-oštnhia plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din, DELAVSKA POLITIKA 'tiaja dvakrat tedensko, !n sicer vsako sredo In vsako soboto. ->*dnlštvo in sprava: Maribor, Ruška cista 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana Vil, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — i rbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski doni. — Rokopisi se ne vračajo, -žtfrankirana pisma se vobče n* *>preie'tiajo -* Seklamac;!« se ne 'rankiraio © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, siane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 1*.—, *« inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Ifev. 61, Sreda, 2. avgusta 1933. Leto Vlil. Diktatura in stanovska država. Zahteva po diktaturi izvira iz barbarske dobe, ko so primitivni ljudje brez civilizacije videli v odločni, tiranski osebi vzvišeno bitje, ne da bi sami znali presojati, kaj je prav in dobro in kako je treba to in ono urediti. Ljudje so takrat potrebovali ovna z zvoncem. Od tedaj, smo pa preživeli več period razvoja. Dvignila se je civilizacija in šolstvo je razvito tako, da večina ljudi lahko študira najrazličnejša vprašanja. Glavno je pa to, da je civilizacija privedla do tega prepričanja, da je človeček človek in enakovreden član družbe. Ta čut človečanstva se je izražal najbolj v borbi za demokracijo in socialno enakopravnost v družbi. Menili smio torej, da je zmagala človeška civilizacija ter da se ne vrnemo več v barbarizem. Nismo mi krivi te nesreče. Kriva je slaba vzgoja. Vzgoja, ki je vzgajala narode. namesto praktično, v raznih iluzijah o avtoritetah, je to povzročila. Praktične vzgoje ni bilo. Vso dobo takczvanega kulturnega razvoja se je z vzgojo trgalo človeško dušo iz praktičnega življenja, ji kazalo lato morgano problemov, ki omogočajo diktaturo nad človeštvom1. V tem duševnem razpoloženju drve množice zopet za frazami in bogovi, ki so skoraj sto let rušili realno podlago novi demokratični človeški družbi. Diktature so imele pripravljena tla, ker je vsa kultura puhla, brez zdravih in jasnih pojmov o družbi in pomenu posameznega človeka. Sedanje diktature skušajo prav na isti način utrditi svojo oblast, kakor so jo hoteli barbarski tirani ali pozneje roparski knezi in fevdalci. Razen gospodarja in pravice, ni pameti. Niti svojega mnenja in nazorov tudi v najaktualnejših vprašanjih ne sme nihče povedati ali se zavzemati za problem. Diktator je zakon, je resnica, je pravica. Kdor misli drugače je zločinec in zasluži smrt. Kakšna je torej razlika med barbarizmom in današnjimi diktaturami? Diktatura hoče ohraniti sebe, njej mora služiti vse. Jasno nam1 pa mora biti, da je vsaka diktatura sebična in pristranska. Diktatura pa, ki ovira celo kulturni razvoj, je pa naravnost zločin nad človeško družbo. Življenje je živ organizem, ki takih kastracij ne more prenašati. Življenje in razvoj družbe je niz mnenj in problemov, niz vsestranskega duševnega in fizičnega dela, ki se ne sme zadrževati, če hočemo, da se bo svet razvijal do čimvečje popolnosti. Diktature pa tega zakona nočejo poznati in so zaraditega največja nesreča in nevarnost za človeštvo. Doba takih diktatur, kakršne se pojavljajo v Evropi, so ruiu za civilizacijo in grobokop narodov, ker marajo narodi v takih razmerah postati senilni in otopeti za vsakršno duševno in fizično delo. Z diktaturo se obenem močno pojavlja tendenca po stanovski državi. Ta pojav je surogat diktature. S stanovskimi državami si hoče kapitalizem osvojiti diktaturo nad ostalim človeštvom. Diktator sam je preslab, zato se opre na kapitalizem kot sedanji temelj oblasti, da utrdi svojo pozicijo. Tendenca diktature se pa s tem ne izpremeni, zato tudi Krajši delovni čas — višje plače — znatno omiljenje krize. Za Rooseveltov načrt se je obvezno izreklo v Zedinjenih državah doslej nad 10.000 industrijcev. * Direktor te akcije H. Johnson pravi, da bo že do 1. septembra t. 1. 5 do 6 milijonov nezaposlenih zopet v delu. To je skoraj polovica vseh nezaposlenih. Če se načrt posreči, je potem: dokazano, da je v današnjem gospodarskem sistema odprava krize mo- ; goča le na ta način, da se omogoči j večji konzum z večjo zaposlitvijo in boljšimi plačami. To je tudi sicer popolnoma naravno. Produkcija je večja in tudi ljudi je več. Ali, če se tem ljudem onemogoči konsumiranje produktov, mora vse propadati: blago in ljudje ter obenem' slavno kapitalistično gospodarstvo. Krščanskosocialni kancler dr. Dollfuss na delu. Znižanje podpor za nezaposlene. Na podlagi vojnega zakona iz leta 1917. je izdala avstrijska vlada naredbo, po kateri znižuje podpore za nezaposlene po tednu v mezdnih razredih od 1 do 3 za 14 grošev, od 4 do 5 za 15 grošev, od 6 do 8 za 70 grošev, od 9 do 10 za 2 šilinga in 10 grošev: za poročene brez otrok in z enim otrokom za 1.40 šilingov. Nezaposlena podpora v najnižji stopnji za samce ne sme presegati 12.60 šil., v višji stopnji, če nimajo pravice do otroške doklade 16.10 šilingov, če so že dovršili 25. leto pa 16.80 šilingov. Podpore za sezonske delavce znižuje naredba za 2.10 šil. Rodbine z otroki prejemajo dosedanjo podporo. Z ozirom na draginjske razmere v Avstriji je to znižanje jako občutno. Vlada pravi v svojem komunikeju, da je morala znižati podpore, ker so se tuidi mezde znižale. Vlada ima prav. da so se mezde znižale, padle pa niso cene. Tako rešuje krščanskosocialna diktatura v Avstriji socialno krizo. Artur Henderson zopet poslanec? Angleška vlada pred krizo? Predsednik razorožitvene konference Artur Henderson, ki je te dni praznoval 70. rojstni dan, je sprejel kandidaturo za angleški parlament na izrecno željo delavske stranke. Henderson je prvotno odklanjal kandidaturo. Politični položaj se pa utegne v kratkem izpremeniti z ozi- rom na neuspeh gospodarske konference. Konservativci hočejo izpremeniti vlado ter Macdonalda, ki je to konferenco najbolj zagovarjal, odsloviti. V novo vlado pa utegnejo vstopiti liberalci. Tako bo končala »nacionalna« koncentracijska vlada. Avstrijski socialni demokrati zahtevajo parlament. Avstrijska socialna demokracija je pred tedni pričela zbirati podpise za spomenico, v kateri se zahteva sklicanje parlamenta. Zbiranje podpisov je zaključeno in je spomenico podpisalo znatno več oseb, kakor je socialna demokracija dobila glasov pri zadnjih volitvah. Samo v Spodnji Avstriji, kjer podpisovanje še ni bilo zaključeno, je že bilo zbranih 236.280 podpisov. Te dni bodo glasovi prešteti. Akcija je torej uspela, dasi so naši prijatelji gospoda dr. Dollfussa lagali, da ni. In dr. Dollfuss bi bolje napravil, če bi opustit načelo klerikalne absolutne oblasti. • Končno so tudi na Štajerskem izrinili nacionalno-socialistične mandatarje od javnih funkcij. Vendar njih mandati niso razveljavljeni, temveč samo počivajo. Isto zadene tudi komunistične mandate, čemur so se socialni demokrati upirali. FaSisti se umikajo pred kapitalizmom. Nacionalnosocialistična obratna organizacija razglaša: Posebne okoliščine so prisilile fašistično obratno organizacijo, da v koncernih, delniških družbah itd. umakne vse svoje zaupnike. Nihče se torej ne sme več označevati kot zaupnik za take obrate. * Komunistična organizacija v Nemčiji. Nemški fašizem je izsledil izvedeno komunistično organizacijo v Nemčiji, ki je izdajala tudi svoj list. Aretiranih je bilo zopet mnogo oseb. Imetje socialdemokratke stranke zaplenjeno. Tajna državna policija poroča, da je imetje soc. demi stranke zaplenjeno v prid pruske države. Tiskarne, založništva, zadruge itd. so bile cenjene na 9.5 milijonov mark samo v Berlinu. S temi odlo-j komi je postalo imetje »državi ne-I varne stranke« last pruske države. posledice ne morejo biti drugačne. Ubiti so hoteli demokracijo, kar se jim je ponekod posrečilo, s stanovsko državo pa jo hočejo ubiti za daljšo dobo. Seveda s temi ni rečeno, da razvoj ne prinese presenečenj. Prinesel je presenečenje nekulturnihi diktatur, tem lažje prinese presenečenje nove prave demokracije. Šola diktatur je dovolj poučna. Nazaj v barbarizem ne smemo! Zakaj smo se pa učili ceniti demokracijo, zakaj smo se učili spoznavati naloge civilizacije? Človek je pameten, človek ustvarja, zato naj tudi odloča o svoji usodi. Toda ne le diktator, ampak narod; narod je suveren! Celotna zadolžitev sveta. Pregled »mednarodnih dolgov« pokazuje ogromne številke, dasi je nemogoče zbrati natančne podatke, ki še presezajo spodaj navedene zneske. Politični in drugi javni in privatni inozemski dolgovi utegnejo znašati po podatkih, ki jih je bilo mogoče zbrati, več kot 250 milijard švicarskih frankov (več kot 2000 milijard Din). Največja upnika sta Zedinjene države ameriške in Anglija. Če ne upoštevamo kolonialnih dolgov, ki jih dolgujejo dominioni svojim državam, ker se ti smatrajo lahko kot notranja posojila, vidimo jasno, da zadeva glavno breme mednarodnih dolgov evropske države. Najbolj je zadolžena Nemčija z*i 7 milijard mark brez lavzanskega zahtevka 3 milijard mark ter privatnih inozemskih dolgov, ki tudi znašajo 15 do 16 milijard mark. Če bi hoteli interaliirane vojne dolgove ceniti po pravi višini, sledi Nemčiji Francija, ki ima javnih inozemskih dolgov okoli 183/4 milijarde švicarskih frankov in le malo privatno dolguje inozemstvu. Od teh 18% milijard inozemskih dolgov je 17Va milijard švicarskih frankov vojnih dolgov, ki jih Francija prvotno ni hotela plačati. Javnih trgovskih inozemskih dolgov ima Francija le okoli IVa milijarde švicarskih frankov; nasprotno pa ima terjati od inozemstva trgovskih dolgov skoraj 5.6 milijard švicarskih frankov. Isto velja tudi za Veliko Britanijo, katere javne inozemske terjatve se tičejo do 86% političnih dolgov. Povsod upori. V Pensilvaniji (USA) je izbruhnil generalni štraik rudarjev, ki zahtevajo pravico, da se smejo organizirati, česar jim lastniki rudnikov nočejo dovoliti. Štrajka nad 16.000 rudarjev. Lastniki so naročili iz Newyorka in Chicaga večje število gangsterjev (banditov velemestnega podzemlja), ki naj bi z brutalno silo prisilili rudarjev k kapitulaciji. Vlada je poslala v revir vojaštvo in proglasila obsedno stanje. Na Kubi štrajka učiteljstvo in uradništvo, ki zahteva izplačilo svojih zapadlih plač. Prebivalstvo sim-patizira z njimi. Veliko zborovanje učiteljstva je policija razgnala in večje število učiteljev zaprla. Ameriška vlada je poslala na otok vojaštvo, ki ga je prebivalstvo prijazno sprejelo, sovražno se pa izraža proti vladi. V Sevilli so odkrili veliko skrivališče bomb v neki kemični tovarni, ki so jih najbrže pripravili ekstremni anarhisti. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker je obstojala velika nevarnost eksplozije. Na afgansko-indijski meji so se uprla plemena Momiandov in Baja-rov proti angleškemu gospodstvu. Upornike vodi nek 12 leten deček, ki ga smatrajo za poosebljeno božanstvo. Angleška vlada je poslala iz Pešavarja proti upornikom vojaške čete in letala, vendar so jim operacije radi nepristopnega gorovja otež-kočene. V Madrasu v Indiji so odkrili tajno zarotniško organizacijo, ki si je nadela nalogo razstreljevati vladna poslopja in vršiti atentate na vodilne osebe angleške uprave. Našli so večjo zalogo bomb in aretirali deset oseb. O nesrečna Kriza v rudarski industriji je že tako velika, da je nad polovico vsega delavstva že reduciranega. Gore nakopanega premoga se kopičijo po zasavskih dolinah in okuižujejo že itak slab zrak. Storitev delavca se je dvignila za nad polovico napram predvojni. Šiliti se praznujejo. Zasluži se malo. Delavstvo in njih družine stradajo, da je groza. Izčrpanost in bolehnost odseva iz obraza vsakega delavca, pa četudi je še le 20 let star. Žene in otroci so povečini slabokrvni in tuberkulozni vsled slabe prehrane. To neznosno stanje pa traja že več let. Ali kljub vsej bedi in gorah nakopanega premoga je priganjaštvo vedno hujše. Kar že sam akordni in priganjaški sistem in pa potreba delavca po zaslužku v jami ne zmore, se potem še vrši pri takozvanih ra-portih. Ravnatelj pokliče navadno Doma in Plače se še vedno znižujejo. Iz statističnega pregleda okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razvidno, da se delavske plače še vedno znižujejo. Tako se je povprečna plača zavarovancev znižala v mesecu maju za 1.48 in mesecu juniju za 1.58. To je jako čudna gospodarska politika pri nas. Verski pouk v ljudskih in srednjih šolah obvezen. Tako je sklenila beograjska narodna skupščina te dni, preden je šla na počitnice. Provizorij trgovske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo je bil 28. julija podpisan za dobo štirih mesecev od 1. avgusta t. 1. dalje. Brezpogod-beno stanje je trajalo že od 1. marca t. 1. Kdo so v upravnem odboru prekršene JRKD. Državna stranka Jugoslovanska radikalna kmetska de-mlokracija je imela minuli mesec kongres v Beogradu, na katerem, se je, kakor smo že poročali, prekrstila v »Jugoslovansko nacionalno stranko«. Predsednik te stranke je N. Uzunovič, podpredsedniki dr. V. Marinkovič, dr. Srskič, dr. K. K tima n udi, B. Maksimovič, J. Deme-trovič, J. Pucelj, Matica in K. Kovačevič. Generalni tajnik stranke je dr. Kramer. Na kongresu so napravili tudi nov program, ki je pa tako splošen, kakor so navadno programi takih strank. Bistveno je v njem le dejstvo, da hoče stranka nadaljevati dosedanjo politiko edinstvenosti ter decentralizirati upravo po posameznih panogah. Predsednikom Jugoslovanske nacionalne stranke, ki se je prekrstila na zadnjem kongresu iz JRKD, je postal Nikola T. Uzunovič. Prvi predsednik je bil general Pera Živkovi č. Nadškof A. B. Jeglič, ki biva v pokoju v Gornjem' gradu v Savinjski dolini, je slavil v nedeljo v Ljubljani na Stadionu svojo šestdesetletnico mašhiištva. Klerikalci so prire- ,leistunga!?“ zaupnike k sebi in se začne pritoževati čez premajhno storitev v jami. Navadno se pri tem sklicuje na storitev v drugih rudnikih itd. Ubogi zaupniki, ki morajo poslušati to moralno pridigo, kakor da bi bili oni krivi, oziroma po zakonu zato poklicani, da odgovarjajo za storitev, se potem1 zagovarjajo na vse mogoče načine. Ne vemo kaj bi še k temu rekli? Ali zdi se nami pa vseeno, da pravzaprav ugled dotične družbe ne more biti, če mora njen ravnatelj tam na rudniku tretirati uboge zaupnike, ki so sami lačni in ki mu razlagajo, da so rudarji lačni, da ne miorejo itd. in to kljub temu, da dejansko storitev ne pada. Želeli bi, da nas tisti, katerimi gre to mar, razumejo, ako še nekaj dajo na dostojanstvo pozicije v svoji službi, ki jo vrše. po svetu. dili ta dan veliko slavnost, ki sta se je udeležila tudi ministra dr. Kramer in Iv. Pucelj. Zlasti so povabili na prireditev kmetiško prebivalstvo, ki ga je bilo ta dan res mnogo v Ljubljani. Krvav pozdrav Jugoslaviji so si dovolili neki temni elementi na Madžarskem. Železniški sprevodnik, ki je privozil z vlakom preko meje iz Gyek,enyesa v Koprivnico, je izročil komisarju v Koprivnici paket, ki ga je prejel v Gyekenyesu od nezna-hih oseb z naročilom, naj ga tu odda. Komisar je odredil naj se paket previdno odpre, ker ni slutil nič dobrega. Pri odpiranju je pa paket, ki je bil napolnjen z razstrelivnimi snovmi, nenadoma eksplodiral in je ubil enega uradnika, komisarja in drugega uradnika pa težko ranil. Tudi Društvo narodov mora šte-dlti, ker miu države-članice neredno plačujejo svoje prispevke. Proračun za leto 1934 znaša 30,639.275 švicarskih frankov, kar je za 8.05 odstotkov manj kakor za tekoče leto. Na članarini dolgujejo razne države skupaj 24,000.000 zlatih frankov, od tega odpade samio na Kitajsko 10 milijonov. Nad Salzburgom je v soboto zopet krožilo šest nemških letal, ki so trosila propagandne in sramotilne letake proti avstrijski vladi. 12.000 mož šteje heimiwehrovska oficielno priznana pomložna policija na Spodnjem Avstrijskem. Iz zvonika Sv. Štefana na Dunaju so mladi nacionalsocialisti metali na trg velike množine kljukastih križcev iz kartona. Storilce so polovili. Velik »zločin« v Berlinu. V Berlinu so ponoči na Tempelhofskem polju posekali hrast, ki je bil zasajen dne 1. maja v proslavo nacionalnega dela. »Zločinca« niso dobili. Komunisti v ječah zaraditega tri dni niso dobili obeda. HUler je poslal Mussoliniju vo-ščilno brzojavko k njegovemu 50. rojstnemu dnevu. Gliha vkup štriha. Proces zaradi požiga nemškega parlamenta se prične prve dni meseca septembra. Obtoženci niso mogli dobiti nobenega zagovornika, zato je predsednik izjemnega sodišča sam imenoval tri zagovornike, ki bodo morali »zločince« zagovarjati, oziroma braniti. Obvezno sterilizacijo uvedejo v Nemčiji. V Nemčiji so izdali zakon, po katerem se smejo in morajo sterilizirati vsi oni, ki so obremenjeni s težkimi napakami po rodu. Sterilizacijo bodo določevale posebne komisije v dveh instancah. Če komisija sklene, se sterilizacija mora izvršiti. Operacije se bodo izvrševale v bolnicah. Odvzem državljanstva predvideva novi nemški državljanski zakon za vse osebe, ki so prejele nemško državljanstvo v času od 1918. leta do 30. januarja 1933, in ki so, ali postanejo novemu režimu neljube. Rojeni Nemci pa izgube tudi državljanstvo, če bodo krivi pr o ti režimske propagande. Osebam, ki se jim odvzame državljanstvo, se zapleni tudi premoženje. Evropa mora torej računati z novimi desettisoči pravih »brezdomovincev«. Protifašistična zborovanja. — V Londonu so priredili v nedeljo proti- fašistično zborovanje, ki se ga je udeležilo 30.000 zborovalcev. — V Antverpenu so socialisti in strokov-ničarji priredili demonstracijo proti fašizmu, ki se je je udeležilo nad 60 tisoč oseb. Herriot pojde v Rusijo. Bivši predsednik francoske vlade Herriot potuje dne 3. avgusta v Rusijo. Potoval bo preko Čarigrada. Njegovo potovanje je v zvezi z najnovejšimi vzhodnimi in srednjeevropskimi političnimi problemi. Zakaj kljub paktu nenapadanja med Rusijo in vzhodnoevropskimi državami razen Poljske, Madžarske, Avstrije in Bolgarije, še Italija vedno skuša oživotvoriti posebno zvezo zlasti z Avstrijo in Madžarsko v srednji Evropi, dočim hoče Francija utrditi svojo vzhodno fronto. Že bivši ministrski predsednik italijanski, Nitti, je zadnjič leta 1930 napisal članek, v katerem je Italiji priporočal sporazumi z Jugoslavijo, ker ni ne nacionalnega in ne gospodarskega povoda za sovražno razmerje med obema državama. V Italiji se sicer približujejo tej inici-jativi, vendar smatrajo, da je bolj oportuno, če Italija osnuje svoj blok, protiutež proti francoskimi aspiracijam. Važno je, kako bo Rusija okre nila. Blok štirih je torej jako labilna stvar. V razgovoru z našimi delavci. Zanimivosti iz naših delavskih naselbin. (Dalje) Tudi bedo upokojencev je treba izkoristiti. Javnosti je dobro znano, v kako bednem položaju se nahajajo rudarski staro-upokojenci. Obupani iščejo izhoda iz te nemogoče situacije, ali doslej zaman. Pomoči ni od nikoder, najmanj pa od tam, kjer jim je bila že neštetokrat obljubljena. Ni še dolgo tega, kar se je raznesel glas med našimi rudarskimi vpokojenci v Mežiški dolini, da se je ustanovila edino zveličavna organizacija, ki bo, to pot pa prav za gotovo, rešila bednike pred propastjo. Treba je samo pristopiti in vse drugo pride samo ob sebi. Da ste videli, kakšno razpoloženje je naenkrat zavladalo med našimi vpokojenci. »Torej vendar enkrat zaželjena rešitev!« Ta glas je šel od ust do ust. In res jih je pristopilo nekoliko k organizaciji, ki po svojem vplivu zmore uresničiti tudi to čudo, da pomaga bednikom in jih nasiti vse »z blagoslovom dveh rib in petih kruhov«. Ko se je prvo mrzlično razpoloženje poleglo, so vpokojenci zopet pričeli šteti dneve in tedne, upajoč, da bo zdaj, zdaj beseda meso postala; mnogi med njimi že uvidevajo, da čakajo zaman. Mežiški vpokojenci se pri tem zadovoljno muzajo, veseli, da niso nasedli kot so n. pr. njihovi leški tovariši, obenem se pa tudi zgražajo, da skušajo nekateri ljpdje nesrečo bednikov izrabljati v svoje namene. Vpokojenci, kdor prihaja med vas z obljubami, naženite ga! Na Muli ni delay ne zaslužka In ne podpor. Muta, ponosna delavska domena v Dravski dolini, kako težko te je prizadela gospodarska kriza! V domovih zavednih in značajnih kovinarjev vladata beda in glad. Mesece in mesece že ni dela, ni zaslužka. Včasih se primeri, da za par dni, morda za par tednov zažare peči, zapihajo mehovi in vode požene težka kladiva v vse oživljajoči ritem dela. Ali to so samo redki svetli momenti v dolgih mesecih brezdelja. Največkrat se prijazna sreča nasmehne samo nekaternikom. Velika večina njih pa, ki je zrasla z železarno, ki je s celim svojim rodovnikom nerazdružno zvezana z usodo te stare industrije, ostaja na cesti. Kar je bilo prihrankov so že davno vsi porabljeni, poprodano vse, kar je bilo le količkaj mogoče vnovčiti. Danes ni ničesar več, kar bi si obupani kovinar še lahko slekel s svojega telesa, da oi pokril nagoto svojih družinskih članov in nasitil njihov glad. Ljudje se vprašujejo, zakaj je baš kovinar na Muti tako hudo udarjen. V Žre-čah n. pr., kjer se nahaja povsem soroden obrat, kjer se tudi varijo kose, srpi, motike itd., so posamezni oddelki čezmerno zaposleni, da so potrebne celo nadure. Naravnost uganka je torej, da železarna na Muti ne more in ne more priti v tek. Naročil menda ne manjka. Pač pa primanjkuje največkrat sirovin: rude in potem zopet koksa in kdo si ga vedi česa še vsega. Kaj pa, če je temu stanju kriva politika kartelov, ki ne vidijo in ne vpoštevajo ničesar drugega kakor samo svoj dobiček, ki točno predpisujejo kvoto proizvodnje in njeno razdelitev na posamezne industrije? Kovinarji na Muti zahtevajo, da se preiščejo vzroki krize, v katero je zapadla tovarna. Stotine eksistenc je interesiranih na tem vprašanju, tembolj, ker ostajajo brezposelni kovinarji brez vsake podpore. Podjetje, da le miloščino tistim, ki pridejo in potrkajo na vrata pisarne, s klobukom v roki. Kovinarji pa nočejo biti prosjaki, oni terjajo svojo pravico na delo in tudi svojo pravico na podporo, če dela ne morejo dobiti. To veljaj kot opomin Borzi dela, pa tudi vsem javnim faktorjem! Kljub lakoti in bedi pa ostajajo naši kovinarji prej ko slej trdna straža našega svobodnega strokovnega gibanja v dravski dolini, ki je pripravljena vztrajati v bojni fronti mednarodno organiziranega delavstva, zavedajoč se, da bo prišel dan, ki bo prinesel delavskemu razredu konec skrbi za njegove telesne potrebe, da se bo lahko posvetil delu za kulturo. Ali si 2e poravnal naročnino ? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti Mihail Zoščenko — Iv. Vuk: Humoristicno-satiricne zgodbe. 52 Vodja jih je odpustil. Mesec dni je delala gospodična, in že so jo poslali nazaj. Kot nepriprav-na, razumljivo, za tisto delo. Ženskih solz je bilo, naravno, iz teh razlogov, žalitve in različni izrazi, ali vse to ni imelo nobenega vpliva. In tudi ni moglo imeti kakšnega vpliva. To tem rnanje, ker je imel vodja pri tej točki svojo lastno, nepokolebljivo psihologijo. Večkrat je rekel svojim sodrugom: »Če bi nam vsaj enkrat poslali moško moč,« je rekel, »ali ne, neprestano ženske in zopet ženske! Kar žolč se mi že hoče razliti!« In prodajalci so rekli: »Jasno. Če so ženske tu, ni mogoče takorekoč celi dan niti enkrat zakleti in sploh ni misliti na kak duševni stik.« »Resnica. Nenaravno je to, rečemi Vam'. In morda imam kakšen dan vse polno dela, in če delam zvečer inventuro, nimam nobenega veselja, nositi na sebi odvišno obleko. Ali, morda, bi rad v kot skril svoje sorodnike! Kdo miore sploh vedeti, kaj bi človek rad? Ali eno vem in to je gotovo, da ženska, pa če tudi je samo le blagajničarka, človeka ovira in veže njegove ustvarja- joče moči. — Moškega naj pošljejo in takoj se sporazumemo z njim.« Razumljivo, da so pri takih razmerah tekom kratke zimiske sezone morale biti tri blagajničarke poslane k hudiču. Odpravili so jih in čakali, da pošljejo iz štaba blagajnika. Ali borza dela (če bi se le dalo dognati, odkod toliko žensk!), torej borza dela pošilja neprestano samio ženske in zopet ženske! In lfudič vedi, kako dolgo bi se isto z ženskami vrtelo, če bi se ne zgodil nek slučaj. Pred enim mesecem' je bil namreč odpuščen eden izmed prodajalcev. Lotila se ga je besnost, razumljivo, in je izdal vso kombinacijo. In naš dragi vodja je podal potem v vlaku preiskavi sledeče: »Da, resnično, tri sem odpustil. In to zato, ker mi jih je bilo žal, da se ne pohujšajo. Nisem jih hotel pohujšati. Na vojni sem se namreč navadil preklinjati. In ko se je nagibal dan, sem postajal nervozen in se več nisem' miogel vzdrževati. In pred takšno blagajničarko mi je bilo nerodno. Priznami, da nisem pravilno ravnal, ali teh mladih devic se nisem hotel dotakniti. Dnevnik »Rdeči Prapor« je napisal, da je bil vodja kaznovan. Gotovo preklinja sedaj samo še doma. Saj so mu vendar drugače zamašili usta. 6. Vestno delo. Mnogi, naravno, — najdejo se takšni ljudje — zmerjajo Specialiste, da so škodljivci itd. Z eno besedo, pojavlja se odpor. Ali jaz, na primer, nisem srečal nobenega izrecno slabega specialista. Kaj takega se mi ni zgodilo. Nasprotno, tisti, s katerimi sem imel opravka, so bili zelo vljudni ljudje. Celo tisti od zadnjega polletja. Odpeljala se je namreč iz našega skupnega stanovanja neka gotova družina na letovišče. Tako, na oddihi Oče, mati in njuni otroci. Odpeljali so se torej. In svojo sobo so zaklenili z žabico. En ključ so vzeli s seboj, drugega pa so za vsak slučaj — predali sosedi. In ko so to storili, so se odpeljali. Morate pa vedeti, da so imeli v sobi inštrument — klavir. Ali bolje: navaden pianino. Izposodili so si ga od godbenega trusta. Izposodili so si ta klavir, ker so hoteli svo-jemlu dečku vliti muziko v glavo in smrkavec je tudi mlatil z vso svojo otroško spretnostjo po klavirju. Kljub temu, dasi se je od strani sostanovalcev pojavljal odpor. No, pa je prišlo poletje — in trebalo je mladiča vzeti na letovišče, da se oddahne. (Dalje prihodnjič.) Vtisi iz trboveljskih revirjev. Fantiček. tleh! — Ako jih položiš enega poleg drugega, zavzamejo ravno prostor med posteljo in štedilnikom. Če pride še en novorojenček, kam; z njim? Šli smo pogledat še eno stanovanje. — Tu stanuje deset oseb, večinoma odraslih —, nam je pojasnjeval zaupnik. Čedno stanovanje s kuhinjo in eno sobico. Tu so imeli danes dobro kosilo. Hčerka, ki služi v mestu, jim je poslala del svojega zaslužka. — Včasih' pa je trda — je pojasnjeval gospodar. Dve uri primes za kramp, pa se ti začne delati kar neka megla pred očmi. Brezposelnost stanovanjske bede v revirjih ni omilila. Nasprotno. Doraščajoči svet, ki se je odtekal prej na vse strani, se duši sedaj v preozkih stanovanjskih prostorih. V samskem domu smo videli edino pošteno kosilo. Juho, meso, pražen krompir in salato. Kuharica nam je tarnala, da pljuskajo valovi slabih časov sicer bolj in bolj tudi ob varne zidove samskega doma in da bo treba poslabšati hrano. Vendar bodo napram drugim samci še vedno gospodje. Vkjub temu pa v revirjih samcev skoro ni več. Filip Uratnik. Volja do življenja je tu velika. Pozneje smo videli v lepi stanovanjski koloniji Senovo, ki je v vsem živ kontrast starim stanovanjskim kolonijam, lepo stanovanjsko zgradbo s 13 stanovanji, popolnoma prazno. Vsi ti kontrasti nastajajo zbog štednje. Ali ne bi kazalo, da se ta štednja ponovno prouči, ko prihaja štede-nje že do absurda, ko postaja neizbežno, da bomo morali začeti vsaj za produktivna dela zopet trošiti. Ali ne bi bila boljša stanovanja vsaj za rodbine, v katerih se nahajajo bolniki z odprto tuberkulozo, zelo koristna investicija? V drugem revirju smo to sliko še izpopolnili. Na rudniškem svetu so dali rudarju prostor, da si zgradi na njem barako. Zgradil si je kočo brez okna. Vrata so obenem tudi okno. V enem kotu je štedilnik, v drugem postelja. — Koliko vas tu spi? — Sedem. — Kako je to mogoče? — V postelji spita mož in mati, jaz in otroci spimo na V težkih skrbeh. Med deputacijo brezposelnih je bil družinski oče, ki nam je dejal: — Vsega imam1 še par kilogramov koruzne moke pri hiši. Sinoči mi je žena porodila. Tri maje otročičke imam, in ta je četrti. Zc dolgo smo brez denarja. Vse mi bo pomrlo. — In glas mu je zastal v pridušenem joku. Delali smo obiske ob kosilu. Dolgi široki hodniki, ob njih pa nanizana mala stanovanja. Včasih je stanovanje kar sama kuhinja. V neznosni vročini stoje tu postelje ob štedilniku. Včasih je poleg kuhinje še ena soba. Zopet drugje so postavili v eno večjo kuhinjo štiri štedilnike. Odtod pa vodijo štiri vrata v štiri večje kabinete. Tu stanujejo štiri rodbine. Vstopimo v prvo sobo in vprašamo: — Kaj bo danes za obed? — V zibelki leži otročiček, bled kakor vosek. — Nisem jaz od tukaj, nam odgovarja žena. — Soseda je skočila v trgovino. Kaj bo za obed? Polento so skuhali! Na sami vodi, ker je zabele zmanjkalo! — Poleg polente te bila pripravljena velika skleda salate. Na vsaki postelji je spal še po en otročiček. — Kako je z mlekom? — V celi hiši ga nimamo — je odgovorila soseda. — Denarja na roko skoro nikdar ne dobimo. Nabrali so zelenjave za kosilo. Ali gremo nocoj lačni spat? Prijatelj rudar, ki nas je vodil, je dejal: Med javnimi deli, ki se predlagajo, se navajajo samo ceste. Potrebno je zato, da vidite, kako težke so pri nas stanovanjske razmere. Sicer boste rekli, da za popravila stanovanj danes ni denarja, ko ga še za kruh ni. Toda: v zalogah naše družbe leže ogromne količine opeke, apna, cementa, med našimi delavci so profesionbti vseh vrst, — cele stanovanjske palače, 54 stanovanj je v njih, stoje v našem re\irju napol dograjene, prazne. V 97 ugotovljenih slučajih stanujejo bolniki z odprto tuberkulozo v stanovanjih, kakor ste jih že videli in kakor vam jih bom še pokazal. Povzpeli smo se po strmem, razora-nem pobočju do slovite Sibirije, kakor imenujejo v Trbovljah v vojni zgrajene barake v bližini dnevnega kopa Doberna. Pol ure hoda, ob žgočem solncu. Prehitela sta nas dva fantka s hlebčki kruha v rokah. Vprašamo ju, kje sta bila? — V Trbovljah, v šolski kuhinji pri obedu. — Zbrala se je Otroci naša nada. cela četa žen in otrok. Ko so zvedele za naš prihod. — Srečen je, kdor pride v šolsko kuhinjo! A veliko rodbin je, od koder niso nobenega vzeli! Poglejte, naš fantek je na pljučih bolan, pregledali so ga v dispanzerju, pa nič ne dobiva! — Stopali smo v barako. Čeprav stoje te barake na strmi rebri, še nisem videl nikdar zatohlejše in vlažnejše kleti, kakor so ta baračna stanovanja. Kuhinjska sopara se meša z vlago in potom preštevilnih stanovalcev. Kdor vsemu temu ni vajen, bi mislil, da se v teh prostorih ne da prebiti niti pol ure, kaj šele celo noč. — Koliko vas stanuje tu? — Šest otročičkov imamo! — V sobi stojita dve postelji. V eni spita oba odrasla z najmlajšim otročičkom, V drugi štirje otroci,-Pol metra oddaljena stoji večji zibeljki podobna posteljica. — Tu spi Franček. Sestra od dispanzerja je naročila, da mora posebej spati, ker je na pljučih bolan. Na drugi strani stojita dve ponosni, napol dograjeni, prazni stanovanjski palači — kakor so nam pravili — s 54 stanovanji. Ustaviti so morali radi štednje dela na njih dograditvi. Zbirali smo podatke in računali: V vseh revirjih Trboveljske družbe je bilo v juniju blizu 2000 rodbin, ki so zaslužile cel mesec od 200—600 Din, v povprečju okrog 400 Din. Poleg tega je bilo v revirjih in njih najbližji okolici okrog 800 rodbin, ki so bile brez vsakega premoženja in zaslužka. Na.iprevidnejše sestavljen račun nam je kazal, da bi bilo treba za ta mesec dohodke teh rodbin za 800.000 Din povečati, da bi bila njih prehrana osigurana. Kakor bi se človeku tudi zdelo, da povedo te številke mnogo, vendar smo si rekli, potem ko smo si ogledali položaj na licu mesta: Suhe številke ne govore! One ne morejo izraziti obupne borbe za življenje, ki jo bijejo gospodinje in matere po rudarskih kolonijah. Ne morejo izraziti težke skrbi očetov, ki nosijo ob plačilnih dneh domov prazne mezdne listke. Odkod boš izsesal mleka, revček? Mlada žena ima na prsih dojenčka. Z ročičkami se oprijemlje prsi. Mati ga gleda in pravi: — Odkod boš izsesal mleka, revček? — Zapustili smo kolonijo, neprijazno, kakor so jih mogli graditi le v preteklem stoletju. Našo pozornost je pritegnila nase prijaznejša, na samem stoječa hišica, z brajdo in senco pred vhodom. Skoro oddahnili smo si in rekli: Vam gre pa bolje! Imate čedno in prijazno stanovanje, pa še senco pred hišico! — V trenutku sta bili zbrani okrog nas dve družini. — Kaj stanovanje, ko pa drugega ni! — Prinesli so nam mezdni listek, iz kate-rga je bilo razvidno, da je zaslužil mož v zadnji 14 dnevni plačilni periodi za 5 ših-tov po 38.50 Din, skupaj 192.77 Din. Odbitki: davek 2.10 Din, provizijska blagajna 55.25 Din, bolniška blagajna 41 Din, Delavska zbornica 3 Din, Konzum: živila 43.20 Din, uporaba krušne peči 1.50 Din, uporaba inventarja 0.30 Din, razsvetljava 4.40 Din, Neprijazna kolonija. Zadruga 2 Din, skupaj 152.77 Din. Ostane čiste plače 40 Din. — Jaz senu rekla možu: — Še te pare vam bom1 razdelila, pa kupite zanje kar veste in znate. Jaz vam s tem ne morem' kuhati! — Vendar je napravila mati zadnje in skrajne napore, da bi našla rešitev, ki je bila na videz nemogoča. Pri Konzumu in pri obrafovodstvu imajo naročilo, da ne smejo dovoljevati ne predujmov, ne kreditov. Žene pa pridejo vendar do predujmov in kreditov. Druga se je spustila v jok. ' — Pravijo: Tebi še ne gre tako hudo, ker imaš samo tri otroke! Pa tudi trije morajo jesti! Včeraj nismo imeli ničesar za večerjo. Punčke so me spraševale: Ali gremo nocoj lačni spat? Zjutraj sem' jih pustila do devetih v postelji, da bi bilo prej opoldne, ker smo za opoldne kuhali. Blede punčke so se držale matere za krilo in nas plašno gledale. Mimo je prišel znanec rudar. — Ali bo tolažba in Blažev žegen? — Ne vem. Opisali bomo, kolikor mogoče verno, kar smo videli. Mi moremo samo to, a to obljubljamo. Jaz sem še jemala po en četrt litra mleka, a zdaj mi ga mlekarica ne da več na upanje. Rudarske rodbine, ki bi morale trošiti najmanj po 8000 litrov mleka na dan, so skoro brez mleka, kmečke rodbine pa mleka ne morejo prodati! Pregledujemo stanovanje za stanovanjem. Povsod ista slika. Maribor. Mestni občinski delavci za svoje pravice. Na poziv »Splošne delavske strokovne zveze« v Mariboru1 so se minuli pondeljek zbrali domala vsi delavci mestne občine na sestanku, ki se je vršil v dvorani Delavske zbornice. Sestanku je predsedoval s. Dvoršak, ki je obrazložil pomen zborovanja in zahteve delavstva ter nato podal besedo s. Jelenu. Govornik se je v daljšem govoru bavil s stanjem občinskih delavcev, ki se že dalje časa trudijo, da bi našli razumevanje za svoj položaj pri merodajnih! faktorjih v posameznih1 občinskih podjetjih in mestni upravi. Vse dosedanje pritožbe pa niso zalegle in se »Splošna določila« za kolektivno ureditev službenega razmerja | med mariborsko mestno občino in | njenimi delavci ne izvajajo pri vseh mestnih podjetjih enako, mestoma pa sc te določbe sploh ne uvažujejo. Že davno bi moralo biti rešeno vprašanje stalnosti starejših delavcev, dopusti, avtomatično povišanje mezd, naturalni prejemki, starostno zavarovanje itd. Razumljivo je, da je to postopanje uprave izzvalo med delavstvom mnogo nevolje in razburjenja zlasti radi tega, ker delavstvo ni stavilo nikakih pretiranih! zahtev, temveč le to, kar trnu po določbah kolektivnega dogovora pripada. Občinsko delavstvo je že ponovno vložilo pri mestni upravi predstavke, v katerih je zahtevalo izvajanje splošnih določil, kar bi bilo nedvomno le v korist tako mestni občini kot delodajalki, kakor tudi delojemalcem. [ Zborovalci so pazno sledili izvajanjem referentov in jima burno pritrjevali. K besedi se je priglasilo še več mestnih' uslužbencev, ki so istotako apelirali na uvidevnost s strani občinske uprave in pozivali delavstvo, da se do zadnjega organizira v svoji strokovni organizaciji »Splošni delavski strokovni zvezi«, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Kaj pa to pomeni? Med mariborske občinske delavce prihajajo v zadnjem času neki čudni agitatorji, ki nagovarjajo delavce, naj se pri njihovi stranki organizirajo, češ, mi bomo kmalu spravili sedanjega župana dr. Lipolda iz tega mesta. Morda bi nam zamogli naši nad stoodstotni nacionalisti to pojasniti? Ali se vrši ta agitacija samo radi tega, da bo »hec«? Ali pa grozi izbruhniti kriza in razkol v klubu, ki tvori magistra tno večino? Petdesetletnico strokovnega delovanja slavi te dih Mr. Ph. Alojz Si-rak, lastnik lekarne na Aleksandrovi cesti št. 33. 1,138.000 Din znašajo sodne takse, ki so jih plačali Mariborčani in okoličani od avgusta 1932 do junija i t. 1. pri tukajšnjih sodiščih. Prva vaja za uprizoritev »Celjskih grofov« se vrši danes v torek, dne 1. avgusta ob 20. uri na Rotovškem' trgm____________________________ Za solsko deta kupujte te f%d pum na Slomškove** tegu st. 6, trgovina Jljudske tiskarned. prisilili.« Pozneje nismo slišali več mnogo o tej stvari. Šele zadnje dni je gospod Ley zopet načel to vprašanje z odredbo, v kateri pravi, da mora centralna vlada nastopiti proti »divji zgradbi takozvanih državnih stanov, ki se ustanavljajo ob preziranju stanovske državne zgradnje, ter da je »označba državni stan šele potem mogoča, čim; bo temeljna misel, to je združitev podjetnikov in delavcev v eno organizacijo, zagotovljena in čim bo način in oblika te organizacije tako izvedena, da bo na eni strani zajamčen najlepši vzcvit gospodarstva in na drugi strani največje varstvo delovne sile.« Kako naj se uresniči »najlepši vzcvit«, kolikor se tiče podjetnikov, smo povedali že zgoraj. Za kaj torej gre pri takem1 — kakor fašisti pravijo — »takozvanem državnem stanu«? Kakor prihaja zapovedujoča oblast v strokovnih organizacijah od zgoraj doli. tako prihaja tukaj od zdolaj gori, in sicer tako, da je najnižja organ izatorična edinica obrat s podjetjem; kot voditeljem seveda tudi »posvetujoči« obratni svet. Obrati določene gospodarske skupine se bodo združevali v okrajne, deželne in državne strokovne skupine ali v stan. Vrhunec teh stanov bo izražen v zbornici za vso državo, v velikem in malem konventu dela. Mali konvent dela (14 članov) tvorijo najvišji voditelji birokracije strokovnih organizacij, torej vladni aparat, veliki konvent (60 članov) pa bo sestavljen iz malega konventa in zastopnikov najvažnejših strokovnih zvez posameznih1 smeri (krščanskih, Hirsch - Dunckerjevih); zadnje so večinoma že izločili. Kako in po kom bodo podjetniki v tej zgradbi'zastopani, je še jako nejasno, istotako je še težko povedati, kako se bodo med tem ustanovljeni državni stanovi rokodelcev ter trgovine in pa državni stan nemške industrije (ki se baje ustanovi z združitvijo državne zveze nemške industrije in nemških; delodajalskih zvez) konstituirali. — Z vsem, tern, kakor vidimo, se nikamor ne mudi. Nalašč menda puščajo, da še nekaj časa visi Damoklejev meč nad glavami podjetnikov ter jih obenem prijazno opozarjajo, da fašisti še rabijo razne finančne doklade, da poplačajo stare in nove dolgove. Prej ali slej se bo moralo pokazati, če dobe podjetniki — kakor v Italiji —r to, za kar so redno plačevali! Nedvomno pride prej ali slej trenutek, ko bodo fašisti opravičeno lahko rekli, da nemškemu narodu niso lagali, marveč jim podarili že leta obljubljano svobodo: svobodo podjetnikom; nad zasužnjenim d el a vs tv om! Pristopajte k zadrugi (t ♦> r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Otvoritveno naznanilo! Javljam cenjenim damam, da sem z današnjim dnem otvorila DAMSKI ČESAINI SALON v Mariboru, Stolna ulica 1 Z dobro postrežbo in solidnimi cenami bom skušala ustreči vsem željam cenjenih obiskovalk. Z odličnim spoštovanjem Anka ZakraJSek iz Del iv Xi»k«i Lfadika tUfc*r*a, d. d, t Maribor«, precUUriUlj Jdp Ottai t Maribor«. — Za koauorcl) izdala la Viktor Eržen t Maribora.