršitvami poslovnika definitivno sprejela proračun m sklenila, da se skupščinske seje odgode do 5. maja t. 1. kljub temu, da je opozicija še na dopoldanski seji voditeljev parlamentarnih skupin zahtevala, naj skupščina v smislu njene pis mene zahteve zaseda po katoliški Veliki noči do bajrama ter nato do pravoslavne Velike noči. Zahteva opozicije je bila tako dobro motivirana, da je nanjo pristai tudi radičevec Karel Kovačevič. Ker pa je Proti temu predlogu nastopil v imenu radikalov posl. Mllutin Dragovič, se je moral Kovačevič umakniti ter je tako prodrl vladni pred log. Opoziciia je na seji voditeljev parlamentarnih skupin protestirala zlasti proti amandmajem, ki jih je vlada predložila taez vednosti Narodne skupščine, s čemer je kr šena njena najosnovnejša pravica.
V	razpravi o finančnem zakonu so zadnji govorili davidovičevca Milan Grol in dr. Sečerov ter hrvatski federaMst dr. Zanič. Ker nemški poslanec dr. Kraft ni bil navzoč je izgubil besedo. Vsi trije govorniki so ostro kritizirali proračun ter finančni zakon nakar je zelo kratko odgovoril finančni minister dr. Stojadinovič. Ugovor opozicije za adi amandmajev je zavračal s trditvijo, da je tako delal tudi bivši minister dr. Kuma-nudd. Naziranju finančnega ministra se je pridružil tudi poročevalec vladne večine dr. Oton Gavrilovič.
V	nadaljnl razpravi je došlo do velikega prepira med opozicijo in vladno večino zaradi amandmajev ie zavračal s trditvijo, da čul samo posl. Vilder, ki je obrnjeni proti St. Radiču klical: »Naj govori šef socijalo-tvorcev, kaj je sedanja vlada napravila za seljake!«
Vladna večina j« vse spreminjevalne pred loge opozicije zavrnila ter je med največjim hrupom in protesti opozicije sprejela finančni zakon. Z ogorčenjem so samostojni demokrati obsojali zlastt radičevce, ki so kakor en mož glasovali proti predlogu SDS, da se takoj razširi davčni zakon na celo državo, drugi davčni zakoni pa ukinejo.
Po kratkem odmoru, v katerem so se vršSe priprave za glasovanje o celotnem proTačirmi, je Lju-ba Davldovič preStal v
imemu svoje, klerikaUw, muslimanske in zemljoradniške stranke izjavo, da odklanjajo proračun zaradi velikih bremen v sedanji splošni gospodarski krizi in zaradi ko-ruptne vlade takorvanega sporazuma, ki vara Srbe to Hrvate.
V imenu SOS le prečital posl. dr. Prvi-slav Grisogono naslednjo Izjavo:
»Z ozirom na zahtevane visoke kredite, ki daleč prekašajo gospodarsko moč naroda, z ozirom na mnogobrojna sistematska preganjanja nacljonahiih elementov, ki se kaznnjeio zaradi tega, ker so svojo zvestobo državi pokazal z dejanji, z ozirom na nečuveno korupcijo državnega aparata, ki Je zlasti ob priliki zadnje afere zamajala vso državo In dede na katero preprečuje vlada popolno in temeljito razpravo, z ozi rom na dejstvo, da Je vlada odklonila vse naše amandmaje, s katerimi Je skušal nai klub v zadnjem času popraviti vsaj najoči-vidnejše krivice in škode, kakor tudi z ozi. rom na to, ker se s sedanjim proračunom do sledilo vzdržuje stanje davčne neenakosti posameznih pokrajin, zlasti pa vsled silnega obremenjen ja najvažnejšega seUaškega stanu v sedanji gospodarski krizi, bodo poslanci SDS glasovali proti proračunu, prepu ščajoč vladni večini popolno odgovornost pred narodom za vse težke posledice, ki bo do zaradi njene politike nastale v našem državnem življenju.«
Posl. dT. Zanič le podal izjavo proti proračunu v imenu federalistov, zatem pa e predsednik med sflntoi hrupom in vpitjem odredil poimensko glasovanje, pri katerem je bil celotni proračun s finančnim zakonom sprejet s 186 glasovi proti 90 glasovom.
Predsednik Je po končanem glasovanju predlagal, naj se skupščinske seje odgode zaradi praznikov in utrujenosti skupščine do 5. maja ter postavi na dnevni red prihodnje seje Narodne skupščine poročilo odbora za prošnje hi pritožbe.
Opozicija je med velikanskim hrupom zahtevala, naj skupščina deJa naprej. Pas!, dr. AngjeBnovič je predlagal nov dnevni red ter protestiral proti kršitvi poslovnika. Večina le glasovala za odgoditev sej do 5. maja, nakar je predsednik se?o zaJdjufifl med splošnim hropom ta burnimi protestnimi kWd opozicije.
Nova rumunska vlada
Kralj zavrgel listo nacijonalne in kmetske stranke ter poveril sestavo volilne vlade generalu Averescu. — V novi vladi so štirje generali in trije disidenti nacijonalne stranke.
so potem še enkrat Bolgari pretepli, nakar so pobegnili preko meje. Naša oblastva jih zasledujejo.
Kuga v Bruslju
Bruselj, 30. marca. s. V predmestju Bru« sija jo pet oseb zbolelo na kugi.
Bukarešta. 30. marea. p. Kakor znano, eo se začeli na željo kralja pogajanja za sestavo koalicije opozicijskih strank. General Averescu, predsednik ljudske stranke, je pozval narodno in kmetsko stranko, naj se fiiakmirata pod njegovim predsedstvom, da bi na ta način ustaaoviM močno demokratsko stranko. Obe stranki sta ta predlog odbili. Voditelji kmetske in narodne stranke so v nedeljo in pandeljeik ves dan razpravljali ter so se aporazusmeli, da dobi kmetska stranka v novi vladi sedem ministrov tn dva državna podtajnika, narodna stranka pa dobi predsednika ln notranjega ministra. Kmetska stranka dobi 31, narodna pa 40 prefektur. Kmetska stranka je tudi predlagala, da se predloži kralju skupna lista koalicijske vlade. DrugI predsednik narodne stranke M a® lu Je ta predlog odklonil. Včeraj popoldne je kralj sprejel predsednika narodne stranke Jorgo, ki je predložil kralju ministrsko listo narodnjakov, izjavil pa Je hkrati, da je rešeno vprašanje koalicijske vlade kmetov in narod-njaJkov in da, ako kralj želi, lahko takoj sestavi novi kabinet. Kralj je odgovoril profesorju Jorgi, da se bo Se odločil. Ka-
sneje je kralj Ferdinand sprejel generala Averesca, И je predložni kralju ministrsko listo ljudske stranke.
BukareSta, 30. maja. ps. Danes ob 10. do. poldne Je poveril kralj Ferdinand generalu Averescu sestavo nove vlade. Kmalu po. tem Jo general predložil kralju v podpis listo novih ministrov, ki so bili ob pol 1. zapriseženi.
Novi kabinet je sestavljen tako-le: Ministrski predsednik general Averescu, no-tramji minister Goga, zunanji minister Joon Mltileneu, finančni minister Lapata. tu, vojni minister general Mlrcescu, minister za trgovino lm obrt general Coanda, prometni minister general Valeanu, minister za javna deila Perovlci, pravosodni minister Cudalbu, prosvetni minister Ne. gulescu, minister za vere ln umetnost Go. dis, poljedelski minister Garofiid, delovui minister Drancu - Jasey, minister za narod no zdravje Lupas, minister za Besar&bijo Sergej Nitza, minister za Bukovino Dori. Popovlci, mtaister za Sedmograâko Groza,
V vladi so trije ministri disidenti narod, ne stranke. (Glej članek na 2. str. Ur.)
Odstop fašistovskega direktorija
Rim, 30. marca. o. Danes ob 10. dopoldne se je pod predsedstvom Farinaccija sestal fašistovski direktorij. Smatrajoč, da je do» vršil svojo misijo, je Farinacci odložil glav» no tajništvo fašistovske stranke. V znak popolne solidarnosti je odstopil tudi celo» kupni direktorij. V nekem govoru je rekel Farinacci: Ko sem bil februarja meseca /e« ta 1925. iz\'oljen za glavnega tajnika fašb stovske stranke, sem prevzel to funkcijo s pogojem, da jo bom izvrševal toliko časa, da popolnoma «razmetteottim» Italijo. To obljubo sem izpolnil in sedaj odhajam.
Dr. Ramek v Pragi
Praga, 30. marca. s. Avstrijski državni kancelar dr. Ramek je danes ob 11. dopol« dne posetil zunanjega ministra dr. Beneša. Kasneje je v spremstvu poslanca dr. M are« ka in generalnega tajnika dr. Petra napra« vil daljši obisk pri miristrskem predsedni« ku Cernyu.
Praga, 30. marea. k. Predsednik ropubfi» ke je danes v svečani avdijenci sprejel ат« strijskega zveznega kancelarja dr. Ramka, ki mu je izročil veliko zlato častno sveti» njo na traku z zvezdami. Predsednik M a« saryk je priredil na čast dr. Ramka in nje« govega spremstva dine.
Smernice avstrijske politike
Dr. Ramek o prlključltvenem vprašanju in o razmerju do Italije.
Rim, 30. marca. d. Berlinski daptenik rimske «Tribune» je imel razgovor z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Ramkom o vprašanju združitve Avstrije z Nemčijo. Dr. Ramek je izjavil: Avstrijska vlada dobro vé, da je združitev obeh držav mogoča le tedaj, ako da Zveza narodov svojo pravno privoljenje, ki Izključuje vsako politično razmišljanje o tej stvari. Avstrijska vlada je popolnoma korektna v vprašanju pridružitve Nemčiji in ee ravna le po predpisih mednarodnih pogodb. Zvesni kancler se čudi, da bi to njeno zadržanje mogle dati Italiji poroda za kakršnekoli pritožbe. Kar se tiče razmerja med Avstrijo in Italijo zaetran južnoitalij anskega spora, je dejal dr Ramek: «V tej stvari sta obe stranki že vsestransko pojasnili svoje stališče. Zato upam, da izražanje stališč nikakor ne bo ostalo brez vpliva na bodoče medsebojne odnošaje med obema državama.» Kancler je potem rekel, da je Avstrija pripravljena skleniti z vsemi državami razsodiščne pogodbe. Nikakor pa ne namerava premeti otor«, M bi Sle preko okvira teh pogodb. Dr. Ramek je odgororfl končno na dopisnikovo vprašanje glede ustanovitve srednjeevropskega Locarna: «Doslej ni dobila avstrijska vlada o tem predmetu nobenega obvestila, ki bi ga kazalo vzeti resno. Vendar mislim, da Se nI prišel čas, da bi se vlade podrobneje b*vila ■ to mdevo.»
Odločitev v Rumuniji
se je dvor odločil za slednjega. Zakaj agrarci so radikalna stranka z zelo ostro povdarjenim razrednim programom. stranka, ki hoče postaviti kmeta v ospredje, ki meri vrednost industrije samo s kmetskega stališča, ki zahteva močnejše obdavčenje premožnejših stanov, ki zahteva v upravi decentralizacijo in avtonomijo.
Nacijonalna stranka je bila sprva samo regijonalna stranka Rumunov na Erdeljskem. ki ie kmalu prišla v oster konflikt s sorojaki iz stare kraljevine, proti katerim je pričela najsrditejšo borbo Očitajoč Bukareštu, da zapostavlja nove province, je postavila zahtevo po avtonomiji in postala izrazito partikula-ristična stranka. Tega svojega značaja ni izgubila niti potem, ko se ie fuzijoni-rala s frakcijami iz starih rumunskih provinc. V svojem političnem delovanju je očitala bukareškim politikom korupcijo. balkanizem. despotizem itd. . . . Zelo je tedaj razumljivo, da niti agrarna niti nacijonalna stranka na dvoru nista bili dobro zapisani.
Averescu je od početka krize nastopal zelo previdno. Posrečilo se mu je. da je od nacijonalne stranke potegnil zopet k sebi frakcije nekdanjih konservativnih strank, ki se niso mogle uži-veti v novi formaciji. Tako ie oslabil glavni dve konkurentinji in vzbudil ne-zaupnost med njima. Na dvoru pa je imel kot dedič nekdanjih konservativcev iipak največ šans, in bil je tudi nai-simpatičnejši po svojem programu. Ljudska stranka hoče nadaljevati in izvesti unifikacijo v vseh področjih javnega življenja in jo stopnjevati do najvišje popolnosti Je nasprotna demagogiji in proglaša potrebo, da se rétablira avtoriteta, ki jo je vojna porušila. Hoče dvigniti produkcijo dežele, pritegniti tuji kapital in povečati izvoz, da se s tem stabilizira denarna vrednost. V vnanji politiki soglaša ljudska stranka z zvezo z Jugoslavijo in Češkoslovaško in je večkrat naglasila, da odgovarja Mala antanta njenim načrtom glede vnanje-politične pozicije Rumunije.
Navedena dejstva so bila merodajna. da se ie rumunski kralj odločil, da podeli vlado in volilni mandat generalu Averescu in njegovi ljudski stranki. Sedaj je samo še treba, da rumunski vo-lilci potrdijo odločitev svojega kralja in svojih politikov.
Zakaj je kralj poveril sestavo тоШпе vlade načelniku ljudske stranke in ne nacijonalni ali agrarni stranki.
General Averescu, šef ljudske stranke, je sestavil novo vlado in bo njegova vlada imela predvsem izvesti volitve. In ker velja v Rumuniji pravilo, da oni, ki vodi volitve, hkrati «dela» volitve, to se pravi odločilno vpliva na njih izid, pomeni njegova vlada toliko kot prevzem vladnih poslov za prihodnja štiri leta.
O presoji tega velevažnega dogodka je treba predvsem naglasiti, da sprejem demisije liberalnega ministrstva nikakor ne pomeni nezaupnice Bratianovi stranki marveč da je rumunski kralj s izpremembo vlade ostal samo zvest stari rumunski tradiciji, da se eni in isti stranki ne podeli dvakrat volilni mandat, Je tedaj povsem normalno, da dobi po štiriletni vladi liberalne stranke posle v roke ena od opozlcijonalnih skupin.
Da pa je dobil volilni mandat general Averescu. ne pa nacijonalna a1' agrarna stranka, oziroma koalicija obeh teh dveh, je na prvi pogled vsekakor osupnilo Saj sta se že dolgo ti dve stranki smatrali za dediča po Bratianovem režimu. Ali vendar je zelo razumljivo, da je dobil volilni mandat baš Averescu s svojo ljudsko stranko.
Nekdaj sta v Rumuniji obstojali samo liberalna in konservativna stranka, ki sta se menjavali na vladi slično kot je to bilo na Angleškem. Zadnja leta pred vojno se je konservativna pričela cepiti in je naposled razpadla na več strank in frakcij. Nekatere od njih so se med vojno kompromitirale z germano-filsko politiko, po vojni pa je konservativna stranka sploh izginila s pozorišča, njih poglavitno dedščino pa so obdržale stranke pod vodstvom generala Ave-resca, potem Take Jonesca in Marghi-lomana. Najspretnejši je bil vsekakor Averescu, kl se je naslonil na široke mase med kmeti, zraven pa znal obdržati na svoji strani močan del meščanstva. uradništva in sploh inteligenco. Bil je po vojni že nekaj časa šef ministrstva, potem pa ga ie Bratianu potisnil v kot. Pozneje se je Averescu fuziionl-ral s stranko Marghilomanovo. toda od njega se je odcepila skupina okrog Ar-getoianuja, ki je prešla k nacijonalistom in se združila z njimi. Prav tako so se fuzijonirali z nacijonalisti tudi pristaši Take Jonescuja, po njegovi smrti.
Ako je bilo voliti med agrarci. nacijonalisti fn Averescom, se ni čuditi, da
--SS
Pred predsedniškimi volitvami v Grčiji
Pangalos predsedniški kandidat
Atene, 30. marca p. General Pangalos je oficljetao sporočil svoio kandidaturo za mesto predsednika republike.
9
Diktator Grčije, general Pangalos. je razpisal volitve novega predsednika republike na dan 4. aprila t. 1. Casa za volilne priprave je tedaj skrajno malo. kar je brezdvoma urejeno po prevdar-ku. Zakaj generalu Pangalosu čas ni dober zaveznik.
Sploh so volitve predsednika v Grčiji prav posebna stvar. Še preden jih je general Pangalos razpisal, je razglasil, da je izdelal nov ustavni načrt, po katerem se moč predsednika republike izdatno poveča, po vzoru severnoameriške Unije. Potem je nenadoma povsem nepričakovano sledila demisija dosedanjega predsednika Konduriotlsa. ki je stal na čelu Grčiji kot regent od 20. decembra 1923.. to je od abdikacije kralja Konstantina in ki je bil izvoljen za predsednika republike 15. aprila leta 1924. Doslej se niso za javnost dovolj pojasnili vzroki Konduriotisove demisije in se bržkone ne bodo.
Popolnoma jasno se vidi iz vsega, da hoče Pangalos postati novi predsednik in da hoče na ta način dati svoji diktaturi formalno osnovo. Gre tedaj kratkomalo za to, da ga Grki dne 4. aprila izvolijo za šefa republike.
Dosedanja poročila iz Grčije so pripovedovala o posvetovanjih med grškimi strankami, kdo naj bi se kandidiral na to važno mesto. Najprej so poročila govorila o kandidaturi Konstantina Demerzisa, ki naj bi bil skupni kandidat konservativne in liberalne strani; ta politik je bil namreč sprva venizelist, a je potem prešel na konservativno stran. Toda na to kandidaturo se stranke vendarle niso mogle zedlnlti in so se imenovali razni drugi vodilni politiki. AH grške stranke so zelo malodušne, zakaj cenzura generala Pan-galosa je položila na vse časopisje svoje močne tipalke in na Grškem se sme malokaj napisati, kar bi bilo neugodno za diktatorja, a po volji strankam opozicije. Cenzura je tako stroga in tako radodarna z najhujšimi kaznimi, da so nekateri listi raje prenehali izhajati, nego da bi se toliko uklonili Grški politiki so sprožili misel, da bi se stranke sploh ne udeležile volitev v takih okol-nostih in da bi na ta način moralno lz-podnesle Pangalosovo izvolitev, o kateri pač ni dvomiti.
Pangalos je s prijavo svoje kandidature pokazal sedaj vse svoje karte. Da je bil to od početka njegov poglavitni namen se vidi prozorno te določb glede volitev. Da bi se Iznebil opasnHi tekmecev. je določfl n. pr.. da smejo kandidirati le možje v starosti od 45 do 65 let, vrh tega. da ne morejo biti Izvoljeni člani odstavljene kraljevske rodovi-ne in prav tako tudi ne politike, ki se nahaja» izven domovine. — m slednje
je naperjeno v prvi vrsti proti Venize-k>su in Plastirasu. Večina teh določb ima namen, da onemogoči nastop diktatorju neprijetnih protikandidatov.
V takih zmedenih in neugodnih okol-nostih se pripravljajo predsedniške volitve v Grčiji. Ako se bodo po istih tudi zares izvršile, je jasno, da Grčiji ne bodo prinesle pomirjenja in konsolidacije, marveč bodo notranjo napetost le še povečale.___
Težaven politični položaj v Franciji
Zmaga komunistov v Parizu s pomočjo levičarskega kartela. — Krvave fašistične in komunistične demonstracije. — Levica glasovala za komuniste v vprašanju Sirije in Maroka. — Pred odločitvijo o finančnih predlogih vlade.
n. Pariz, 30. marca. Najpomembnejši politični dogodek zadnjih dni v Franciji je nedeljska izvolitev komunistov Duclosa in Four-nierja v drugem pariškem okrožju, ki je bil doslej v rokah zmernih republikancev (Millerandistov). Po smrti poslancev Bonneta in Ignaca so bile tu potrebne nadomestne volitve. Pri prvem glasovanju 14. marca ni prišlo do odločitve, v nedeljo pa je komunist Duclos zmagal s 63.256 glasovi in njegov tovariš Fournier s 63.126 proti 61.716, oziroma 61.538 glasovom, ki so bdi oddani za narodno-republikanska kandidata Reynauda in Kerrilisa.
Komunistična zmaga je pomembna manj sama po sebi. ker število komunističnih glasov v Parizu ni znatno na-rastlo, temveč v prvi vrsti zato. ker so tudi socijalistl ln cel levičarski kartel skoro kompaktno volili komuniste. Desničarsko časopisje je težko razočarano, ker je računalo z zmago svojih kandidatov in je bila udeležba znatno večja kot pred štirinajstimi dnevi. Na-cijonalistična kandidata sta namreč napredovala skoro za 15.000 glasov. Desnica očita Herriotu. da pospešuje s svojo politiko novo koalicijo socijalistov in socialističnih radikalov s komunisti Vodilni listi levičarskega kartela pa ne vidijo v zmagi komunističnih kandidatov uspeha komunizma, temveč poraz proti kartelu mobiliziranega fašizma. Komunistična «Humanité» izjavlja, da so se pariški volilci izrekli za takojšnji mir v Maroku in Siriji m za to. da morajo bogataši nositi nova davčna bremena.
Nedeljske volitve bodo vplivale na francosko notranjo politiko. Z njimi je doprinešen dokaz, da se razpoloženje volilstva, ki je prineslo 11. maja 1924. zmago levičarskemu kartelu, odtlej vsaj v Parizu ni orijentiralo desno. Na vplivu pridobi tudi predsednik poslanske zbornice Herriot, ki utegne pri eventualnih izipremembah igrati zopet vodilno vlogo.
Po volitvah je orišlo do komunističnih manifestacij pred uredništvom njihovega glasila «Humanité», nakar je odšla komunistična povorka pred Operni trg. Na tem naffivahnejšem trs» Pa-
riza so bili pred tem zbrali nacijonalisti svoje mladinske zveze in čakali pred poslopjem «Echo de Paris-a» izida volitev. Ko se je razglasila zmaga komunističnih kandidatov, se je polastilo demonstrantov veliko razburjenje. Protestna povorka je skušala prodreti do palače predsednika republike. Pri tem je prišlo do ostrega spopada z republikansko gardo, pri katerem ie bil trinajstletni dijak Vidart težko ranjen s pendrekom. Pri prenosu v bolnico je Vidart umrl. Vodja patrijotske lige poslanec Taitinger bo radi tega slučaja vložil interpelacijo V Parizu vlada razburjenje.
Medtem bije Briandova vlada težki boj za sprejem novih davčnih bremen in za ravnotežje v proračunu. Pri včerajšnjem posvetovanju o proračunskih dvanajstinah je prišlo v poslanski zbornici do ostre diskusije o kreditih, ki jih je zahtevala vlada za nadaljevanje operacij v Maroku in Siriji. Komunist Ber-thon je stavil predlog, naj se ti krediti znižajo za en milijon. Predlog je bil navzlic posredovanju min. predsednika sprejet s 268 proti 265 glasovom. Proti vladi je glasoval večji del levičarskega kartela, kar je prav slabo znamenje za danes se začenjajočo debato o finančnih predlogih. Veliko vprašanje ie, če se bo vladi posrečilo dobiti večino za svoj sanacijski načrt.
Končno je včeraj sprejela zbornica proračunski provizorij za april s 420 glasovi proti 131.
Finančna komisija je danes spreiela s 15 proti 10 glasovom zvišanje davka na poslovni promet, vendar ne v obliki prvotnega vladinega predloga, temveč v smislu izpreminjevalnega predloga radikalnega poslanca Jacquierja. po katerem je od povišanja izvzeta mala trgovina. Zvišanje prinese 1 in četrt milijarde* novih dohodkov. Pred glasovanjem se je prečitalo pismo finančnega ministra, v katerem povdarja Péret. da vztraia na zvišanju davka na poslovni promet, pripravljen je samo izvzeti malo trgovino. Nadalje poziva finančni minister komisijo, naj pospeši svoja posvetovanja, da bi se mogla debata v zbornici končati pred Veliko nočjo
Zinovjev, Kommtern in nje sovjetska vlada
Da se v ruskem boljševizmu vrši popoln preokret na desno, se kaže vedno očitneje. Odkar je na XIV. kongresu ruske komunistične stranke, ki se je vršil sredi decembra 1. 1925., zmagal Stalin nad Zinovjevom, ko se ie pokazalo, da je ogromna večina boljševiške stranke na Stalinovi strani ter da ima Zinovjev le nekaj pristašev za seboj, v glavnem petrograjske komunistične organizacije, izgublja levi. to je ekstremni komunizem postojanko za postojanko.
Stalin z večino ruske komunistične stranke je obupal nad svetovno revolucijo in smatra, da si mora Rusija pomagati sama. to je. da mora sama rešiti svojo gosipodarsko krizo in obnoviti ekonomsko blagostanje na temeljih nekakega državnega socijalizma, s tole-riranjem individualnega podjetništva v notranji trgovini in obrti.
Posledice tega preokreta morajo biti ogromne Sovjetska Rusija ne bo imela več interesa na komunistični propagandi v inozemstvu, če ne verjame več v njen uspeh in ii je njeno delo celo neprijetno pri diplomatskih in finančnih akcijah pri velikih in malih svetovnih državah. Zato se je splošno pričakovalo. da bo vodstvo komunistične stranke ukrenilo tudi. da se Zinovjev odstrani z vodilnega, to je s predsedniškega mesta v tretji internacijonali.
Toda to se ni zsodiio. Ko se je pričet-kom marca sestala eksekutiva tretje in-ternacijonale, je Zinovjev ostal njen predsednik, kakor da se med njim in rusko komunistično stranko ni nič zgodilo. Ali to presenečenje se je kmalu poleglo. zakaj pokazalo se je. da je Stalin napravil še mnogo modfejšo potezo. On je sklenil pustiti Zinovjeva na čelu tretje internacijonale. toda vsa ta velika organizacija naj bi se — odstranila, ker se njeno inozemsko delo ruskemu sovjetskemu vodstvu ne zdi niti koristno niti učinkovito. Na zasedanju vodstva Kominterna se je predlagalo, prvič naj se pusti njenim nacijonalnim sekcilam več prostosti in inicijative, kar je kratkomalo afront proti vodstvu in diktaturi ruske sekcije, in drugič nai se sedež tretje internacijonale prenese iz Rusije kamorkoli na zapad In nad vse simptomatično je, da je vodstvo ruske komunistične stranke — simpatiziralo s tema predlogoma. Stvar sicer še ni dospela do kraja, ali jasno se vidi, da se hoče sovjetska vlada Kominterna kratkomalo iznebiti in ž njim vred Zinovjeva. radi česar ga je pustila v tej nekdaj tako važni postojanki.
Da je navedeno zares načrt sovjetske vlade, se vidi tudi iz deistva. da je ruska komunistična stranka sklenila, da zmanjša sukcesivnim potom denarno podporo komunističnim strankam v inozemstvu in da z 1. 1930. te podpore sploh popolnoma ukine. O tem načrtu se je moral baviti že eksekutivni odbor Kominterna; odslej se bodo morale komunistične stranke v kapitalističnih državah vzdrževati z lastnimi sredstvi Ce se premisli, s kako velikimi denarnimi vsotami je razmetavala komunistična propaganda širom Evrope in dosezala največ baš z njimi svoje uspehe, je da-lekosežnost tega sklepa evidentna.
Da pa je sovjetska vlada popolnoma likvidirala z Zinovjevom, se vidi Dri drugih zadevah. Znano je, da je Stalin dal preurediti uredništvo petrograjske «Pravde», ki je sprva pisala za Zinovjeva. Potem so v Moskvi teč tednov za-
drževali Zinovjeva. da se ni mogel takoj vrniti v Petrograd. kjer je imel sprva strankine organizacije na svoji strani. Ta čas so se vrgli na propagando in so kmalu dosegli premoč nad opozicijo. Baš te dni se je proces borbe zoper Zinovjeva zaključil; za predsednika petrograjskega sovjeta je bil izvoljen Komarov. pristaš Stalinove smeri in s tem ie Zinovjevov vpliv izpodnešen tudi v njegovi osnovni postojanki, v nekdaj tako važnem Leningradu.
Gotovo je upravičena sodba, da pomenijo vsi navedeni dogodki znake notranjega preokreta na desno, preokreta, ki pomeni hkrati sanacijo in korak v približanju k normalnemu stanju. Z napetostjo bomo pričakali nadaljnih stonenj razvoja, ki je neizogiben.
Še o škofovem pastirskem pismu
Klerikalci so čudni patrom. Najprej napadajo in izzivajo, ko pa dobijo zaslugo nazaj, kričijo od bolečin in se pritožujejo, kako so napadeni. Tako je bilo s škofom Jegličem, ki je šel med uvodnikarje «Domovine», da s tem dvigne naklado listov svoje tiskarne, zdaj pa stoka poslanec dr. Kulovec.
Kritikuje, da sem bil preoster. Res je, oster sem bil. Ko pa zopet čitam pisma z dežele o duhovskem divjanju v spovednici. mi ni žal. Tako mi piše priprost kmetovalec 22. t. m.: «Moja žena je šla pred enim tednom k našemu župniku in v sredi spovedi je župnik vprašal, če imamo še umazano «Domovino», in je prikimala, da še. je rekel: Kaj nisem še povedal, da ne bo dobil nobeden odveze? Zbogom! In ie odšla domov.» Nato nadaljuje pismo: «In sedaj sem pa jaz na vrsti. Dne 20. marca grem k spovedi in sem priče! precej govoriti radi lista in sem dejal: zakaj mojo ženo držijo radi «Domovine», da ji ne dajo odveze, vsaj ona ne čita lista, ga jaz čitam. «Si naročnik?», in sem dejal, da jaz in pa moj eosed ga imamo, enkrat ga on plača, enkrat pa jaz, in od sedaj za naprej bodem pa sam naročen na «Domovino». Odgovor sem dobil: «Kadar boš list proč dal. takrat pridi k sipovedi, če Te ne bo prej pre-klenšček vzel.» «Jaz sem dejal: Mislim, da ne za to, in sem odšel iz spoved-nice . . .
Kaj naj rečem o tem župniku? Ženo je maltretiral. ker ima mož «Domovino». Moža pa. ki je pošteno vzel vse nase. je vrgel ven. «Slovencu» ni prav. da se strašni morilec Hotko, ki so ga te dni obesili v Celju, ni prej spoved al. On bi bil dobil odvezo, žena slovenskega kmetovalca, ki je naročena na »Domovino«, pa je ni, dasi je niti ne čita- Torej, kaj naj rečem o tem »duhovniku« in o stotinah njemu enakih, ki isto ugaitjaiio po slovenskih cerkvah? Rekel sem, da je ta župnik zverina. Pri tem ostanem. »Slovenec« pa hinavsko dostavlja moji trditvi, da župnik ni dal odveze ženi, ker je mož naročen na »Domovino« : »Ali se more kdo še hujše norčevati iz zakramenta?« Vprašam g. škofa: Kdo pa, ali Jaz, ki to bogokletno zlorabo po zaslugi bičam, ali pa župnik kl mu je spoved sredstvo za politične kupčije in Izsiljevanja?
Posebno mi zameri »Slovenec«, ko sem trcffi, da se klerikalni duhovniki, če so sami med seboj, iz srca smejeip, kaiko so ovčice imenitno »plašili radi »Domovine«. G. Kulovec je hud, da ga smatram za normalnega, kajti le abnormalen človek more verjeti, da je greh čitatl napreden list.
Klerikalcem tudi ni prav, da smo mi za uveljavljenje nravnlh Idealov v vsem javnem življenju. Ker sem pisal le o »gotovih nravnih idealih«, je ubogi »Slovenec« ves pokoncu, češ »samo gotovih«. I seveda, menda ne vseh in vsakterih, zlasti ne takih, ki pravim nasprotujejo. G. Kulovcu pač ne gre v glavo, da je v našem programu vse ono, kar se zatrjuje, da je tipično krščanstvo, in povfh tega še mnogo, kar pa ni v nasprotju s krščansko moraiko. Ne cepite dlake, temveč priznajte, da je vaše stališče mnogo ožje, zastarelo in za moderne potrebe državljana in človeka nezadostno.
V ostalem se »Slovenec« strašno vznemirja, ker sem dokazal, da je bila SLS leta 1918, 1919 in 1920 za narodno edinstvo. za državno edinstvo, da je bila centralistična, da je sama odpravila deželno avtonomijo in da je SLS uvedla nove takse, trošarine, povišala zemljiški davek, uvedla prometni davek. Treba bo o tem še več pisati, ker SLS dosledno laže, da ona o tem nič ne ve. Tudi da je SLS leta 1923 na noge postavila homogeni radialni režfm, »Slovencu« ni prijetno. Torej želi to debato tudi v naprej. Koliko pa je resnicoljubna v škofovem listu, dokazuje drzna trditev da je bila leta 1920 SLS samo »3 mesece« na vladi. A g. Korošec in drugovi so bili ministri od srede februarja do srede decembra 1920 (10 mesecev!) Poglejte v jezuitsko moraiko, ki vam svetuje: Če že la-žeš, laž! vsaj previdno!	G. Ž.
Preganjanje učiteljstva
600 učiteljev premeščenih brez disciplinarne preiskave.
Zagreb, 30. marca.
Ko je v skupščini sam dem. poslanec J lira j Demetrovič pretekli pondeljek navedel da je Radič premestil 600 učiteljev, je Radič odgovoril: »Ako je res, kar pravite, podam ! takoj ostavko«. Posl. Viîder je zakBcal ob j tej priliki: »Enega samega učitelja ste sedemkrat premestili!«. Radič je nadalie Izjavil, da izvaja strogo prakso, po kateri se : nihče brez disciplinarne preiskave ne sme I premestiti. Res pa je, da se v nobenem Iz-
med 600 slučajev prameščenja rd izvršila disciplinarna preiskava. Prosvetni minister je tudi grdo napadel UJU in izjavil, da so učitelji organizirani v tem udruženju vstavili v svoj zapisnik vse, kar so črtali v zagrebški »Riječi« in beograjski »Reči«. Z ozirom na to ugotavlja današnja »Riječ«, da St. Radič ne more demantiTati nobenih njenih navedb in da doslej še ni prejela nobenega popravka, кет so vse tozadevne navedbe popolnoma točne in prevzema zanje pred javnostjo popolno odgovornost. Učitelji so pošiljali resnične podatke »Riječi« hi UJU ter je zaTadi tega popolnoma umljivo, da se zapisnik UJU strinja s podat ki v »Riječi«. ker se resnica ne more kon-statlrati na dva različna načina.
CL Radič je tudi dejal: »Ce bi se ne videlo samo teh 600 slučajev, temveč 10 aH pa sa mo 6, bi se našli med mojimi tovariši v vladi ljudje, ki bi se temu uprli, da bi se ne razvijal nezdrav politični položaj. Tako se je moglo goditi tedaj, ko Je btia v času mo jega prednika politična potreba, da se le moralo tako delati, kakor se je delalo Jaz pa ne delam tako, ker tej vladi nI treba tako delati. Ta vlada je srečna, da more vsakogar nagraditi po zaslugi----«
»Riječ« ugotavlja z ozirom na to Izjavo, da je Radič s tem popolnoma opravičil postopanje Sv. Pribičevič a napram separatističnim učiteljem ter je dal Prlbičeviču popolno zadoščenje. »Riječ« izjavlja, da bo g Radič dobil točne podatke, koliko korektnih prosvetnih in nacijonalnih delavcev Je pregnal, ako se sam ne spominja. O tem bo prejel porazne dokumente in potem se bo vi delo, aH bo deirastjoniral ali pa še hnel pogum falzfficfratl resnico v parlamentu I
Politične beležke
Odkod beže volilci?
Pni »Slovencu« so v hudi zadregi Vsa javnost ve, da »e proti dr. Koroščevi politiki upirajo starejši duhovniki, da ee upirajo kržč. socijalni delavci, celo kmetje v Kmečkih zvezah in nazadnje tudi klerikalna mladina, katoliški akademiki. Na vseh tooncih potka in dr. Koroéec kljub škofovemu blagoslovu ne more skuhati kleja, s katerim bi zamazal nevarne razpoke slovenskega klerikalizana. Poraz, ki ga le doživela klerikalna stranka pri občinskih volitvah v Trbovljah, Je samo majhen odanev raapadanja klerikalne saranke, četudi je pri teb volitvah nazadovala od zadnjih skupščinskih volitev za 500 glasov. Ne dvomimo, da je na kJerikatol poraz v Tibovljah vplival precej tudi plitvi skupščinski govor posiL Kremžar]a v cbrambo trboveljskega roduciranega delavstva, vsekakor pa je ta poraz v prvi vrsti dokaz, da ИгокШ množic ne vnema več klerikalno demagoS^vo in da so se že naveličale prorokovaaj tn obljub klerikalne Sembilje. »Skuvenec«, ki v svojem poročilu o izidu trboveljskih volitev klavrno d-оШ tudi slabo vreme zaradi klerikalnega poraza, pa seveda v svoji včerajšnji! številki zavzema na prvi strani junaško potzo ptiča noja tn vpije, da beže volilci od — SOS. Menda se je včeraj zjutraj ikrohotal celo ves klerikalni generalni štab v škofiji, ko Je filial »Slovenčevo« duhovitost. Tako- piše včerajšnji »Slovenec« o samostojnih demokratih: »V vlado bi radi, v radikale se silijo, ti nesrečni slovenski SDS. Zato ne govore proti, trič preti zapostavljanju Sdoveuije, nič ne store za uradnike, nič za svoje obrtoke, — volilci beže . . .« Tako piše »Slovenec« o samostojnih demokratih, mi pa pravimo o klerikalcih to-le: »V vlado ne marajo, dr. Korošec še na to ne misli, četudi je o božiču v Ljubljani govoril, da bo že v februarju zorela ndegova pšenica, v radikale tudi ue marajo klerikalci, samo gotovi duhovniki imajo ž njimi tajne sestanke in skupne večerje, in ker »o klerikalci že posebno veliko dosegli za uradnike in obrtnike, za katere kot praktični katoličani neprestano molijo, dere vse v SLS. Klerikalna stranka sploh ne ve, kaj na stori s svojimi prisi a-ši, toliko Jih ima. Samo to je čudno, da imata »Slovenec« ln »Domoljub« kljub blagoslovu prevzvišenega vedno manj naročnikov.
Sijajen uspeh RR v Trbovljah
»Jutarnji Lis;« poroča, da so pri občinskih volitvah v Trbovljah dobili radičevci 567 glasov in 4 mandate. Isto število glasov in mandatov je reklamiral neki. ljubljanski listič za radikale. Upajmo, da to nesoglasje ne bo povzročilo krize v Be.;-radu.
Ali je SLS koketirala z republiko?
»Slovenec« odgovarja na nedeljski članek dr. Žerjava v »Ju.ru«, da SLS 1. 1924 ni koketirala z republiko, ker je že I. 1923 v znani celjska resoluciji ugotovila svoje stališče napram temu vprašanju. Kaj pa je SLS 1. 1923 v Celju ugoiovila? Dr. Korošec je takrat naglašal, da se med pristaši klerikalne stranke čim dalje bolj širi republi-kanstvo in shod zaupnikov klerikalne stranke Je takrat ugotovil, da prepušča klerikalnim pristašem v tem vprašanju svobodno odločitev. Kaj je s tem hotel reči, je pač jasno, akoravno sam ni imel poguma povedati pošteno in odkrito besedo. Takrat so biii klerikalci še v zvezi z Rad čevo URSS in so smatrali za potrebno, da so bolj republikanski kot radičevci. Saj je dr. Korošec izjavljal, da je večji republikanec kakor St. Radič sam. Dj volitev 1. 1925 so klerikalci koketirali z republikanstvom in v tem pogledu sta se odlikovala na klerikJ. nih shodih zia&j poslanca Kremžar in Soš-nik, o čemer so tedaj pisal; tudi vsi listi. »Slovenec« menda računa s pozabljivostjo množice, pa hoče tajiti splošno znana dejstva. Klerikalna morala namreč prep vedu-Je lagati drugim, sama zase pa tega nauka ne pozna. Hvala Bogu, da sc ne ravnajo vs4 ljudje po klerikalni morali, ki ima p.-gum samo takrat, kadar je za plotom oa varnem.
Beograjsko pismo
Beograd, 27. marca
Ves Beograd ie bil včeraj pod vtisom bivajoče se strašne eksplozije. Policija je namreč objavila, da bo na Kalimegdanu v
sjiari trdnjavi z dinaimitom razstreljena stara granata 42 om kalibra, ki se je 1. 1915 ,b priliki avstrijskega botnbardmana v bližin; Cerkve Ružice zarila v zemlio in tamkaj obtičala Vojno ministrstvo je dalo nevarno granato že svoječasno zacementirati, sedaj pa je odredilo, da jo tudi razstrele. Kar je bilo hiš okoli Kaliimegdana, so ob 2. popoldne vse evakuiran in ljudstvo je s strahom pričakovalo grozne detonacije, ki naj bi vnovič obudila spomine na težke čase svetovne vojne. Toda razočaranje je bilo veliko. Ko je bila najprej z ekraizitoim razstreljena cementna piast, je bilo slišati le zamolkel udarec; tudi druga detonacija ni bila nič močnejša. Začudeni smo pričakovali, kd-aj bo že enkrat počilo, a ni bilo več novega. Granata se je namreč po enajstih letih že pokvarila in jo nudi trije kilogram, dinamita niso spravili več v življenje. Kakor čujem, je takoj nato odšel k granati neki vojak in jo odprl . . .
Zastonj smo se torej bali za naše dcmio-ve. Dobiček so imeli samo oni zakonski možje, ki drugače nikoli ne smejo čez teden v gostilno pa so to pa: pogumno ušli з votlim ooiišrm polovicam, češ saj je mor-d-j poslednjrkrat
Dočim v Ljubijani hodite še v zimskih kožuhih ia željno pričakujete pomladi, smo jo tu že pred dvema tednoma pozdravili, seveda pa nas je vmes parkrat presenetila radi še ziima s svojimi snežinkami. Takrat s,i Beograjčanke hii.ro pospravile svoje slamnike v omaro in z jezo privlekle šz naftalina zopet svoje kožuhe. Sploh nas dobri bogec, kar se tiče vremena, precej vleče za nos. Preoblačili smo se po trikrat dnevno, čeravno je že konec plesnih zabav. Tako nas je vreme zjutraj Hznenaidilo z najlepšim pomladanskim soincem; prešerno so šetale lepe gospodične v lahkih blekcah, s šopkom vijolic v roki, — čez ura pa sj se že vračale premraizene in mo-. re, zvečer pa se je večernim sprehajalcem smejala zopet bohotna luna.
Prav živahno se že razpravlja o poletni modi. Glavno vprašanje, ki se najbolj goreče tretira med beograjskimi ženskimi krogi, je povraitek obleke »stil« iz 17. veka; za svoje mišljenje o tej modi so bili vprašani že številni umetniki in drugi merodaj-:,. čimtelji. Večina se je izrazila proti njei, ješ da da ženi marijonetski izgled, da je nepraktična, negracijazna in da skriva lepoto ženskega telesa. Sploh v Beogradu hitimo z modo. Čim so nas pozdravili prvi pomladanski solnčni žarki, že so bile vse Beograjčanke v letnih plaščih in slamnikih. Povsod, v gledališčih, v kavarnah in pri obiskih vi-iiš plisirane obleke, vsa prestoEca je preplavljena z njimi, celo male gospodične od 6 let šetaio v parku kot vzgledi pomladanske mode v plžsiranih imnijaiturnih pariških modelih. Zato pa že prve šivilje iščejo izhoda iz te povodnji pliseja m si izmišljajo prav komplicirane vrste pliseja in druge okraske oblek, ki se zelo težko kopirajo. Vsaka klijentka hoče imeli namreč prav poseben aparten izum, ki pa bi kljub temu odgovarjal икаиот diktaltorke — pariške mode.
Skupščina Saveza Trezvene Madeži za Slovenijo
Slovensko oblastno središče.
Skupš&na Oblastnega središča STM za Slovenijo, ki se je vršila v nedeljo v Celju v dvorani ljudskega vseučilišča, je krasno uspela Skupščini je prisostvovalo mnogo delegatov iz Ljubljane, Maribora in Celja. Razen tega je bil navzoč dr. Majcen, zastopnik velikega župana mariborske oblasti. Skupščino so pismeno pozdravili: bivši minister dr. Kramer, dr. Lončar, šef prosvetnega oddelka za Slovenijo, ter uprava Saveza Trezvene MJadeži v Beogradu.
Po skupščini so bila ob 10. dopoldne javna predavanja, ki so krasno uspela Predavala je samo mladina. Na skupščini je bil ^voljen odbor, v katerem so iz društva »Treznosti«: dr. Mikič, predsednik; Cerkve. n:ik, podpredsednik ter Brenčičeva, namestnica tajnika Ostali odbor sestoji iz članov raznih k0.1. V nadzornem odboru so gg.: dr. Šarič, dr. Pire, dT. Rak, Kunaver.
Ob pol 1. je bil skupen obed v dijaški
kuhinji, katerega se je udeležilo, 38 delegatov iz Maribora in Ljubljane ter gostov. Po obedu Je g. Cenkvenik izrekel najtoplejšo zahvalo predsedniku dijaške kuhinje prof. Kožuhu za cenen obed ter mu napil z dobrim brezalkoholnim grozdnim sekom.
Popoldne so se obravnavali rezultati referata g. Stajiča, inšpektorja ministrstva socijalne politike, in rezultati ankete prof. dr. Mašeka.
Vsem sklepom dodaten in najvažnejši sklep je: »Mladina, zbrana na skupščini O. Sr. S. T. M. za Slovenijo, zahteva cbll-gafcno uvedbo pouka o alkoholnem vprašanju v vse osnovne, srednje in visoke šole po učiteljih — abstinentih.«
Natao je bi]a slavnostna zaobljuba kola »Savinja*. Po zaobljubi majhen koncerti (klavir četveroročno in solopetje). Pela je s. Kmetova. Nato je bil izlet na Grad.
Mladina je pokazala velikansko resnost pri prizadevanju reševanja alkoholnega vprašanja. Zato lahko upamo, da ga bo v prid narodu in državi res rešila.
Zidanje stanovanjskih hiš v Celje
Obiekorjs'tna uradniška s;avbna zadruga v Celju je sklicala v petek dne 26. t. m. v gostilniške prostore celjskega Narodnega doma sestanek vseh onih javnih in zasebnih nameščencev, ki bi zidali s pomočjo posojila v najbližji bodočnosti enostano-vanjske lastne hiše. Posvetovanja se je udeležilo 25 uradn'kov, ki se najbolj zanimajo za stanovanjsko akcija
Načelnik stavbne zadruge g. prof. Mrav-ljak je v kratkih besedah pojasnil navzočim namen tega sestanka ter podal najpotrebnejši podatke iz stanovanjskega delovanja stavbne zadruge »Last in dom« v Ljub'jani. Na podlagi amortizacijske tabele, katero je sestavil bančni uradnik g. Čer--nelč, so se vzele v kalkulacijo različne variante. Konično so se navzoči prepričal';, da Je zidanje enostanovanjskih hiš mogoče, ako ni pričakovati v bližnji bodočnosti večjih valutarnih pretresljajev. Za slučaj pa, da bi nastopili, naj bi se oblačili na ta način, da bi se z denarnim zavodom, ki bi nudil posojilo, dosegle gotove ugodnosti tako, da bi uradnik ne prišel ob vse svoje premoženje. Kot najvišji rok za odplačilo se je vzelo 17 in pol leta. Odplačilo samo se pa naj vrši v določenih letnih zneskih od 3—6.000 Din. Visokost tega zneska je pač odvisna od tega, koliko more interesent odplačati takoj ob začetku zidanja in koliko posojila najame na hišo. Jamstvo za posojilo naj bi prevzela mestna občina. Upravo glede odplačila kapitala, obresti, stavbnih del ter nadzorstvo nad temi hišami bi pa vršila stavbna zadruga, k tudi jamči s svojimi tremi stanovanjskimi hišami tako dolgo, dokler ni posestnik hiš popolnoma zadlostil svojim obveznostim. Stavbna zadruga se bo obrnila na mestuo občino s prošnjo, da ji proda po koiikor mogoče liiiziki ceni primerna stavbišča, ali jih Pa preskrbi za interesente potom zamenjave z lastnim posestvom. V poštev pridejo stavbišča ob Kersnikovi ulici, za Per-tinačevo tovarno, kjer so stale vojaške barake, in pa hrib sv. Jožefa. ,Ta pa le tedaj, ako se napelje nanj vodovod, električna razsvetljava ter popravi cesta. Posojilo naj bi se najelo po možnosti pri celjski Mestni hranilnici. Nove uradniške stavbe bi morale uživati tudi razne davčne olajšave. Za prihodnji sestanek bo preskrbela Stavbna zadruga nekaj načrtov, na .podlagi kamenih bo skušala dobiti tudi za razne tipe prilične proračune. Splošno se je trdilo, da bi v Celju zidali mnogo ceneje, kakor v Ljubljani. Stavbna zadruga »Stan in dom« v Ljubljani pa zida tip I. s 6 sobami, kuhinjo, kopalnico itd. po 130.000 Din, tip II. s 4 sobami itd. po 105.000 Din in tip III. s
»Zmagovalec smrti«
MARKO
najmočnejši človek sveta
MARKO
njega zanimiva moška postava MARKO in lepe žene
Vas bo iznenadil za praznike v
KINO „
4 sobami, kuhinjo, a brez kopalnice po 99 tisoč Din. Da so zgradbe v Celju ceneje, je potrdil tudi zastopnik celjske delavske gradbene zadruge g. LeskovSek.
Po zanimivem razgovoru, ki je trajal nad 2 uri se je prijavilo pogojno že 17 interesentov, ki želijo zidati že tekom letošnjega poletja. Po večini so se prijavili za hišice s 4 sobami, nekaj jih je tudi takih, ki bi zidali hiše s 6 sobami. Do prihodnjega sestanka, ki se bo vršil po Veliki noči, bo preskrbela stavbna zadruga vse potrebne podatke ter bo skušala dobiti do tedaj od mestne občine in od celjske Mestne posojilnice glede garancije in posojila ter raznih olajšav potrebne odgovore. Vsestransko pa se je izražalo prepričanje, da bosta ti dve korporaciji šli tej stavbni akciji gotovo koiikor mogoče na roko.
Podeželski in mestni promet Maribora v načrtu
Mesto tramvaja elektro-avtobus promet Maribor, 29. marca.
V mestu Mariboru kot sedežu samoupravnih oblasti mariborske oblasti in važni tranzitni ter križiščni točki železniških in državnih cestnih prog, se nt razvil tujski promet v oni meri, kakor so vsi spočetkoma to pričakovali. Mariborski občinski svet je že v decembru lanskega leta malo razmotrival o vprašanju dobrega in zadostnega prometno-cestnega spoja v mestu samem in z okolico, bližjo in oddaljenejšo. Na njegovo pobudo je agilni mestni stavbni urad že sestavil načrt podeželnega in mestnega prometa z avtobusi, oziroma elektro-avtobusi.
Avtoomnibus promet je danes uveden samo na treh krajših progah Maribor-Sv. Lenart v Slov. Qor. (18 km). Mari-bor-Kungota-Sv. Jurij ob Pesnici (17 kilometrov) ter Maribor-Ptuj (24 km). Promet z omnibusi na teh treh progah oskrbujejo privatna podjetja. Daljše cestne proge kakor Maribor-Konjice (37 km)-Celje (62 km), državna podrav-ska cesta Maribor-Dravograd (59.70 kilometrov) - Prevalje (85 km) ter državna cesta Maribor-Št. Ilj so še brez avtomobilnih zvez kljub precejšjemu prometu in obljudenosti krajev ob omenjenih progah zlasti v bližnji mariborski okolici. Zelo rentabilna bi bila za avtoomnibus promet proga Konjice-Ce-Ije, ker nimajo dotični kraji, ki gravitirajo sicer proti Celju, zveze z železnico. Enako bi se obnesel omnibus promet na cesti Maribor-Dravograd v Dravski dolini. zlasti nekako do Sv. Lovrenca, ker teče železniška proga na nasprotni strani Drave, čez katero prevažajo samo nekateri brodi. Cestne razmere na teh progah so boli slabe, ker imajo številne klance. Radi tega bo morala vpeljati mestna občina, ako bo hotela to nalogo izvršiti, avtoomnibuse solidne konstrukcije in radi velikih razdalj z večjim številom sedežev, in sicer za 20 do 25 oseb. Rentabilitetni proračun, ki ga je že sestavil stavbeni urad, je za ta podeželski promet zelo ugoden. Voznina je v njem vpostavljenâ z 0.75 Din za 1 km.
Avtoomnibus promet v mestu se povsem razlikuje od podeželskega; namen mestnega prometa je pridobitev časa, upoštevanje vsake minute; radi tega je potrebno, da se tak promet prilagodi izključno potrebam občinstva. Promet mora biti tudi zelo pogosten. Ker pa bi ; bil avtoomnibus promet z bencinskim ! pogonom zelo neugoden, je preštudiral ' stavbni urad mesto tramvaja vprašanje avtoomnibusov z električnim pogonom. Z uporabo električnega toka, ki naj bi ga dovolila Fala občini še s posebno nizko ceno, bi se obratni stroški znatno zmanjšali.
Za omenjeni promet prihajajo v po-štev avtobusi z električnim pogonom s pomočjo nadzemskega voda, ali avtobusi s tem nadzemskim vodom ter rezervnim akumulatorjem ali avtobusi samo z električnim akumulatorjem. Naj-
imivAMiKi
DVOR

Danes ob 4., pol 6. pol 8. In 9. url Zadnjikrat I	Zadnjikrat I
OSSI OSWALDA WILLY FRITSCH
v brlljantni, elegantni, pikantni, smehapolni veseloigri
Deklica s protekciio
PREDNAZNAN1LO: Nov izdelek, novi Igralci, največji film sedanjosti je : Zadnji dnevi Pompejev
bolj primeren bi bil prvi tip avtobusov z električnim pogonom s pomočjo nad-zemskega voda, za katerega sta potrebni dve žici, pritrjeni na poslopje ali na posebne drogove. Elektro-avtobus ima to prednost, da se umika in izogiba na vsako stran žice 10 m. da premaga neostre ovinke in da se tako prilagodi cestnemu prometu tudi v ozkih ulicah. Dva elektro-avtobusa se izogneta drug drugemu na enostaven način, da pre-menjata voznika njihove kablove vode.
Opisani elektro-avtobusi imajo povsem značaj cestne breztirne električne železnice; gradbeni in investicijski stroški so le majhen del (ena četrtina!) onih za tramvaj, ker odpade celotni spodnji ustroj kakor tračnice, tlak med tirom itd. Elektroavtobuse uvajajo sedaj zlasti angleška in ameriška mesta, kjer vozijo avtobusi s 50 sedeži: izmed bližnjih mest pa naj omenimo samo nekaj: Judenburg, Wien-Weidling, Budjejevice, Bratislava, Gmiind, Milan i. dr.
Stavbni urad izdeluje sedai proračune gradbenih stroškov in rentabilitete ter skice posameznih prog elektrobus-prometa v mestu. To je najcenejši način mestnega prometa, glede katerega odločitev pa leži v rokah mariborske občine.
Smrt reškega fašista ponovno pred zagrebškim
l«vv ~
sodiscem
Thian z drugič oproščen obtožbe umora.
n. Zagreb, 29. marca. Danes je bila tu razprava proti Alojziju Thianu z Reke, ki je 1. 1922. ubil na Reki fašista Maria Liubicicha. L. 1922. je bil aretiran na Reki, pa je ponoči ubežal iz za» pora, dasi so stražniki streljali za njim, na naše ozemlje. Italijanska vlada je zahteva» la od naše vlade, da Thlana sodi radi umo» ra. Pri prvi razpravi je bil oproščen, ker se je zagovarjal s tem, da je nasprotnika ubil v samoobrambi. Reški fašisti pa niso mirovali. Državni pravdnik na Reki je zbral nov materijal proti Thianu. Novi materijal so pred dvema mesecema poslali z Reke v Zagreb z zahtevo, da se Thian, ki je med« tem otvoril v Zagrebu malo trgovino z rl» bami ponovno tira pred sodišče. Thian je bil v resnici aretiran in danes se je vršila druga razprava. Novi dokazni materijal z Reke ni mogel prepričati našega sodišča o krivdi obtoženca ter je bil Thian na dana« šnji razpravi zopet oproščen z motivacijo, da je postopal v silobranu. Ker se je dr« žavni pravdnik pritožil proti sodbi, je sodi« šče Thiana pridržalo v zaporu.
Kronika dneva
Težka nesreča pred pošto. Utopljenec v Krakovem. Lisica.
Danes, malo pred 1. uro popoldne se ie pripetila na skoro najprcmetnejšl točki v Ljubljani težka nesreča, ki bi imela kmalu za posledico dvoje človeških živijeuj. Po Dunajski cesti proti mestu je ob imenovani uri vozil preiti pošti na lahkem vcaflčku prekupčevalec s konji g. M. Kodela iz Viča, kl je imel vpreženega v voz isfcrega, toda še plašljivega konja. Na vozu pri Kodeli je sedel tudi 681etni znani mešetar Jakob Vojska iz Šiške. Pred Matbianovo hišo na Du_ naisti cesti je privozil mimo voz cestne železnice, česar se je vpreženi konj tako prestrašil. da je Jel poskakovati in se nato v silovitih skokih pognal naprej po cesti, na kateri se je ravno takrat nahajalo mnogo pasarttov, ki so strahoma pričakovali, kaj bo nastalo. Razdivjana žival je že vsled skokov zlomila oje in bati se je bilo najhujšega, kajti voznik konja ni mogel obdržati Pred pošto je napel vse sile, da bi
(Obtožujem I) Največji francoski film slovitega francoskega pisatelja D'Abel Gance
pride v Ljubljano.
Gledališki repertoarji
Ljubijanska drama
Začetek ob 20. uri.
Sreda, 31.: «John Gabrijel Borkman-». Pre« mijera. Izv.
Četrtek, 1.: Zaprto.
Petek, 2.: Zaprto.
Soho+a, 3.: Zaprto.
Nedelja, 4.: ob 15.: «Kar hočete». Izv Ob 20.: «Hamlet». Izv.
Pondeljek, 5.: ob 15.: «Deseti brat». Ljud« ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: « Pvgmalion». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Torek, 6.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. urL
■Sreda, 31.: Zaprto.
Četrtek, 1.: Zaprto.
Petek, 2.: Zaprto.
Sobota, 3.: Zaprto.
Nedelja, 4.: ob pol 20.: «Manon». Gostova« nje gospe Ade Poljakove. Izv.
Pondeljek, 5.: ob 15.: «Večni mornar». Ljud ska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob pol 20.: «Grofica Marica». Izv.
Torek, 6.: Zaprto.	/
preg
Opera v Ljubljani
«Večni mornar». — «Wally».
Predstava «Večnega mornarja» je v nedeljo popoldne v razprodanem gledališču potekla zelo zadovoljivo. Ubramost predstave Je bila na lepi višini tn kontakt med publiko in izvajajočimi Iskren in živahen. Posebno pohvalo zasluži g. H o 1 o d lc o v, fct je bil glasovno izredno razpoložen ter je z mirno, premišljeno igro in globoko občutenim petjem siîno učinkoval na občinstvo. Njegov mogočni, v vseh legah polno ta moško zveneči bariton ga prav po-sebno usposablja za dramatične uloge ■wagnerijanskega sloga. Ga žaludova je dragocena pridobitev za naS oder. Odlična pevka, bi razpolaga s svetlim, čistim, močnim, lepo izvežbanlm glasom, je dosegla v dvoepevu koncem drugega dejanja v družbi z g. Holodkovbn dramatične akcente, M so občinstvo fasciniralL G. R u m p e 1J je kot Dal and zlasti prijetno odpel hvaležno arijo v П. dejanju, g. MohoriC je dobro ab-solvfcral pesem mornarja. Erik g. Orlov a Je brezbarven; temu pevcu je treba Se mnogo goJe, tako pevske kot dramatične. Odvaditi se mora neekonomskega vpitja in polagati večjo važnost na dinamiko. Skladnost med orkestrom ln zborom je bila bcdJSa kot pri prejBnjih predstavah. Or-
kester je skrbno in spretno vodil g. Bala t k a. številna publika je po П. dejanju s kreipkim aplavzom priklicala eoliste pred zaveso ter jih odlikovala z zasluženim priznanjem.
Snoči smo čuli prvič Catalanijevo jWally» v prav lepi planinski opretmi, z zanimivimi gorskimi dekoracijami in v zelo skrbni izvedbi, Zlasti se je odlikoval orkester pod taktirko g. Poliča. Opera je dosegla časten uspeh.	Fr. G.
John Gabrijel Borkman
(K premijeri v ljubljanski drami.)
Bančni ravnatelj John Gabrijel Borkman je pred 15 leti z «drzno» roko vzel iz banč« nih depozitov tuje vsote, potrebne, da ure« sniči svoje visoke načrte in si pribori zma« go. In zmagal bi bil, vrnil vse, osrečil tiso« če ljudi — to je še vedno njegova neomaj» na vera — da ni bilo izdajalca. Tako pa je prišel mesto zmage polom banke, uničenje eksistence, ječa in sramota, ki razjeda in truje srce njegovi navidez neizprosni po« nosni ženi. Sramotni ječi je sledila prosto« voljna — gori v veliki dvorani nad sobo njegove soproge osem dolgih let — Go» spe Borkmanovi se zdi, da ima nad sabo zaprtega bolnega volka, ki tuli in išče pro» siosti — hodeč venomer gori in doli po sobani od ranega jutra do pozne noči.
Prošlost in sedanjost osvedjujeta v tej drami druga drugo in v štirih dejanjih, ki slede v strogo enotnem času, razvija Ibsen vse življenje junakov te drame. Kakor eko»
zi najobčutljivejšo slušalko čujemo vse vi» bracije in zvoke njih duš v davno prošlih letih, čeravno moremo videti v ozkih me« jah odrske časovne in krajevne enotnosti le strogo logični zaključek njih življenske usode. Večeru, ko se drama začne, sledi že Borkmanova smrtna noč. Istega večera od« slovi osameli mož svojega edinega zvestega prijatelja; vidi po dolgih letih spet svojo nekdanjo ljubico, zapusti prvič po osmih letih svojo dvorano, da bi se sestal s so« progo, ki stanuje pod njim, in katere ni videl že ravno toliko časa. Istega večera zapusti njega in soprogo edini sin z dvema ženskama, ker hoče v naivnem mladostnem egoizmu »živeti, živeti — ne delati in se ne žrtvovati»!. Vsi ti dogodki se zgoste pred našimi očmi tembolj, ker čutimo, da so se pripravljali že desetletja in da mora izbruh niti usodna kriza še to zimsko noč.
Tragedija starosti in tudi komedija mla« dosti je ta drama v zimi. Tako dramo o zi» mi človeške dobe je mogel ustvariti tako dovršeno le veliki mojster Ibsen na vrhun» cu svoje umetnosti, ko je že dt^bro vedel, kako je v dušah starajočih se ljudi, če zač« no ugasli plameni zopet tleti in se hočejo razplamteti, če gledajo oči na prošlo iz» gubljeno življenje, če ginejo zadnje želje, zadnji upi, če razočarana srca iščejo miru brez tolažbe.
Premliera Balzacove komedij* v Frank-lurtu. Frankfurtsko dramsko gledališče pripravlja nemško Dremiiero Balzacove komedije »Ženske se borilo«.
dirigiral konja naprej v Šelenburgovo ulico, komj pa Je napravil skok v stran, se odtrgal in bliskoma krenil v Prešernovo ulico in dalje čez most, zavil na levo in dirjal proti Krekovem itrgu, kjer šele so ga tikro-tili pasantje. Stražnik Јитјес, ki je hotel rešiti situacijo pred pošto in konja zgrabiti, je odlatel v stran, voz sam pa se je vsled naglega zaleta in okreta konja bliskoma prevrnil, da sta odletela Kodela ter Vojska na rob pločnika pred glavno pošto, kjer sta obležala. Dočim se Kodeli ni pripetilo nič hudega in se je itakoj dvignil, je padel stari Vojska tako nesrečno, da si Je prebil lobanjo. Iz rane se mu je takoj vlila kri, pre-tre sel pa si Je močno tudi možgane. Prvo pomoč ponesrečencema je nudil zdravnik dr. Krajec, ki Je prišel usodni trenotek ravno ramo »Sloma». Ranjencu je izpral rano, nakar so Vojsko prepeljali v javno bolnico. Какот smo se informiral pozneje, njegovo stanje ni ravno smrtno nevarno, vendar močno opasno ter se le bani komplikacij.
•
Drugo senzacijo je imelo danes predpol-dne Krakovsko predmestje. Ljudje so namreč opazili okrog pol 11. dopoldne v vodi poleg zatvornice moško truplo, o čemer so takoj obvestili stražnico. Na mesto ie prispela kmalu nato policijska komisija, obstoječa Iz zdravnika dr. Avramovlča ter kriminalnega uradnika dr. Fakina. Identiteto iz vode potegnjenega utopljenca so med tem že ugotovili. Bil je ito 60fletni bivši hlapec Matija Bankovlč, uislužben nazadnje pri stavbni tvrdki Accetto, ki je že pred dvema mesecema nežnanokam izginil. Njegovo truplo, na katerem ni bilo opaziti nikakih' znakov nasilstva, je ležalo v vodi po zdrav-niškeim mnenju že veC tednov ter je bilo Je v razpadaj očem stanju. Verjetno je zato, da se je možu pripetila kaka nesreča, prav možno pa. je nudi, da Je šel v smrt prosto-voljno. Truplo so prepeljali po ogledu komisije v mrtvašaico k Sv. Krištofu.
Včeraj smo povedali v kratki notici, da so v mestu zadnje dni kaj pridno na delu posebno kurji tatovi in tatf.ee. Pa ni nič res, veslte, akoravno Je res . . .! Vsled prepogostih tatvin smo bili nezaupljivi že napram vsakomur, ki Je morda pripovedoval, da si je ali da sd bo te dni privoščil kokošjo juhico ali pečenko. Seveda, če ga nismo slučajno zalotili pri nakupovanju čopk na našem slavnem »placu«. Priznavamo, bili smo hudobni in krivični, kajti v večini slučajev je bila tatica le lisica. Prav res! Korajžna in zvita, kakor je vedno, se Je drznila priti lovit kar v mesto. Na vrtu hiše št. 59 na 'Poljaitski ceste, med simrekl-caimi ima pa svojo luknjo. Včeraj je peda-vila dvoje kokoši in petelina in videli so jo ljudje, kako se obnaša pri moriji. Kokoši je požrla še Isti dan, petelina pa si Je prihranila za pozneje in ga zakopala poleg lope na vrtu. Med ravsanjem je pustila zvitorepka na dvorišču celo nekaj dlake. Da je žival res predrzna, znači to, da si je upala na pokolj celo ob belem dnevu, ob 2. popoldne, in to sredi mesta. Strašno nas tare radovednost, kdaj bo ta predrzna tatica »aretirana«.
Pred sodniki
«Danes sem pa jaz na vrsti,» je dejal smehljaje g. Ivan Jakopič n se vsedel na zatožno klop, kamor ga je posadiia «Soci« jalistična stranka Jugoslavije» sedaj «Jugo« slovenska soc. dem. stranka» in njen tajnik g. Zvonimir Beraot, ki sta ga obtožila kle» vete po § 52 zakona o tisku. Tožnika pra» vita, da je g. Jakopič sodeloval pri izdaji in razširjanju tiskane okrožnice, izdane sep tembra 1925, v kateri «Pokrajinska zadru» ga knjigovezov, izdelovalcev kartonaže itd. za Slovenijo v Ljubljani», katere predsed« rik je g. Jakopič, opozarja knjigoveze in ti» skarne, naj ne sprejemajo od socijal. stran» ke oziroma g. Bernota v vezavo in tisk ko» ledaTja dotlej, dokler stranka ne bo po« ravnal dolgov prizadetim tiskarnam in knji goveznicam, ki so dozdaj ta koledar tiska« le oziroma vezale, češ, da je ta bojkot ne» obhodno potreben. Ker je zadruga poslala ta opomin, toda v zalepljenih ovitkih, a neki porednež ga je priobčil celo v «So« cijalistu», za kar pač g. Jakopič ne more odgovarjati. Glede dolga, ki ga je napra» vila soc. stranka s tem, da je naročila ko» ledar in ni vseh računov saldirala, je na« stopil obtoženec dokaz resnice in ga izve» del. Sodišče je obtoženca oprostilo, češ, da dotične okrožnice, ki ni bila namenjena javnosti, sploh ne smatra za tiskovino. G. Bernot pa s sodbo ni bil zadovoljen in je rekel, da bo vložil ničnostno pritožbo.
. Danes zadnji dan
igra najboljši svetovni komik
Maks Linder
v izborni smehapolni komediji
Maks krolj cirhuso
Salve smeha! Smeh In samo smeh!
Predata ve obi
3., pol 5„ 6„ do1 8. In f. uri.
KINO IDEAL

Domače vesti
*	Izpremembe r držami slnžbL Z odtokom ministra za narodno ^vie îe toe-nova-n dr. Konstantin KonvaHnka za okrož-пеза zdravrfka v zdravstvenem zastopa Torfice na Drfenjskem. Direktor ta profesor gimnazije v Kočevju Airton Bur2er }e te 6. skupine pomaknjen v 5. skuptao l. ka-togorfje. Dr. Srečko Gotjar, ш-adntSki pripravni pri fiMM protenratnrl y Llnbtfani, le potrjen za stalnega uradnika. Premeščeni so po službeni potrebi: višji davčni upra vîtelj Josip Pichler iz Slovenke Bistnce kot šef davčnega urada v Celje, davčni upravitelj Ludvik Jutraš te Marenberga kot šef davčnega urada v Slovensko Bistrico in davčni asistent Viljem Voifk iz Kozjega kot vodja davčnega urada v Marenberg.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi }e bil g. Emil Stefanovič odvetniški kandidat v Mariboru, promovtran v soboto za doktorja prava.
*	Z beograjske univerze. Univerzitetni
svet beograjske univerze je na svoii predvčerajšnji seji izvolil za redne profesorje na juridičm fakulteti: dr. Gjorgja Nastarovi 6a za privatno pravo, dr. Veltearja Mitrovi-ča za trgovinsko ta menično pravo in dr. Mflarna Todoroviča zai ekonomsko vedo; za izrednega profesorja juridične fakultete pa dr. Dragoljuba Jovanoviča za ekonomsko vedo. Dr. Tihomir Simič je bil izvoljen za izrednega profesorja za baikteriologiio na medicinski fakulteti.
+ Redukcija prosvetnih Inšpektoratov. Ka kor doznava beograjsko »Vreme«, bo s 1. aprilom reduciranih več oblastnih prosvetnih inšpektoratov. Ostalo bo samo šest inšpektoratov. katerih delokrog bo obsegal po več oblasti. Šefi in uradniki ukinjenih inšpektoratov se vrnejo na svoja prejšnja službena mesta kot ravnatelji aH profesorji srednjih šol. Tozadevni ukaz ie že priprav-ljen.
*	Redukcija pri ministrstvu pošte. Pri
ministrstvu pošte in brzojava se bo reduk cija uradništva izvršila le v malem obsegu. Izmed 400 uradnikov v tem ministrstvu jih bo približno 90 premeščenih k raznim direkcijam, dočim bo razen dnevničarjev, reduciranih le neznatno število. Tudi direkcije bodo izvršile le nekatera premeščenja po službeni potrebi, ker je poštno-brzojavno osobje prepotrebno v onem številu, v katerem ie zaposleno ta ga torej ni mogoče zmanjšati.
*	Razpisana službena mesta. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službe okrožnih zdravnškov za zdravstvena okrož
ja Kočevje, Litijo in Logatec, inšpektor aiinistrstva za narodno zdravje v Ljubljani pa mesto upravnika novozgrajene in otvor-jcne bolnice za duševne bolezni v Topolni-ci. Interesente opozarjamo na rasspls v vče rajšnii številki »Uradnega lista«.
*	Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarskega namestnika Jurija Detička na Vranskem v imenik kazenskih zagovornikov svo jega okoliša.
*	Duhovniška vest. Odpovedal se je župniji St Janž iia Dolenjskem župnik Lj. Bajec ki ie odšel v zagrebško škofiio, kjer je prev zel škofijo Ozelj.
*	Višje invalidsko sodišče za Hrvatsko In Slovenijo. Na podlagi člena 71 v zvezi s členom 107. novega invalidskega zakona je ustanovljeno v Zagrebu višje invalidsko sodišče s kompetenco za Hrvatsko in Slovenijo.
*	Potrdila o vojaški oziroma vojni službi Vojno ministrstvo se pritožuje, ker nekateri državni uslužbenci že v drugič prosi jo za potrdila (uverenja) o vojaški oziroma vojni službi ter pravi, da se take prošnje ne morejo uvaževati. ker je še mnogo uslužbencev, ki tega pooblastila sploh še ni so dobili. — Če želi poštni uslužbenec, ki ie ob prevedbi po novem uradniškem zakonu predložil to potrdilo v izvirniku, dobiti to potrdilo, naj sc obrne po službenem potu na pristojno ministrstvo, ki mu bo vrnilo iz virnifc za toliko časa, da si bo mogel preskrbeti potrebno število overjenih predpisov.
+ Španski vice-kcnzulat v Ljubljani. Špan
ska vla-da je postavila svojega častnega vice-konzula v Ljubljani, g. Milka Hibarja, trgovskega zastopnika v Ljubljani.
*	Smrtna kosa. V visoki starosti 83 let je preminula včeraj popoldne gospa Marija G o r š i č, roj. Kovšča, vdova orglarskega stavb, mojstra, mati g. dr. Franceta Gorši-ča, načelnika oddelka za socijalno skrbstvo v Ljubljani. Pokojnica je bila blaga in skrbna mati, ki ie uživala splošen ugled. Pogreb bo v četrtek, ob 4. popoldne iz mrtvašnice v splošni bolnici. — Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Ivana M a r n roj. Jenko. Pogreb bo v četrtek ob 4. pop. Iz Rožne uMce št. 9. — V pondeljek je preminula v Ljubljani gospa Roza Bizjak pot. Mulaček, učiteljica v pok. Pogreb bo danes, ob 10.30 dop. iz splošne bolnice. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Polovična železniška vožnja za tujce y Primorju. Prometno ministrstvo je izdalo odlok s katerim se posettrikoro našega Pri-morja, bodisi iz imizemstva ali te naše dT-
To morate citati!
Damski šoangarji, ševro	Din 159 —
Moški najfinejši bok« Din 165— do 219"— Otroški špangarčkl in sandallce Din 25 —
in vsi drugi čevlji najceneje pri „VOIKA", LJnblJana.	im «
Nasproti Mestnega doma.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj ! ^
M0
tžave, dovoljuje 50% popust redne tarife, ako s potrdilom dokažejo, da so se nrudili vsaj 15 dni na našem Primorju. Potniki naj ob prihodu kupijo celo železniško karto, ki bo po petnajstih dnevih veljavna tudi za povratek. Ta olajšava stopi v veljavo s 1. aprilom.
*	Delegacljsko zborovanje zveze delovo dlj ln industrijskih uradnikov za Slovenijo,
katerega so se udeležila vsa okrajna društva, k ponovno pokazalo potrebo te stanovske organizacije. Delovanje ie bilo kljub gospodarski krizi v pretečenem letu zelo zadovoljivo. Zveza ima že nad stotisoč dinarjev čistega premoženja, jako razveselji vo je tudi stanje blagajn okrajnih društev. Pri vseh okrajnih d-ruštvih se vršijo redno mesečna zborovanja, poučna predavanja itd. Zveza nudi svojim članom v slučaju brezposelnosti m bolezni podpore, v onemoglosti pa stalno rento na podlagi pravilnika. V tekočem letu namerava ustanoviti nova okrajna društva v raznih krajih Slovenije. član zveze je lahko vsak delovodja in industrijski uradnik. Glede informacij se je obrniti direktno na Zvezo delovodij in industrijskih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani.
*	Zboljšanje železniških zvez z Avstrijo.
Kakor smo zvedeli se uvede na prizadevanj j mariborskih gospoda :s<*h krogov i 10. majem na progi Maubo'-Gra-lec .iov potni ški v "k. ki bo odhaitl iz Marih ra it.iî-raj ot 6. uri ter se vričal zvečtr c'o 22. uri > Maribor. Za trgov :e. ki ima.o čttro posli v Avstriji, znači nova zveza z'-atno olajšanje in je tako vsakomar omogočeno da v enem dnevu opravi posle, za katere je sedaj radi neprimernih železn šk h г ez potreboval po dva dni.
+ Dosmrtna državna podpora kapetanu LujI Lovriču. Skupščinski odbor za prošnje in pritožbe je v soboto med drugim priznal slepemu kapetanu Luju Lovriču dosmrtno državno podporo mesečno 3000 Din. Sklep je napravil dober utis posebno med dobro-voljci in sploh med vsemi, ki znajo oeniti velike zasluge Luja Lovriča za našo državo, za katero je v bojfh v DobTudži žrtvoval svoje najdražje — svoje oči.
*	Jugoslovensko akademsko društvo »Tr! glav . Na občnem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Ivo Ogo relec, cand. vet. med.; podpredsednik Tone Ravnikar, cand. med., tajnik Ivo Krarojc, cand. ing. agr.; blagajnik Stane Kolar, cand med., knjižničar Mirko Naglica cand. rer. com.; arhivar Kare! J frak, stud art., gospo dar Franc Košir, stud. ari; odbornik Josip Kumer, cand. ing. for. revizorja Ernest Vogrič cand. rer. com. in Franjo Ciber cand. med.
*	Slov. lovsko društvo — glavna podruž. nlca Maribor — je poslalo pretekli teden vsem lovskim zakupnikom in lastnikom sa molastmh lovišč v kojih revirjih se nahajajo mali oziroma veliki petelini, dopis v katerem jih obvešča, da je dovoljen odstrel malih in velikih petelinov šele od 15. aprila dalje. Proti lovcem, ki bi se tega sklepa ne držali, bo postopalo »Slovensko lovsko društvo« v smislu svojih pravil. Omenjeni sk!ep je vsekakor upravičen m utemeljen. Radi pozno nastopajoče pomladi v zadnjih letih se je ž ali bog dogajalo, da ie plemeniti pevec začel šele okoli začetka aprila zbirati ljubezni željne ženice okoli sebe, ko ga zakon ni več ščitil pred smrtonosnim strelom radi tega je moral pred koncem visoke pesmi zapustiti svoje družice, ki so šele čakale na oplojenje. Posledice niso izostale: te plemenite perja di je vedno manj in nevarnost preti, da v kratkem času popolnoma izgine. Dajmo torej petelinu vsaj toliko odloga, da izvrši svojo rodbinsko dolžnost in ščitimo ga iz lastne volje, ne da bi bili k temu prisiljeni po zakonu, vsaj do 15. aprila.
*	Zahvala. Ob priliki nenadne smrti moje ljubljene hčerke Emice omož. Mramor, se prisrčno zahvaljujem za vse izraze sočutja. gg. pevcem za prekrasne žalostinke in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. — Novo mesto, 29. marca 1926. — Franc Splihal, kavama:.	430
*	Lep napredek našega rojaka v tujini. Z odličnim uspehom ie te dni dovršil g. Danilo Cingerli iz Maribora tehnično-kemfč no strojarsko šolo v Freiergu v Nemčiii. Ker naša industrija potrebuje v tej stroki mlade moči. pozdravljamo ta napredek s tem večjim veseljem. Našemu rojaku pa iskreno čestitamo.	427
*	Blesk za parkete brez duha se dobi na vago v drogeriji »Sanftas«. Prešernova ulica. Prinesite seboj posodo.	432
*	Kekse in drugo sladko pecivo delajo varčne gospodinje doma. Jelenova sol, soda bikarbona, krompirjevo moko, lškerske
j izvlečke dobite v drogeriji Sanitas, Prešer nova ulica 5.	432
*	Fotomer IzšeL Da ustrežemo nujni potrebi, smo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zanesljivosti in privlačnosti vsem amaterjem izbomo služila. — Ne za-rnudite ta nabavite si fotomer v drogeriji Anton Kane sinova. Židovska ulica 1.	429
*	Dražba ribolova v Kranju. Mestna občina Kranj bo oddala na javni dTažbi v sredo dne 7 aprila ob 10. v občinski pisarni samosvoj ribarski октај Kokra št. 14 za dobo desetih let v zakup. Zakupni pogo JI so na vpogled v pisarni.
i A. Kane, Ljablfaiia
S priporoča svojo bogato izbero
I finih površnikov
za gospode	n
po prav xmernih cenah.
♦	Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah čajne mešanice »Čajanka«. So najboljše in najizdatnejše. Prodaja se v korist »Jugoslov. Matice«.
♦	Dostojevski], Idijot, roman v štirih delih je izšel! Naroča se pri Zvezni knjigarni, Ljubljana.
*	Pogreša se od dne 23. t m. Frančiška Smeje, delavčeva hčerka iz Spodnjih Jarš pri Domžalah. Imenova ie stara 23 let, bledega obraza, kostanjevi) las in nekoli-Iiko slaboumna. Oblečena je bila v delavno obleko in obutev. Dne 23. t. m. dopoldne je odšla v Domžale, a se ni vrnila; vse povpraševanje po njej je ostalo brezuspešno. Kdor bi slučajno kaj vedel o njej, blagovoli naznanit; očetu Jožefu Šmejcu v Spod. Jaršah št. 9. pošta Domžale.
*	Samomor ali nesreča. V noči od sobote na nedeljo je osebni vlak na progi Osjek-Jo sipovac povozil neznano žensko, katero so našli mrtvo na železniški progi. Stara je bi la približno 50 let. Identitete še niso mogli ugotoviti. Uvedena je preiskava, da se do žene, ali je žena izvršila samomor, ali pa se ie ponesrečila.
♦	V smrt zaradi bojazni siromaštva. V Sarajevu je predvčerajšnjim izvršil samomor 70 letni gostilničar Adolf Druker. Pokojnik je bil v Sarajevu splošno znana osebnost. Samomor je izvršil, ker se je bal da bo na stara leta zabredel v bedo.
*	Aretacij zaradi komunistične propagande. V OsT.eku sta bila zaradi komunistične propagande aretirana profesor Božidar Maslarič in krojaški pomočnik Milan Vragovič. V njunih stanovanjih so našli ob priliki hišne preiskave šapirografirana časopisa »Boljševik« in »čelija«. Sirila sta tn
di »Internationale Pressekorrespendemz«, ki je v naši državi prepovedana. Oba sta bila izročena državnemu pravdniStvu.
♦	Smrt nevarnega hajduka. Hajduk Jo-van Ančič, strah ta trepet poieškega okraja, ie bil te dni v vasi Konj v Srbiji ubit Ančič je bil svoječasno obeojen na 20 let ječe ln prepeljan v kaznilnico v Lepoglavi, odtam pa v Novipazar, a je med vožnjo skočil blizu Zagreba iz vlaka in izginil brez sledu. Vrni! se je takrat preko Bosne v užički okraj, kjer je nadaljeval svoje hajdu-ško življenje.
♦	Faizifikator Zardi aretiran na RekL Znani ponarejevalec dinarskih novčanic Zar d? je pobegnil pred sedmimi meseci, kakor znano, na drzen način iz zaporov v Lepo glavi, kier bi moral presedeti 13 letno ječo. Spustil se je po vrvi na tla, stopil takoj v pripravljeni avto in zbežal čez mejo. Šele sedaj so ga izsledili na Reki in bo prihodnje dni zopet izročen našim oblastim.
♦	Najdena utopljenka. Rudniški delavec Tomaž Andrej ie potegnil prošlo soboto v bližini železniške čuvajnice 377 med Trbovljami in Zagorjem iz Save utopljenko, staro 20 do 25 let, srednje postave, črnih las in čedno oblečeno. Neznanka ie najbrže Izvršila samomor, кет na opaziti na njej zna kov nasflstva. Prepeljali so jo v mrtvašnico na zagorskem pokopališču.
♦	Tat v kuhinji. Služkinja Marija Bril. aslužbena pri neki družini pred škofijo št. 17 se je v pondeljek odstranila le za hip Iz kuhinje, pa je že vstopil v kuhinjo nepoklican gost in vzel pod pazduho, ker tre-notno bržkone ni našel ničesar primernejšega. njen novi dežnik ter hitro izginil, da ni ostalo za njim ne duha ne sluha.
Vsem našim cenjenim naročnikom in čitateljem
toplo priporočamo, da za pramSke toča« črtajo tudi oslase ter kupujejo svoje potrebščine za pomlad pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu. Opozarjamo posebno na velikonočno številko »Jutra«, v kateri
bomo objavili celo vrsto oglasov naših naj solidne jših tvrdk,
kot dobavnih virov najrazličnejših potrebščin. Cenjene naročnike prosimo, da se pri nabavah sklicujejo na oglase v »Jutru«. Oglasni oddelek »Jutra«, Ljubljana, Prešernova ulica št. 4., telefon št 492.
11 M, 3. aprila U
se vrši od 10. do pol 1. predprodaja vstopnic za stnzacijonalni veiefilm
Elitni Kino Hi
Iz Ljubljane
u— Poslovanje denarnih zavodov na ve. liko soboto. Denarni zavodi na veliko soboto ne bodo poslovali, pač pa poslujejo na veliki petek normalno какот ob delavnikih. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
u_ Sokol L Preminula je gospa Antonija
Smrekar, mati brata Janka Smrekarja Pozivamo članstvo, da se udeleži v civilu z znakom pogreba, ki se bo vršil danes, ob 4. popoldne, iz splošne bolnice. — OdboT.
u— Sestanek društva »Treznosti« v Ljub Ijani danes, v sredo 31. marca odpade. — Odbor.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon .
Danes zvečer vaja ženskega zbora. V sredo po praznikih mešani zbor. Odbor.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnje štiri dni so bili javljeni sledeči smrtn, slučaji: Terezija Račič, zasebnica, 92 let; Rudolf Balantič, delavec, 19 le;; Ivan Koren, sin služkinje, 2 leti; Mihael Vrtašič, policijski stražnk, 43 let; Viktor Pire, sin rudarja, 1 in pol leta; Boštjan Rekar, delavec, 53 let; Marcela Prime, hči davčnega iztirjevalca, 3 leta; Jakob Tome, posestnik, 84 let; Stanko Ba0č, delavčev sin, 10 mesecev; Ana Stuipica, hči vojnega invalida, 11 mesecev; Filip Kočevar, zasebnik, 29 let; Marija Do. lene, posestnikova žena, 40 let; Jernej Grošelj, višji poštni kontrolor v pokoju, 78 let; Evfemija Junc, vp-kojena delavka tobačne tovarne, 53 1er.; Jakob Jakomini, sn gostača, 11 mesecev; Klementina Eberbart, zasebnica, 83 let; Marija Kern, tkalka, 36 let; Vladimir Burger, pekovski vajenec, 16 let; Jožefa Princ, orožnikova žena, 23 let; Marija Kuželj, hči šoferja, 1 dan; Ciril Oman, sta rrc.n.škega paznika, 1 leto; Marija Stražiščar, mod.stinja, 23 let; Blaž Žbona, železniški skladiščni delavec, 54 let; Roaalija Štepihar, mestna uboga, 80 let; Leopoldina Fiirnschuss, zasebnica. 75 let; Klotilda Papež, Svilja, 50 lai; Karla Man. cini, hči strugaria. 7 mesecev; Franc Stare, sin posestnika, 2 leti; Olga Starin, sin služkir«je, 1 leto.
u— Ciganska kri je ciganska kri, pa vendarle včasih »fali«. V trgovini z zlatnino Eberle na Mestnem trgu sfia se pojavili predvčerajšnjim dve ciganki, ki ju je razstavljeno blago neznansko mikalo. Pričeli sta »«lihati« za prstane na vse pretege. Po stari ciganski navad; se je mlajša pokušala okoristili na nepošten način, toda prodajalka je takoj opazila, da je eden izmed prstanov zdrsnil za cigankin rokav. Poklicala je stražnSka, k je obe prefriganki, Amalijo Orune in Julijo Gartner, prijel pod pazduho ter ju odvede! na policijo.
a— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slu-čaijl; 1 sum tatvine, 4 prestopki kalienja
nočnega miru 1 prestopek zglaševalnih pred pisov 1 prireditev z godbo brez dovoljenja 1 prestopek prekoračenja polioijske ure in 7 prestopkov cestno-policijskega reda Are taoija je bila Izvršena 1 in sicer radi izgreda ш pijanosti.
u— S šampanjskimi steklenicami nad okna. V noči na 28. L m. okrog 4. zjutraj so zažveiiketale v Beethovnovi ulici šipe v cknu III. državne gimnazije. V okno Je priletela prazna šampanjska steklenica ter padla v sobi na tla. Sluga gimnazije se je vsled žvenketa zbudil in pogledal za čudnimi razboriteži, ki so pa med tem seveda že izginili. Zjui.raj se je opazilo, da so nočni razgrajači poslali eno steklenico tud» v zid Trgovske zbornice in ga pošteno okrušili.
Iz Maribora
a— Našo včerajšnjo notico o sprejemanju
oglasov za velikonočno številko »Jutra« v naši mariborski podružnici upravništva popravljamo v toliko, da sprejema oglase za velikonočno številko do četrtka zvečer. Za pozneje oddane oglase uprava ne more prevzeiii jamstva, da bodo priobčeni. Oglasni oddelek »Jutra«.
a— Pogreb mariborske »Straže«. Danes izide zadnja â.evilka zloglasne mariborske »Straže«. Jezični tetki na Koroškj cesti, ki je tako nenadoma podlegla injekcijam iz Ljubljane, želimo večni pokoj.
a— Podpredsednik okrožnega sodišča dv. svetnik Josip Fon je resno uboiel. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnici.
a— Pred velikonočnimi prazniki. Kljub temu, da je vreme prav aprilsko razpoloženo in se nam s Pohorja dol še prešerno svetlika sneg, je v mesiu zavladalo že pravo praznično razpoloženje. Trgovci so svoje izložbe več aji manj okusno opremili in z vsemi mogočimi potretmmi in nepotrebnimi predmeti vzbujajo skomine občins.vu. Celo mladi, ž.vi zajej marajo delati reklamo za velikonočni sejem. Kljub temu pa, — saj zaenkrat — še trsovci ne tožjo, da bi jim baš zmanjkalo blaga. Razen mesarjev in prekajevalcev bodo menda samo še ma-nufakturlsti m čevljarji prišli na svoj račun, dočim drugi, zlasti pa galaniierija in sploh trgovci z luksuzn mi predmet; beležijo prav slabe posje. Pomanjkanje denarja se ob takih prilikah posebno jasno izraža in občuti. Vsakdo pač gleda, da si nabavi le najpotrebnejše, pri tem pa navadnu za velikonočna darila malo, premnogokrat pa nič ne ostane. V :em znamenju poteka le los tudi velikonočni sejem.
a— Stavba mestne hiše v Smetanovi ul. naglo napreduje. Beoniranje temeljev bo bržkone že do velike noč; dogotovljeno tako, da bodo po praznikih prčeli z nadzemno zidavo. Pr stavbi je sedaj zaposlen h okrog 250 ljudi. Plače se gibjejo med 2.50 do 5 Din na uro, delovni čas pa 9 ur dnevno. Opeko za s'avbi dobavjja Derwu. schekova opekarna v Lajtersbergu.
a— Regulacija Vrtne In Smetanove ulice je že v teku in bo dovršena obenem s stavbo mestne hfše, k io grade na vogalu obeh ulic. V Vrtni ulici že polagajo vodovodne in kanalske cevi. Sme.anova ulica bo zaenkrat podaljšana do Vrbanove ulice, dočim bo od tam pa do Strossmayerjeve ulice otvorjen le prehod za pešce preko Brand-lovega dvorišča. Po regulaciji bo dobil ta kraj mesta, k je sedaj prav staroveško zverižen, čedno in moderno lice.
a— Akademija napredne trgovsko-obrtne mladine, ki se je vršila v nedelio v Narodnem domu, je moralno lepo uspela Bila je jasen izliv hrepenenja mladine, ki oosveča
ČEVLJI
za Veliko noč
20°|o popusta
Prešernova ulica 9
na dvorišču
I. CARMAN.

po izvanredno nizkih cenah pri tvrdki
A. Prestar, Sv. Petro c. 14
po dnevnem delu svoj prosti čas društvenemu udejstvovanju ta samoizobrazbl. Žal. da kljub svojim uspehom ne najde še pravega razumevanja pri javnosti. Razveseljiv napredek beleži društveni tamburaški zbor, ka teremu so se posvetih mladi Igrači z vso lju beznijo. Z uspehom je nastopil tudi dramski odsek, ki šteje dobre igralce in recitatorje. Igrali so tudi prizor iz Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Prireditev so posetili pred sednik obrtniških zadrug Bureš, predsednik Zveze kulturnih društev učitelj Skala in sta rosta mariborskega Sokola dr. Boštiančič.
a— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Mariboru le imela v nedeljo popoldne svoj redni občni zbor. Radi vprašanja Izplačila dlvidend je vladalo za zborovanje med članstvom veliko zanimanje. da je bila mala dvorana Narodnega doma nabito polna. Skupščina je potekla mestoma zelo burno.
Baznovrstno
118-a
pomladansko obleko
nndi najceneje
JOS. ROJU, LjÉjana, flieKsandrova 13.
Novo došlo! ba"vgeao'cutavsi5-ein
rokavice, tricot in kožnate, bluze, športne in modne,	2018-a
svileni »ali Din 59—, kravate v krasni izberi, pri F. & M. Rozman, Židovska ul. 4.
y ГГГУУуУУШПГХТ у Г.УУУУУГГУУУХМСОО
оооооосх-Н'
Proti obolenju pljuč
„VE DOMIN"
Emulzija pri početku taberknloxe, bronhitisa, katara in drugih pljučnih bolezni, za naglo okrepčitev organizma in za brzo izginevanje lokalnih sprememb.
PaSta za ojačanje otvarjania apetita pri oslabelih, nervoznih, malokr-vnlh, osobito pn ikrolnlosni 1 rahitični decl.
Na prodat v vseh apotekah.
Laboratorium „Vedomin" Beograd, Vajfertova 52.	1979 «
P
etovia
....M.»«..»..».»»'............■■■■■■■«>..«..■«■■■..«».«............
Prima ševro
prima lak
Din 169
Din
229 I
Drap ševro Din 315-— jj Prima nubok Din 335— itd. t!
fôuhok pariški (v vseh barvah) jj najboljše kvalitete -1
Bin 199 I
........................................................................ I
Samo najboljša kvalitete |
..........................-..................-........................ f<
Zaloga čevljev |
iPetowia jj
Ounaiska cesta !г
Naši onstran granic
V Kazljah na Krasu vprizori društvo »Dneva žar» dne 11. aprila igro «Na odru iivljcnja».
p— Za posestnike gozdov in senoieti na gorah je izdalo ministrstvo za javna dela
okrožnico glede žic, ki določa, da je na» vadna žična napeljava, ne daljša kot pol kilometra zračne črte, ki služi samo za spravljanje sena z gorovja v dolino, drvi in drugih kmetskih pridelkov, katere ne že ne nobena motorna sila, prosta vseh taks in tudi ni treba prositi za dovoljenje na» peljave. Doslej so financarji kmete po go» rah radi žic neprestano globili.
p—Upravni dolgovi Dne 6. aprila 1922. sta sklenili Italija in Avstrija posebno po» godbo o takozvanih upravnih dolgovih. Po» godba je stopila v veljavo 24. oktobra 1924 po potrditvi v italijanskem in avstrijskem parlamentu. Po zakonu se imajo najkasne« jc dve leti po potrjena pogodbi sestaviti posebna avstrij«ko»italijanska razsodišča, ki bodo določala glede terjatev. Potem sle» di izplačilo. Dveletni rok poteče 24. oktobra letos. Do tega dne morajo biti imenovana razsodišča. Ta stvar se tiče vpokojencev, uradnikov, beguncev, duhovnikov in dru» gih, ki imajo še kake terjatve po pokojni Avstriji. AJi bo res kdo kaj dobil? Ni ver» jetno, ker 12. člen dotičnega zakona pravi, da imajo razsodišča najprej določiti, ali je Avstrija sploh sposobna plačati dolgove? V «lučaju, da se prizna njena plačilna zmož« nost, se razsodi, koliko bi plačala.
p— Za rudniške uradnike se napoveduje iz Rima zboljšanje plač. V prihodnji seji ministrskega sveta predloži minister Belluz»
zo dotični načrt. Sedaj se o zadevi dogo» varja že s finančnim ministrom. Kaj pa bo z zboljšanjem mezd za rudniške delavce? V Idriji so slovesno obljubljali ureditev in povišanje delavskih plač, ko so vabili ru» darje v fašistovski sindikat. Kaj bo torej?!
p— Na trgu v Sežani 22. t m. se je рто» dalo mnogo goveje živine in konj kupcem v Furlanijo in srednjo Italijo. Volom in kravam je bila cena 450 — 475 lir »tot ži» ve teže, teletom 750 — 800 lir, konji pO 1200 do 5000 liT.
p— Stanovanjsko vprašanje v Trstu. Pre» fckt Gasti je sklical sestanek merodajnih faktorjev za rešitev stanovanjskega vpra» šanja. Občinski svetnik Fano je obrazložil načrt za zgradbo 500 stanovanj, za katera bi država prispevala s 6 milijoni. Stanova« nja bi stala po 50 tisoč lir. Najemnik bi plačeval v obrokih in postal lastnik zgrad» be. Za izvedbo načrta treba 18 milijonov. Sledi novo zborovanje.
p— Na Proseku je bil fantovski pretep. Pet je bilo mladih pretepačev, vsi hudi, vsi polni vina. Nekaj časa sta mirila dva vo» jaka, potem je prišel cel oddelek. Miru pa še ni bilo in udarjen je bil tudi orožniški brigadir. Dva so uklenili in odgnali v za» por... Italjanski tisk izrablja take dogod» ke po svoje, pretirava in tako se italijanska javnost vedno bolj postavlja proti «drugo» rodcem» in jih označa za suroveže in bar« bare. Sledijo razprave in po novinah se vlečejo strašna poročila. Obsojamo vsako divjanje in pretepi se imaio primerno ka» znovati... Predvsem pa: Fantje, pamet in zopet pamet!
Iz Celja
e— Skupen sestanek članov k. o. SDS ta Celje Ln okolico se bo vršil danes, v sredo, dne 31. t. m. ob 8. zvečer v mali dvo rani Celjskega doma. Na dnevnem redu je predavanje o socijaJneim zavarovanju. To predavanje je aiktualno in je želeti, da se sestanka udeleži čim več članov.
e— Smrtna kosa. Kakor smo že na kratko poročali, ie umrl v Celju v nedeljo, dne 28. t. m. g. Josip Schmidl, kontrolor pri mestnem knjigovodstvu v 55 letu starosti. Bil je eden izmed onih redkih mestnih usluž bencev, ki Je bfl pod prejšnjim nemškim občinskim zastopom napram slovenskim strankam vseskozi koncilijanten in ki se je po preobratu takoj vživel v r.ove državne in občinske razmere, ter se vsaj potrudil se naučiti slovenskega jezika. Pogreb se le vršil včeraj popoldne na mestnem pokopa lišču. Udeležilo se ga je poleg mnosobroj-nega občinstva več obč. odbornikov z županom dr. HraSovcem na čelu in njegovi stanovski tovariši. Naj mu bo žemljica laika!
c— EkshumaciJa na celjskem okoliškem pokopališču. V pondeljek, dne 29. t. m. so ekshumirall na celjskem okoliškem pokopališču g. Ivo Vocchieta, trgovskega pomočnl ka, ki je pred kaikimi 3 tedni v hipni zmede nosti končal v gozdu v Lisicah svoje mlado življenje. Po pokojnega je prišel avto ljubljanskega pogrebnega zavoda, ki je stopil to pot v Celju prvič v funkcijo. Po dovršenih raznovrstnih in dolgotrajnih form aKt e-tah, ki jih zahuevajo predpisi, so prepeljali sorodniki truplo v Trst, kjer je položijo v rodbinsko grobnico.
e— V trgovski register se je vpisala Jugoslovanska tvornica nepremočljdvih predmetov Elsinger in sinovi družba z o. z. v Žalcu, izbrisala pa Jadransko-podunavska banka, podružnica v Celju.
e— Pouk v trgovsko nadaljevalni šoli v Celju odpade radi velikonočnih počitnic od 1. do 6. aprila.
e— Knjižnica ženskega društva bo poslovala mesto v četrtek v petek od šestih do sedmih zvečer.
e— Za rezervne oficirje! Predavanje, ki b; se moralo vršiti v četiitek dne 1. aprila, vsled praznikov odpade. Pp hodni e se bo vršilo v četrtek dne 8. aprila. Vesele velikonočne praznike. Odbor Celjske seikoije udruienja raz. ofidra 1 ratnčka.
e— Velikonočni dar vojnim žrtvam. Udru i en je vojnih invalidov, podružnica v Celju, je prejela od neimenovanega dobrotnika rnesek nad 6000 Dtn, ki jih je sedaj za velikonočne praznike razdelila med najpotreb nejše invalide ter vojne vdove m sirote. Ugodno rešenih je bilo 45 prošenj, zneski so se pa določili po rodbinskih razmerah in po potrebi. Prihodnjo podporo namerava podružnica omogočiti na ta način, da priredi v prid vojnim Invalidom, vdovam in sirotam dne 10. apriia koncert, dne 6. junija Pa tombolo.
Iz TrboveH
t— Rudarjem s 40 službenimi leti v vedi nost. Vsem rudarjem s 40 službenimi leti, ki so se obrnili na nas bodisi posredno ali r.eposredno po informacije radi odlikovanj za zvesto službovanje, sporočamo, naj se cbrnejo s prošnjami na rudarsko glavarstvo v Ljubljani, ki bo nato odstopilo prošnje pristojnemu ministrstvu. Izmed mnogih 40 let službujočih pri TPD navajamo: Alojza Vebra, strojevodjo, stanujočega v Retju, s 53 službenimi leti; Matevža Knavsa, ru« darja, stanujočega v Lokah, s 43 službeni»
mi leti; Dominika Pižmoha, strelnega moj» stra, stanujočega v Lokah, z 41 službenimi leti. Vsem tem in ostalim k jubileju iskre» no čestitamo.
t— Zgradba nove stanovanjske hiše. Ju» tri ob 15. popoldne se bo vršil komisijo» nalni ogled na parceli št. 752 davčne obči» ne Trbovlje, kjer bo zidal g. Ivan Lesjak novo stanovanjsko hišo.
t— Domovinsko pravico y Trbovljah si je pridobilo pretekli teden okoli 50 oseb, večinoma delavcev razen občinskega name» ščenca Podrenika in posestnika Breznika.
t— Trpljenje reducirancev v trboveljski občini je zelo veliko ter se posledice že kažejo v vsakem oziru. Med stotinami tež» ko prizadetih družin navajamo kot primei težki, obupni položaj že starega delavca Antona Borštnerja na zapadnem obratu. Ta in njegova družina je radi pomanjkanja bolehna in mož zato tudi manj zasluži. Borštner je v kratkem času že drugi teden doma brez zaslužka. Ima 4 male otroke, ki hodijo jokaje okoli. Dobijo pa se v revir» jih še bolj žalostni slučaji.
t— Komisijonalni ogled male brvice od zasebnega mostu preko Save v Trbovljah k prejemnemu okencu, kjer se pobira most» nina, se bo vršil danes dopoldne na licu mesta. Vršil se bo na prošnjo inž. Kirsch» lagerja, da ne bi ljudje brez mostnine pasi« rali mosta.
Iz Laškega
I— G. Josip Fretze, lastnik parne pekar« n.e in branjarije v Laškem nam pošilja z ozirom na notice «Neumljivo postopanje naših upravnih oblasti» (Jutro 14. III.), «No va nemška gostilna» (Jutro 23. III.) in «Pr« v: poskus» (Jutro 28. 1Џ.) sledeče poprav« ke: V članku Jutra od 14. III. 1926., pišete «Na hiši pok. Webra, ki je prešla preteče» no leto v roke znanega zagrizenega nem» škutarja, ki še sedaj povdarja, da je «deutschgesinnt», je obstojala gostilniška koocesija... je ministrstvo notranjih za» dev končnoveljavno odločilo, da ta kon» cesija več ne obstoji. Ne razumemo, kako je mogoče, da more srezko poglavarstvo razveljaviti odlok notranjega ministrstva.
V	Laškem je zavladalo silno razburjenje..» Predstoječe navedbe niso resnične, nasprot» no je res, da je prešla omenjena hiša tudi v solast moje žene, rojene Zemljič, ki je po rodu in mišljenju Slovenka. Res je na» dalje, da nisem niti nemškutar, niti nisem kedaj trdil, da sem «deutschgesinnt», nego, da sem rodom sicer Nemec, toda lojalen državljan, ki ne vzgaja svoje dece v tujini nego v narodni šoli in narodnem duhu. Res je nadalje, da je ministrstvo notranjih za» dev razsodilo le glede neopravičenega iz» vrševanja gostilničarske obrti po dedičih prejšnjega hišnega lastnika, v sedanjem po ložaju pa izdalo zgolj le potrdilo, da po čl. 37 in 38 Pravilnika o gosrilnah in kavar« nah krajevna pravica na hiši št. 40 še ob» stoji. Res je končno, da v Laškem radi te« ga ni bilo nikakega silnega razburjenja, ne» go da nama je k izvojevanju pravice razen nekaj osebnih sovražnikov vse čestitalo. —
V	Jutru od 23. III. 1926, pišete: «Iz Laške, ga. Nova nemška gostilna. In vendar smo jo doèili... Fr.. pa je začel točiti in vabi« ti goste.» Te navedbe so neresnične, na« sprotno je res, da nima gostilna v hiši št. 40, ki je nisem otvoril jaz, nego gospa Ana Plaznik, z nemštvom prav nič opraviti. — Notico «Prvi poskus» popravljam: Ni res, da sem pri zadnji občinski seji v Laškem pričel govoriti nemško: V mojem sloven« skem govoru sem rabil Ie eno nemško be» eedo. Ni res, da mi je g. župan odvzel be» sedo. Ni res, da je moj slovenski govor bil prvi napad nemškutarjev na slovensko občino in tudi ni res, da gospodarska stran« ka kaže narodni značaj laškega trga. Ni res da bi jaz z nedopustno in protizakonito po» pustljivostjo in proti odloku notranjega mi» nistrstva dosegel začasno gostilniško kon» cesijo, kakor tudi ni res, da sem odvrgel ali menjal radikalno»klerikalno stranko. — Josip Fretze.
Vremensko poročilo
Meteoroloiio zavod v Ljubljani, 30. marca 192R
Višina barometra 308 8 m
Kraj	Cas		Barom.	Temper.	Rel. vlaga w %	Smet vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavine	
								o3 opazovaniu	» mm do 7 ure
opazovanja									
		7.	757 1	8-7	91	W 0.5	8		dež 0.1
Ljubljana . . |		8.	757-0	9-8	90	mirno	7		
(dvorec) )		14.	7554	18 9	53	SW 4	7		
( Zagreb . . .		21.	7.56-6	14-7	68	SW 0.5	8		
		8.	7565	13-0	78	W 3	10		0
Beograd . . .		8.	7-8-2	17-0	58	SSE 1.5	10		0
Sarajevo . . .		8.	7594	16-0	39	SSW 3	10		0
Skoplje . . .		8.	763-3	13-0	76	E 0J	10		0
Dubrovnik . .		7.	760-2	190	38	SE 3	4		0
Praga ....		7.	752-2	80	—	SSE 1J	10		0
V Ljubljani je povprečni barometer viiji kot včeraj ra 0.4 mm.
Solnce vzhaja ob 5-46. zahaja ob 18-24, luna vzhaja ob 1930, zahaja ob 6 37
Dunajska vremenska napoved za sredo. Večinoma nejasno, nekoliko več padavin, ohlajenje. severozaDadni vetrovi
Iz Ptuja
j— Jugoslovenska Matica je založila za velikonočne praznike razglednice, ki so krasno izdelane. Prodaja razglednic je pre» vzela glavna zaloga tobaka in trafika na ma gistratu. Ker je čisti dobiček namenjen Matici, se občinstvo naproša, da pridno sega po razglednicah in s tem podpira na» rodno delo obrambnega društva.
Velimo isaeaadessfe sa vaUkosočse р?азв!кв
pripiavlja
кто bvor
Izredni občni zbor Medklub-skega odbora LNP. v Mariboru
Vsled demisije predsednika Radoliča in blagajnika Hôferja se je vršil v pondeljek zvečer izredni občni zbor medklubskega od bora LNP za mariborsko okrožje, katere» ga so se udeležili vsi včlanjeni klubi ISSK Maribor, Rapid, Merkur, Svoboda (vsi Ma» ribor), Ptuj in Mura iz Murske Sobote. Obč ni zbor je vodil delegat LNP g. Bedjanič iz Ljubljane. Iz referata odstopajočega predsednika posnemamo, da ni demisijo» niral radi zahteve delegata ISSK Maribo» ra, naj se pri sejah uporablja izključno službeni jezik, temveč radi nesoglasja v medklubskem odboru, ki je onemogočilo sprejetje sklepov v odboru. Po sprejetju demisije so se vršile volitve, pri katerih je bila izvoljena v soglasju delegatov vseh klubov sledeča lista: ravnatelj Ciril Toman (ISSK Maribor) predsednik; Alojz Peheim (Merkur), tajnik; knjigovodja Zellner (Mer kv.r), blagajnik; poslovodja Osebik (Rapid) odbornik. Delegati klubov so iznesli več predlogov tehnično» administrativnega zna» čaja v sprejetje LNPsju. Z veseljem mora konstatirati vsak športnik, da se je porav« nala mučna kriza v MO. v soglasju vseh klubov. Upamo, da je s tem korakom za» ključena doba kriz in nestalnega dela v MO. in da bo prijel novi odbor v polnem «porazumu in pravi navdušenosti za delo, da se dvigne sport v mariborskem okrožju na ono višino, na kateri bi se moral naha» jati že zdavnaj.
Schwabov poka!
Znani ljubljanski trgovec Drago Schwab je v svrho propagande za lahkoatletski sport daroval ASK Primorje krasen pokal za propagandni stafetni tek. Propozicije za ta tek so nastopne:
Stafetni tek se vrši vsako leto prvo ne« deljo v maju ob 11.30. Teče se po Gledali« ški, Gajevi, Dunajski in Aleksandrovi ce» sti. Cilj in start sta na Aleksandrovi cesti. Proga je dolga 2600 m. predpisana za pet tekačev po 130 m s štirikratno predajo, ozi» roma prevzetjem. Teče se toraj petkrat okoli imenovanega štirikotnika Gledališka» Gajeva»Dunajska»Aleksandrova cesta.
Pokal preide v trajno posest onega klu» ba, ki štirikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih dobi pokal. Imeiitclj pokala ga mora do njegove definitivne pridobitve vr» niti vsako leto do 15. aprila r;>di ponov» nega razpisa razpisatelju.
Startati smejo klubi z verificiranimi atle« ti in atleti klubov IAAF. Tekmuje se po pravilih JLAS.
Prijavnina znaša 50 Din za moštvo. Pri« jave je poslati do nedelje ob 12. uri pred nedeljo stafetnega teka na ASK. Primorje, Ljubljana. — Naknadne prijave so dovo» ljene do četrtka pred startno nedeljo ob 12. uri opoldne z dvojno prijavnim».
Če se štafeta radi višje sile ne bi mogla vršiti, se vrši eno od naslednjih nedelj, ko bo to mogoče. Če bi se ceste tako pregra» dile, da bi dobile druge dimenzije se sta» fetni tek premesti na drugo mesto, kjer se vrši pod istimi pogoji, kakor je gori nave» deno.
Kakor doznavamo, namerava ASK. Pri» morje prepustiti izvršitev tega propagand» nega teka LLAP.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 19.45 seja p. o., ob 20.30 uri seja u. o. v ka» varni Evropa. Na sejo u. o. se vabi tudi g. Kump, stud. mont. Tajnik I.
Sturm (Gradec) : Ilirija. Na veliko» nočno nedeljo in pondeljek igra prvak LNP SK. Ilirija dve tekmi s SK. Sturmom iz Gradca. Gostovanje Sturma predstavlja pr» ve večje športne prireditve letošnje nogo» reetne sezone. Sturm je prvak avstrijske Štajerske in najboljše amatersko moštvo Avstrije. Njegovi igrači so brez izjeme že opetovano nastopali reprezentativno za Šta jersko. Proti Iliriji nastopi z istim moštvom s katerim je 25. t. m. igral neodločno 2 : 2 proti zagrebškemu prvaku Gradjanskemu SK.
S. K. Ilirija ima v zalogi še večje šte» vilo klubskih znakov po znižani ceni. Dobe se pri g. 1. Komarju v upravi Jutra in pri II. tajniku g. Šircelju na g!, kolodvoru.
ASK. Primorje (hazena sekcija.) Da» nes ob 17.15 trening vseh hazenašič na igri» šču Dunajska cesta. V slučaju slabega vre» mena pa v Kolizeju. — Trener.
Nov nogometni klub v Ptuju. Kakor čujemo, se osnavlja v Ptuju nov nogomet« ni klub v okrilju delavskega društva Svo» bode. Tako bo imelo mesto Ptuj dva no» gometna kluba.
Zopet dva Radcmacherje\'a rekorda. Prošli teden je Rademacher startal v Cin» cinnatiju, in sicer na 500 vardov prsno. Do» spel je na cilj kot prvi v času 7:03.6. Na to progo se dosedaj ni notirai svetovni re» kord; vendar pa je to dosedaj najboljši čas in se bo štel kot ameriški rekord. Poizkus postaviti nov svetovni rekord na 500 m se mu je izjalovil. Pri svojem startu v New Yorku pa je izboljšal svoj lastni svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m od 2:50.4 na 2:49.
Športni odnošaji med Rusijo in Šved» sko. Švedska se trudi, da bi vzpostavile športne odnošaje z Rusijo. Vrše se pogaja« nja, da bi se vršila maja meseca nogomet» na tekma med reprezentancama Stockhol» ma in Petrograda, eventualno med rusko in Švedsko reprezentanco. Ni pa še znano, kakšno stališče bo zavzela FIFA napram tem načrtom.
Delavska olimpijada se vrši leta 1927. v Pragi. Pripravljalna dela so že pričela.
Gospodarstvo
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1926
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. maja 1926. dospejo v plačilo ne-poeredni davki za II četrtletje 1926. Ako davek za leto 1926. še nI predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega deftaitivne-ga predpisa V tej izmeri plačani obroki se obračuni Jo povodom deflnltivnega pred-pdsa za 1 1926.
Davčni uradi so upravičeni zaostale dav. ke izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, in zaračuniti poleg 8 % zamud, nih obresti še za opomin 4 % terjanega zaostanka
II Posebna pridobnina.
Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti naipoved za odmero posebne prid obalne.
III. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa (če je njihov promet v 1 1925. presegel vsoto 360.000 Din), so dolžni do 30. aprila 1926 odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, katerega so napravili v I. četrtletju 1926
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v 1. 1925., so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka za poslovni promet, predpisanega za 1. 1926., v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za 1. 1925.
IV. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, morajo odpre-mitl pobrane zneske in predložiti se-znam najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi Izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. aiprila 1926.
V. Razgrnitev predpisanih izkazov in prizlvni roki.
O davkih, M so jih davčna oblaetva odmerila v I. četrtletju 1926., bodo predpisa, ni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca aprila 1926., koïfkor nieo bili davčni zavezanci na razgrnitev Izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizlvni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi to traja 15 dni
VI. Dopolnilna prenosna taksa.
Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t 1.
Kdor na položi predpisan* vsote v tem roku, plača poleg redne takse im 8 % zamudnih cforesti kot kazen še dvakratni znesek nepoJoiene takse.
VII. Taksa na kupone ail dividende in na tantljeme.
Od kuponov ali dJvMemd bi od taotljem se plačuje po pripombi Б. k tarifni postavki 10. taksa 1 %. Takeo Je poloiiti pri pristojnem davčnem uradu v 15 dneh po odo. britvi Mlance. Prekoračenje tega roka se kainuje s trikratnem zneskom redne taikee.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (30. t. m.). Pšenica: baška, 4 vagoni 285. T n r S č i ca: baška. do 15. apriia, 8.5 vagona 133; baška, 3 vagoni 112.50; baSka, do 5. aprila, 3 vagoni 113; baška, do 15. aprila, 3 vagoni 115 ; baška, za april, 5 vagonov 114; baška, bela, 3 vagoni 115; baSka, ladja Donava, za ajprM, 10 vagonov 122.50; srem-ska, bela. 2 % žolte, Б vagonov 122—122 50. Tendenca nespremenjena.
Dunajski goveji sejem (29. t. m.). Dogon 2348 goved; od tega iz Jugoslavije 8S. Cene so padle za 5 do 15 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli 0.95—1.55, biki 1—1.35, krave 0.95—1.20, slaba živina 0.55—0.95 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (29. t m.) Slab razvoj kupčije. Končni tečaji amertklh borz koncem minulega te. dna so bili malo višji, kar Je nekoliko vpli. valo na tendenco na Dunaju. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40 25—40.75, madžarska potiska 43.50 do 46; rž: domača 26.75—27 25; t ur š čl-ca: 19.75—20.75; oves: domači 27.75 do 28.25.
= Proti povišanju ležarlne. Kakor smo že poročali, se bo s 1. aiprilom povišala ležarinska pristojbina. Zaradi tega odloka finančnega ministrstva je nastalo med in-terestranlmi gospodarskimi krogi veliko nezadovoljstvo. Kakor se poroča, bodo razne gospodarske organizacije intervenirale pri finančnem ministrstvu, da se ta odlok ukine.
= Trgovinska pogajanja z Madžarsko.
Iz Beograxla poročajo: Te dni Je bival v Beogradu naš budimpeštanskl poslanik Tl-homh- Popovič zaradi nadaljevanja trgovinskih in drugih pogajanj z Madžarsko Dosežen je sporazum, da ке bodo pogajanja začela 15. a.prila t. 1. istoča^sno v Beogradu in Budimpešti, r BeogTadu o trgovin, skih vprašanjih, a o ofltalih konvencijah v Budimpešti.
= Taksna dolžnost seznamov o pobranem in odpremljenem davku na zaslužek telesnih delavcev. Nekateri davčni uradi so zavračali sezname, s katerimi so delodajalci odpremljali davek za svoje telesne delavce, ki niso bili koTkovani po tarifni poetavki 231. zakona o taksah s kolkom za 5 Din. Ker ti seznami nimajo značaja davčnih napovedi aM prijav, marveč v svojem bistvu nadomeščajo odmerne in pred-ptene izkaze, je delegacija finančnega ministrstva na Inidjaitivo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odlo. čila, da za navedene sezname nI zahtevati takse.
= Obtok novčanlc Narodne banke je zna šal po izkazu 22. t, m. 5.680.76 milijona Din,. kovinska podloga pa 444.33 milijona Dta zlate In neznane vrednosti. Posojila so znaSala 1326.72 milijona Din
= Določitev naroka za prisilno porav. navo. Za razpravljanje in sklepanje o pri-eilni poravnavi v zadevi prezadolženke Marije Spornove, trgovke v Trbovljah, je določen narok na 8. aprfla t. L ob 10. dopoldne pri okrajnem sodišču v Laškem.
= Zavarovanje valute ob 'zvozu jajc. V novem cenovniku za zavarovanje valute od 1. do 15. aprila t. L je določena vrednost svežih jajc z iznosom 1000 Din za zaboj (1440 komadov).
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo 700 kg mangan kita, 1000 kg ste. Merskega kleja ter 3000 kg modre galice; do 6. aprila pa za dobavo 1000 kg cinkove pločevane. ležajnih školjk (Kuppelstan-genlagerbiiehsen, Injektordampfzulassven-tilkegel), 20 m- medeninaste perforirane pločevine ter 6 kontrolnih ur za nočne čuvaje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
= Dobave. Direkcija državnih železnic ▼ Ljubljani sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo 200 kg medeninaste pločevine ter 1000 kg kamene soli; do 6. aprila za dobavo 2 bencinskih batov in svetilk za letanje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kak an ju sprejema do 10 aprila ponudbe za dobavo 20 komadov plošč za okretanje. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1. maja t 1. ponudbe za dobavo elektromotorja ter za dobavo žičnih vlog za postelje. _ Dne 29. aprila se bo vrila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg bombaža za čiščenje. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljub. ljani na vpogled.
= Likvidacija Dunajske postne hranilni, ce. Iz Prage poročajo: Poslanski zbornici je bil predložen načrt zakona o izvedbi do. govora med Avstrijo, Italijo, Rumunijo, Ju-goslavijo in češkoslovaško, nanašajočega ee na prenos terjatev ter depozitov iz goepo-darstva Dunajske poštne hranilnice in M je bfl podpisan v Rimu 6. aprfla 1922. Dalje se nanaša zakonski načrt tudi na naknadni sporazum k omenjenemu dogovoru. Ta sporazum Je bil sklenjen med istimi državami v Rimu dne 23. felbruarja 1925.
= Rezultat Praškega velesejma. Te dni se Je zaključila pomladna prireditev Praškega velesejma Kakor poročajo, je sejem poeetilo na zadnji dan okrog 75.000 oseb. Celokupni poeet se ceni na 485.000 ljudi, kar je rekordna številka. Seveda pa apri-čo velike goepodarske krize v vsej Evropi razstavljale) niso prišli v pohii meri na svod račun.
— Kriza francoskega franka. Francoski frank znova izgublja na svoji mednarodni vrednosti. Sem ln tja se s pomočjo intervencij zopet popravi, toda to ne traja dol. go. Kakor Je podoba, preživlja francoska valuta hudo krizo, lri ne obeta ničeear dobrega. VMI ee, da se izkazuje zavlačevanje pozitivnih finančnih ukrepov zelo slabo za frank. Obenem e francoskim frankom j» dalje slab tudi belgijski frank.
Borze
30. marca.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe to v oklepajih kupčijeki zaključki) Vrednote: Investicijsko 74 do 77, Vojna škoda 288.5—290 (288.5), zastavni ta komunalne Kranjske 20—22, Celjska poeojftolea 200—205, Ljubljanska kreditna 190—0, M erkantilna 100—104 (102), Pra. štedtona 868—872, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 100—104. Trbovlje 362 do 368, Vevče 100—0, Stavbna 60—70, še-šir 115—120. — Blago: lee: smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm premera naprej, 4 m dolžine, medla 35 cm, zdravo, lepo blago, fco vagon Tržič, 30 vagonov, zaključeno po 215; drugače samo ena ponudba; premog: neiapremenjeno saime ponudbe; poljski pridelki: oves, rešetani. fco vagon Rakek, 1 vagon, zaključeno po 211; drugače same ponudbe, v glavnem neizpremenjene ; gradbeni materi, jal: nespremenjeno.
ZAGREB. Efektno tržišče brez posebnih sprememb. Vojna škoda je malo čvr-stejša; poskočila je za 1.5—2 točki. Prompt na se je začela trgovati po 292, a končala je na višini 291.5. Za april se je trgovala po 294. — Tendenca na deviznem trži šču nespremenjena. Zaključni tečaji v glav nem na včerajšnji višini. Samo d e v 1 z a Pariz je popustila za 2 točki zaradi daljne oslabitve na mednarodnem trgu Promet v devizah 6.3 milijona Dtn. Notira-le so devize: Dunaj 800,97—804.97, ček 800.65—804.65. Berlin 1352 42—1356.42. Italija izplačilo 227.87—229.07, London Izplačilo 276.1—277.3, ček 276.138—277.338, New York ček 56.68—56.98, Pariz 195—197. Prn-ga 168.183—169.183, ček isto, Švica 1093.532 do 1097.532. ček Isto; valute: dolar 56 075—56 375; efekti: bančni: Eskompt na 118—119, Hi po 66—66.5, .Tugo 98— Г-!>. Ljubljanska kreditna 190—0. Praštediona 867.5—870, Slavenska 50—51, Narodna 3900—0; Industrijski: Eskpdoatacija 2i do 25, Drava zaključek 195. Gutmann 280 do 300, Slaveks 150—155, Slavonija 42—43. Trbovlje 360—0, Vevče 100—A: drSavni-investicijsko 75—75 5, agrarne 44—44 5. Vojna škoda, promptna 291—291.75. za april 293—293.5, maj 296—298.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 802—802.."). Berlin 1855.5—1354.5, Bruselj 221—223. Bu. dlmpešta 0 07975—0 0978, Bukarešta 23.5 do 23.8. Italija 228.4—228.5, London 276.4Г. do 276.55, New York 56.82—56.82 ta pol. Pariz 194—196. Praga 168.55—168 6. Švica 1094.75—1095
CURIH. Beograd 9.14. Berlin 123.65. New York 519.25, London 25.25 ena ovmin. ka. Pari« 17.82, Milan 20.835, Praga 16 385, Budimpešta 0.00727875, Bukarešta 2.1.'. Sofija 3.74, Dunaj 73.2625.
TRST. Devize: Beograd 43.75—43.90. Dunaj 350—353, Praga 73.60—73.90, Pariz 85—85.50, London 120.90—121. New York 24.80—24.90. Curih 478—480, Budimpešta 0.0347—0.0350, Bukarešta 10—10.50. Valu. t e: dinarji 43.50—43.90, dolarji 24.75 do 24.85, 20 Blatih frankov 93—96. zlata lira 479.37.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.44—12.48, Berlin 168.35—168.85 Budimpešta 99.06 do 99.36, Bukarešta 2.91—2.93. London 34.3850 do 34.4850, Mfflan 28.44—28.54, New York 707.15—709.65, Pariz 24.22—24.32, Praga 20.64—21.02, Sofija 5.0975—5.1375. Varšava 37.12—37.32, Curih 136.10—136.60. Valute: dinarji 12.4150—12.4750, dolarji 703.25 do 710.25.
Devlza Beograd na ostalih borzah; v Pra. gi 59.50, v Berlinu 7.3S7, v Londonu (po. poldne) 276. v New Yorku (po borzi 29 t. m.) 1.76 in četrt
življenja in. sveta
Mirna poravnava velikega spora med Čile in Pero
d Washington, 29. marca
Peru .n Cile sta sprejeli posredovalni predlog severoameriške vlade, po katerem d bi Bolivija sporno pokrajino Tacne in Arike, da na ta način dobi dostop do TÎ-
heg-a oceana.
Spor med repiMflcama Cile m Pe<ru zaradi Tacne in Arike sega nazaj do leita 1879, ko je bila Cîie raidi raznih obmejnih spo-rciv "zapletena v volno s svojima sosedoma Bolivijo in Penijem. Cile je po 401etni volni zmagala Sn si!den«la dne 20. oktobra leta 1883 s Pemjem v Ancomi, pogodbo, po kateri je dobila za deset let sporni pokrajini Tacna m Arica pod svojo upravo. Ti dve o »krajini sta se hitro btiMvfraili in zavzemate danes visoko stopnjo. Ponovni spor zanji le razumljiv, ako pomislimo, da sta zelo bogati na raiznih' rudah, zlasti srebru, bakru in žveplu, pa tud: zelo rodovitni. Po prei-eku desetih let naj bi plebiscit odločil o končni pripadnosti dežel. Do tega ljudskega glasovanja pa doslej še sploh ni prišlo. Peru se ni h'O'tel odreči zahtevam po obeh provincah, Cite pa jeli ni hotela vrniti. Zato ie bil mir stalno ogrožen in obmejni spori so bili skoraj na dnevnem redu. Le intervenciji ZedmienHi držav se ie zahvalila:, 'da že zdavnaj ni prišlo do vojne med ofce-ma republikama. Leta 1923 je bilo v Wa-shrngtomi ustanovljeno razsodišče, pred katerim so zastopniki obeh držav zagovarjali svoie staKSče. Posledica je bila, da so zopet členili prirediti ljudsko glaisova-nje o končni pripadnosti Arike in Tacne. Predsednik Coolidge je imenoval_ generala Pershinga za vrhovnega komisarja v ple-
biscitnem ozemlju in
ljudsko glasovanje
naj bi se vršilo aprila 1926. Med tem Je bilo zopet več nesoglasij in celo spopadov ob meji. Generala Pershinga je letošnjega ianuarja zamenjal general Morrov. Ker je bilo razburjenje v obeh državah vedno večje, je posegel predsednik Coolidge, da bi preprečil vojno med Penijem in Čilem, vmes iti stavil kompromisni predlog, po katerem naj bi ne dobila spernj, ozemlje ne ena ne druga država, ampak sosednja Bolivija.
nski novmarji v Evropi
Univerza v Wisconsmu uvede letos zanimivo novost: za svoje slušatelje, bodoče novinarje, priredi velik izlet v Evropo. Profesor E. M. Johnson, ki vodi na omenjenem zavodu tečaj za žur-nalistiko, je sklenil povesti ameriški novinarski naraščaj nekoliko po svetu, da se gojenci na lastne oči in na lastna ušesa prepričajo, kako izgledajo razmere drugod po svetu, predvsem pa v Evropi.
Potovanje novinarjev bo trajalo šest tednov. Na ladji bo profesor imel redna predavanja. Na kopnem pa bo njihov obisk veljal v prvi vrsti ogledovanju angleških in francoskih mest. Najprej posetijo Montréal, potem, Glasgow Manchester, Oxford. London, Amsterdam. Brugge, Bruselj, Pariz, Versailles in Cherbourg.
Razume se, da bo skupina obiskala v vsakem izmed navedenih mest največjo redakcijo, kjer jim bodo predavali slavni uredniki o posameznih vprašanjih sodobnega evropskega novinarstva. Eks-pedicije se udeleži okolu 100 mladih novinarskih kandidatov. Na ladji bodo imeli na razpolago posebno knjižnico, ki jim bo olajšala delo ter omogočila točen vpogled v razmere evropskih držav in njihove politike.
Ameriška žurnalistika
«Če pride Evropejec v Ameriko,» piše sotrudnik pariškega «Figaroja». «in si kupi ameriški dnevnik, na prvi hip kar osupne. Dal je tri do pet centov (2 do 3 Din) in je dobil zanje pravcato knjigo, trideset do štirideset strani debelo. Ogromni naslovi vzbujajo že od daleč pozornost pasantov. In kai se skriva pod njimi? Banalni dnevni do-godljaji, roparski napadi, aretacije pro-hibicijske policije in zabeljeni škandali iz krogov z gornjih desettisočev in spodnjih milijonov.
V listih kar mrgoli slik, med tekstom pa se šopirijo počenši s prvo pa do zadnje strani objestne reklamne anon-se. Obilica drobnih vesti škandalske tendence.(ločitve zakonov, tatvine itd.), pobranih iz najrazličnejših evropskih listov, tvori dobršen odstotek vsebine ameriških listov. In pri tem velja yankee da so te vesti, ki jih je vestni yankee razblinil v dolgovezne stolpce, stare vsaj par tednov, če ne mesec-ev. Urednik jih kakopak označi kot izvirne telegrame ter jih datira en dan nazaj. Kajti čitatelj mora verjeti, da se njegov list ne straši stroškov prekooceanskega br-zojavljanja, samo da zadovolji široke kroge svojih prijateljev. Tako so n. pr. zadnjič kalifornski listi priobčili brzojavko «iz Londona», po kateri je bil neki upokojeni višji častnik angleške armade aretiran zavoljo delikta, zagre-šenega na neki prostitutki. Ta dogodek pa ie dejansko star že nekai mesecev in so angleški listi o njem izčrpno poročali — v juniju 1925!
Taka je vrednost informacij in senzacij. ki jih priobčujejo ameriški listi.
Seveda pa je v ameriški žurnalistiki tudi nekai častnih izjem, ki se ne ravna-io po gornjem splošnem pravilu. Med te moramo šteti veliki newyorški dnevnik «New York Times». Takisto velja omeniti «Literary Digest». ki prinaša objektivno vse važnejše tedenske do-
godke in informacije ne samo iz ameriških listov, nego tudi iz tujih novin. in sicer z največjim eklektizmom. Slednjič omenimo še odlične tedenske revije, med katerimi se odlikujeta zlasti «World's Work» in «Forum». Domala vse ostalo pa je za nas Evropejce neužitna čorba «šravfov» in z vseh vetrov znešenih «domačih» vesti. Edino, kar fmtkcijonira brezhibno tudi Dri zakotnem lističu, je gospodarska rubrika. Na tem polju pa bi se od Američanov mnogo naučili tudi boljši evropski listi.
Pestro življenje
Pred časom smo poročali, da so prijeli na Reki mednarodnega pustolovca Armanda Schwaba. Zdaj prinaša «Matin» naslednje podatke o tem neobičajnem človeku:
Obiskovalci predvojne Moskve se gotovo spominjajo velikanskih kolodvorskih reklam urarja Hermana Schwaba. Pričel je kot 17 letni pomočnik, leto dni pozneje pa je otvoril veliko trgovino v Moskvi in v teku dveh let je zaslužil čez dva milijona rubljev. Schwabove reklame so bile povsod znane. Bil je tako na glasu, da sta od njega sprejela zlate ure v dar celo car in carica.
Vojna pa mu ni dišala. Preselil se je raje v Pariz, otvoril tam novo trgovino, gostil ves Pariz, imel lastne konje na dirkah in je bil celo sprejet od takratnega ministrskega predsednika v avdijenci. To veselo življenje se je končalo s polomom.
Schwabe, ki je spremenil na Francoskem svoje ime, je končno zbežal iz Pariza, zapustivši 15 milijonov frankov dolga. Švicarske oblasti so ga prijele na
svojem ozemlju in ga izročile francoskim oblastim, a sodišče ga je oprostilo, češ da d! dokazana goljufija in da gre več njegovih izgub na račun vojnih dogodkov. Schwab se je nato preselil v London, kjer je kmalu zaslovel kot izumitelj nove podmornice, katero mu je hotela odkupiti britanska mornarica. Podmornica pa se je kmalu ponesrečila in potegnila na morsko dno tri mornarje.
Nato je prišel Schwab do denarja kot ravnatelj velikanske delniške družbe za izkoriščanje zlatih rudnikov (ki so bili v resnici le na zemljevidu). Schwab je zapeljal celo dva učenjaka svetovnega imena, ki sta potrdila kot izvedenca sijajno bogastvo njegovih zlatih poli. Razkrinkan je Schwab zbežal v Ameriko, kjer je ponaredil menice za vsoto več milijonov dolarjev. Prišel je v znano ječo Sing-Sing, a je izginil iz nje na neipojasnjen način. O tem begu so pisali vsi ameriški listi, ker je slučaj osamljen v Sing-Singovih letopisih. Po enoletnem molku se je pojavil Schwab zopet v Berlinu, kjer je prevzel dobavljanje različnih živil za vojsko, češ da je veleposestnik v Kaliforniji. Zaslužil je zopet več milijonov mark in srečno pobegnil. Končno so ga ujeli na Reki. Mož je da-nes 68 let star in leži popolnoma one-
piruhe odjemalcem
v obliki 15% popusta pri perilu in 20 e/0 popusta pri izgotovljenih oblačilih do sobote pri
Drago Schwab, Ljubljana
Turnir na Semmeringu
Spielmann zmagovalec, dr. Aljehin drugi, dr. Vidmar tretji.
ga nagrada 2500 šilingov); prof. dr. Milan Vidmar 12 točk (tretja nagrada 1500 šilingov); Aron Niemcovič in dr. S. Tartako« wer 11 in pol točke (si delita IV. in V. darilo 1000 in 800 šiL); Akiba Rubinstein in dr. S.Tarrasch 10 točk (delita VL in VEL darilo 600 in 500 šiL); Reti 9 in pol (VIIL darilo 400 Sil.); Grùnfeld 9 točk (IX. darilo 300 šil.).
Brez nagrade so ostali: Janovski 8 in pol, dr. Treybal 8, dr. Vayda 7 in pol, Yates 7, Gilg in Kmoch 6, Davidson 5 in pol, dr. Michel 4 in pol, Roselli 1.
Grandijozen bo} med Aljehinom in Tarte* kowerjem, Spielmannom in Niemcovičem.
Predzadnje kolo. V nedeljskem XVI. kolu je pričel odločilni boj med prvaki z največ» jo ostrostjo. Gledalci so se zbrali takoj okrog najvažnejših partij Spielmann : Niem covič in Tartakower : Aljehin. V obeh igrah sta si izbrala bela za otvoritev kraljevega kmeta in pritiskala z veliko silovitostjo k odločitvi. Vsi partnerji so se izogibali po» zicijskega boja. Razvil se je kmalu boj za življenje in smrt. Dočim se je dr. Tartako» \ver proti vehementnim napadom Aljehina zavaroval s krepkimi barikadami in se je živahna partija razvila zato v končnico, pa je pričel Niemcovič takoj spočetka z vsemi svojimi četami koncentričen pohod. Šele ob dveh popoldne se je Spielmann rešil groze» če obkoli tve, nakar je moral Niemcovič na« stopili umik na veej črti. Spielmann mu jo bil neizprosno tik za petami in ga prisilil končno h kapitulaciji.
Nenavadno trdovratni boj med Tartako» werjem in Aljehinom je trajal nič manj ka» kor 10 ur in je bila igra po popolni dušev« ni izmučenosti obeh matadorjev ob pol 11. ponoči prekinjena. Aljehinova pozicija je bila znatno ugodnejša: bazirala je na dveh zvezanih odprtih kmetih proti enemu od* prtemu kmetu, vrh tega je bil Tartakower» jev kralj pritisnjen popolnoma ob steno.
Ostale partije so končale sledeče: dr. Vid mar je proti Treybalu prodrl z odprtim kmetom, nakar je ta takoj kapituliral Tar« raseh je gladko porazil Davidsona, Kmoch v lepi končnici Rosellija, Reti z obkoljenjem kraljeve postojanke Gilga, Griinfeld v ener gičnem napadu Yatesa, dr. Vayda pa Ja» novskega.
Aljehin porazil Tartakowerja. Včeraj dopoldne se je nadaljevala igra Aljehin : Tartakower, ki je čisto nepriča» kovano končala že po 15. minutah z Alje« hinovo zmago. Tartakower je napravil zelo majhno pogreško, nakar je prišlo do izme» njave kraljic in je poetel njegov odprti kmet izoliran. Ker je mogel nato Aljehin ne ovirano napraviti z obema svojima kmete» ma kraljico, je Tartakower v grandi joznem boju po 99. potezi kapituliral.
Stanje po XVI. kolu je sledeče: Spiel» mann 12 in pol, Aljehin 12, dr. Vidmar II, dr. Tartakower in Niemcovič 10 in pol, dr. Tarrasch 9 in pol, Rubinstein in Grùnfeld 9. Reti 8 in pol, dr. Treybal 8, Janovski in dr. Vayda 7 in pol, Yates 6 in pol, Gilg 6, Davidson 5 in pol, Kmoch 5, dr. Michel 4 in pol, Roselli 1.
*
Zadnje kolo. Po tritedenski trdovratni borbi na 64 ša» hovskih poljih je padla včeraj v turnirju na Semmeringu od vsega šahovskega sveta s tako napetostjo pričakovana odločitev. — Zmagovalec je Robert Spielmann iz Mona» kovega, dr. Aljehin na drugem in dr. Vid» mar na tretjem mestu.
Glavno zanimanje je bilo včexaj za odlo» čilno bitko med Spielmannom in Aljehi» nom, ki jc pričela ob 9. dopoldne. Aljehin je otvoril damski gambit in prešel takoj v centru z vsemi figurami v napad. Spielman» nov položaj je pričel postajati že precej te» žaven, ko je nepričakovano žrtvoval stolp za konja in si tako napravil pot za krepak protinapad, tekom katerega je izgubil Alje« hin 3 kmete in je bil tudi prisiljen k izme« njavi kraljic. Pred 31. potezo je Spielmann ponudil Aljehinu remis, ki ga je po krat« kem premišljevanju tudi sprejel, segel Spiel mannu v roko in mu čestital k prvi nagra» di. V tem hipu je stopil k Spielmannu tu» di naš velemojster dr. Vidmar in mu isto» tako čestital, kar je pozdravilo številno ne» vzoče občinstvo z viharnim ploskanjem.
Ostale partije so končale sledeče: dr. Vid mar je v precizni končnici porazil holand» skega mojstra Davidsona, Niemcovič v energični igri dr. Vaydo, Rubiasteia je iz» vojeval krasen uspeh nad GriinfeMom, Re« ti je v sicilijanski igri krasno potolkel ita» lijanskega mojstra Rosellija, Kmoch je po težkem boju premagal dr. Treybal a, Тм» takower pa s pretežno premočjo Gilga v zanimivi končnici, Janovski pa dr. Michela Partija Yates : dr, Tarrasch je končala re« mis.
Stanje po XVII. kolu je sledeče: Robert Spielmann 13 točk (prva nagrada 3500 ii« lirgov); dr. Aleksij Aljehin 12 in pol (dro»
Spielmann
Niemcovič
Tartakower
Rubinstein
Tarrasch
Reti
Samo še danes se predvaja prekrasni film
Pot cl o Boga
V glavnih vlogah samo dobro znani in priljubljeni filmski igralci kot: Marija Mindszety, Olaf Fjord, Heinz Rolf>Miinz, Eduard v. Winterstein in drugi. Osobi» to lepa vsebina. — Krasni naravni posnetki. — Fina režija. — Umetniška igra.
Predstave se vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah svira pr»
vovrstni umetniški orkester.
1«, 2., 3. aprila ostane kino zaprt!
Za velikonočne praznike prinašamo največjo senzacijo te sezije, velefilm LOV ZA ZLATOM, v glavni vlogi sijajni CHARLIE CHAPLIN. — Preskrbite si pra. vočasno vstopnice, ker je zanimanje za ta velefilm ogromno.
Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124.
mogel v sanatoriju pod varstvom stražnikov. ki sede poleg njegove postelje.
X Pogreb generala Brusilova. iz Moskve poročajo, da je bil pogreb generala Brusi« lova zelo značilen radi dejstva, ker je bil tokrat prvič sovjetski vojaški dostojanst» venik pokopan z vojaškimi častmi. Najprej so nesli rakev z zemskimi ostanki pokoj« nega generala v cerkev, kjer se je vršilo blagoslovljenje. Iz cerkve so nesli mrliča nazaj v stanovanje, od tam pa so peljali krsto na lafeti na pokopališče. Za pogre« bom je šlo številno vojaško spremstvo in na pokopališču se je izvršil zadnji blago« slov telesnih ostankov, kar je Brusilov pred smrtjo izrecno želel. Zanimivo pa je. da se ni udeležil pogreba nihče izmed političnih voditeljev današnje Rusije in da je bil za« stopan samo vojaški komisarijat.
X Prva obsodba radi kratkega krila na Grškem. Iz Aten poročajo, da je tamošnje sodišče izreklo prvo obsodbo radi prepo» vedane noše kratkega krila. Žrtev zabra« ne je postala neka 201etna mladenka, ki je morala za 24 ur v zapor. Razprava je bila javna in se jo je v posebno velikem številu udeležilo grško ženstvo, ki je spremljalo razpravo z medklic; ter sprejelo razsodbo s pomilovalnim smehom.
X Tajni ogenj blizu Ferrare. Blizu Fer« rare so italijanski inženjerji že nekaj časa vrtali v zemljo. Te dni pa jih je naenkrat presenetil plamen, ki je planil iz globine 50
metrov visoko ter doslej že vedno ni po. nehal. Skrivnostni ogenj gori že več dni in povzroča nevednemu prebivalstvu veliko skrbi. Splošno pa sodijo, da so se pod zemljo srečali in vžgali razni plini in boji« jc se katastrofe.
X Za Matteottijevim procesom — pro. ces Zaniboni. Milanski «Secolo» poroča, da se bo vršila obravnava proti socialno«demo kratskemu poslancu Zaniboniju, ki so ga fašisti obtožili priprav za atentat na Mus. solinija. Verjetno je, da se bo ta proces končal malo drugače kakor zadnjič v Chi« etiju in da bo Zaniboni še dolgo tičal v ječi.
X Ljubezenska drama v avtomobilu. Ameriški dijak Goodrich je te dni v Berli. nu najel avtomobil zase in za svojo zaro. čenko, 221etno plesalko, doma iz Détroits. Ko je šofer pognal vozilo, sta odjeknila dva strela. S prvim ie študent usmrtil svojo lju« bico, z drugim pa sebe. Goodrich je bil r,a mestu mrtev, njegova zaročenka pa je po« škodbi podlegla naslednji dan v bolnišnici
Najlepše in na|eenej£e
— čepice
dobite pri tvrdki A. PRESSER, Sv. Petra cesta 14. Na drobno! 2030 Na debelo!
Шж Мирош Ж кШШПШАМШ
Markamtna gospodarska dogodka v pre-teklem letu sta začetek novega carinskega obdobja in pa čvrsita povzdiga dinarja ob hitrem nazadovanju konjunkture. Vsakdo, pa če je Se tako k slabi sodbi nagnjen, mora priznati, da pomeni uzakonitev nove carinske tarife za celo državo odločen korak naprej v prizadevanju za urejenost državne uprave. Dolga leta emo si pomagali za silo s carinsko tarifo, M je veljala za Srbijo. Za prvo silo je bila nekoliko pre-krojena ln prikrojena za potrebe, ki eo v novi veliki državi vse drugačne nego v zgolj agrarni Srbiji. Carinska avtonomna tarifa je glavni Instrument za meddržavni kupčijskl promet. Dasi je redko samao raz stališče gospodarskih potreb napravljena, saj mora vršiti posel itak nepriljubljenega colnmarja tudi pri onih predmetih, pri katerih se pobira carina le zbog državnih dohodkov, je vendar odločilne važnosti za celokupno gospodarstvo v državi: za poljedelstvo tako kakor za obrtno delavnost in kupčijo. Dolga leta so naši goei>odarji zlasti industrijalni hodili trnjevo pot in zdlh ovali za novo carinsko tarifo, zgrajeno Ob upoštevanju potreb in razmer celokupne države. To so lani dosegli. Izboljšanje položaja povprečno sojeno, je vsekakor prinesla. Vseh obetan j in pričakovanj novi zakon ni izpolnili. Koristi se v tem svetu pretrdo tarejo, prerazlične so zahteve in potrebe, da bl Sel vsakdo zadovoljen domov. V gospodarstvu tudi ni prostora za zadovoljne Kranjce. Nezadovoljnost in volja po izboljšanju in napredku je gomilo. Kar je novo tarifo poslabšalo, je dejstvo, da smo bffi pri sklepanju trgovskih pogodb, ki so zgrajene na osnovi avtonomne tarife pogodbenih držav, vse preveč po. pusti j i vi. V carinskem pogledu smo v po. gajanju z Italijo vsekakor ugodnejše obračunali nego z Avstrijo, s katero smo zaključili v mnogem pogledu uprav porazno pogodbo. Ne iščemo vzroka saimo v tem, da glavni naš besednik ne obvlada materije dovolj in da mu sega posel visoko čez glavo, ne iščimo ga tudi ne samo v zlobni nameri. Glavni razlog je bil v tem, da glavni besednik kratkamalo ni kos težavnemu in strokovno odličnemu okolju, ki je podano po dejstvu, da prihajajo z druge strani stvarno sposobnejše osebnosti in osebno močnejše. Tako se včasih zgodi, da si po edli razmer pač propheta in pa-tria, pa samo kvaražugon v umstveno 1n družabno višjem okolju v tujini, kjer so zaidiranje in poudarjanje s pestjo argumenti samo za izguba Ni dvoma za nas. da plačamo drago še marsikatero trgovinsko pogodbo, ki nas še čakajo, ako ne prldo pri nae do reformacije ob sestavljanju krož ka naših pogajalcev.
Drug mogočem faktor za oznako našega gospodarstva je naša valuta. O vzrokih ne bomo danes govorili, vzamemo dejstvo, da se je denar lani ponoeno popel do višine preko 9 frankov švicarskih za 100 dinarjev To dejstvo stoji pred zelo različnimi eodnlki. špekulaatje sploh ne marajo mirnega denarnega trga, ker samo ob valovanju uspeva njih umetnost Izvozniki so večinoma proti dvigu denarne vrednosti, ker sicer izgube izvozne premije, ki izvi-rado Iz znatnejše napetosti valut Navaden zemljan, ki zunaj kupuje, si želi višje vred nosti domačega denarja, da ga boljše zamenja in se kolikor toliko ceno obleče in Obilje v Italiji ali Avstriji potom takozva-nega cnevidnega eksporta>. Vsakdo bl si pa pač želel da je dinar visoko, kadar ima on pridobljenega dovolj. In kdaj pride ta erečnl dan? Ali svet ne živi samo od ko. varstva in špekulacije. Raven človek si želi tudi v denarstvu miru in stanovitnosti tega žal ne doživimo še tako naglo, ker je svetovna vojna zanesla vse preveč nemirnih toksinov med naš svet. Tajiti se pa ne da, da je dvig denarne vrednosti ugodno učinkoval na moralno razpoloženje prebivalstva. Nehala je zapravljivost, lahkomiselnost, nadutost laikih zaslužkarjev. Začelo Je spoštovanje dela. prepričanje o
potrebi dela in varčnosti .Vsak nI mogel in flacljskih dobičkov nalagati v preproge, zlato, hiše. široke plasti rabijo za prihranke ln nablrke vendar nekaj, kar jim je bliže in je splošno dostopno in kar se da lahko spravljati in s koristjo nalagati. Od. kar je prišel denar do veljave zaradi večje vrednosti, Je začelo drugo življenje. Stare, solidne metode prihajajo do veljave. Gospo, darski talentje in pol, kupčij ski prihaja«, zagonetni dobičkarji izginjajo, če niso še izginili. Država naša ima velike obveznosti na tujem. Finančni minister jih Je v soboto ocenil na 15 milijard dinarjev. To je velika številka, ki je iaspisano v Številkah ne zna vsak čitati Ta dolg je v doJarj'h, angleških funtih, frankih. Je velika razlika za naSega državnega kaslrja, kako sto. ji dinar mednarodno, kadar bo vračal glav. nico in obresti za pretekle gostije. Stvar, no ln objektivno premišljevanje pokaže mnoge zanimive strani v valutnem vpra-šamju. Gotovo tisti nimajo prav, ki so se skoro zadušili samih razlogov, ko so pisali za pomnoževanjo papirnatega denar, j a. Ce je češpelj preveč, imajo slabo ceno, pa obračaj jih za karkoli. Naposled finančni minister ni odgovoren za zadrege tistih, ki so preko svojih sil investirali ob časa denarne obilice in za škodo onih, ki so za prodano našo blago držali propadajoče kro. ne, marke, lire, franke. Vse je bilo bo!J varno nego dinar. Končno vsako zavarovanje nekaj stane. Nezaupanje v denar lastne države je bilo res plačano od mnogih z bridkimi izgubami Brez škodoželj-nosti rečeno: Vsaka šola nekaj stane, am-pak tega pouka navzlic naši lepi določbi v ustavi ne more gospodarskim Tomažem dajati brezplačno ne država ne splošnost.
Omenjene dve okolnosti, novo carinsko obdobje tn povečana vrednost dinarja, sta morale učinkovati na kupčijski naš promet v uvozu in izvozu to tem bolj, ker je osoblto drugI del poteklega leta zapadal vse bolj gospodarskemu brezvetrju Vesti o novi carinski tarifi točno zasleduje širen svet. Neogibno je, da ne bi ob pričakovanju povišanih carin v državi navozll blaga preko normalne potrebe. Ta okolnost je važna za presojo našega uvoza, ki je lani od začetka leta do oktobra narastel proti letu 1924. za okroglo 766 milijonov dinarjev. Zadnji kvartal 1925. po statistiki še nI znan. Naš Izvoz se Je v preteklem letu po množini robe, v tonah računjeno dvigni' po vrednosti v dinarjih računjeno je za-ostal proti letu 1924. za okroglo 634 milijonov dinarjev. Prejeli smo za izvoženo blago 1. 1925. v dinarjih 8„904,539.328. Račun v zlatih dinarjih pokaže seveda drugo sliko, ker je dinar tekom 1. 1925 znatno pridobil na vrednosti. Navzlic slabi konjunkturi, navzlic dejstvu, da so padle na tržiščih cene za glavne naSe poljedelske in gozdne predmete, utegnemo držati ravnovesje v naši trgovinski bilanci za leto 1925., razlika bo komaj znatna. Zanimivo dejstvo je, da je največji predmet za iz-voz bila L 1925. koruza, katere se je prodalo za preko 2 milijardi dinarjev v tujino. Dve milijardi pa pomenita skoro četr-tino našega celokupnega eksporta v ino zemstvo.	M. S—č.
VAS DEHARSKOZ 0KI10Ï
če kupite nogavice brez žig» .ključ", ker eden par nogavic z Žigom in znamko (rdečo/ modro, zeleno ali zlato)
„ključ"
traja tako dolgo kakor štirje pari drugih. Kupite eden pa» ;n prepričaiče sel s»« и
Staroslav:
Gostilne v stari Ljubljani
Žganjepivstvo je bilo že v stari Ljub-fjani precej razširjeno in žganjarne so se polnile zlasti ob sobotah zvečer. Leta 1805. se je popilo v njihovih brlogih 56 tisoč bokalov žganja, kakor poroča zgodovinar Vrhovec (1. c. 256). dočim navaja zdravnik Lipič za leto 1834 manjše število namreč krog 4000 veder t. j. 16 tisoč bokalov. Tudi trdi, da je bilo žga-njarjenje pred malo leti v Ljubljani skoro neznano; tedaj (t. j. leta 1834) je bilo tu že 8 žganjekuharjev. Jako priljubljen je bil brinjevec, ki so ga izdelovali večinoma na kmetih in ga prinašali v Ljubljano.
O ljubljanskih gostilničarjih in njihovih krčmah pred polstoletjem. —
»Pod drobnogledom« jih je opisal šaljivo poikojni Jakob Alešovec v »Ljubljanskih slikah«, izdanih leta 1879., in jih razdelil v štiri vrste:
1. Gostilničar za gospodo. Pri njem je vse prav gosposko, mize svetlo ali pisano pogrnjene ali kamenite. ob stenah zrcala in podobe; zvečer se vse to blišči v plinovi luči kakor v cerkvi, črno oblečeni natakarji so v belih srajcah, škripajočih čevljih; le frak je včasih nekoliko oguljen. Naučeni so posebno na »trinkgeld« in cenijo goste po njem. Kjer so natakarice, so bolj podobne mladim gospodičnam bi nališpanim gledališkim Igralkam, nego postrežnicam. Gospodar sam se pokaže le sem ter tja med njimi, govori s kakim bolj odličnim gostom par besedi, potem pa zopet odide. Dobrega vina ne toči; od pol litra te mora že glava boleti. V te vrste gostilnah je vladajoči jezik večinoma nemški; vendar se govori tudi slabo »kranjski« ali nekoliko bolje laški. Poleg gostilne je prenočišče za tujce, pa tudi za domačine. Teh pride kateri le, če ie ključ doma pozabil in ne more v hišo. ali pa iz kakega drugega vzroka, pri katerem se mora eno oko, če ne oba zatisniti (Lj. si. 93—95).
(Dalje)
2.	Krčmar boljše vrste, čigar pivnica je že manj olepšana; mize so pač še pogrnjene ali vsaj z usnjenim blagom prevlečene; tudi ob stenah visi še kako zrcalo ali podoba; morda je še celo plino-va razsvetljava; ali vse je na nižji stopnji; prav gosposkega ni veliko. Postrežbo opravlja gostilničar sam ali njegova rodbina, le če je ni, kak posel bolj kmetiškega stanu in poštenega obraza. Vse je bolj po domače. Krčmar sam je večidel narodnjak, takisto njegova rodbina. Gosti mu niso tuji ljudje, marveč dobri znanci; govori se navzkriž in tudi krčmar včasih katero reče. Pijača je boljša, če ne. prav dobra, ker se toči nepokvarjeno vino. jed je okusna in por-cijoni veliM, pa ne predragi; razen tega že »mainka«, ki vodi kuhinjo, ve, kako je temu ali onemu všeč. Jedilnega lista ni, kakor v gosposki gostilni. Krčma ni samo za Ljubljančane, nego tudi za kmete, katerim se prav tako postreže. Oko »očka« je vedno odprto ln gleda, da ni nikomur kozarec prazen. Gostje smejo biti pri njem le veseli, pijani ne; takim se pipa tisti hip zapre (Lj. si. 97. 98).
3.	Krčmar nižje vrste. Njegovo po-prišče je že na nižji stopnji. Mize niso pogrnjene, ali če so. z umazanim ali strganim prtom, stoli okorni, tla nesnažna, duh neprijeten. Postrežba ie ženska. Kletarici se vidi burna preteklost že na obrazu in na vsej postavi Kadar ni gostov, stoji na pragu ali gleda skozi okno. Pijača in jed slaba. Kleti ni: sodček vina se že kje spravi, in več kot vedro, ga navadno tudi ne premore. Podnevi ne boš videl znanega '"oveka iti v ta »brlog« ali »pajzelc«. Zato krč-marju ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za pijačo, pač pa za take ženske, ki so z vsakim »prijazne«. Podnevi torej ta krčmar ne žanje. šele zvečer, proti polnoči se prične njegova žetev, pri kateri mu njegove kletarice vrlo Domagajo na različne načine (Lj. si. 98. 99).
4.	Žganjar. Pivnica tega moža. ki mu
pravijo »šnopsarija«. je nečedna, temna, zatohla, prekajena s špiritom, smrdljivim tobakom in še z drugimi dišavami; mize so težke in površno otesane. stolov malo. večidel klopi, po mizah ni kruha, užigalic, soli in popra. Gosti ne hodijo sem jest, ampak le pit, a ne zaradi žeje nego ali lz navade ali iz obupnosti. FÏ-jača ima različna imena, pa je le voda in špirit, morda je še kakega cveta kaj v nji. da ji daje duh. po katerem se razločuje. Gosti so ljudje nižjega stanu, delavci, lenuhi, berači; ti zamenjujejo tu svoje priberačene krajcarje za »kratkega«. Odlikujejo se po strgani, oguljeni in umazani obleki, razmršenih laseh in zabuhlem obrazu. Na kredo nobeden nič ne dobi, nasprotno je še celo navada, da se položi denar na mizo. še preden je »frakelj« nalit. Žganjarna nese. Krč-marju se ne manjka gostov, ker pijanost pri njem ni tako draga, kakor tam, kjer se toči vino in pivo. Nikoli ne bo zgubil gostov, dokler bodo ljudje pili iz tega namena, da bi se vpijanili. Ta mož ie vsekakor škodljiv črv v človeški družbi, ker pomaga ljudem moriti duha in telo (Lj. si. 100—102). Zloglasne žganjarne so se nahajale v stari Ljubljani v nekaterih »kevdrih« (Pihlerjev. Plav-čev »kevder«).
Koristen pa je kuhar (Auskoch»), ki ima že bolj pošteno občinstvo v svojem hramu: delavce, poštenejše berače, branjevke, stare ženice in ljudi, ki nimajo doma kuhinje, pa tudi ne toliko dohodkov, da bi si privoščili zajtrk v
»Pri Mlinskem kamnu« v Prečni ulici
kavami, kosilo in večerjo pa v kaki krčmi. Izbirijivi niso: všeč jim je vse, kar se dobi za deset krajcarjev ali še ceneje — v skledici brez vilic, noža in obrisalnice na goli mizi. Pijača ni zapovedana. Le če kdo hoče kozarec vina ali žganja, ga dobi. V svojem vedenju je kuhar bolj krščanski, pijanosti ne trpi, pa tudi kletvme ne, in kadar zvoni poldan ali »ave Marijo«, sname kapico z glave ter moli svojim gostom angelsko češčenje. Njegov hram torej ni jama strasti. Zvečer se kmalu zapre im policija nikdar ne goni njegovih gostov spat; torej mu ni treba plačati nikdar kazni zaradi prepoznega zapiranja, kar doletuje druge gostilničarje celo pogostoma. (Lj. si. 102, 103).
Ostajališča.
Radi popolnejšega opisa nekdanjih ljubljanskih gostilem treba dodati še črtico o ostajališčih (Eeinkehr-haus). To so bile krčme, opremljene s prostornimi hlevi, kjer so ostajali (»ain-kerali«) vozniki s »parizarji«, vozovi »kot bajta širokimi«, ki so se prikazovali na velikih cestah za časa franc, zasedbe. Te vrste vozove je ukazala francoska vlada. Bili so j ako močni in oprem" Ijeni z železnimi osmi, kakršne v naših krajih še niso bile običajne. Zvali so jih »železne vozove« ali »parizarje«, s čemer so ooznamenili njihov francoski izvor (ZMS XIII. 17). Ostajališča pa so rabila tudi kmetom z manjšimi vozovi zlasti o tržnih in semajnih dneh. Skoro neomejeno oblast so izvrševali nad on-dotnimi hlevi veliki hlapci (»hauskne-hti«), katerim so bili podrejeni hlapci nižje vrste. Oni so sprejemali tudi razna naročila za »pote« in »potovke«, ki so prihajali o gotovih dnevih iz dežel-skih mest in s kmetov ter dostavljali in odnašali ali odvažali, kar jim je bilo velevano. Preden so stekle železnice je bilo takih ostajališč precejšnje število v ljubljanskih predmestjih, zlasti ob Dunajski, Gosposvetski, Tržaški cesti in v Gradišču; nekatera delujejo v skrčenem obsegu še dandanašnji.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjil tneteh Din 10-—«.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibler, LJubljana, Valvazorjev trg.	168
Radio-klinika
□ o p r a » 1J » sestave, dele, slui&lke ln akumulatorje — Polnite» akumulatorje» J Goreč. LjblJ kreditna banka.	2B-a П
Г«
T. RABIČ
'o, Ljubljana 'fj ^VORSKf^
Kovaška dela
vseh vrst Izvriuje redno, solidno in po primerni ceni V. l"rbančič, kovažkl mojster v Ljubljani, Zabjak. krovstvo, zaloga umetnega ln v«eh krovsklh
»krilja potrebščin, Celje.
6777

ttSoes» Natakarica
začetnica, »tara 15—18 let, te вргејше v boljii botel ua deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Dobi nekaj plaie. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Začetnica 14».
7894
Periektna kuharica
se išče na deželo ob železnici k tričlanski, ugledni družini, proti dobri plači. Nastop sredi aprila. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Perfektna kuharica».
7882
Učenec
« dobrimi врпбетаН. se sprejme pri tvrdki Jakob Lah. Maribor, trgovina z modnim in galanterijskim blagom.	7849
Krojaške pomočnike
za damsko delo sprejme T stalno nameičenje «Élite», LJubljana, Prešernova ul. D.
7547
Hlapec
vajen konj, samec ali oie-njen, brez otrok, dobi stalno sluibo pri tvrdki A. Suinik, LJubljana, Zaloška cesta.	7928
Pridna služkinja
poštena ln zanesljiva, И ms kuhati lu opravljati hilna dela, se sprejme takoj k mali družini- Naslov:
Jos. Hočevar, Krškem.
trgovina r 7899
Več mizarjev
prvovrstnih, za fino forni-rano pohištvo, sprejme A. Amann, tovarna pohištva. Trli«.	6948
Dekle
idravo ln dobro vzgojeno, pridno za dele, staro 18 do 25 let, se sprejme v boljšo hišo Imeti mora rada otroke. Nastop 10. aprila Naslov pove uprava «Jutra» 7791
Zelezostrugarje in stroj, ključavničarje
mlajše, sprejme tovarna Norton, gradba strojev ln aparatov, Ljubljana VH., Sv. Jerneja cesta б. 7642
Kuharica
pridna in poštena, stara od 20—85 let, katera je zmožna samostojno kuhati in druga hišna dela opravljati, ee sprejme na gostilno in mesarijo. Ponudbe pod značko «Samostojna kuharica 15» na upravo «Jutra». 7946
Izobraženo gdč.
ki bi vodila 61etno deklico dnevno na sprehod, Цбет za takoj. Naslov pove upr. «Jutra».	7992
Žagar
□a samico se sprejme takoj. — Prednost imajo oženjeni brez otrok. Naslov v upr. «Jutra».	7982
Učenec
sprejme v trgovino i meïanim blagom na deželi. Deček mora biti zdrav in poštenih staršev Hrana, perilo in stanovanje pri gospodarju. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Uïenec».
7794
Več dobrih krojaških pomočnikov
J» veliko delo sprejme konfekcijska tovarna Fran Derenda à Cie., LJubljana, Emocska cesta a 6940
Pletilke
Sprejme se pletilka zmoïna jseh krojev in nogavic kot delovodkinja — istotam se H č e več dobro izurjenih pletilk za nogavice — Po-oudbe na upravo «Jutra» Wd šifro «Dobro irurjene».
7757
Akviziter
"posoben, inteligenten ter PoSten. dobi takoj trajno raesto pri veliki tvrdki v Mubljani. Pismene ponudbe pod «Dostojen» ua Aloma Company, Ljubljana, Can-wjevo nabrežje. 7929
-'ISïc'o'
Šivilja
s dežele, stara 28 let, vsled izpremembe družinskih razmer prisiljena iti z doma, želi dobiti inejto kot pomočnica. kjerkoli Vajena vseh v stroko spadajočih del. Gre na poekuinjo u vsako začetno plačo, stalna plača se določi pozneje. — Naslov pove uprava «Jutra» 7889
Absolventinja
dvorazrodne trgovske lole s nekoliko pisarniške prakse i i i e mesta kontoristinje, knjigovodkinje, blagajnlčar-ke ali karkoli. Ponudbe pod
šifro «Takojšen nastop
7957
Skušen vinogradnik
specijaliat • praktično It-obrazbo, poročen, 15če službo oskrbnika na kakem vinogradniškem večjem posestvu Gre tudi kot logar n» večje gozdno posestvo. Nael07 pove oprava «Jutra» 7063
Za našo
velikonočno številko
je treba oglase brez odloga naročiti, ker jih sprejema oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ulica št. 4 le do petka zjutraj. Za pozneje došle «Male oglase» in inserate oglas« ni oddelek ne more prevzeti jamstva, da pridejo zagotovo v velikonočno številko.
Vrtnar
samski, išče službe za takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava «Jutra».	7912
Gospodična
izučena prodajalka mešane stroke, vešča tudi v gospodinjstvu, želi mesta kjerkoli. Naslov pove uprava «Jutra».	7878
Mladenič
vajen pisarn, poslov, išče službo hišnika, sluge ali slično. Vajen jarmenika (ве-kularja) in vsakega dela. Nastopi takoj aii pozneje. Sprejme mesto v vsakem kraju. Oglase pod značko «Marljiv 19».	796«
Mlinarskl pomočnik
išče službo. Naslov uprava «Jutra».
pove 7987
Spalnica
za 1 osebo, orehova, mat, se proda. Naslov v upravi «Jutra».	7458
Austro-Fiat
4tonski, v dobrem stanju, s skoraj novimi gumami proda konzervna tovarna «Globus» d. d. na Vrhniki.
7767
Moderna spalnica
iz češnjevega lesa, jedilnica jz orehovega lesa, kompletna kuhinjska oprava, se radi selitve ceno proda. Naslov pove upr. «Jutra». 7633
Moško kolo
znamke «Alsohn» — dobro ohranjeno, prodam za 1000 Din. Naslov pove uprava «Jutra».	7981

Motorno kolo
Trgovski pomočnik •
mlad, želi mesta v trgovini «Douglas», 600 cm « vise-mešane stroke, kjerkoli. - S™ ventilom, skoraj tovar-Naslov pove uprava «Jutra» Bilko novo, se zaradi bo-pod šifro «Marljiv 20». l«ni lastnika po zelo ngod-7986 n' евш proda. Ogleda se t
__i trgovini H. Kenda, Ljublja-
; na. Mestni trg 17. 7955
Modernega pohištva
nudi veliko zalogo po nizkih cenah; tudi na obroke
Matija Andlovlc zaloga pohištva, Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2.
7945
KOKS — Č E BI N
Wolfova 1/П Telefon 56.
4S1/ÏU
popolnoma Naslov pot
Smoking
aslov pove uprava «Jutra»
pro «Jut
Svileni klobuki
najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z MahniS-Gorjanc. Kopitarjeva ul 1-[stotam se sprejemajo vsa popravila.	S860
Otroški voziček
dunajski sistem, dobro ohranjen, se proda. Naslov ▼ upravi «Jutra».	7950
Kompletna spalnica
se poceni proda. Kje, pov» utirava «Jotn>.	7979
Pisalne stroje
Remington-StOwer ln druge
Kodam po ugodni ceni. — >pise na upravo «Jutra» pod «I. O. F.». Reflétant! na dešeli naj pošljejo naslov ln znamko za odgovor 7976
Nov plav kostum
te radi nepovoljne barre
pod lastno eeno proda za 720 Din. Naslov pove upr. «Jutra».	7951
Pletilnl stroj
«Vedennann» 8/36, (e po nitki ceni proda. Naslov v upravi «Jutra».	770
Zdrave čebule
Dekaj 1000 kg nudi proti takojšnjemu naročilu do 500 kg à 1'50, nad 500 kg à 1'40 Din Jos. Lah, MoSka-
njci.
7895
Semenski krompir
lep, zdrav, zbran, beli, razpošilja samo na vagone franko vsaka postaja v Sloveniji kg po 1'15 Din Jos. Hartmana nisi. V.
SbU, Vel. LaSče.
7977
Semen, krompirja
lepega, belega, ima naprodaj 2—3 vagone po 1'25 Din Miloš Simončič. Sevnica ob Savi.	7896
Pisalno mizo
rabljeno, v dobrem stanju kupim. Ponudbe pod šifro «Propaganda» na upr. Jutra
7856
Motocikel
lažje tipe (Indian-Princ ali slično) kupim. Ponudbe i navedbo dosedanje vožnje, stanja in cene na upravo «Jutra» pod «Motor 17».
7938
Pozor!	Pozor!
Za stare
moške obleke, čevlje, perilo in pohištvo plačam boljše kakor vsak drugi. Dopisnica zadostuje, da pridem ua dom. — Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje štev. 29 7954
Kdo Ima naprodaj vse letnike revtje
«Naši zapiski»
— Ponudb« na uredništvo «Jutra».	7991
Pisalni stroj
Ideal aH Cnderwood, nov ali le malo rabljen, knpimo takoj. Ceno in naslov se javi na V. Bizjak 4 drar. Rogaška Slatina. 7983
Majhno posestvo
e hišo, v krasni legi na Go-renjekem, se pToda. Podjetni kupci — gostilničarji ali hotelirji, ne zamudite redke prilike. Ponudbe na upravo «Jutra> pod značko «Letovišče».	7391
Posestvo
i hišo, z velikim poelopjen,
vrtom v izmeri 1700 m' — pripravno za vsako industrijo, 10 minut od glavne-
?a kolodvora, se radi dramskih razmer ugodno proda. — Ponudbe pod značko «Industrija 2» na uprave «Jutra».	7824
Posestvo
izvanredno lepo. v bližini Dobruskih toplic, je po nizki ceni proti gotovini naprodaj — Pojasnila daje posestnik Make Kraus, ženske toplice, Dobrna pri Celju.	6979
Zidanica, vinograd iu travnik
v Sv. Križu pri Litiji, se prodajo. — Pojasnila pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.	7668
Hiša v Sp. Šiški
z delavnico in lepim vrtom ee proda. Plačilni pogoji ugodni. — Lepo stanovanje kupcu' takoj na razpolago. Zve ee v Splošnem kreditnem društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5.
7667
Mlin
v lepem, prometnem, do-bičkanosnem kraju, na stalni vodi, z majhnim posestvom, z lepim stanovanjem z vsem inventarjem, vse v dobrem stanju, kupim za ceno 60—200.000 Din — Anton Sporat, Zagreb, Vla-ška ulica 59.	7617
Enodružinsko hišo
v dobrem stanju, z nekoliko njiv, travnikov in gozda СЧ zemlj.) produ Franc Rom, gostilničar v Mozelju pri Kočevju.	7947
Njiva, ozir. stavbna parcela
v obsegu 7995 m5, se proda zelo ugodno. Naslov pove uprava «Jutra».	7956
Kmetijsko posestvo
v obsegu 42 oralov v ravnini, zelo ugodno za živinorejo, 10 km od Ptuja, se proda. Ako kupec želi. se mu lahko tudi manj proda. Poslopja dobra. Posestvo prvovrstno. — Naslov pove uprava «JutTa».	"989
Pisarniško sobico
opremljeno, ki bi se uporabljala parkrat tedensko samo čez dan. išče gospod. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Sobica 9»	7907
Soba z 2 posteljama
lepo opremljena, se odda. Naslov pove uprava «Jutra»
7941
Dve solnčni sobi
opremljeni ali prazni oddam takoj. Naslov pove uprava «Jutra».	7940
Prazno sobo
Hčrf gosp v sredini mesta
za takoj. Event. grem tudi kot sostanovalec. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Trgovski potnik 97».
7012
prašek za pecivo, vanilin sladkor
Edino pravi in zanesljivi.
Opremljena sobica
čista in zračna, s celo oskrbo, ee išče za takoj na 8 mesece pri boljši družini v Ljubljani. Ponudbe z navedbo plače na naslov t V. Weixl, knjigarna, Maribor.
7967
Gospodje ali dijaki
se sprejmejo na stanovanje in zajtrk, event. s hrano. Naslov pove uprava «Jutra» 7960
Dva dijaka
ali mlajša preprosta jrospo-da sprejmem kot sostanovalca na stanovanje z vso oskrbo. Naslov pove upr. «Jutra».	7952
Sostanovalec
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava «Jutra».	7944
Dva gospoda
ee sprejmeta na stanovanje s 1. aprilom v Florijanski ulici 13Д, levo.	7974
Gospodična
se sprejme v vso oskrbo v
sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra».	7972
Gospod
se sprejme takoj na stanovanje in hrano. — Vdova Lenček, Sv. Petra c. 2911.
7973
Opremljeno sobo
lepo, veliko, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini kolodvora in pošte, oddam takoj. Naslov pove uprava «Jutra» 7971
Lepa soba
s posebnim vhodom, se odda gospodu. Kje, pove upr. «Jutra».	7978
Na stanovanje
in hrano se sprejme mlajši gospod takoj. Naslov pove uprav» «Jutra»	'980
Učenci
za klavir, se sprejmejo. — Klavir za vežbanje na razpolago. Maribor, Majstrova it. §31II, desno.	7984
V restavraelr pod
„Skale o"
Mestni trg St. 11.
sc točijo pristna ter pitne vina. Preko ulice Din 1'- cenejše. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure salonski koncert Ob nede Ijab od 9. do 13. ure zajtrkovalni koncert
1736
Katera
samostojna dama si žeU črez velikonočne praznike v inozemstvo z distingvira-nim gospodom? Ponudbe de srede zvečer na upr. Jutra pod «Jug».	7969
rt é itiétI
Katera
gospodična ali vdova t posestvom bi poročila 801et-nega simpatičnega mladeniča z 20.000 Din premoženja Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Marljiv 23».
7988
Orkestrijon
velik, lep, z elektr. pogonom (Streichorchester) ln drnge lepe godbene avtomate na utež ali elektriko odda zaradi pomanjkanja prostora skoraj
zastonj A. RASBERGER,
zaloga gramofonov in plošč Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 5.	7975

Gojitelji kanarčkov
Proda se 12 malih, 6 večjih kletk z gnezdi in vso pripravo. Maribor. Aleksandri va 157Л.	7985
Izqublfini?
Otroški galoš
ee je izgubil po Cejzovi e., Aškerčevi ul. mimo tehnike na Rimsko cesto. Odda na^ se proti nagradi v trgovin Podkrajšek. Čevljarska ul.
7968
Javna ljud. knjižnica Splošn. žen. društva
Rimska cesta št. 9, pritličje desno — bo na Vel. soboto zaprta. Knjižnica posluje vsak torek, četrtek in soboto od 5.-7. ure popoldne Vpisnina 5 ptn, za dljaitvo 3 Din, tudi pri knjigah ima dljaitvo popust. — Claiice društva so vpisnine proste.
7961
Ubogega otroka
zdravega in lepega, oddam za svojega. — Naslov pove uprava «Jutra».	7990
Motor na bencin
Langenwolf, 12 HP. 5e malo rabljen, se po ugodni eeni proda. Kupi se hkrati re5 komadov plehnatih
posodo od karbida
Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Bencin-motor».
7964
ŠIŠKA. Na praznik 25. u ш ic Čitalnica imoviia pri polpraziii dvoram luc.ccvo Golgoto«. Publika u. posvetna pokornosti, ki jo delo zasiuii. Igra je v spiošatin izpadla izvrstno; so sicer ncduaLuuvi, л pri dileiantskih odrih se ne smemo ozirati nanje. Režija vseslkoz. zadovoljiva, ^сепспја posrečena, le v 2. dejanju z oz.rom na o..ia-lo o premo moti črua draper.ju. Da sl vrnem k igri sami. On, g. Pavlic, je dobro •pjdal svojo vlogo; posebno mtponira njegov melodijozni glas, le nekatere int naci-je je vzel prepovršno. Pr or, g borštnar, je bil dober, manjka mu sicer še šole. ko pa se glasovno izpopolni, bo prav dobci v enaki vlagali. Demetrij, g. Ko\ič, nas je naravnost irapiral s svojo Izvrstno igro; skuša naj le izgovarjati šumnike bolj sekajoče. Redovnik: timaj dialogov; omenili je le Polikarpa g Burjo :ii Apolonija g. Kranjca, ki pa se ni mogel vživeti v vlogo redovnika Podal je svojih par Stavkov vse preveč afektiraao. Peregrin, g. Кслпас je podal izvrstno kreaturo samostanskega vratarja. 2ena, gdč. Burjeva, je bil v splošnem dobra, le v 1. dejanju bi jo želel malo bolj čustveno. Ljubimec, g. Obradovič, izvrsten v igri, sve.ujem mu ie, naj vzame izgovorjavo malo bolj umerjeno ter izgovarja šumnike breiz sikanja.	B. R.
VlC. Jugoslovensko napiedno akademsko društvo »Jadran« priredi danes ob pol S. zvečer v Sokolskem d mu veselo si j »Moj srček«. Igra je zelo veselega značaja in nudi mnogo zabave. Ne zamudite!
KAMNIK. Kamniška podružn ca Jugoslov. Maiice je imela dne 18. marca svoj redni občni zbor v dvorani Narudne Čitalnice. Udeležba je bila večja, neg,o pri občnih zborih prejšnjih let, vendar žalibog še vedno premajhna. Žalostno je, da se Kamničani, ki so bili včasih na glasu kot narodno zavedni, tako malo zanimajo za to društvo, ki tvori najvažnejšo vez med nami in našimi neod-rešeniini brati. Odbor je poročal o delovanju podružnice in zlasti lepo uspelh dveh prireditvah na Koroški dan, o številu članov, katerih je 263 in o materijalnih uspehih, ki so povoljni, ker je podružnica v prošlem društvenem letu odposlala pokrajinskemu odboru znesek Din 8.245.75. Izvoljen je bil z maJimi spremembami prejšnji odbor. Po občnem zboru je g. proi. dr. V. Rožič v imenu Jadranske Straže predaval »O pomenu Jadranskega morja za našo državo«. V poetično navdahnjenih besedah je opisal lepoto morja in njegovo važnost za narodno gospodarstvo, ter orisal položaj našega Jadranskega morja in razvoj njego. vih obal. Takih predavanj bi trebalo še več, da se tudi v naših krajih dvigne zanimale za ta največji biser naše države.
VRHNIKA. Kakor drugod, tako tudi pri nas ni smela izoetati reklama za naše časopisje v cerkvj m celo v šoli. Ali misli naša duhovščina, da so danes ree še taki časi, da bi se ljudje prej ne prepričali, kaj in kaiko. Govoril sem z mnogimi kmeti, ki so čitali v »Domovini« članek o sv. Frančišku, a nobeden ni v njem našel kaj protfrverske-ga. Ce le pisala »Domovina«, da Je bil sv. Frančišek v mladih letih latikoživec, t je spoenal svoje zmote in postal puščavnk, ie to le poča£četrje sv. Frančiška, a nič protiverskega. Ce bi na*a duhovščina posne mala sv. FrančbSu in šla v spoicorjenje kot sv. Frančišek ter pustila posvetne posle, politike, korazume, posojilnice itd. ljudstvu, bi bilo veliko bolj dopadJjivo Bossu in manj prejxrov in zdražb ter resnično krščansko življenje po glavnem Kristusovem nauku: Ljubite se med seboj. Toliko našemu g. dekanu in g. Bertonclju v razmišljanje.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsek naprednih društev prired. danes 28. L m. simbolično iigro »Vstajenje«, ki se bo izvajala sploh prvič na slovenskem odru. Igra ima tri slike. V drugi sliki nastop jo svetopisemske osebe, kakor Jezus, Marija, Peier, Marija Magdalena itd Pričetek je ob pol 8. zvečer. Igna se ponovi na belo nedeljo dne 11. aprila. Vab.mo! Zdravo!
BLED. Pretečeno nedeljo nas je razveselil sokolski gledališki oder z izborno veseloigro »Poslednji mož« v režiji g. MuzolL niča. Cutj se, da je vodstvo odra v veščih in vestnih rokah, zaio upamo, da vidimo v kratkem zopet naj novega. Prihodnjo nedeljo 28. t. m. pa nas posetijo sokolski igralci iz Radovljice in bodo ob pol 8. zvečer igrali špicarjevo spevoigro »Spominska plošča«, ki je doživela v Radovljici tekom enega tedna tri razprodane predstave. Blejci, pokažimo naš.m gostom s polnešte. vilnim posetom predstave, da znamo ceniti njihovo delo. Cisti dobiček gre v prid blejskemu Sokolu.
JESENICE. Pretečeno nedeljo je priredil pri nas javorniSki Sokol svojo akademijo. Izvajal je razne telovadne točke, ki so v obče zelo ugajale. Spoznati je bilo, da vla. da med člani navdušenje za telovadbo in pravt sokolski duh. Akademija le sveže vplivala na naše mlačneže. Prireditev pa je povzdignilo ubrano brenkanje z gosli pomnoženega tamUnrašikega zbora, ki zasluži vse priznanje. Obžalovat; je odlsotnost so-kolskih krogov z Javoraika, posebno pa z Jesenic. Izborni in marljiv; člani Sokola vendar niso zaslužili, da se njihov trud ho-norira na tak način. Odkod naj dobe spodbudo k nadaljnji vztrajnosti na začrtani poti? Ce že ne zagrabi za delo, naj vsaj podpira idealno delovanje in budi veselje do sokolskega dela. Telovadci in igralci, vi pa nadaljujte svojo pot ter bodite prepričani, da ste naši Javnosti v čast.
7000 Din posojila
ISČem za 3 mesece proti visokim obrestim In garaa-
ciji. — Ponudbe pod iifro «Nujno 99» na upr. «Jutra» 7906
Štampilje
Izdeluje 8. Petan v Mariboru, nasproti glvanega kolodvora.	71-a
Razprodaja torijevi
Zs Veliko noč ponovno zelo znižane cene. Pri odkupu črez 600 Dio 1 par čevljev
zastonj I
M. BLAZKIK
Skofja Loka 1906-a
oioaoioao
Gaston Leroux!	5
Prikazen v Operi
»Gospodična, ker vam ugaja, da me ne spoznate, bi Vam hotel nekaj povedati, nekaj jako važnega-«
»Ko mi bo boljše, ali hočete, gospod?« — in njen glas se je tresel — »Vi ste zelo ljubeznivi.«
»Toda oditi morate...«, je pristavil doktor z najprijaznejšim smehljajem. Pustite me, da postrežem gospodični-«
»Nisem bolna,« je dejala naenkrat Kristina s čudno in nepričakovano odločnostjo.
Otrla si je urno oči in vstala.
»Hvala vam, doktor!... Rada bi ostala sama. Odidite vsi! Prosim vam.... pustite me... Zelo nervozna sem nocoj...«
Zdravnik je hotel nekaj ugovarjati, toda ob nemiru mlade ženske je uvidel, da je še najboljše zdravilo za tako stanje, če ji ne kljubuje. In odšel je z Raoulom, ki je čakal na hodniku ne vedoč, kaj mu je storiti. Zdravnik mu je dejal:
»Ne morem je spoznati ta večer... nje, ki je sicer tako krotka...«
In ga je zaipustil.
Raoul je ostal sam. Vsa ta stran gledališča je bila sedaj zapuščena. V plesni dvorani bi se morala pričeti poslovilna slovesnost in Raoul je upal, da bo tudi Daaé šla morda tja. Zato je čakal v samoti in tišini. Pritajil se je celo v pripravni senci v kotu za vrati. Nosil je še vedno ono grozno bolečino na mestu srca. In o tem je hotel govoriti Daaé brez odlašanja. Nenadoma se je loža odprla in videl je sobarico, ki je odhajala sama, noseč zavitke. Ko je šla mimo njega, jo je ustavil in vprašal, kako je z gospodarico. Odgovorila mu je smeje, da ji je čisto dobro, da pa je ni treba motiti, ker želi ostati sama. In odhitela je proč. Vnete Raoulove možgane je prešinila misel: »Očividno je Daaé hotela ostati sama za njega.... Ali ji ni bil povedal, da hoče govoriti z njo med štirimi očmi? In ni
mar to razlog, zakaj je vse izpraznila okoli sebe? Jedva dihaje se je približal loži, nagnil uho k vratom, da bi slišal, kaj mu bo odgovorila in je hotel potrkati. Toda roka mu je omahnila, zakaj začul je v loži moSki glas, ki je dejal sčndno oblastnim povdarkom: »Kristina, morate me ljubiti!«
In Kristinin glas, poln bolesti, tresoč se od solz, je odgovarjal: »Kako ml morete reči to? Saj pojem samo za Vas.« Raoul se je naslonil na podboj, toliko je trpel. Srce, ki mu je — tako se inu je zdelo — za vedno ušlo, se je vrnilo v prsi in bilo z gromkimi udarci. Cel hodnik je odmeval od njih in Raoulova ušesa so se dušfla. Če bo delalo srce še naprej tak ropot, ga bo gotovo slišala, odprla vrata in mladenič bo sramotno segnan. Kakšen položaj za de Chagnyja! Prisluškovali za vrati! Prijel je srce z obema rokama, da ga prisili k molku. Toda srce ni pasji gobec. In tudi če stiskaš psa, ki neznosno laja, z obema rokama za smrček, ga je še vedno čuti, kako renči. Moški glas je povzel: »Gotovo ste zelo trudni?«
»Oh, nocoj sem Vam dala dušo in sem umrla.« »Tvoja duša je lepa, otrok moj,« je nadaljeval resni glas moškega, »hvala ti! Še noben cesar ni prejel takega daru! Angeli so jokali nocoj.«
Po besedah: angeli so jokali nocoj.« Po besedah: angeli so jokali nocoj ni vikont slišal ničesar več. Vendar ni odšel.
Ker pa se je bal, da bo zasačen, se je vrgel nazaj v svoj mračni kot, hoteč počakati moškega, ko bo odhajal iz lože. V isti uri je spoznal Ijnbeezn in sovraštvo. Vedel je, da ljubi. Hotel je še zvedeti, koga sovraži. Na njegovo veliko presenečenje so se vrata odprla in Kristina Daaé, zavita v kožuh in z obrazom, skritim pod čipkami, je prišla sam ven. Zaprla je duri za seboj, toda Raoul je opazil, da jih ni zaklenila. Nato je odšla. Ni ji sledil niti z očmi, zakaj te so strmele v vrata, ki se niso hotela odpreti. Ko je bil hodnik zopet zapuščen, ga je prekoračil. Odprl je duri v ložo in jih takoj zaprl za seboj. Bil je v neprodirni temi. Ugasili so bili plin.
uni ^.c uniči laaauuiu:«
zsvetlil ložo. Nikogar ni( î, nažgal plinske oble inJ-
»Nekdo je tu!« je kriknil s tresočim sc glasom Raoul. »Zakaj se skriva?«
Ko je izgovoril, se je še vedno opiral s hrbtom ob vrata.
Noč in tišina. Raoul je slišal le šum lastnega dihanja. Gotovo se ni zavedal, da je njegova nediskretnost presegala vse meie.
»Ne pojdete od tod, dokler vam ne dovolim!« je kričal mladenič, »če ne odgovorite, ste strahopetec, vas bom že ume) razkrinkati!«
In uprasnil je vžigalico. Plamen je razsv bilo notri! Raoul je skrbno zaklenil vrata svetiljke. Stopil je v umivalnico, odpiral jc omare, iskal, tipa! 7 vlažnimi rokami po stenah. Nič!
»O, kaj je to?« je rekel na glas, »ali blaznim?«
Tako je ostal deset minut poslušaje, kako sika plin v molk zapuščene lože; dasi zaljubljen, ni niti mislil, da bi zmaknil vs-kak trak, ki bi mu prinesel vonjavo one, ki jo je ljubil. Odšel j« ne da bi vedel, kaj dela in kam gre. V nekem hipu neskladne? tavanja ga je zadela v lice ledena sapa. Bil je pod ozkimi stopnicami, po katerih je stopal za njim sprevod delavcev, sklonjenih nad nekakimi nosili, pokritimi z belim prtom.
»Kje je izhod, prosim?« se je obrnil na enega izmed teh mož.
»Saj vidite- pred vami!« se je glasil odgovor. »Vrata so odprta. Toda pustite nas dalje!«
In vprašal je mehanično, kažoč na nosila:
»Kaj nosite tu?«
Delavec je odgovoril:
»Jožefa Buqueta, ki so ga našli obešenega v tretjem podzemlju!«
Raoul se je umaknil sprevodu, pozdravil in šel.
Speeifalisa mehanična delavnica
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev
kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne
stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja
LUS. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. -
Telefon St. 980.	Telefon St. 080.	"
OZABITE
da je tvrdka B. VESELINOVK i dr. v Mariboru za praznike zniiala cene za 20 o in uvedla novost, da vrne denar zaietkom maja nazaj zs blago, ki se ie kupilo pri nas meseca aprila ». I. Katetri dnevi so določeni v to, se je to strankam že sporočilo, zato shranite koplje f	blokov naše blagajne, da jih pozneje vpoSIJete. Poglejte si našo zalogo, niste obvezani, da kupite!
145 .
Krasni dunajski modeli v salonu
P. BARBOR1C,
Mestni trq št. 7
Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60'— na-125-a	prej, cvetlice, trakovi i. t. d.
Preoblikovanje slamnikov po najnovejši modi
Cene priznano nizkei	Cene priznano nizke.
Za Veliko noč nov klobuk
moram imeti! Kje naj ga kupim? Najceneje ga kupiš ч dobroznani trgovini klobukov ios. Pok nasl. A. Jamnik v Ljubljani,
Stari trg Št. 14	1241 —a
Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic
r	1
Kljub vsej ostali rehlami so vendarle naSi čevlji najcenejši in najtrpežnejši.
FRAN DERENDA & CIE.,
Ljubljana, Gradišče štev. 4.
U
2026-a
Če hočete svoje oči varovati,
poslužujte se samo lepo in pregledno
Črtanih poslovnih knjig,
ki jih izdeluje po nizkih cenah
knjigoveznica K. T. D. v Lsubljani,
Kopitarjeva ulica 6 (II. nadstr.) En gros	43 3	En detaii
*	da si nabavite za Velikonočne praznike po nadvse ugodni
f * V	ceni lepe in trpežne spomladanske obleke,
«A IA	površnike ter oblekce za otroke. — Krasna in
I	B H j velika izbira, priznana trpežnost in brezUonkurenčne cene,
J** «P^is^	Odjemalci deležni posebnih nagrad, 2022 a
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana.
Detajlna prodajalna Erjavčeva cesta 2	Izkoristite priliko)
Velikonočni piruhi
— Tiskovne zadruge v U u bilan! :
Boccacdo, Dekameron, Druga knliga.
Strani 250 in 39 celostranskih slik.
Broš Din 56"—, v celo platno vezana Din 72-—, boljša izdaja v poliran-
coski vezavi Din 100-—, poštnina Din 3—.
(Prva knjiga Dekamerona ima v istih izdajah enake cene)
Mirko Pretnar: V pristanu.
Broš. Din 24-—. v celo platno vezana Din 32-—, poštnina Din 1-50 več.
Ivan Lah: Pepelllh.
Narodna pravljica v šestih dejanjih. — Zbirke „Oder" 14 zvezek. Broš. Din 18'—, poštnina 75 para.
H. Sienkiewicz : Potop.
I. del. Zgodovinski roman.
iz poljščine prevel dr. R. Mole 1926. Strani 598.
Broš. Din 110*—, v po! platno vezana Din 124 —, v celo platno Din 134 — poštnina Din 6 — več.
M\i sprejema Knjigama Tiskovne zadruge v Ljijani.
Fran Marn naznanja v svojem in v imenu svoje sestre Marije pretužno vest, da je njegova srčno ljubljena mati, gospa •
Ivana Marn roj. Jenko
v torek, dne 30. t. m. po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 1. aprila ob 4. pop. iz hiše žalosti Rožna ulica št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.	2019 a V Ljubljani, dne 30. marca 1926.
Zdravje je psi bogastva.
Za uspešno duševno in telesno delo tei za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatimi oetami, ker one povzročajo močne potresljaje. — Nosite tudi VI PALNIA-KAVCUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in še ceneje ko-usnje	59 r
Za Veliko noi
priporoča veliko izbiro različnih ročno 1670-a	izdelanih in tovarniških
= čevljev =
l>o najnižjih cenah trgovina
(ift&čU iiORSt. i iibliana itar trs iS
. Jji'.. V.Sil.
železne konstrukcije
i90i-a	dobavlja najceneje
„Jliàf" i t feomita vagsneto
ZfiGREB, Sa Kanalu 10 — Telefon 24—50
županstvo mestne občine Črnomelj bode dne 8. aprila 1926 ob 1 uri popoldan v občinski pisarni oddalo na javni dražbi
zgradbo betonske š&urpe ¥ dolžini
25 m in tfispčini 5 m
preračunjeno z materijalom vred na Din 70.000. Delo se bode oddalo brez materijala. Načrti so vsakomur do dneva licitacije med uradnimi urami v občinski pisarni na vpogled.	1952_a
Mestno županstva Črnomelj, dne II mana 1926.
Zadnja moda
/t aiui in entlane ctpke v perilu — Ugodne nizke cene pri. TONI JAGER-CERNE Ljubljana, Dvorni trg 1 122a
шрииииИМии
UDRUŽENE TVQQNI1Œ ČOKOLADS KAKAOA- BONBON A- KANDriA KARAMELA'BIŽ>KOTA'DVOPEKA TURIN
TUHtN
'ЊввЈЈ/ип. (MLETTïNEBISCU/UtAmni/^Д
Q Lavno zastopstvo za kraljevino SHi>.
7et. 8-90 Rade Kundič, Zagreb, Samostanska m.
aparati in potrebščin! po nizkih cenah v zalogi
drcgeri'a ANTON KANG sinova,
Ljubljana, Židovska ulica štev. 1.
Aparati v trgovini na ogled ! — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.	143-a
Zahvala.
Vsem onim, ki so spremili našega dobrega soproga ln očeta
Frana Zoreta
k zadnjemu počitku, darovalcem vencev in cvetja in za izraze sočutja najiskrenejšo zahvalo izreka 2006a
žalujoča rodbina.
«жз i

t
Tužnim srcem naznanjamo, da je preminula naša ljuba hči, sestra, svakinja in teta, gospa
ta Ш por. lulËï
vmir. učiteljica
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 31. t. m. ob pol 11. predp. iz dež. bolnice k Sv. Križu	2007a
V Ljubljani, 30. marca 1926.
Žalujoči ostali.
t
Or. France Goršič naznaniš j
.menu vse rodbine, da je njegova ! I sično ljubljena dobra mati in stara g|| I mati, gospa
li Gciiii roî. losi
vdava orgiarskega stavb, mojstre
I v torek, dne 30. t m. ob pol 4 pop, ro dolgi mučni bolezni, v 84 letu previ-I dena s tolažili sv vere mirno v Gospodi; I zaspala.	s,
Pogreb nepozabne pokojnice bo v j četrtek, dne 1. marca 19^6 ob 4. pop. iz i mrtvašnice v drž. bolnici, na pokopališče k Sv. Križu.	202 i a
V Ljubljani, dne 30. marca i9-6

Ureiuie dr. Albert Kramer. Izdala za Konzorcii «Jutra» Adolf Ribnilcar. Za Narodno tiskamo dd kot tiabanurla Fran Jezeriek. Za inseratnl del ie odaovoren Alojzij Vovak Vsi v Liubliani