OSREDNJ& KNJIŽICA PRImoKSKI DNEVNIK Cena 200 lir Lelo XXXV. Št. 15 (10.234) TRST, četrtek, 18. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» ? Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SEJA KOMUNISTIČNEGA VODSTVA SE JE ZAVLEKLA DO POZNE VEČERNE URE ŽIVAHNA RAZPRAVA V VODSTVU KPI 0 NADALJNJI USODI VLADNE VEČINE Odobreni dokument bo objavljen danes - V demokrščanskih krogih krožijo govorice, da utegne Andreottija zamenjati Zaccagnini - Srečanje tajnikov PSI in PSDI RIM — Oči političnih komentatorjev so bile včeraj uprte v Ulico Botteghe oscure, kjer je domala Ves dan, do poznega večera, zasedalo vodstvo KPI. Na dnevnem redu seje, ki sledi tajni seji prejšnjega tedna, je bilo zadržanje komunistov do «triletke» in nasploh do Andreottijeve vlade in večine, ki Jo podpira. Znakov, da se v KPI •jokaj premika in da je voditeljem dovolj demokrščanskega slepomišenja. v zadnjih dneh ni manjkalo. Se posebej je bila ostra «Unita» v fvoji’ domala vsakodnevnih komentarjih. Kmalu po desetih zvečer so tiskovne agencije v treh vrsticah posredovale vest, da je vodstvo KPI osvojilo dokument, ki pa bo objavljen šele danes. fe informacij, ki jih je bilo mo-Wiče nabrati med popoldansko prekinitvijo seje, ko so se komunistični Poslanci odpravili v zbornico za glasovanje o odstopu radikalca Pannel-•e. izhaja, da je razprava na seji vodstva bila zelo živahna in mestoma tudi ostra. Uvodno poročilo je prebral Ber-linguer. Nato naj bi se oglasili člani vodstva, ki jih štejejo med «zmeme* ali «previdne». Med temi Giorgio Napolitano, o katerem pišejo, da je na predzadnji seji vodstva molčal. Po informacijah iz navedenili virov naj bi Napolitano iznesel resne pomisleke proti «liniji zaostrovanja*, ki jo KPI uresničuje zadnje čase. Z njim naj bi potegnili tudi nekateri deželni tajniki. Razumljivo je, da se je v tistem trenutku razprava razširila na splošne teme, vključno celo na nekatere kongresne teze. Kakšno politiko naj zagovarja KPI, če se zruši nesrečna izkušnja zadnjih let? Kakšno naj bo zadržanje do demokristjanov? Naj se mar KPI opredeli za enotno levičarsko alternativo? To naj bi bila vprašanja, ki naj bi jih načeli nekateri člani vodstva. Po omenjenih informacijah naj bi omenjena vprašanja naletela na odobravanje tudi med najtesnejšimi Berlinguerjevi-mi sodelavci. Emanuele Macaluso naj bi zagovarjal zaostritev s KD *"iiiiiiillvt|,| iiiini,,,, um muiii m iiiiiuiiiniiimiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiin NA POZIV SINDIKATOV IN SKRAJNE LEVICE Ločeni demonstraciji proti nasilju v Rimu Odgovor notranjega ministra Rognonija v senatu RIM — Delavci in mladina se pripravljajo na današnjo manifestacijo proti valu nasilja, ki je v nezadržni spirali okrvav’1 rimske uli-*:e- Sindikalna federacija in druge demokratične organizacije prirejajo •Množično demonstracijo, ki bo krepila izpred Koloseja in se odpravi-Ja na Trg San Giovanni. Obenem se bodo simpatizerji iz-yenparlamentarne levice zbrali na rrgu Esedra in šli v sprevodu do rrga Navona. Med manifestacijama sindikatov in levičarskih skrajnežev ne bo nobenega stika, čeprav so Pekatere organizacije pozivale do zadnjega k skupni pobudi. Tako je MLS sporočila, da se bo udeležila sindikalne in ne druge manifestacije. V glavnem se vsi boje, n ti ob demonstraciji skrajne levice ne prišlo do incidentov . li novih izbruhov nasilja. Radijs' • postaja »Cit-‘a futura» je na primer pozvala *Vse, ki so odobravali umor Stefana Cecchettija*, naj se ne udeležijo manifestacije. Bojazen ra vsekakor °staja. V senatu je sinoči notranji lini-ster Rognoni odgovoril na vprašanja v zvezi z nedavnimi umori ter atentati v Rimu. Poudaril je, da So rimski skrajneži začeli pravo ‘vojno med tolpami*, ki jo spretno izkoriščajo straf,gi napetosti in destabilizacije Poudaril je, da mora clr-'va zatirati vse pojave nasilja, Pe glede na «barvo, ki jo občasno saže». Predvsem pa je Rognoni ob-tožil te skupine, da skušaj » Ita-Pj*_ «izsiliti avtoritarni režim», kakšnega demokratične sile nočejo. z.ato je pozval demokratične držav-•jane, naj sodelujejo s silami jav-P?ga reda in osamijo nosilce blaz-P>h ideologij nasilja in pouličnega spopada med tolpami. Glede umora neofašista Giaquin-la je minister Rognoni ponovil, da je v silobranu ustrelil policist, Proti kateremu je Giaquinto meril s samokresom, Dejansko naj bi po-lc|ja ugotovila, da je mrtvi Gian-UUinto stLkal v pesti : -nokres ‘Valter 38» kalibra 9, v žepih pa naJ bi imel sedem nabojev, (sts) sestavljali namestnik odgovornega za zunanje zadeve Zvonko Grahek, član odseka za zunanje zadeve Vojislav Matelič in svetnik pri rimski ambasadi Ljubomir Kusmanovič. Med o-biskom se je delegacija nekajkrat sestala s članoma CK KPI Sergiom Segrejem in Antoniom Rubbijerrr, ki vodita odsek za zunanje zadeve, sprejel pa jo je tudi član vodstva KPI Gian Carlo Pajetta. Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju, ki je značilno za odnose med obema strankama, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga izdali po zaključku sestanka. Na razgovorih sta si predstavništvi izmenjali mnenje o stanju v obeh državah, o politiki KPI in ZKJ ter o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih, poleg tega pa so govorili tudi o poglobitvi odnosov med obema strankama in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo nasploh. RIM — Poslanska zbornica bo danes odobrila, brez popravkov, zakon o sistemu izvolitve evropskega parlamenta. Prvotno so nekatere skupine predlagale popravke, vendar so jih umaknile, ker se boje, da bi vladna kriza izjalovila evropske volitve junija letos. in Berlinguerjevo poročilo, medtem ko naj bi bil tajnik KPI prisiljen posredovati v razpravi, predvsem v odnosu do Napolitana. Trenutno ostaja uradna linija KPI tista, ki jo je nakazala »Unitš* prejšnjo nedeljo: opozorilo KD, naj preneha z zaviranjem »nujnostne politike*. Demokristjani pa so prešli z Zac-cagninijevim povratkom iz Amerike v pravo protiofenzivo. Ko je izstopil iz letala je Zaccagnini že imel pripravljeno izjavo, da želi odločil za razrešitev Parlata zaradi nezaslišanosti dogodka. Drugače pa njegov odgovor ni vseboval bistvenih novosti, saj se je omejil na to, da je poudaril, kako je policija večkrat zahtevala, naj porotno sodišče dovoli strožje nadzorstvo nad Venturo in Giannettinijem, vendar pa so bile te zahteve vselej zavrnjene. V tem okviru je t di dejal, da je glavni problem posodobiti zakonodajo o nadzorstvu nad obtožen- Plačilo za molk? Zvonjenje po toči po običajnem re,lniku, tako bi lahko ocenili pr-,c ukrepe sodstva in policije po e6u fašističnega založnika in cne-J’a °d glavnih obtožencev na proce-,,! *aradi pokola v Kmečki banki “vannija Venture. Policija je pod k°dstvoin poveljnikovega namestni-* Emilia Sanlilia uvedla preiskavo, mtstvo je podpisalo zaporni nalog ‘ ""tožbo, da je obtoženec brez do-°Llenja zapustil prisilno bivališče. . *n pri teh dveh formalnih aktih kot v primeru begov Frede in , aPPlerja, vse obtičalo, saj po dveh nch preiskave agenti niso niti še gotovih, kdaj in kako jo je pobri-** Vcntura. Pri sprednjih ali pri zadnjih vratih? Sam ali s pomočjo vplivnih prijateljev? V nedeljo, ponedeljek ali v torek? Gostobesednost odgovorov ne more prikriti bridke ugotovitve, da doslej preiskovalci niso zbrali niti enega samega indica, ki bi bil vreden tega imena. O tem, kaj pomeni beg fašističnega založnika za italijansko demokratično javnost in za žrtve zločinskega pokola v Kmečki banki, je bilo prelitega že veliko črnila in nc kaže, da bi se ponavljali, saj bi zapisali le to, nič manj in nič več, kar smo ob begu esesovskega krvnika Herberta Kapplerja in Venturovega pajdaša Franca Frede. Tudi ugoto- vitev, da je lahko založnik računal na vplivne prijatelje, nedvomno na iste, ki so za kulisami spredali strategijo napetosti in terorja, ni nova, dasi dramatično aktualna. Beg fašističnega založnika je tako velik in hud madež, 'a izstopa tudi na zamaščeni in razcapani obleki italijanskih uradnih oblasti. Sedanji vladi je treba sicer priznati, da je z razliko od prejšnjih takoj udarila visoko in razrešila dolžnosti šefa policije Parlata, vendar ko je živina pobegnila, je zaman zapirati vrata hleva. Odstavitev Parlata je le krpa, zasilni tampon, ki ne razblinja dvoma, da je Ventura bil nagrajen zato, ker je molčal, (vt) ci začasno na jstosti. Pozabil pa je dodati, da pravi škandal ni dejstvo, da sta bila Freda in Ventura po štirih letih preventivnega pripora izpuščena na prostost in da sta lahko zbežala, pač pa, da deset let po pokolu v Kmečki banki proces še ni zaključen in ozadje atentata povsem nejasno. Nesporno je namreč, da imajo vsi obtoženci, vključno najhujf zločinci, pravico do pravičnega procesa in do razscibe (o-prostitve ali obsodbe) v doglednem času. Kar je nedopustno je, da politična in sodna oblast z zavlačevanjem dejansko omogoči obtožencu, da pride začasno na prostost in o-benem pokoplje preiskavo. V parlamentarnih vprašanjih, ki so jih predstavniki vseh demokratičnih polifonih skupin naslovili notranjemu ministru, j - nrišlo jasno do izraza ogorčenje, s katerim je italijansko javno mnenje sprejelo vest o begu fašističnega založnika, enega od glavnih obtožencev na procesu zaradi pokola v Kmečki banki. Istočasno pa iz njih jasno izhaja ugotovitev, da iračn. sile, ki so za kulisami spreda’— strategijo napetosti in terorjr, nho bile poražene, pač : spet dvigaj) glavo. In končno tudi dejstvo, da vse krivde za Venturov te« ne < naprtiti policiji, pač gre ;skt.u odgr-orn'- tuli in predvsem v političnih krogih. Iz Catanzara medtem poročajo, da je na zahtevo javne-a tožilca Lombardija porotno sodišče izdalo zaporni nalog za Giovannija Venturo z obtožbo, da je zapustil prisilno bivališče. Obenem je iz varnostnih razlogov sodišče tudi odredilo, naj se Guido Giannettini javi vsako jutro in vsak večer na ca-tanzarski kvesturi. Rimski tednik «Europeo» pa bo v svoji prihodnji številki objavil razgovor, ki ga je neki urednik imel z Venturo, le dan ali dva pred pobegom. V tem razgovoru je založnik poudaril, da povsem razume in o-dobrava Franca Fredo, ki jo je oktobra pobrisal, obenem pa je, čeravno zelo megleno, namignil na možnost, da bi jo tudi sam odku-ril. (vt) Zbornica odobrila Panncllov odstop RIM — Z odločilno prisotnostjo poslancev KPI je zbornica sprejela odstop radikalca Marca Pannel-le. Na njegovo mesto bo najbrž stopila Adelaide Aglietta. Za odstop radikalnega poslanca so se i-zrekli komunisti in demoproletarci, vsi ostali pa so mu nasprotovali. Izid glasovanja je bil sledeč: 238 za, 99 proti, dva pa sta se vzdržala. šiitskega imana Huseina. Nedvomno bomo ponovno priča plebiscitarni podpori islamski republiki. Za Homeinija sta nezakonita tako iranski parlament kot regentski svet. Članom je ukazal, naj odstopijo, če se hočejo izogniti ljudski sodbi. Glede Bahtiarove vlade in vojske pa stari ajtuiah modro molči. Vsi se pripravljajo na- petkovo manifestacijo in se strogo držijo u-kazov verskih voditeljev. Na teheranski univerzi je bila včeraj mogočna skupščina, na kateri so razpravljali o bodoči islamski republiki. Teheranski tisk v tujih jezikih je končno zadihal, časopisi so zanimivi, v njih mrgoli vesti in komentarjev. Vsi se strinjajo, da se začenja novo obdobje v iranski zgodovini. »Journal du Teheran* piše, da je šahov neuspeh posledica globokega prepada med Pahlavije-vo rodbino in kulturo ter tradicijo iranskega ljudstva, »šah je ustvaril enega izmed najmočnejših in najsodobnejših vojaških strojev sveta, ki naj bi mu zagotovil ob ameriški pomoči prestol in omogočil sinovo nasledstvo. Lupina je ostala cela, notranjost pa je uničilo ljudstvo, oboroženo le s svojo voljo in verski voditelji, ki se že leta borijo proti despotizmu.* Tajnik nacionalne fronte Karun Sadžabi pa je izjavil, da .je šahov odhod hotelo ljudstvo. »Osnovna želja iranskega ljudstva pa ostaja zrušanje dosedanje oblasti Pahlavijev in uresničitev ljudske vlade. Šahov odhod pomeni važen korak k spremembi oblasti. V sedanjem položaju pa mora ljudstvo čuvati svojo in javno imovimo. Potrebni sta torej disciplina in revolucionarna budnost, da uresničimo ljudsko zmago*, je zaključil laični voditelj nacionalne fronte. Največja neznanka pa še vedno ostaja vojska. Poveljnik oboroženih sil je nedavno izjavil, da bo armada ostala zvesta vladi. Včerajšnji dogodki pa so dokazovali čisto nasprotno. V vojski vlada razkol, kar ni nekaj nepričakovanega. Islamska republika predstavlja grozečo nevarnost za višje častnike in poklicne vojake, pomeni konec njihovih privilegijev in odstranitev Američanov. Bahtiarova vlada po njihovem ne more zajeziti Homeinijevega napredovanja. Bo torej poklicna vojska pogojevala uresničitev islamske republike? V poznih urah se je izvedelo, da se je 15 poslancev iranskega parlamenta odzvalo Homeinijevemu pozivu in je odstopilo. ROBERTO LJVI Grličkov o kontrastih v socialističnem svetu BEOGRAD — Kot poroča agencija ANSA je član predsedstva ZKJ Aleksandar Grličkov med govorom v politični šoli v Kumrovcu poudaril, da je enotna strategija boja za socializem preživela in da je pluralizem poti že objektivni zakon razvoja socializma. Grličkov je dejal, da sestavlja raznolikost strategij boja »vitalni faktor, ki krepi, spodbuja in zadovoljuje različne revolucionarne stvarnosti, preko katerih se uresničuje boj za socializem.* Dejal je še, da so kontrasti v mednarodnem socialističnem gibanju zgodovinska realnost, ki jo je mo- goče premostiti z globokim spoštovanjem načel, na katerih morajo biti osnovani odnosi med socialističnimi strankami in socialističnimi državami. Vsekakor pa, tudi če obstajajo' razlogj za oborožene spopade med socialističnimi strankami, teh spopadov ni mogoče opravičiti: če se socialistične države poslužuje jo za reševanje sporov istih sredstev kot prejšnja kapitalistična družba, zmanjšujejo moč rasti socializma. Grličkov je dodal, da je ta težnja zgodovinsko iracionalna in politično nesprejemljiva. so zakasnile zaradi stavke delavcev petrolejske stroke. Medtem ko na teheranskem geofizikalnem zavodu zaradi pomanjkanja toka potresnih sunkov niso zabeležili, so jakost sunkov jasno zaznali v o-pazovalnici švedskega ministrstva za obrambo in tudi na pacifiškem alarmnem središču v Honoluluju. Področje, kjer je potres dasegel največjo jakostno stopnjo, je na območju Tabasa. starega mesta ob «cestd svile*, to se pravi na 'robu kavirske puščave. Vsekakor je torkov najhujši potres, ki je zajel Iran septembra lani, ko je v Taba-su in okoliških naseljih našlo smrt 25.000 oseb. Po statistikah sodeč je na potresnem področju severovzhodnega dela Irana izgubilo življenje od 1968. leta dalje nad 45.000 Irancev. Same pred 11 leti je potres terjal 20.000 žrtev. V Fordovsu, pomembnem središču, ki so ga zgradili po uničevalnem potresu 1968. leta, ko je ostalo pod ruševinami II tisoč ljudi, so tokrat zabeležili le neznatno škodo, (md) PETROLEJSKI ŠKANDAL Odložena na danes razprava parlamentarne preiskovalne komisije RIM — Zaradi odsotnosti socialističnih članov, poslanca Felisettija in senatorja Campopiana, so morali včeraj odložiti nadaljevanje razprave parlamentarne preiskovalne komisije o prijavi bivših ministrov Valsecchija (KD) in Ferrija (PSDI) skupnemu zboru poslancev in senatorjev pod obtožbo podkupovanja. Gre za znan »petrolejski škandal* in medtem ko so obtožbe proti nekaterim bivšim ministrom arhivirali, je manjšinski poročevalec Spa-gnoli (KPI) vztrajal pri obtožbi in zahteyi, da se preda, seveda s potrditvijo poslanske zbornice in senata, Valsecchija in Ferrija ustavnemu sodišču v nadaljnji postopek. Verjetno se bo razprava, ki bi se morala zaključiti z glasovanjem, nadaljevala danes, vendar ni znano, če bosta prisotna socialistična komisarja. Vse kaže, tja bo njuno stališče znano šele po današnjem sestanku med tajništvi PSI in PSDI. IIIMMIIimiMUlllllllllllllllllllllllllllll IIIJtItllllICTIIIlIllIlllIlllIllllllllilliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii' DAN PO ODHODU Šah Mohamed Reza Pahlavi s Sadatom v Asuanu Ajtuiah Homeini bere naslove o šahovem begu Predsednik vlade Bahtiar pred najtežjo potezo PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 18. januarja 1979 PRVA SEJA POKRAJINSKIM SVCTA V ItTOŠNM LJTU Danes formalna predložitev proračuna pokrajinske uprave Dokument bo izpopolnjen na osnovi posvetovanj s krajevnimi upravami in sindikati - Občinska uprava zavlačuje s predložitvijo proračuna - Danes seja deželnega sveta Po daljšem premoru se bo danes, prvič v letošnjem letu, sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je uradna predstavitev proračuna za leto 1979. Razprava o tem važnem dokumentu se bo začela teden dni pozneje, v tem ča»u pa bodo o proračunu razpravljale svetovalske komisije, medtem ko se bo pokrajinska uprava posvetovala z drugimi krajevnimi upravami (gorsko skupnostjo, okoliškimi občinami in končno s tržaško občino) ter s sindikati. Na osnovi rezultatov teh posvetovanj so možne tudi nekatere spremembe proračuna, preden bi prišlo do končnega glasovanja v pokrajinskem svetu. Istočasno bodo seveda potekala posvetovanja tudi na politični ravni. Pokrajinski odbor nima večine v svetu in je zato nujno, da si zagotovi vsaj vzdržanje demokristjan-ske svetovalske skupine, ki se je sicer že vzdržala glasovanja o programu odbora. Vsekakor se predvideva, da bo proračun tržaške pokrajine v dokončnem besedilu o-dobren 1. februarja. Pač pa ni znano, kdaj bo svoj proračun, predložila tržaška občinska uprava. Cecovinijev odbor baje že dela na tem, vendar se mu očitno ne mudi preveč, ko pa nima še nobenega zagotovila, da bi proračun lahko bil odobren. Tudi občinski odbor, kot je znano, ne razpolaga z večino v svetu, za sedaj pa ne kaže, da bi katera od ustavnih strank bila pripravljena, da bi brez političnega dogovora podprla melonarski odbor ali se vsaj dobrohotno vzdržala. Cecovini polaga nemalo upov v »neodvisneže* v demo-krščanski svetovalski skupini, ki so tudi na zadnjih glasovanjih v občinskem svetu pokazali določeno naklonjenost do »liste*, po drugi strani pa je demokrščansko pokrajinsko vodstvo še na svojem zadnjem sestanku potrdilo polemično stališče do odbora ter ni videti pripravljeno, da bi Cecoviniju v zadnjem trenutku pomolilo rešilni pas. Sicer pa melonarski odbor ne zavlačuje samo s pripravo proračuna, ampak tudi z izpolnjevanjem drugih važnih obveznosti. Ena teh je na primer razdelitev občinskega teritorija v področju za aplikacijo različnih indeksov, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah. To zavlačevanje novzroča nemalo težav tako lastnikom hiš kot predvsem najemnikom. Lastniki in upravitelji poslopij so na primer že izračunali in aplicirali nove stanarine, pri tem pa sami nekako določili indekse, seveda sebi v korist. Proti takemu početju je nastopila organi- zacija najemnikov — SUNIA, iz tega pa je nastalo na stotine sporov, ki jih bo praktično nemogoče rešiti, dokler ne bo občinski odbor o-pravil svoje dolžnosti in končno izvedel porazdelitev mesta na različne sektorje. Demokratične stranke so že večkrat pozvale občinsko u-pravo, naj pohiti, a doslej ti pozivi niso zalegli. Jutri se bo medtem sestal občinski svet, ki pa bo na važnih razpravah o mestni čistoči in o problemih tržaškega pristanišča tokrat razpravljal predvsem o nekaterih tekočih upravnih zadevah. Na dnevnem redu bodo tudi nekatera vprašanja občinskih uslužbencev. Na koncu naj še zabeležimo, da se bo danes sestal tudi deželni svet. Na dnevnem redu, poleg običajnih svetovalskih vprašanj in interpelacij, bo obravnava dveh zakonskih osnutkov, ki jih predlaga odbor: prvi se tiče staleža bivših uslužbencev Enalc, drugi pa zadeva nakup novih delnic družbe cAutovie venete* za kritje stroškov z agradnjo povezave med avtocesto Palmanova -Videm in delom avtoceste med Vidmom in Camio. V nedeljo manifestacija ob 58-Ictnici KPI Med drugimi bo govoril član vsedržavnega vodstva Adalberto Minucci Na pobudo tržaške federacije KPI bo v nedeljo jb 10.30 v mali dvorani Verdijevega gledališča javna manifestacija ob 58. obletnici ustanovitve partije na temo «Trst in teze 15. kongresa KPI*. Govorili bodo član vsedržavnega vodstva KPI in direktor »Rinascite* Adalberto Minucci, pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti in sen. Jelka Gerbec. PRIZADEVANJA ZA IZPOPOLNITEV ŠOLSKIH ORGANOV Ravnatelji slovenskih šol pri političnih predstavnikih Slovenski ravnatelji menijo, da je nesprejemljivo, da slovenskim šolam odrekajo pravico po ustanovitvi lastnih šolskih okrajev Delegacija, ki so jo ravnatelji vseh slovenskih šol na Tr.....um in Goriškem izvolili na skupnem sestanku, ki je bil 30. oktobra 1978 v Jamljah, z namenom, da se sestane s predstavniki strank, ki so doslej pokazale večje zarimanje za vprašanja izpopolnitve mreže šolskih zbornih organov za slovenske šole, je imela v dneh 18. in 28. novembra 1978 in 4. januarja 1979 razgovore s predstavniki KPI, PSI, Slovenske skupnosti, KD in PSDI in z deželnim odbornikom za prosveto in šolstvo inž. C n-penedom. Za stranke so se razgovorov udeležili deželni svetovalci Rossetti (PSDI), Iskra (KPI), Renzulli, Zanfagnini (PSI), Štoka (SSk), Brancati (KD) in Vespasiano (PSDI). Predstavniki ravnateljev so seznanili politične predstavnike s stališčem, ki so ga ravnatelji soglasno sprejeli na že omenjenem sestanku, ko so ugotavljali, da je delovanje slovenskih šol otežkočeno zaradi pomanjkanja okrajnih svetov za slovenske šole. Po mnenju slovenskih ravnateljev je nesprejemljivo dejstvo, da slo- PO AVTONOMNIH RAČUNIH ZA TRŽAŠKO IN GORIŠKO Izmenjava blaga v letu 1978 dosegla 44.424 milijonov lir Manjše nazadovanje v primeri z letom 1977 - Padec samo na goričkem računu, medtem ko se je tržaški močno okrepil Kakor smo zabeležili v zadnjem komentarju o razvoju blagovnega prometa po tržaškem avtonomnem računu, so vplačila in izplačila za opravljeni promet v zadnjih dveh mesecih lanskega leta močno nara-stla in poznejši podatki so to težnjo potrdili, tako da je sam decembrski promet presegel 11 milijard lir. Celokupen promet v letu 1978 je tako dosegel 34 milijard 490 mi-milijonov lir ter je močno presegel promet iz prejšnjih let (leta 1977 31 milijard 852 milijonov, leta 1976 29 milijard 139 milijonov, leta 1975 18 milijard 528 milijonov in leta 1974 14 milijard 29 milijonov lir). Od omenjene celokupne vrednosti 34 milijard 490 milijonov je v lanskem letu odpadlo na blago, ki so ga tržaški uvozniki nabavili Iz sosedinih krajev v Jugoslaviji smo v lanskem letu uvozili na Tr žaško predvsem živo govedo in drugo živino ter goveje meso: te tri postavke skupaj so same prispevale h globalnemu prometu v višini slabih 16 milijard z 12 milijardami 144 milijoni lir. Nadaljnje pomembnejše postavke so bile metalni izdelki in polizdelki (1,5 milijarde), žagan in rezan les (898 milijonov), tekstil (422 milijonov), avtomobilski deli in pritikline (120 milijonov lir), itd. V Jugoslavijo pa .je šlo iz Trsta predvsem tehnično oziroma industrijsko blago, tako zlasti stroji, razne aparature in električni material (5,2 milijarde), navadne kovine in ustrezni proizvodi (2,3 milijarde), umetne smole in plastika na sosed- j (2,2 milijarde), proizvodi kemične nih jugoslovanskih območjih, 15 mi-1 industrije (2 milijardi), optični, kili jard 862 milijonov, medtem ko je no in fotomaterial (1,9 milijarde), znašal promet v nasprotni smeri 18 tekstilne surovine in izdelki (1,4 milijard 628 milijonov lir. | milijarde), itd. Mareki med tiskarskimi stroji Promet po goriškem avtonomnem računu pa se je nasprotno lani občutno zmanjšal v primeri s prometom v letu 1977: skupna vrednost izmenjave je namreč znašala 9 milijard 934 milijonov lir, medtem ko je v prejšnjem letu znašala 14 milijard 331 milijonov. Zmanjšal se je zlasti izvoz jugoslovanskega blaga na Goriško, in sicer z 9,2 milijarde v letu 1977 na 5,2 milijarde v lanskem letu, popustil pa je tud' promet v nasprotni smeri, in sicer s 5,1 na 4,8 milijarde lir. Posledi ca teh gibanj je bila, da se je avtonomni račun v lanskem letu zaključil skoraj v ravnovesju, sai je (pozitivni) saldo znašal le 341 milijonov lir, medtem ko je znašal leto poprej 4 milijarde 128 WiilU jonov. Goričani so po avtonomnem računu v lanskem letu uvozili s sosednih območij predvsem les in parket (1 milijarda 780 milijonov), konje (1 milijarda 537 milijonov), papir in embalažo (747 milijonov), sirkovo slamo 1273 milijonov) in gobe (249 milijonov), medtem ko so v prometu v nasprotni smeri prevladovale postavke »nadomestni deli* (2 milijardi 97 milijonov), «šport-ni rekviziti* (416 milijonov), «boj-lerji* (355 milijonov), gospodinjski predmeti (239 milijonov) in avtomobilske gume (232 milijonov lir). Če upoštevamo skupno oba računa, tržaškega in goriškega, pridemo do zaključka, da je skupna vrednost izmenjanega blaga v lanskem letu dosegla 44 milijard 424 milijonov lir, kar pomeni, da se je promet zmanjšal za 1 milijardo 760 milijonov, saj je celokupni promet v prejšnjem letu znašal 46 milijard 184 milijonov lir. venskim šolam odrekajo pravico po ustanovitvi lastnih šolskih okrajev in šolskih pokrajinskih svetov. Nadalje so mnenja, da je v okviru sedanje zakonodaje možna ustanovitev dveh pokrajinskih šolskih okrajev in da bi ustanovitev avtonomnega deželnega okraja nujno zahtevala izglasovanje novega zakona, kar pa bi zakasnilo to vprašanje v nedogled. Zato se ravnatelji obračajo na stranke, na deželni svet in deželni odbor, da se poslužijo čl. 7 zakona štev. 477 — 1973 in čl. 9 DPR štev. 416 — 1974, ki dopuščata, da dežela po ustanovitvi okrajev predlaga spremembe — in sicer ukinitev že obstoječih okrajev ter ustanovitev novih šolskih okrajev. V skladu s tem naj deželna uprava ukrene vse potrebno za ustanovitev slovenskih šolskih okrajev. Po stikih in po izjavah že zgoraj omenjenih političnih dejavnikov je delegacija ugotovila, da obstaja splošna politična volja za ugodno rešitev postavljene zahteve. Da se vprašanje premakne z mrtve točke, je nujno potrebna večja zavzetost vseh šolskih in izvenšol skih slovenskih dejavnikov, tako v šolskih organih, kot v krajevnih u-pravah ter v političnih, kulturnih, prosvetnih in drugih organizacijah. Srečanje na deželi za rešitev obratov v krizi žal še ni nobene vesti o bližnjih rešitvah zaskrbljujočih razmer v nekaterih krajevnih industrijskih o-bratih, ki bi olajšale stisko osebja pred nevarnostjo za delovna mesta in perspektive dela. Nadaljujejo se pa posredovanja in napori sindikatov in izvoljenih uprav, da se položaj čimprej razjasni. Na sedežu deželnega odbomištva za industrijo se bodo drevi sestali sindikalni zastopniki osebja bivše pivovarne »Dreher* z vodstvom podjetja «Nuo va Trieste*. ki naj bi brezposelne zaposlilo v novem obratu v industrijski coni, kjer naj bi predelovali svinino. Ko je bila pobuda že pred uresničitvijo so se namreč pojavili samozvani «ekologi» melonarskega občinskega odbora z ovirami, ki postavljajo v dvom možnosti začetka proizvodnje in zaposlitve. Drevišnji sestanek je namenjen odpravi omenjenih ovir. Pojutrišnjem bo na istem sedežu pod vodstvom deželnega odbornika Rinaldija srečanje o razmerah v podjetju SIRT (bivša Vetrobel), napovedan je tudi bližnji sestanek za rešitev vprašanja predilnice «S. Giusto*, ki jo je odpuščeno osebje zasedlo že pred mesecem dni. PO STARI TRADICIJI, KI ŠE ŽIVI Pester vaški praznik v Borštu V prosvetni dvorani je bila sinoči kulturna prireditev V gosteh delegacija iz Krškega ter škof msgr. Bellomi Včeraj je bilo v Borštu prijetno vzdušje. Praznovali smo namreč god vaškega patrona sv. Antona. Že navsezgodaj je v vas prišlo veliko Tončk in Tončkov, ki so se, kot se za tako priložnost spodobi okrepčali v vaških gostilnah. Tudi v osmici v Zabrežcu, kjer je popoldne priložnostna godba na pihala zaigrala nekaj poskočnih viž, je kar mrgolelo ljudi. Ob 15. uri je bila v vaški cerkvi slovesna maša, ki jo je v slovenščini daroval tržaški škof Bellomi, zatem pa mu je župniška skupnost priredila sprejem v dvorani pri šolskih sestrah. V gosteh so bili tudi predstavniki iz občine Krško, s katero so Borštani navezali prijateljske stike. Delegacijo so sestavljali Stane Nunčič, direktor Agrokombinata in predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti za mesto Krško, Slavko Kunej — sekretar občinske skupščine in predsednik komisije za odnose z zamejstvom — ter Adolf Moškon — direktor delavskega doma in krajevni pevovodja. Gostom so domačini prikazali gospodarske in kulturne objekte v dolinski občini, o katerih so se gostje pohvalno izre- kli in obenem izrazili upanje, da bi se taki stiki še popestrili. Zvečer je bila v nabito polni prosvetni dvorani kulturna prireditev v priredbi PD «Slovenec». Najprej so nastopili osnovnošolski otroci, u-brano so zapeli venček slovenskih pesmic in recitirali nekaj Mijotovih pesmi. Pod vodstvom Draga Peta-rosa je nato domači mešani pevski zbor zapel nekaj pesmi. Sledil je pozdrav predsednice društva «Slo-venec» Jasne Petaros in podelitev društvu bronaste plakete mesta Krško. Kulturni spored se je nadaljeval z nastopom mladinske godbe na pihala pod vodstvom Emila Smotlaka, zaključila pa ga je domača dramska skupina z veseloigro Dogodivščine družine Smola. Igro, ki je žela izredno velik uspeh, so sami spisali, zrežirali ter poskrbeli za glasbene vložke in ustrezno sceno. Ponovitev bo v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri. • Tržaški župan Cecovini j j včeraj sprejel na vljudnostnem obisku inž. Virgilia Casablanco, i se odpravlja na novo službeno dolžnost na po veljstvo gasilcev v Genovi po 16-letnem službovanju v našem mestu. ...................................... NA TRŽAŠKEM SEDEŽU RAI Poskusna TV snemanja v okviru tretje mreže Posebna ekipa bo od 7. marca do 7. aprila snemala dvojezične oddaje Televizijska ekipa bo od 7. marca do 7. aprila pričel na deželnem sedežu RAI snemati poskusne televizijske oddaje, ki jih predvidevajo z uvedbo tretje mreže. Ekipa bo snemala italijanske in slovenske programe. Po televiziji bodo torej predvajali TV dnevnik in druge oddaje iz raznih področij. V Trstu bo delovala ena izmed dveh eki", ki bodo obiskale radiotelevizijske sedeže v mestih, kjer bodo snemali poskusne oddaje. Ekipa, ki bo prišla v Trst se bo ustavila še v Bologni in Perugii. V Trstu in Bocnu bodo poskusne oddaje snemali dva tedna dlje kot v drugih mestih. V obeh mestih so namreč predvideni dvojezični programi, kar zahteva dodatne poskuse in tudi drugačno organizacijsko ureditev programov. Glede oddaj je treba zapisati, da se bodo trije dotikali deželnih vesti, dejavnosti in problemov, četrto smer programov pa bodo oddajali po državni televizijski mreži. Namen oddaj in vesti je seznaniti italijanske gledalce s pomembnimi vprašanji po::.meznih dežel. Omenjene oddaj' se uvrščajo v drugo poskusno obdobje, prve po skuse so izvedli v Firencah. Tu so oktobra in novembra meseca izvedli 18 polurnih ii. še enourno oddajo. Poleg tega so izvedli šo 16 TV dnevnikov, ki so po obsegu enaki ostalim TV dnevnikom. Javna razprava o poklicnim usposabljanju V okviru pobud o reformi višje srednje šole in o odnosih med šolo, poklicnim usposabljanjem in organizacijo dela je pokrajinska uprava priredila javna1 razpravo na temo: »Okvirni zakon o poklicnem u-sposabljanju*. Raz-, ava bo danes ob ' 1.30 v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo. Uvodno poročilo bo imel inž. Giuseppe Me-dusa, ravnatelj rimske ISFOL. Tiskarno našega dnevnika so včeraj obiskali učenci prvih treh razredov slovenske osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo od Domja. Z otroško radovednostjo so si ogledovali velike stroje ter v svinec zlite strani, tiskarji so jim povedali, kako se rodi časopis in marsikdo od malih obiskovalcev se je po tem ogledu najbrž »odločil*, kaj bo, ko doraste Konji na Montebellu oboleli za gripo Na tržaškem konjskem dirkališču je skoraj 80 dirkalnih konjev zbolelo za gripo. Prve primere obolenja so ugotovili že prejšnji ponedeljek, v nekaj dneh pa je virus prizadel kar 40 odstotkov konjev, ki bi se morali udeležili nedeljskih dirk. Pokrajinski živinozdravnik je ugotovil, da bolezen ni huda, štirinožnim bolnikom je predpisal zdravila, okrevali bodo v nekaj dneh. Dirke pa se le ne bodo mogli udeležiti, zato se bodo danes sestali lastniki konjev, da bi razpravljali o možnosti, da bi dirke prestavili na drug datum. .......................i.i...............■■■■■.. VČERAJ V KROŽKU ZA SOCIALNE VEDE C. SAL VENIM Poldnevna zaposlitev je za žensko korak nazaj v boju za enakopravnost Družba še vedno zapostavlja žensko - Njena tradicionalna vloga žene in matere ji ne dopušča, da bi se uveljavila na delovnem mesta Včeraj je ilo v krožku za socialne vede »Salvemini* javno zbo rovanje, ki ga je sklicalo Žensko združenje UDI. Zborovanja se je u-deležilo precejšnje število žsnsk čeprav moramo pripomniti, da bi moralo biti to število glede na ak tualnost in važnost obravnavanih vprašanj, še veliko večje. Glavna točka zborovanja je bila razprava o zaposlitvenih možnostih ženske, o njeni zapostavljenosti pred moškim in o krivicah, katerih je pogosto žrtev na svojem delovnem mestu. Prva je spregovorila Ester Pacor, ki je prebrala kratko poročilo, v katerem je orisala položaj ženske v sodobni družbi. Poudarila je, da je prava sramota, da je še dandanes ženska tista, ki mora trpeti najhujša ponižanja, tista, ki je v družbi najmanj cenjena in se zato mora prilagoditi vsaki situaciji MED SLOVENSKIMI ŠTUDENTI VREJO PRIPRAVE Volitve na univerzi - pomembna preizkušnja JUTRI NA POBUDO POKRAJINE Zopet razprava o kakovosti kruha Med prvim srečanjem v okviru ciklusa «Za drugačno kakovost življenja*, ki ga je priredilo odbomi-štvo za higieno in zdravstvo tržaške pokrajine in je bilo namenjeno temi «Govorimo o kruhu*, se je več potrošnikov pritoževalo nad kakovostjo tega najosnovnejšega živila, posebno glede tiste vrste kruha, ki mu je cena vinkulirana. Zaradi tega so zdravstvene oblasti prevzele več vzorcev najcenejšega kruha v prodajalnah, pokrajinski laboratorij je pa opravil strokovne preglede. Raziskave so pokazale, da s kruhom, ki se prodaja po nadzorovani ceni, res ni vse v redu. Ko so zdravstvene oblasti to sporočile združenju pekov, je to zahtevalo pojasnila od ravnatelja pokrajinskega laboratorija. Pokrajinski odbornik Car-bone se je odločil, da bo dal pekom vsa pojasnila kar javno, na novem srečanju i potrošniki, ki bo jutri, 19. t.m., ob 18. uri v konferenčni dvorani laboratorija v Ulici Lamarmora 13 na temo «... pa spregovorimo spet p kruhu*. Na tržaški univerzi oe i adaljuje zbiranje podpisov, ki so potre'™ za predstavitev kandidatnih list za volitve, ki bodo 13., 14. in 15. februarja. Volilnih upravičencev je okrog 12.009, ki bodo s svojo volilno udeležbo sestavili novo študentsko predstavništvo v upravnem svetu tržaške univerze, v svetu podporne u-stanove in v svetih posameznih fakultet. Rok za predstavitev kandidatnih list zapade opoldne v soboto. Govori se, da bodo tako krščanski demokrati, kot predstavniki Fronte della gioventu predstavili svoje kandidate: menda se bodo liberalci, republikanci in socialni demokrati združili v »Demokratsko laično listo*; do sedaj pa so opravili svojo dolžnost le »Lista per Trieste* in posebna lista, ki nosi ime «Enotnost in den okratična borba za univerzitetno reformo — U-nitš e lotta democratica per la ri-forma delFUniversitč*, ki je tudi edina uradno predstavljena v slo venskem in italijanskem jeziku. Predložena je bila po dogovoru med predstavniki ZKMI, ZSMI, Združenja tujih študentov (gre predvsem za Grke, ki jih je okrog 300), Mladinskega odbora SKGZ in Mladinske komisije SSk Njena veljavnost pa bo postala legalna le v primeru da do konca ted- a dobi od 50 do 200 podpisov redn vpisanih študentov. Za volitve so se odločili nepričakovano. Zvedelo se je namreč šele sredi preteklega tedna, da bodo volitve že sredi februarja in da zapade rok za predložitev list iz v soboto. Zaradi pomanjkanja ča"! ni bilo mogoče obvestiti vseh slovenskih študentov in treba je bilo z vsem pohiteti. Pobudniki te enotne liste so že na začetku izrazili željo, da bi bili tudi Slovenci prisotni s svojim kandidatom. Tako je prisio pretekli petek do skupnega sestanka med mladinskir ' političnimi silami in organizacijami, ki delujejo med slovenskimi študent' na univerzi, Prisotnost slov^. ,skega kandidata v. univerzitetnem upravnem svetu je specifične važnosti, dovolj da pomislimo na kulturni, gospodarski in vsesplošni iaz'oj v naši deželi, na sodelovanje z Jugoslavijo in podobne probleme, V začetku tega tedna so se sestankov udeležili predstavniki vseh petih komponent te enotne demokratične liste. Posebej je treba o-meniti prisotnost Grkov: kandidirali bodo kar dva predstavnika, enega v upravni svet in enega v svet podporne ustanove. Prisotnost v prvem je zanje pe-e’ važna saj se bodo tako lahko lažje potegovali za zdravstveno oskrbo ter za izplači tev vzdrževalnih sbo Kaj pomeni slovenski predstavnik v upravnem Uvetu? Na obeh dosedanjih volitvah u pravnega sveta univerze je bil izvoljen po en r'ovenski kandidat To sta bila Dušan Udovič in Marta Ivašič. Že njuna prisotnost je pomenila nekak prelom s pret 'do;tja. saj nam je dcb.o znano, kaj je pred leti pomenila univerz, in koga je predstavljala. Dovolj je, da se spomnimo manifestacij proti občinskemu odborniku Hreščaku, ko je bila univerza brlog iredentizma in zaprtosti, ko so se izbruhi proti slovenskim študentom ponavljali iz dneva v dan. Tudi danes prihajajo poskusi šovinizma do izraza in to ne samo iz vrst tradicionalnih desničarskih krogov term-ee tudi iz nove grupacije »Liste za Trst*. Zato je želja slovenskih študentov, da se volitev mno: ično udeležijo. Ta volilni moment ji : j; po- sebne važnosti, saj daje, čeprav nekako prisiljeno, možnost, da se med sabo srečujejo in mogoče, tudi mimo gesel, .iekaj konkretneg u-resničijo. Na letošnjih volitvah za upravni svet kandidirrta 2 slovenska študenta in sicer Branko Jazbec iz Trsta, študent ekonomske fakultete in Goran Rustja iz Gorice, študent medicinske fakultc . Za svet po sameznih fakultet pa nam je do sedaj znano le ime kandidatinje Marine Wilhelm s pravne fakulte te. (kt) in je vec .rat prisiljena sprejeti delo na črno. Sprožila je vprašanje, ali je primerno, da ženske sprejmejo zaposlitev part-time, kar bi res pomenilo skrčenje delavnega urni ka, toda pomenilo bi tudi znižanje plače in torej ponovno odvOsnost ženske od moža. Sledila je živahna razprava, med katero je prišla jasno na dan problema 'ka ženske, to se pravi njena razdvojeno:! p d o-dločitvijo, li naj uresniči svoje želje in se uveljavi v delovnem svetu, kar pa postavlja na glavo nje no tradicionalno vlogo žene in matere, ali pa nj hodi po stari poti in se odreče osebnemu zadoščenju. Številne izkušnje so jasno dokazo vale, kako težko je uskladiti delovni urnik z obveznostmi, ki jih ima ženska doma. To pa je problem, ki ga ni mogoče rešiti iz dneva v dan. To je stvar vzgoje, posledica tradicionalnega pojmovanja družine in predvsem posledica ženske zapostavljenosti. Njena preskromna angažiranost v političnem življenju je tudi vzrok, da javnost rada spregleda njeno problematiko. Ženske bi se zato morale otresti svojih starih bojazni in nastopiti z večjo o-dločnostjo proti tistim, ki jim kratijo celo najosnovnejše pravice, (lap) Višji prispevki v pokrajinske sklade Sindikat UIL opozarja, da so bile zakonom štev. 843 z dne 21. decembra 1978, ki se sicer nanaša na sestavo državnega proračuna 1979, vključene nekatere spremembe v pravilnik, ki urejuje vprašanje socialnih prispevkov v breme določenih kategorij delavcev in nameščencev. Tako je bil mesečni prispevek, k' ga plačujejo trgovci in obrtniki pokojninski sklad, povišan na 18.600 lir. Prispevek, ki ga vplačujejo neposredni obdelovalci zemlje, spolovinarji in koloni, se dvigne na 518 lir dnevno (povišek znaša 40 odst,). Poleg tega so obrtniki in trgovci dolžni vplačati letni prispevek za poravnavo primanjkljajev v pokojninskih skladih v višini 65.500 oziroma 62.(XX) lir. Kdor namerava nadaljevati z vplačanjem prispevkov pristojnemu socialnemu zavodu po | prenehanju delovnega odnosa, bo moral od 1. januarja 1979 dalje vplačevati najmanj po 3.270 lir (razred V), in to samo kar zadeva zavarovanje proti invalidnosti, starostno zavarovanje in zavarovanje preživelih. Končno je v zakonu določena globa v višini 50.000 lir za vsakega delavca ali nameščenca, za katere bi podjetnik prijavil INPS dolgovane socialne dajatve, ne da bi za to uporabil posebne prijavnice zavoda. S prav tolikšno globo bo kaznovan podjetnik, ki bi napačno izpolnil prijavnico. Na šolskem skrbništvu je razobe šena ministrska okrožni *‘r>v. 3840/1978 s spiskom kandidata za poučevanje italijanskega jezika in kulture na lekte tih •• tujini. U-strezne prošnj morajo pri-peti na ministrstvo za zunanje adcve najkasneje do 31. januarja 1979. Pianist Massimo Gon drevi v Kulturnem domu Gost današnjega koncertnega večera Glasbene matice v Kulturnem domu je 24-letni pianist Massimo Gon. eden najboljših italijanskih pianistov mlade generacije. Glasbeni študij je z odliko in pohvalo ter častno ministrsko diplomo končal na tržaškem konservatoriju «G. Tar-trni*. Že leta 1971 je dosegel prvo nagrado v E kategoriji v Osimu, 1975 je dobil prvo nagrado na državnem pianističnem tekmovanju «Cota Montu, in leta 1977 prvo nagrado na mednarodnem natečaju »G. B. Viottu v Vercelliju. Poleg tega pa je nastopil v nekaterih italijanskih gledališčih, na raznih glasbenih festivalih ter snemal za italijanski radio in televizijo. Pianist Massimo Gon ima na sporedu tržaškega koncerta tudi eno novejših del skladatelja Pavleta Merkuja, Soffi e Graffi za klavir solo, napisano leta 1976, kot veziU) prijatelju in pianistu in skladatelju Marijanu Lipovšku. Naslov želi poudariti rahlo naravo skladbic, ki so po značaju ali lirski vzdihljaji (soffi) ali jedki scherzi (graffi). V nizu osmih bagatel je sedma predelava ljudske mrtvaške Eno dreueč in je nastala pod vtisom tragične smrti dveh prijateljev pianistov: E. Ambrozeta in J. Lasič. Poleg Merkir.evih skladb bomo na klavirskem recitalu poslušali še Sonato op. 14 v f-molu M. Clementija, Preludij in Fugo v D-duru J S. Bacha - F. Busonija.. tri skladbe F. Chopina, štiri toccate ter Islameg ruskega skladatelja Balakireva. • Na predlog podpredsednika in odbornika za načrtovanje Colonija je deželni odbor na svoji zadnji seji izdelal zako.it osnutek o ustanovitvi sklada za načrtovanje javnih del deželnega interesa. Ukrep do omogočil pravočasr > pripravo projektov za dela, ki jih predvidevajo deželni načrtovalni instrumenti. Za sedaj bodo dali na razpolago skladu dve milijardi in 200 milijonov lir. Kako je z afero «Cassa di llisparmio deH’Istria» Včeraj so se zbrr.ii na občnem zboru vlagatelji in klienti hranilnice »Cassa di Risparmio dellTstria*. ki je kakor .znano decembra lani zamrznila izplačila zaradi večjega primanjkljaja v svojih blagajnah. Na občnem zboru je bil sestavljen poseben odbor, ki mu je skupščina poverila nalogo, naj se zavzema za to, da bo denarni zavod čim prej začel ponovno opravljati izplačilne posle. Medtem se nadaljuje preiskava v zvezi s primanjkljajem o-krog 8 milijaid lir, v kar je zapletenih osem oseb. Za naglo uresničitev zdravstvene reforme Ila sedežu odborništva za zdravstvo je bila pred dnevi skupščina nameščencev higienske, sanitarne in skrbstvene službe tržaške občine. Govor je bil o problemih v zvezi z uresničitvijo zdravstvenega konzorcija v smislu dogovorov med občinsko upravo, konzorcijem in sindikalno federacijo CGIL - CISL -UIL. Ugotovljeno je bilo, da so delovne razmere uslužbencev zaradi pomanjkanja vsakršnih programov o delovanju zdravstvenega konzorcija silno težke, kar negativno vpliva na storitve ter usposobljenostno raven zaposlenih in vrh tega zavira obnovitveni proces zdravstvene službe kot take v pričakovanju dokončne izpeljave zdravstvene reforme. Na skupščini so pozvali sindikate, da zahtevajo čimprejšnjo .izdelavo ustreznih načrtov. Konzorcij se je svoj čas obvezal, da bo še ta mesec osnoval načelni program o delovanju v 1. 1979, če obveze ne bo izpolnil, bodo uslužbenci stavkali. MRKO PLAČANA NEPREVIDNOST IRANSKEMU TRGOVCU UKRADLI VOZILO IN ŠEST TISOČ KAVBOJK Policija našla dostavno vozilo, tovora kavbojk seveda ni bilo več v Iranski državljan Zonoubi Mah mood je 15. t.m. javil policiji, da so mu neznanci ukrao dostavno vozilo znamke «ford transit*. Mah mood je po poklicu trgovec in biva v Londonu. S svojim vozilom je iz Londona pripeljal v Trst 6000 kavbojk, da ’' jih vkrcal na ladjo in poslal v Iran. 'ostavno vozilo je parkiral 13. t.m. pri hotelu Ex-celsior, tovor kavbojk, ki je bil vreden približno 110 milijonov lir, je pustil kar vozilu. Neprevidnost je drago plačal. Ko jc Mahmood prejšnji ponedeljek hote : roje vozilo odpeljati, je opazil, da so mu sa ukradli. Krajo je takoj javil, leteči oddelek nolmije je že isti popoldan našel vozilo v Ul. Čampo Marzio. Kavbojk seveda ni bilo več, iranskemu trgovcu je r ’ v tolažbo samo vozilo. Hlače bo že kdo drug prodal... Trst je prestolnica njem kavbojk, tatovom ne bo torej težko ukradeno blago prodati. Poleg tega so si vse kavbojke zelo podobne in bo težko ugotoviti, če ta ali oni nosi ukradene hlače. Deželno tajništvo sindikata CGIL je sprožilo pobudo za organizacijo deželnega posveta o položaju na podi očju javne zaposlitve. Posvet, katerega se bo udeležilo okrog 200 sindikalistov in delavcev z omenjenega področja (državni uslužbenci, nameščenci poldržavnih ustanov, železničarji, uslužbenci krajevnih u-prav, itd), bo v petek, 9. januarja, ob 9. uri v avorani Di Vittorio v Ul. S. Apollinare (na vogalu Ul. Pondares). Nastopil bo zvezni tajnik CGIL za namešče državnih in poldržavnih ustanov E. Giovan-nini. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 18. januar|a 1979 S TORKOVE SEJE V DOBERDOBU Priprave na volitve na univerzi glavna skrb Mladinskega odbora SKGZ Od 26. do 28. januarja na obisku v naših krajih delegacije RK ZSMS iz Ljubljane, ZSM iz Celovca in slovenskih študentov z Dunaja SD GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978-79 Peti abonmajski koncert Danes, 18. januarja 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL MASSIMA GONA Na sporedu: elementi, Bach, Chopin, Merku, Schumann, Saint-Sagns, Casella, Prokofjev in Ba-lakirev. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Veljajo že kupljene vstopnice. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) V soboto, 20. januarja, ob 20.30 v kinodvorani «Roma» v Miljah. V nedeljo, 21. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. SPDT prireja v okviru svoje Predavateljske sezone jutri, 19. januarja, v Gregorčičevi dvorani Predavanje s pričetkom ob 20.00. Predaval bo dr. Franc Habe na temo: «PO GORAH IN FJORDIH NORVEŠKE« Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! Na seji Mladinskega odbora pri Slovenski kultumo-gospodarski zvezi, ki je bila v torek zvečer v prostorih prosvetnega društva Jezero v Doberdobu, se je obširneje razpravljalo o pripravah na bližnje volitve tržaške univerze, ki se bodo vršile od 13. do 15. februarja. Volitve zadevajo obnovitev glavnih predstavniških svetov, to je upravnega sveta univerze, upravnega sveta univerzitetne podporne ustanove in upravnih svetov vseh fakultet. Člani odbora so pozitivno ocenili dogovor za skupen nastop na volitvah slovenskih in italijanskih demokratičnih študentov v listi z dvojezičnim imenom «Enotnost in demokratični boj za univerzitetno reformo*. Na sestanku se je tudi poudarila nujnost, da se slovenski študenti masovno udeležijo volitev in da v tem tednu podpišejo za listo. Naslednja točka seje je bila o-bisk delegacij RK ZSMS iz Ljubljane, ZSM iz Celovca in kluba slovenskih študentov na Dunaju pri nas v zamejstvu, ki se bo vršil od 26. do 28. januarja. Delegacije bodo obiskale vsa slovenska najvažnejša središča in ustanove in sicer v Čedadu, Gorici in Trstu ter se tako,neposredno soočale z manjšinsko 'problematiko Slovencev v Italiji. Nato je predstavnik mladinskega odseka PD »Jezero* iz Doberdoba Viljem Gergolet obširneje poročal o mladinski problematiki v Doberdobu, s posebnim ozirom na mladinsko angažiranje ter vključevanje v posamezne vaške konponente. Razprava je nato stekla okrog mladinske manifestacije »Mladi proti fašiz- mu, mladi proti mamilom, mladi za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji*, ki jo nameravajo organizirati razne demokratične sile v tržaškem Kulturnem domu in sicer v soboto, 27. januarja. Na seji so člani MO SKGZ poudarili važnost podobnih pobud, posebno še v tem težkem trenutku, ko je nujno potrebno objektivno informiranje večinskega naroda o naših zahtevah saj je to predpogoj dobrih medsebojnih odnosov in uveljavljanje naših upravičenih narodnostnih pravic. Člani MO so nato razpravljali o obmejnem mladinskem sodelovanju med mladino iz Benečije in OK ZS MS iz Tolmina, ki je v zadnjih časih zadobilo lasten okvir z izpeljavo raznih medsebojnih pobud. V bližnji prihodnosti so že na vidiku nove konkretne pobude — prihodnje na Mostu na Soči — ki bodo vsekakor o-bogatile in razširile obmejno mladinsko sodelovanje. Mali oglasi / VČERAJŠNJO ENOTNO MANIFESTACIJO Prebivalstvo je izrazilo solidarnost borbi podgorskih tekstilnih delavcev «•Ohranitev delovnih mest je življenjskega pomena za vso pokrajino»so izjavili sindikalisti in predstavniki krajevnih uprav-Danes na deželi v Trstu sestanek z delodajalcem NA SEDEŽU V GORICI Razširjena seja aktiva SSk o političnem položaju Pokrajinski kongres bo 3. marca v,y.VAVAWA;.»,v.y • ■ v.;, v • m Kulturne delavce, predvsem Pa sodelavce Jadranskega koledarja vabimo na tovariško srečanje ob 25-letnem delovnem jubileju urednika Jadranskega koledarja. Srečanje bo danes, 18. janu-arja, ob 18.30 v klubski dvorani v Trstu, Ul sv. Frančiška 20/11. SKGZ Odbor za kulturo Izleti Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zoncolan - Ra-vascletto in sicer za 3 nedelje zaporedoma. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. ysak dan razen ob ponedeljkih od do 12 00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00. PD «Valen(in Vodnik# iz Doline pri-pPla 21. januarja smučarski izlet v Uavascletto - Zoncolan. Vpisovanje °b torkih in četrtkih od 20. do 20.30 na društvenem sedežu. Prosveta Gledališča ROSSETTl Danes ob 20.30 Biill «Un sorso di terra» v izdaji ATER - Gli Associati. Red I. četrtek. V abonmaju odrezek štev. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 23. januarja. AVDITORIJ Od 23. januarja Leopardijev «11 ga-lantuomo e il mondo» z Renzom Gio-vampictrom. Kupon št. 3 v alternativi. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Kino thi Vesna iz Križa prireja foto-»rafski tečaj, ki ga bo vodil stro-ovnjak fotografije. Zainteresirani aJ se javijo pri odbornikih društva na tel. štev. 225320. Ob začetku ecaja ni potreben fotoaparat. OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE/KE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE/KE *A RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v SKEDNJU, na KOLONKOVCU, v ROCOLU in v SREDIŠČU MESTA Interesenti naj se javijo na uPravi Primorskega dnevnika ali P° telefonu na štev. 794672. La Cappella Underground 18.00 - 20.00 -22.00 »Aliče nella cittš*. Režija Wim Wender. Ariston 15.30 «Un mercoledi da leoni*. Jan Michael Vincent, William Katt, Graw Busevv. Barvni film. Ritz 16.30 «Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 »Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov. Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Ernesto». Martin Halm, Michele Placido, Vima Lisi, Lara ’ Wendel, Renato Salvatori. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »Visite a domicilio*. W. Matthau, Glenda Jackson. Fenice 15,30 »I forza 10 da Navarro-ne». Robert Shaw, Franco Nero. Nazionalc 16.00 »La moglie erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Mignon 15.30 »Heidi torna tra i monti». Cristallo 16.45 »La vergine e la be-stia*. Janine Reinaud. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «Cover girls». (Pomo ragazze per tutti). Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 »Amore, plombo e fu-rore*. Fabio Testi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.00 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi. Michel Serrault. Barvni film. Capitol 16.00 «La febbre del sabato sera*. John Travolta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Salvate il 'Gray lady’». Barvni film. Volta Milje 17.00 »Incontri ravvicina-ti del terzo tipo*. Barvni film. KUPIM udobno štirisobno stanovanje v Gorici, Trstu ali na Opčinah. Gorica tel. 30091 TRGOVINA oblačil pri Domju blizu šole ima razprodajo po nizkih cenah. IŠČEM knjigo M. Matko: »Psihološka sistematika poklicev*, ki je že razprodana, hvaležen, če mi jo kdo proda ali posodi na ogled. Giovanni Brajkovič — Via Zaroli 12 — 20025 Legnano (MI) telefon 0331/547489. KUPIM rabljen gumijasti tekoči trak (električen) dolg približno 5 m. Te lefonirati na št. 220109. DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko - propagandnih storitev v Italiji in Jugoslaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi za visokošolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Casella postale 559, 34137 Trst — Trieste. Vsem prošnjam, ki bodo dospele do 25. januarja, bo družba odgovorila v roku 1 meseca. PRODAM FUyT 128 (famigliare) let nik 1973 — prevoženih 58.000 km. Telefoniraj ta štev. 824381. IMAM stanb violino 1/1 v zelo dobrem stanju, v kateri je v notranjosti pod «S» natiskano sledeče: JOHN BAPT SCHWElZER FECIT AT FORMAM HIERONIMUMU A-MATI PESTINI 1813. Violina ni na prodaj, rad bi pa zvedel njeno današnjo vrednost. Morebitni od govor, sporočite na tel. 413848. MLADA slovenska družina išče v najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464. NUJNO iščem knjigo »Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede višjih srednjih šol — 1. knjiga*. Telefon 228436 v popoldanskih urah. PRODAM zaradi bolezni dve lepi mladi kravi molznici in junico rjave alpske pasme. Telefon 226309 od 18. do 21. ure. PRODAM motokultivator AGRIA 8 KM s priključki; frezo, plug, kosilnico in prikolico. Telefonirati v večernih urah na štev. 225323. ZAVAROVALNICA ((GENERALI* -agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge na vseh področjih zavarovanja. V Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. dei Salici 1, tel. 211489. . * ................. .............. Prizor z včerajšnje manifestacije tekstilnih delavcev Na skupni razširjeni seji na sedežu v Gorici so se sestali pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, odbor mladinske sekcije in tajniki posameznih sekcij. Namen sestanka je bila poglobitev nekaterih političnih problemov, ki zadevajo v tem času Slovence na Goriškem, in da se uresniči volja vodstva SSk, da je preko svojih predstavnikov udeležena tudi mladina. Pred kratkim je bil namreč občni zbor mladinske sekcije SSk, iz katerega je izšel novi odbor, ki se v tem času seznanja z določenimi problemi in jim išče rešitve. SSk je mnenja, da morajo tudi mladi sodelovati pri sprejemanju sklepov vodstva stranke, da dokažejo njeno življenjsko silo, ki naj se ne krha v odnosih mladi - stari, kot se je to dogajalo v nedavni preteklosti. Razprava je nato tekla o sodelovanju mladinske sekcije SSk z mladino SSO, SKGZ, PSI in KPI v izvedbi tedna za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Kakor izhaja iz poročila SSk, so bile izrečene tudi nekatere kritike na račun te pobude, ki pa se ne nanašajo na politični, ampak organizacijski del te pobude. V razpravo o tem vprašanju so posegli predstavniki mladih Jarc, Bukovec, Sirk in Rustja. Seja se je nato nadaljevala z razpravo o stališču stranke na go-riški pokrajini, o katerem je podala podrobno poročilo Marija Fer-letič. »Slovenska skupnost — piše tiskovno sporočilo — je po nesrečnem sklepu o. prepovedi uporabe Marguerite Sophianopoulo, 88-letna Maria Bicchich, 91-letni Michele Daris, 90-letna Amalia Predonzan vd Chermetti, 76-letnl- Ruggiero Binetti, 59-letni Rodolfo Guštin, 80-letni Giovanni Gaeta, 65-letna Maria Giuditta Frattini, 81-letni Co-stantino Mussiniano, 8,Metna Do-menica Buliggi. "'"'■■■•■..n,,,,,,,.................................n........................................... Včeraj - danes 0anes, ČETRTEK, 18. januarja 1979 VERA c?®. vride ob 7.40 in zatone ob n„ • Dolžina dneva 9.10. — Lu-vzide ob 22.06 in zatone ob 10.03 Jutri, PETEK, 19. januarja 1979 MARIJ tl>me včeraj: najvišja tempera-a 1,1 stopinje, najnižja - 0,2, ob 1022 or' stopinje, zračni tlak vln„ ,mb nestanovitno ustaljen, 47-odstotna, nebo 6 desetink ro,,rčen0, veter vzhodnik seve-vztiodnik 22 km na uro, s posa-m ';ninii sunki do 45 km na uro, ‘Je rahlo razgibano, temperatu-a morja 9,1 stopinje. ROJSTVA in smrti Tp.,ne 11- januarja 1979 se je v jg ^rodilo 6 otrok, umrlo pa je tiR?,DlU SO SE: Caroline Parlot-“• Mmhele Ceppa, Katia Sterpin, Sa*gZjf Gotterle, Daniela Milani, BiH i 1-^ SO: 83-letna Augustina l„J'?a’. 42-letni Guido Giraldi, 70-, Giordano Tonero, 74-letna An-na o*,arteUi V(l, Sigismondi, 84-let-7fu,^_la Maraspin por. Leonardo, etaa Santa Mesgheta, 70-letna DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) U) Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. S. Cilino 36, Erta S. Anna 10. ^od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tei. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM (n ENPAS od 22. do 7, ure; telef. štev. 732-627. Odbor Ljudskega doma iz Križa išče novega gostilničarja. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri sedanjem gostilničarju najkasneje do 31. januarja. Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkovl Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah! Viale XX. Settembre 16 - TRST SHS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TUST - IGLICA P HLZI 1Q,- S 61-AU0 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 17.1.1979 Ameriški dolar 830.— Funt šterling 1670.— Švicarski frank 492.— Francoski frank 196,— Belgijski frank 27.70 Nemška marka 448.- Avstrijski šiling 61,- Kanadski dolar 670.— Holandski florint 410,— Danska krona 155.— švedska krona 186.— Norveška krona 159,- Drahma 18,60 Mali dinar 38.50 Veliki dinar 39.- MENJALNICA vseh tujih valut Kljub mrazu se je precejšnje število delavcev, ki so zaposleni v tekstilnih tovarnah na Goriškem, udeležilo včerajšnjega sprevoda po glavnih goriških ulicah in kasnejše: ga shoda v veliki telovadnici UGG. Manifestacijo je priredil enotni sindikat tekstilnih delavcev ob priliki vsedržavne stavke v tekstilnem sektorju, ki je bila sklicana v znak protesta proti politiki vlade, ki dejansko teži k omejevanju in zmanjšanju števila zaposlenih v tovrstnih tovarnah. Delavci tekstilnih tovarn v Podgori, Sovodnjah, Zdravščini in onih manjših v drugih krajih Goriške, so se zbrali pred vhodom v tekstilno tovarno v Podgori, od koder so v sprevodu s transparenti šli čez Most 9. avgusta v mesto do spominskega parka, kjer jih je pričakovalo zastopstvo pokrajinske u-prave in občin naše pokrajine s pra-porji. Po Korzu Italia, Ulici Gari: baldi, Ulici, Roma tja do Travnika in nazaj do glavne pošte in do Trga Battisti, kjer je bil napovedan shod Y bližnji,, telovadnici UGG, so šli najprej zastopniki sindikata, pokrajine in občin. Poleg goriškega župana De Simo»avsta bila skupno z drugimi župani tudi sovodenjski župan čsščut in doberdobski Jarc. Zatem so šli v sprevodu delavci in delavke tekstilnih tovarn, ob koncu pa zastopstva drugih tovarn in drugih sindikalnih strok. Na manifestaciji so sodelovali tudi predstavniki političnih strank KD, KPI, PSI, prisotna sta bila tudi deželna svetovalca Brancati (KD) in Renzulli (PSI). Osrednji govor na shodu v telovadnici UGG je imel član tajništva enotne sindikalne federacije Silvano Bregant. Poudaril je nasprotovanje sindikatov in tekstilcev še posebej takozvanemu načrtu Pandolfi, ki skuša rešiti italijansko gospodarstvo na škodo delavskega razreda. To bodo posebej občutili v tekstilnem sektorju, kjer je že itak veliko manj zaposlenih kot pred nekaj leti. Nov udarec pripravljajo v tekstilno-ke-mičnem koncernu SNIA, kjer hočejo odpustiti 4.000 od 20.000 zaposlenih delavcev in posledice tega bomo brez dvoma občutili tudi pri nas, saj spada v ta koncem tekstilna tovarna v Zdravščini. V tekstilnem sektorju je bilo v vsej državi v prvih lanskih devetih mesecih kar 21 milijonov ur dopolnilne blagajne, kar je vsekakor preveč. V Gorici, je dejal Bregant, imamo živo pred očmi krizo podgorske predilnice, kjer delodajalci nočejo pristopiti resno k obnovi dela v tovarni in kjer so že odpisali oddelek kemičnih vlaken Fiocco. Stvar bo mogoče rešiti le z osamosvojitvijo podgorske tovarne od koncerna Bustese, potrebna pa bo še večja pomoč političnih sil in krajevnih uprav. Obsodil je tudi industrijce tekstilnega sektorja, ki že vnaprej, ne da bi sploh vedeli za zahteve sindikatov, odklanjajo vsako možnost izboljšanja, plač v tem sektorju. Za njim sta spregovorila še pred sednik pokrajine prof. Pagura in v imenu vseh županov prvi goriški občan De Simone, ki sta še enkrat poudarila solidarnost izvoljenih u-prav pravični borbi delavcev, ki si prizadevajo v prvi vrsti ohraniti delovno mesto. Sindikalist Colautti je zatem izrekel upanje, da bo iz današnjega sestanka na deželi v Trstu, na katerega je odbornik za industrijo Ri-naldi povabil sindikaliste in za stopnike podjetja, mogoče dobiti jasno sliko o ponovnem razvoju podgorske predilnice. SporoiilolNPŠ o plačilu dajatev Zavod INPS sporoča, da bodo delodajalci plačali po, 50.000 lir globe za vsakega zaposlener-i delavca, če ga v predpisanem roku ne bodo prijavili ali če bo prijava nepopolna. Ker uradni list, ki vsebuje finančni zakon, ni prišel pravočasno in zato delodajalci za svoje obveznosti niso vedeli, je upravni svet INPS, na posredovanje ministra za delo Scotti ja, odredil, da bo člen 30 finančnega zakona, ki zadeva prijavo in plačilo prispevkov, pričel veljati z letošnjo januarsko plačo. TELEVIZOR Z 8 KANALI NA GORIŠKEM NE ZADOSTUJE VEČ Več kot ducat televizijskih postaj resno pogojuje naš način življenja V tem letu se bo delež programov v slovenščini občutno povečal Naš način življenja se je v zadnjih nekaj letih povsem spremenil. Zanemarjamo družbo, ne pogovarjamo se več, ne beremo več, ne obiskujemo sc več. Zvečer so ulice kot izumrle. Podobno kot v velikih italijanskih mestih, kjer se pred nevarnostjo atentatov in nasilja ljudje zapirajo v svoja stanovanja, misleč, da si bodo tako obvarovali kožo in življenje. Dejansko pa se prepušča-jp novemu nasilju, nasilju televizije, ki na drugačen način sicer, človeka prav tako lahko ubija. Pred nekaj dnevi sem srečal prijatelja, ki mi je povedal, da si bo kupil nov televizor s 64 kanali. Dosedanji ima samo osem in jih je premalo, ker na Goriškem, zlasti v krajih z nekoliko višjo lego, sprejemajo 10. 12 in tudi več programov. In kakšnih programov! Posebno po 22. uri! Nekdo drug se je pritoževal, da mu otroci ob nedeljah ves dan pre-čepdjo pred televizorjem. S pritiskom na gumb izbirajo program po mili volji. Staršem dajo sicer mir, toda kaj se dogaja v njihovi glavi, to je vprašanje zase. Da bo bolj razumljivo, kako močno sredstvo je postala televizija na Goriškem, naj navedemo imena postaj, ki jih je mogoče dobro sprejemati. Tu so javne postaje italijanskega prvega in drugega kanala, koprske, ljubljanske in zagrebške televizije. Potem je še cela vrsta zasebnih postaj na območju goriške, videmske in pordenonske pokrajine ter postaj, ki so locirane izven naše dežele. Poglejmo, katere so. V Gorici deluje postaja Telesiar. Pred nekaj dnevi je pričela na kanalu 39 poskusno delovati postaja Radio stereo international TV. Z rednimi oddajami v italijanščini in slovenščini bo pričela konec februarja. Dobro se sprejemajo postaje Tele-friuli in Colli orientali iz Vidma, Era stereo 2000 in Tele Barbara iz Pordenona, Tele gamma 5 iz Padove, RTR (Resto del Carlino) iz Bologne, včasih tudi Montecarlo. V nasprotju s statistikami raziskovalnih inštitucij- se izredno veliko gledajo zasebne televizijske postaje. Ker je njihovcijj,, prveBstj/eno, gli skoraj izključno komercialnega značaja, si lahko predstavljamo, kako kulturno učinkujejo. In kako učinkuje zlasti italijanski televizijski program na slovenskega otroka, ki ta program dobesedno posrka. Vedno so opozarjali na nevarnost razčlovečenja, ki jo prinaša televizija, že dolgo je na dlani, da gre vzporedno s tem tudi raznarodovalni proces, zlasti pri mladih. Ker bo televizijski medij še dolgo pomemben, se je potrebno v to informacijsko kategorijo vključevati z vestmi, ki bodo blažile ali odpravljale sedanje učinke. Pomembna odločitev v tej smeri prihaja od agencije Alpe Adria, ki bo v nekaj mesecih imela po dve Odprti meji na teden, do konca leta pa po pet. Tudi nova televizijska postaja, ki nastaja v Gorici ob finančni podpori nekaterih slovenskih trgovcev, lahko opravi svoje. Pomemben delež bo prispevala deželna slovenska televizija, ki bo pričela oddajati že letos, če bo, seveda, avtonomna in jo bodo vodili Slovenci. Končno je tu še RTV Ljubljana, ki ima najbolj popoln in najdaljši program. uiiiiiMiiiiimMMiiliiiiiMHHiiiiiiiiiiiiimMiimmaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiiHMiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiii NE IZVAJAJO Zaradi prodajnih težav v OMG postopno upadanje delovnih mest Od leta 1975 trideset delovnih mest manj . Podjetje se skuša vključiti med dobavitelje avtomobilske industrije Težave v zaposlovanju mladih delavcev se kažejo tudi v tovarni OMG (Officine meccaniche gorizia-ne), kjer je trenutno zaposlenih 223 delavcev in uradnikov, kar je za 30 delovnih moči manj kot v 1. 1975. Kot je znano, je pred leti tovarna OMG nastala, ker so razdelili podjetje SAFOG, ki s približno 300 za-posl eni mi še vedno deluje v sosed-nih tovarniških poslopjih. Zakaj je prišlo do krize v zaposlitvi mladih in nadomestitve tistih, ki odhajajo » tovarne? Tovrstna kriza je sicer splošnega značaia in v malokateri tovarni izvajajo «tum-over*. to je zamenjavo tistih, ki se upokojijo ali gredo iz drugih razlogov iz tovarne. Ker smo v torek zvečer prejeli v redakcijo vest, da so v tovarni OMG težave, smo se včeraj pri tovarniškem svetu OMG podrobneje pozanimali o tej zadevi. Tako smo Si lahko ustvarili jasnejšo sliko o položaju v tovarni ter ugotovili, da ni nevarnosti dopolnilne blagajne. Lani februarja sta ravnateljstvo tovarne in sindikat sklenila sporazum. na podlagi katerega se je ravnateljstvo obvezalo, da bo obdr žalo raven zaposlitve, kakršna je bila v oktobru 1977. Obljuba ravna teljstva je slonela na unanju, da bodo prizadevanja po stalnih naročilih za avtomobilsko tovarno Alfa Romeo obrodila sadove. Že več let Delež slovenskega televizijskega programa, ki ga bo mogoče spremljati na Goriškem, se bo torej v tem letu občutno povečal, zlasti po zaslugi TV Koper, ki svojo anteno posoja za avtentično slovenske in na profesionalni ravni pripravljene televizijske vesti in programe manjšinske agencije AA. Gre za resen napor, da tudi na tem področju, kjer se kosajo najbolj dinamična sred stva množičnega-obveščanja, zajamčimo učinkovito prisotnost. zd ‘zARAjbr smrtnih nesreč Lani odvzeli 52 vozniških dovoljenj Urad na prefekturi, ki izdaja vozniška dovoljenja, je objavil lanskoletno bilanco. Izdal je 3322 dovoljenj ter potrdil veljavnost 5382. Zaradi spremembe naslova ali stalnega bivališča so izdali 4480 dovoljenj. Dovoljenje so odvzeli 52 osebam, ki sp povzročile smrtne prometne nesreče. Ker se niša predstavili k reviziji, so za nedoločen čas odvzeli 31 vozniških dovoljenj. Samo v mesecu novembru in decembru pa so odvzeli 11 dovoljenj, od tega osem zaradi smrtnih prometnih nesreč. slovenščine v tem organu, prešla v totalno opozicijo sedanji večini strank, ki jo sestavljajo KD. KPI, PSI. PRI in PSDI. Ta večina u-pravlja pokrajino z neuspehom, ker ni v njej nobene enotnosti in skupne volje, pač pa so stalno na programu medsebojni prepiri in nerazumevanja*. V naslednjem so, na predlog organizacijskega tajnika Karla Brešana. sklenili, da bodo redni pokrajinski kongres stranke imeli v goriškem avditoriju v soboto. 3. marca. V ta namen bodo po vseh sekcijah izbrali kandidate in se na sestankih pogovorili o različnih problemih vasi in občin. Sejo je vodil pokrajinski tajnik Marjan Terpin, v razpravi pa so sodelovali še Gradimir Gradnik, Marko Brajnik, Damijan Paulin, Božidar Tabaj, Jožko Sirk in Emil Valentinčič. • Sindikalna federacija j° za prihodnji četrtek, 25. januarja, napovedala enodnevno stavko pomožnega osebja državnih otroških vrtcev, ker niso ustrezne oblasti še rešila odprtih vprašanj ob prehodu od u-prave ONAIRC na krajjvne uprave. O Občinska seja v Tržiču bo jutri popoldne ob 14.30. Na dnevnem redu so nekater javna dela in oris spremembe organika osebja. Predavanje o Grenlandiji na pobudo SPD Slovenska alpinistična odprava je bila lani na Grenlandiji, kjer j« osvojila nekatere vrhove in jim dala slovenska imena. Tako bodo odslej v tej severni deželi poleg angleških, nemških, francoskih in drugih na zemljevidih tudi naša imena. Udeleženci te odprave so seveda posneli vrsto slik, diapozitivov, filmov. Eden izmed udeležencev odprave, inž. arh. Janez Bizjak iz Trbovelj, se je rade volj« odzval vabilu Slovenskega planinskega društva v Gorici in bo jutri zvečer predaval o tej prelepi severni deželi v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13. Predavanje se bo pričelo ob 20.30. Obvestilo pevcem zbora «Jczero» v Doberdobu Uvedba novih dokumentov za prevoz blaga Finančna intendanca v Gorici sporoča gospodarskim operaterjem, da je s 1. januarjem pričel veljati dekret, ki uvaja uporabo spremljajočih listin za prevoz blaga. Ker gre za obširno področje, opozarja operaterje, da so z njim v celoti seznanjeni tudi uradi zainteresiranih kategorij, kot so zveze industrijcev, obrtnikov, trgovcev in avtoprevoznikov. Za vsa pojasnila so na voljo, seveda, tudi v pokrajinskem uradu IVA. izdelujejo v goriški tovarni OMG razne dele za tovarno FIAT, in sicer za traktorje in druge kmetijske stroje. To bi zagotovilo naročila in tudi delo več kot 70 delavcem, med temi bi bilo tudi precej novih. Na žalost pa so bila pogajanja predolga, tako da niso v teku lanskega leta nadomestili tistih, ki so šli iz tovarne. Le v decembru, torej pred mesecem dni. so sprejeli v službo štiri nove delavce. Premalo, kajti lani je šlo iz tovarne približno petnajst ljudi. Tre nutno kaže, da z dobavo tovarni Alfa Romeo ne bo nič, zato je ravnateljstvo obvestilo tovarniški svet in sindikat kovinarjev, da ne bodo nadomestili tistih, ki gredo iz tovarne. Ne bo torej odpustov in niti posega v dopolnilno blagajno, kot smo včeraj menili. Ne bo pa niti novih delovnih mest. To pa pomeni, da se dejansko manjša število zaposlenih, čeprav gre letos iz tovarne OMG nekaj manj kot deset ljudi. Za tiste, ki so sedaj zaposleni, torej ni nevarnosti, člane tovarniškega sveta in tudi vso goriško javnost pa skrbi stalno upodanje zaposlenosti v raznih tovarnah V OMG bo takih primerov k sreči malo, če pa jih dodamo onim v podgorski tekstilni tovarni, v trži-ški ladjedelnici, v sovodeniski tek stilni tovarni in še v drugih, posta ne položaj zaskrbljujoč. Premestitev gen. Laurie Poveljnik mehanizirane brigade «Gorizia» general Lauria se je poslovil od predsednika pokrajinske uprave prof. Pagure. Med prisrčnim pogovorom je general Lauria seznanil pokrajinskega predsednika z novo pomembno dolžnostjo, kj jo bo v svojstvu vojaškega svetovalca italijanske ambasade opravljal pri NATO v Bruslju. Prof. Pagura je gostu izrekel najboljše želje na novem službenem mestu ter mu podaril umetniško plaketo, ki ponazarja pokrajinski grb. Javna debata o petoveljskem atentatu Na pobudo deželnega koordinacijskega odbora stranke Democra-zia proletaria bo jutri, ob 20.30, v klubski dvorani UGG javna debata o petoveljskem atentatu s posebnim ozirom na sedanji proces proti nekaterim visokim državnim funkcionarjem ki je v Benetkah. Uvodne misli bodo povedali poslanec Massimo Gorla, deželni svetovalec Giorgio Cavallo in odv. Roberto Maniacco, eden izmed branilcev na prvem petoveljskem procesu v Trstu in ki je tudi sedaj aktivno soudeležen na procesu v Benetkah. Po mnenju stranke Proletarska demokracija sodi petovelj-ski atentat v vrsto fašističnih aten tatov in teroristične strategije, ki so jo v Italiji povzročile reakcionarne sile. Odbor prosvetnega društva »Jezero* v Dobprdobu vabi vse pevce moškega zbora, da se zberejo.v soboto, $0, januarja, ob 19. uri, na sedežu. Pomenili se bomo o obnovitvi vaj pevskega zbora. Prva vaja z novim pevovodjo bo v torek, 23. januarja. Prosveta Slovenska prosvetna zveza priredi danes, v četrtek, 18. t.m.. ob 20. uri Ra društvenem sedežu PD Kras a Dola in s Poljan predavanje. NLP (UFO) IN IZVENZEMEUSKE CIVILIZACIJE Predaval bo astrofizik ZDENKO HVALA. Izleti SP!) obvešča smučarje, da bo cilj nedeljskega izleta Nevejsko sedlo. Odhod avtobusov s Koma v Gorici ob 7. uri, iz Standreža ob 7.10, ix Sovodenj ob 7.20. Razna obvestila Za danes popoldne napovedane gledališke predstave »Rdeča kapica* v Dijaškem domu ne bo zaradi obolelosti v ansamblu. V zameno Pa bodo, ob 17. uri, predvajali otroški risani film. Kino Gorica CORSO 17.30—22,00 «L'assassinio sul Nilo*. Agata Cristi in Peter Ustinov. Barvni film. VERDI 17.00-22.00 »Driver* (LTm-prendibile). R 0’Neal in Y. Odiani. V1TTOR1A 17.00-22.00 »La bestia in colore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. John Braun in Mache Magall. Barvni film. Tržič EXCEI.SIOR 16 30—22.00 »Patto di sangue tra due uomini per causa di una vedova*. PRINCIPE 17.30 - 22.00 »Cassandra Cross*. ]Xova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Old Firehand*. Nemški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Mož na moža* Ameriški film. DESKLE 19.30 »Trener*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V DORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasanl, Korzo Italia 10. tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v TV žiču dežurna lekarna f.lli Rosselll, tel. 72-340. Uprava doma Andrej Budal v Stal*-dreiu Izraža svojcem sožalje ob smrti njihovega priljubljenega ladkota peterina PRIMORSKI DNEVNIK 4 18. januarja 1979 PRETEKLOST IN BODOČNOST ZGODOVINSKIH SREDIŠČ ETNOLOGIJA V SLUŽBI PRENOVE MESTNEGA JEDRA STARE IZOLE Pozitivni rezultati ankete med četrtino prebivalstva - Vznemirljivo vprašanje na svetovni ravni V Izoli je septembra preteklega leta p-tekala zanimiva interdisciplinarna akcija arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev, sociologov in etnologov, kj letos že daje prve vidne rezultate. Uradni naslov akcije je: Prenova starega mestnega jedra Izole. Razumljivo je, da v prvi fazi ne gre za dejansko prenovo, ampak za pripravo predlogov zanjo. Naročnik začetnih raziskav je Skupščina občine Izola, ki tudi bedi nad potekom prenove s posebnim Odborom za prenovo, na čelu katerega je predsednik skupščine občine. Izvajalci pa so: Medobčinski ZVS Piran, Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane, Pokrajinski muzej Koper v sodelovanju s Pomorskim muzejem iz Pirana in PZE za etnologijo na Filozofski fakulteti. Odgovorni nosilec celotne naloge je doc. dr. Peter Fister. Novost pri tej skupni raziskavi različnih strokovnjakov, je gotovo sodelovanje etnologov, zato danes objavljamo oris njihovega prispevka tej raziskavi. Etnološko študijo sta vodili mladi kustosinji koprskega in piranskega muzeja: Zvona Ciglič in Zora Žagar. Njuno zanimanje je bilo posvečeno v glavnem stanovanjski kulturi in družinskim odnosom, sodelovati, ter da od njih samih izvemo pozitivne kakor tudi negativne odgovore o obravnavani problematiki. Etnološka anketa naj bi imela čim aktivnejšo vlogo v ustvarjanju obnove, obenem pa naj bi postala tudi sestavni del informiranja in angažiranja prebivalcev, saj z direktnim stikom na terenu lahko spodbudimo njihovo zanimanje in jih pritegnemo k neposrednemu sodelovanju*. Na današnji dan... 18.1.1959 Zaključek kongresa PSI. Zgodovinski vodja socialistične stranke Pietro Nenni si je na kongresu zagotovil večino, saj je njegova struja prejela 58,3 odstotka glasov. V svoji izjavi po zaključku kongresa je Nenni izjavil, da je kongres potrdil avtonomijo PSI. Komentarji o kongresu so bilj dokaj protislovni. Socialdemokrati so obtožili socialiste, da si prizadevajo, da bi odvzeli glasove demokristjanom, ne pa komunistov. S svoje strani pa komunisti dolžijo Nen-nija, da gleda samo na korist svoje struje in zavrača sodelovanje z drugimi komponentami socialistične stranke. 18.1.1969 Štiristranska konferenca o Vietnamu v Parizu. Sporazum o skoraj vseh proceduralnih vprašanjih. Problem je najti skupen politični jezik, kot je povedala načelnica delegacije FNO Južnega Vietnama gospa Thi Binh. Domenili so se vsekakor že na prvi seji o delnem u-miku ameriških vojakov iz Južnega Vietnama. Dogovor je povzročil negodovanje sajgon-skega predsednika Van Thieuja, saj pomeni tudi delni umik ameriških vojakov dokajšnjo obremenitev njegove vojske, ki bo tako morala prevzeti nase večje odgovornosti. Vsekakor gre pri tem za novo, bolj angažirano vlogo etnologije v našem družbenem življenju. Neposredna uporabnika etnoloških ugotovitev sta urbanist in arhitekt, pa tudi drugi načrtovalci prenovitvenih predlogov. Med dobljenimi podatki, ki jih ne gre zanemariti, so gotovo: velika narodnostna pestrost naselja (70"', Slovencev), pripravljenost mlajše populacije, da ostane v starem delu Izole kljub neprimernemu stanovanjskemu standardu in pripravljenost sedanjih prebivalcev, da se pod določenimi pogoji lotijo obnove starih hiš. To pa je hkrati tudi namen celotnega projekta, da na podlagi ocene zainteresiranosti prebivalcev posodobi bivalne možnosti V Izoli, mestnemu jedru pa določi nekatere nove namembnosti, od turističnih do kulturnih. Sodeč po rezultatih etnološke ankete, večina prebivalcev sodi, da ima Izola značaj ribiškega mesta. Te tradicionalne miselnosti ne kaže zanemarjati pri načrtovanju obnove. Muzealci se ji bodo menda odzvali s postavitvijo ribiške zbirke, arhitektom pa je lahko ribiška kultura (spet na podlagi etnološke raziskave) primeren oblikovalni motiv. Zadnje čase je problem tako imenovanih historičnih centrov povsod po svetu enako vznemirljiv tako za arhitekte, kot za umet- nostne zgodovinarje, sociologe in etnologe. Spomnimo se samo najbližjih primerov, na primer razprav o «centro storico* v porušeni Gemoni, pa silno zanimivih socioloških raziskav starega mestnega jedra Gorice. Povsod je v ospredju dilema med ekonomiko: zapusti, poruši, postavi novo in med kulturno ekonomiko: razvijaj dalje na podlagi stare dediščine. V Izoli so se odločili za prenovo na podlagi pretehtanih raziskav, ki ne temeljijo zgolj na oceni estetike in gradbene trdnosti, pač pa na globljih zakonitostih skupnega bivanja. NAŠKO KRIŽNAR Dr Savo Spacal je predvčerajšnjim predaval v Slovenskem klubu o temi «Kaj je psihoanaliza in kaj ni». Številni poslušalci so z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem Državne plače cerkvenim GOSPODARSKI ODNOSI MED ZAHODOM IN VZHODOM dostojanstven ikom BUENOS AIRES — Argentinska vlada generala Jorgea Rafaela Videle bo v teh dneh objavila dekret po katerem bodo iz državnega proračuna zagotovili posebne plače članom vičje cerkvene hierarhije katoliške cerkve, ki je v Argentini izredno močna. Odnosi argentinskega vojaškega režima s katoliško cerkvijo v tej državi, ki je ena od najbolj konservativnih narodnih cerkev na svetu, so izredno dobri. Velika razlika obstaja med argentinsko katoliško cerkvijo in čilsko. Znano je, da so predstavniki katoliške cerkve v Čilu najhujši kritiki tamkajšnje diktature. V Argentini pa škofje na splošno molčijo o dejstvih, kot so prepolni zapori političnih jetnikov ter o 6 tisoč Argentincev, ki so izginili brez sledu. Prav tako molčijo o hudo znižanih plačah delavcev ter o več kot triletni prepovedi vseh političnih in sindikalnih dejavnikov v državi. Odvisnost od zahodne tehnologije cokla za hitrejši razvoj gospodarstva V skupnem izvozu držav vzhodne Evrope in Sovjetske zveze v razvite države na Zahodu predstavlja izvoz surovin in mineralnih goriv okoli 52 odst. (v trgovini ZSSR z Zahodom pa celo okoli 75 odst.), izvoz osnovnih industrijskih proizvodov okoli 15 odst., a izvoz strojev in prevozne opreme okoli 10 odst. Z druge strani pa v skupnem uvozu držav vzhodne Evrope in Sovjetske zveze z Zahoda predstavlja uvoz industrijskih proizvodov 28 odst., prehrembenih proizvodov 14 odst., uvoz proizvodov kemične industrije pa okoli 11 odst. Zaradi teh značilnosti v trgovini z razvitimi zahodnimi državami se države vzhodne Evrope znajdejo v podobnih neugodnih razmerah kot države v razvoju, ko gre za trgovino z razvitimi Patronat KZ - INAC svetuje POGOJI ZA PREJEMANJE DRUŽINSKE DOKLADE ZA ŽENO, OZIROMA MOŽA d tor vplivu pomorstva in ribištva na način življenja prebivalcev stare Izole. Pri tem pa se nista izogibali drugim vprašanjem, ki zadevajo odnos prebivalcev do lastnega okolja. S pomočjo študentov etnologije sta anketirali 841 ljudi v 215 družinah. To je dobra č krtina vseh prebivalcev historičnega jedra Izole. O tem, kakšen je bil namen etnološkega prispevka v skupni akciji, menita etnologinji takole: «Dalo etnologov v taki akciji je predvsem ugotavljanje medsebojne povezanosti prebivalcev, kakšen odnos imajo do določenega prostora, kako ta prostor na njih vpliva, kakšen je utrip vsakdanjega življenja in skoncentriranost gibanja, skratka kakšen je način življenja prebivalcev raziskovalnega območja. Prav tako je pomembno, da izvemo v čem meščani vidijo možnosti prenove in koliko so pripravljeni pri njej Vpr.: *Obračam se na vas, ker se je moja zena znašla v dokaj, težkem položaju m od 1. januarja letos sploh ni zavaromna. Prej je imela v najemu trgovino in je bila vpisana v trgovsko zavarovanje. Lani je morala trgovino oddati oziroma prepustiti lastniku. Zavarovana ni bila še dovolj let, da bi dobila pokojnino, pa niti let še nima za upokojitev. Sedaj pa sploh nima več svojega zdravnika in bojim se, da bi zbolela in tako morala plačati, visoke vsote za zdravljenje v bolnici ali pa privatnega zdravljenja. Tega si ne more privoščiti, saj ima vsega skupaj le nekaj nad 50 000 lir mesečnega dohodka, jaz pa imam delavsko pokojnino, ki za malo presega 200.000 lir. Kaj mi svetujete, da storim?» F. L. Takoj na začetku naj vas pomirim, saj ni zavarovalni položaj vaše soproge niti malo zaskrbljujoč. Do konca lanskega leta je bila obvezno zavarovana kot samostojni delavka in je bila tako deželna vseh uslug na področju socialnega varstva in skrbstva. Sedaj obstajata dva problema, ki pa sta zelo lahko rešljiva: kar se pokojninskega zavarovanja tiče, ima vaša žena pogoje, da vloži na INPS prošnjo za plačevanje prostovoljnih pri spevkov in tako integrira svoj zavarovalni položaj, dokler ne bo uveljavljala vsaj 15 let pokojninske dobe. Kar pa se zdravstvene oskrbe tiče, ki je trenutno najbolj pereče vprašanje, pa lahko na vaši pokojnini dobite tudi družinsko doklado za ženo v breme, kar pa prinaša tudi pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva. Pogoj, ki se postavlja, je, da nima vaša žena več kot 159 tisoč lir mesečnega dohodka: v vašem konkretnem primeru zadoščate temu pogoju. Svetujem vam, da čimprej vložite na INPS prošnjo za družinsko doklado in zahtevate, da vam takoj izstavijo začasno potrdilo za oskrbo INAM. Obenem pa naj žena vloži prošnjo za prostovoljne prispevke, ker je veljavnost avtorizacije od prve sobote po predložitvi prošnje. Vse naše bralce naj še seznanim, da se je s prvim januarjem povišala meja dohodkov za 19,3 odst. za prejemanje družinske doklade za enote v breme. Za zakonca ali enega izmed staršev v breme se je znesek 133.250 lir na mesec povišal na 159.000 lir, v 11 za oba starša v breme pa od prejšnjih 233.200 lir na 278.250 lir. PODATEK NA POKOJNINI VSAKI DVE LETI Vpr.: «Invalidsko pokojnino i-mam že skoraj devet let, vendar ker je precej nizka, še vedno delam. Pred leti sem dodal na pokojnino še nove prispevke, ker delam, sedaj nisem tega storil tri leta. Moj delovni tovariš mi namreč pravi, da ko bova prenehala delati, nam bo INPS na novo izračunal pokojnino, zato je treba te nove prispevke čuvati za tedaj, ne jih sedaj dodajati. V meni se je zbudil dvom, da morda ni tako, zato sem se odločil, da se obrnem na vašo rubriko. Hvala lepa za pozornost!» M. G. Nikar ne poslušajte svojega kolege, ki ni o pokojninskih zadevah najbolje obveščen! Ob upokojitvi vam je INPS izračunal pokojninsko osnovo, ki bo ostala nespremenjena in ne bo prišlo do ponovne likvidacije pokojnine na osnovi prejemkov v zadnjih treh letih. Imate pa pravico, da vsaki dve leti vložite na INPS prošnjo za dodatek na pokojnini s tem, da obračunajo še dodatno delovno dobo in vam odmerijo ustrezni povišek. Tega pa INPS ne naredi avtomatično, temveč je potreben specifičen zahtevek. Zato podvizajte se in ne izgubljajte dragocenega časa in torej . . . denarja. OLJČNA PRIJAVA LETOS POSTICIP1RANA Veliko pridelovalcev oljk, ki so navadno v naših uradih vlagali v januarju prijave oljčnega pridelka, se je že zglasilo s potrdilom o stiskanju oljk. Vendar pa je letos stopila v veljavo nova zakonodaja, ki se usklajuje z določbami EGS. Letos bo treba prijave in prošnje za prispevek izpolniti na novih obrazcih, ki pa jih niso še natisnili. Pristojno ministrstvo pa ni niti še določilo roka za predložitev prošenj, iz česar sklepamo, da se bo rok letos bistveno zavlekel. državami. Prodajajo jim surovine po cenah, ki jih na svetovnem trgu diktirajo razvite države preko borznih špekulacij in delovanja nadnacionalnih družb, prisiljene pa so kupovati industrijsko opremo, se pravi tehnologijo, ki jim jo Zahod prodaja po svoji volji. Ta industrijska o-prema pa ni vedno najnovejša, a cene in pogoji dobav niso vedno usklajeni samo z gospodarskimi interesi razvitih kapitalističnih držav. Zaradi tako sorodnega položaja na svetovnem trgu s položajem držav v razvoju so države vzhodne Evrope prisiljene, da rešujejo tudi neki drugi problem, ki je prav tako značilen za sedanje razmere držav v razvoju v svetovnem gospodarstvu, se pravi vprašanje povečanja skupne zadolžitve. Resnici na ljubo povedano njihov skupni dolg ni tako velik, kot je to primer držav v razvoju (kj dolgujejo tujim upnikom 300 milijard dolarjev), vendar pa je tak, da znatno vpliva na njihov položaj pri gospodarskih pogajanjih z zahodnimi upniki. Tako cenijo, da se je lani skupni dolg Sovjetske zveze in dlržav vzhodne Evrope povečal na okoli 58 milijard dolarjev, kar ni velika vsota, če se upošteva, da je še pred tremi leti ta dolg naglo skočil na 40 milijard dolarjev, toda se je od tedaj preudarno in kontrolirano pdvečaval do sedanje ravni?'-’ Tu pa se nehajo podobnosti gospodarskega položaja držav vzhodne Evrope in držav v razvoju, ker države vzhodne Evrope redno odplačujejo svoje obveze, anuitete in obresti, medtem ko se številnim državam v razvoju kopičijo dolgovi, podaljšujejo roki odplačevanja, odobravajo novi dolgovi, da bi lahko plačale stare, nekaterim pa dolgove celo odpisujejo. Ta razlika pa postane očitna šele v razdobju, ko pride do posledic zaradi vzrokov sorodnega položaja držav vzhodne Evrope in držav v razvoju v svetovnem gospodarstvu. Kronični primanjkljaj teh držav v trgovinski izmenjavi z razvitimi kapitalističnimi državami je posledica takih mednarodnih gospodarskih odnosov, kj omogočajo tehnološki in trgovinski monopol razritih držav Zahoda. Zahvaljujoč se temu ustvarja vsak gospodarski zaled v državah vzhodne Evrope in v državah v razvoju nove zunanjetrgovinske primanjkljaje, ker se te države ne mo-rc’o rr zvijati industrijsko ■ brez sodobne tehnologije. Tako so potisnjene v zelo težko dilemo: ali se razvijati in kupovati tehnologijo pod pogoji, ki jih diktirajo zahodne države, ali pa stagnirati. Podobnost položaja držav v razvoju in držav vzhodne Evrope se je začela bolj jasno prikazovat^ v nekaj zadnjih letih, ko so začele močneje delovati posle- dice recesije, ki je značilna za gibanja v svetovnem gospodarstvu začenši od leta 1974. Žafacli svoje relativne zaprtnosti vzhodnoevropske države jili niso takoj občutile, temveč so se celo hitreje razvijale prav v času, ko so zaradi prilagajanja novemu položaju gospodarstva razvitih zahodnih držav relativno stagnirala. Tako je gospodarstvo vzhodnoevropskih držav do leta 1976 raslo povprečno vsako leto od 6 do 8 odst. v času ko je bila stopnja razvoja zahodnih držav skoraj pri ničli, ponekod pa je celo nazadovala. Naravna posledica takega razvoja je bilo naglo povečanje uvoza z Zahoda kar so zahodne države, v želji, da obdržijo vsaj nekolikšno gospodarsko aktivnost, podpirale z izdajanjem kreditov. Upoštevajoč, da so se v tako naglo povečani trgovini med Vzhodom in Zahodom začele hitro kazati tudi posledice neenake zamenjave med izvozniki industrijskih proizvodov (zahodne države) in izvozniki surovin (vzhodne države), je nara-stel tudi zunanjetrgovinski primanjkljaj vzhodnoevropskih držav, katerih tekoči obseg je v letu 1975 znašal okoli 10 milijard dolarjev. Zaradi tega tem državam ni preostalo drugega kot da zmanjšajo rast proizvodnje, kar je konkretno pomenilo odlaganje rokov za dograditev posameznih pomembnih gospodarskih objekt^. Zaradi tega je bil že leta 1976 tekoči primanjkljaj zmanjšan na 8,3 milijarde dolarjev, v prvih devetih mesecih 1977 pa na okoli 5,5 milijarde dolarjev. Zmanjšal se je pravzaprav zunanjetrgovinski deficit, medtem ko je na drugi strani naraščal skupni primanjkljaj največ zaradi odplačevanja o-bresti, katerih obseg raste zaradi naraščanja skupnih zadolžitev. Zaradi teh zadolžitev vzhodnoevropske države financirajo svoj tekoči primanjkljaj s prodajo zlata r.a Zahodu in z manjšanjem svojih lastnih rezerv. Tako so prišle v podobni položaj uot države v razvoju: vsako povečanje trgovine z razritimi zahodnimi državami povečava v današnjih mednarodni! gospodarskih odnosih njihovo skupno zadolžitev in tehnološko Odvisnost. , Tako kot državam v razvoju jim preostajata samo dva izhoda: ali ss zapirati in izolirati od svetovnih gospodarskih gibanj ter brzdati svoj lastni razvoj; ali pa se: boriti za spremembo mednarodnih go-s'"ibarskih odnosov, ki so jih spravili v ta položaj. Sodeč po prvih znakih in po vesteh, ki prihajajo iz Poljske, se zdi, da bodo na Poljskem znižali stoonio industrijske rasti, se odpovedali nekim investicijam ter posvetili več pažnje proizvajanju prehrambenih proizvodov, industrijskega blaga boljše kvalitete ter posvetili posebno pažnjo stanovanjskemu vprašanju. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Filo diretto Na strani meščanov 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Vlakec Pravljice, pesmice in igre 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro 17.35 Paper moon 18.00 Argumenti Amerika pred veliko krizo 18.30 10 hertzov, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 HAPPY DAYS — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Non stop 21.40 Politična tribuna 22.30 Dolly Srečanje s kinom■ 22.45 Kam tečeč Joe? Sestanek v Los Angelesu TV film Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Programi pristopanja Drugi kanal 12.30 Tednik o gledaliških vesteh 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vloga staršev pri vzgoji otrok 15.00 Šesto San Giovanni: Košarka za ženske Program za mladino: 17.00 Knjiga, osebnost, film KIM — film, 2. del 18.00 Prisotnost tujcev v italijanski zgodovini 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — ŠPORT 18.50 Dober večer z. .. Lucianom Salcejem Vmes TV film iz serije «Veseli zdravniku Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Devet primerov za inšpektorja Derricka PRVAK - TV film 21.45 Primo piano 22.55 Corlos Santana Band in Con-cevt Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 TV V ŠOLI 16.45 POROČILA 16.50 Stare japonske pravljice 17.05 Ogroženo okolje Na vrsti je tretja oddaja iz cikla Pogled v prihodnost. Zakaj pravzaprav toliko go-govorimo o prostoru? Samo zavoljo polucije, naraščanja števila prebivalstva na zemlji! Avtorji nam skušajo na to vprašanje natančneje odgovoriti. Za zdaj je dovolj prostora za nas in bi ga lahko bilo tudi za naše potomce. 18.00 Na sedmi stezi 18.35 OBZORNIK 18.45 Babičin vnuček 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Tretja razsežnost 22.00 DNEVNIK Koper 20.00 Dober večer: Risanke 20.15 DNEVNIK 20.35 NEVARNI ROP, film Režija: Hubert Comfild, i-grajo Gene Rajmond, Jeane Cooper, Wayne Morris 21.45 Dokumentarna oddaja 22.15 Jazz na ekranu: Kruh in sol Zagreb 18.45 Humoristični klub 19.30 DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.50 A. Marodič: MARIJA — TV nad. 22.05 Akcije 22.10 DNEVNIK ŠVICA 18.20 Hunterjevo zlato — TV film 19.05 Prvi dnevi v življenju otroka 20.30 DNEVNIK 20.45 MILANSKA ZGODBA, To in drugo 22,15 film TRST A 7.00, 8.00 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Miško Kranjec: «Strici so mi povedali* — 6. del; 11.35 Iz revij in glasbenih komedij; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1978; 13.45 Gospodarska društva v deželi; 14.10 Danes bomo govorili o. . . ; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.35 Priročnik lahke glasbe; 16JO , Kje je napaka? ; 17,05, Mi in glasba; 18.05 Epigram kot litetarna oblika in njegov razvoj; 18.20 Za Ijubitelje-iopei-ne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 16.30, 18 'ri, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Porocria; 7.00 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Solisti klasičjiih instrumentov; 9.15 «Bouvard et Pecuchet* — 32. nadalj.; 9:32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Plošče; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.15 Revolucija in družba: 14.33 Italijanski zbori; 15.20 Poje Cri-stino Malgioglio; 15.40 Plošča zime ’78; 16;00 Knjižna polica; 16.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob’ petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 Poezije in plesna glasba; 20.32 Rock party; 21.00 Glasba slovenskega . juga; 21.32 Orkester Tony Hatch; 21.45 Jugoslovanska pop scena; 22.45 Poje Little Tony. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '79; 14.05 Fonomagia; 14.30 Drugi časi. drugi glasovi: 15.05 Rally; Popoldanska radijska srečanja; 16.45 Klasična glasba; 17.05 Strnjena radijska drama; 17.20 Film in glasba; 18.00 II giardino delle delizie; 18.30 Pojeta Isa! la Jan-netti in Gianni Nazzaro; . .30 Na božna oddaja; 9.35 Kurt Weill, radijska priredba; 20.00 Opera-quiz, nagradna oddaja; 20.35 Graf-fia che ti passa; 21.05 Večerna glasba; 21.35 Martin Luther King, zadnje nad.: 22.05 Glasbena kombinacija; 23.18 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.53 Jutranja glasba in pozdravi; 8.45 Spomini na šolo; 9.32 Cprleone 6. nad.; 10.12 Odprti dialog s poslušalci; 11.32 Izmišljene radijske kronike; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca; 15.00 'lukaj Radio 2; »7.55 Radijsko potovanje v svet mladih; 18.33 človeške ideje; 18.56 Spazio X -glasba za vse okuse; 21.05 Mož in žena, komedija v treh dejanjih; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 24 00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Narodne in ponarodele; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tu jine; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.20 Obvestila in za bavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15 45 Jezikovni pogovori; 16.00 -Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18 05 Z opernih odrov; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Iz komornoglasbe nega opusa Gabriela Faureja; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih po stajah; 23.30 Naš nocojšnji gost Ditka Haberl; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. Čl Si ki tii sli MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) Odpiral je vratca tja, kamor sama še ni pogledala, in kamor tudi ni hotela. Vsaj do zdaj je ni mikalo, da bi se ozrla po takih stvareh. Presenetilo pa jo je, da njen oče misli tudi na vse to. Ona je gledala na svojo stvar drugače- zavedala se je, da je umazala čast Partije. A pri tem je šlo zgolj za čast, za tvoj zunanji videz in za videz stvari, ki si ji pripadal. Oče pa hoče nekaj drugega: kai se dogaja s človekom. Da, ali tak človek ne bi lepega dne tudi ubijal, če bi že tako naneslo? Mar ni Majda mislila, da bi Sla čez mejo? In v tem sklopu bi se lahko zgodilo marsikaj. Ali ne bi tam morebiti tudi ubila, če bi se kaj zgodilo narobe? «Ne vem, kaj se dogaja z nami,» je dejala tiho. «Ne z vsemi... samo z nekaterimi. Nekaj se je spremenilo v meni Ko se je zgodilo, ko sem vedela, da me bodo odkrili, sem mislila: vsi me bodo zavrgli, obsodili, tudi iz Partije me bodo vrgli, mo| oče pa me bo razumel... on edini morebiti. Ali zdi se mi, da tudi ti ne razumeš.- Za čas je prenehala, a se že spet pognala v izpovedovanje-. * Prišlo je... včasih se mi zdi, da se je počasi kradlo vame; včasih spet mislim, da je prišlo naglo, kar zeč noč.. Zganila je z rokami, a se že umirila in govorila: «Zaljubiš se. Hoče se ti lepe, velike ljubezni, resnične in ne dijaške ali one s proge! Tudi ne aktivistične, take... okrajne,» se je oprijela čudnega izraza. «A če človek pomisli — ne, saj ni ljubezen vzrok tega. Ljubezen — ta pride že kasneje, je nekakšna posledica onega, kar ni v redu v tebi... Si slišal Komarja? Omenil je nekega Goriška. To je bil moj fant. Pred dobrim letom sem zahtevala, da ga vržejo iz Partije. Zdaj pa se mi je zdelo, da brez njega ne morem živeti. Zaprli ga bodo... danes ga bodo zaprli.« Nemirno je zakrilila z rokami. Tokrat je ona segla po cigaretah in tudi njemu ponudila. Druge krati bi se začudil, če bi jo videl kaditi. Zdaj je segel po ponujani cigareti. «Mislila sem- je nadaljevala, «da sem še vedno ista, čeprav se nisem več tako gnala po terenu, čeprav sem zabavljala čez vse kakor drugi. — Ti praviš: ali bi nekega dne tudi človeka ubil? Takšen namreč.. > Nagnila se je k njemu in ostro mu gledajoč v oči je dejala: »Jaz sem hotela pobegniti čez mejo- Ko se je zastrmel v njo, kakor da je ne razume, je pritrdila neizprosno. «Pobegniti sem hotela, ker sem mislila, da se bom le tako rešila. Tam sem hotela postati poštena... se pravi: hotela sem postati bogata, ugledna, hotela sem nekaj popraviti.. -Spet je nemirno zakrilila z rokami, rekoč: «Pa saj ti tega ne boš razumel... ne moreš razumeti! Tvoje življenje je strašno preprosto; preprosto in težko. Kako bi tebi prišlo na misel, recimo, da bi vzel denar? Ko pa si bil vse življenje pošten! Ali si sploh moreš misliti, da bi ti kdaj kaj vzel?* z drugo. Nehote se je spet spomnila otroških let, njegove navade, kako je božal slehernega, če se mu je kaj pripetilo ali če je bil bolan. Njegova raskava dlan je obvisela otroku na glavi, čez 'čas je zapel z glasom, ki je bil prav tako raskav kakor njegova dlan. Vselej je otroka tako najhitreje pomiril, vselej je tako najlepše uredil otroške tegobe. Tokrat ni ne zapel ne pripovedoval kakšnih povesti, pač pa je čez čas izbruhnilo iz njega silno, pretresljivo: «Majda, tudi jaz sem vzel...» Ni takoj razumela. Počasi se je prebujala iz svoje bolečine in ga je le sprašujoče gledala. Ker je videl, da ga ne razume, je ponovil, zdaj še razločneje: «Majda, vzel sem denar... kradel sem!» Široko je odprla oči in bolščala vanj. Nazadnje, ko je prišla k sebi, je le dejala grgrajoče: «Ti? Kakšen? Čigav denar?« «Tuj denar vendar.« Nastal je zlovešč molk, ko ni bilo mogoče presoditi, kaj bo šledilo: pošasten smeh ali krčevit jok. Prvo ali drugo bi bilo le odmev notranje groze, notranjega pretresa. Ni se ganil. Gledal ie po parku, po ljudeh, ki so tam gomazeli. Vendar vsega tega ni videl. Ne da bi se zavedal, je prijel njeno roko, jo obdržal v svoji, ji jo božal Preden se je to zgodilo — in bilo je že na robu —, je oče nadaljeval in vsaj zdaj preprečil najhujše: «Se spominjaš, ko sem bil prišel k tebi prosit, tistih pet tisočakov? Bil sem jih dolžan nekomu. Naenkrat jih je potreboval. V treh dneh bi mu moral vrniti! Nikjer si nisem mogel sposoditi. Zgodilo še je, kakor da mi je sam hudobec — in nekoč bi bil verjel v to! — podtaknil v podjOtju in že mi je nekaj prišepetavalo: .Vzemi, kaj se boš obotavljal! Saj boš vrnil! In četudi ne bi vrnil — kaj. se v takem podjetju pozna pet tisočakov? Ma- lenkost! Za kaj takega se nihče še ne zmeni ne!’ Namesto da bi hudobo nagnal, sem začel z njo razpravljati kakor na terenskem sestanku: ,Ne,’ sem govoril, .poznalo ali ne. Tudi pet tisočakov je denar. Moja poštenost je več vredna kakor pet tisočakov. Kaj bi rekel kolektiv? Kaj bi rekel sindikat? Kaj bi rekla fronta?’ Čez čas pa sem vendarle popuščal: .Ampak takole, da bi vrnil... Samo sposodil bi si’ ~ ’No’ pa si sP°sodi!’ je reklo zapeljivo. Tako sva diskutirati in se pobotala na to, da si sposodim. ,Odpeljem se k hčeri, sem dejal, ,dala mi bo denar. Vrnil bom*’_________ ’No- in četudi ne vrneš,’ je spet reklo ono ,Ne.’ sem ugovarjal srdito, da, prav srdito, .nočem tako! Vrnil bom!’* Prenehal je, kakor da si hoče oddahniti. Z dlanjo si je obrisal čelo, ki se mu je orosilo. Obrisal si je zgornjo ustnico z jezikom, ki pa je bil suh kakor ustnica Že je nadaljeval: -Nekaj mi je reklo: .Pojdi k Majdi! Vedno te je rada imela, pomagala ti bo! Potlej boš počasi njej vračal.' Kar tako samo od sebe se mi je zdelo razumljivo, da ti imaš denar ali pa mi ga boš kje spravila ________ Glej in res s, mi pomagala! Ne vem, kaj bi bil sicer takrac storil. Mogoče, da ne bi nikdar odkrili mojega greha. A jaz tega ne bi mogel prenašati v duši. Sel bi in povedal šefu, naj me kaznujejo. Seveda — drugo je, kako bi dalje živeli. Ker v službi me vendar ne bi obdržali Kje naj bi spravil toliko ,aa bi živel?-------Lahko si misliš* je dejal tiho, -kako vesel sem se vračal od tebe Zdaj je že spet vse dobro,’ sem si dejal. .Jutri vrnem Pred ljudmi bom ostal pošten.’ Ker nazadnje — jaz sem hotel biti pošten! ,Če sem vse življenje v poštenju pretolkel' sem si rekel, ,bom tudi ta leta ostal pošten. Govorimo o socializmu, ki jaz verujem vanj; kako bi pri vsem mogel biti nepošten?’* 6 kr ti? ra se V M go Pr V ka k: ko to, 5, So 6 ka tio: •a! Sa tio, bš $ PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. |anuar|a 1979 SMUČANJE ZENSKI SMUK ZA SVETOVNI POKAL PRČLLOVA ZOPET NAJHITREJŠA Avstrijska smučarka je zadala vsem nasprotnicam velike zaostanke MEIRENGEN (Švica) — 26-letna ^nemarie Moser-Proll je tudi v j^?raišnjem smuku v Meirengenu da ie še vedno kraljica v j alpski disciplini. Kljub tej zmagi r“ J? ostala Moser-Proll brez točk, }J Je kot Stenmark v veleslalomu osvojila tri prva mesta in sicer rv toancavallu, Val d’Iseru in Les I v?»eteretsu in tako ni mogla po-ati svojega vodstva na lestvici svetovni pokal. Njeno moč v ,a , Potrjuje tudi sekunda in pol E ppl *a drugouvrščene Irene Lestvica stal m svetovni pokal je o- . a praktično nespremenjena, saj £ zasedla Švicarka Nadig le šesto s • ' Pravzaprav edina, ki je v snJ? korist izkoristila včerajšnji dnaH ^ bila Irene EpPle’ ki je z I v4rlm mes.tom napredovala z de-za sp na šest0 mesto na lestvici Lestvica: L Moser-Proll *• Epple (ZRN) 4 Zurbriggen (Švi.) 5 (Fr') “• Peter (Av.) S Nadig (švi.) • Nelson (ZDA) "• Ellmer (Av.) io£reiner iKan-) ■ Wenzel (Liecht.) 1 Lestvica za svetovni pokal: 2 ^nemarie Moser-Proll (Av.) 115 • Marie Therese Nadig (Švi.) • 5anni Wenzel (Liecht.) 5' ^errine Pelen (Fr.) t-orista Kinshofer (ZRN) 7 Ifene Epple (ZRN) „• Regina Sackl (Av.) • L vi Mittermaier (ZRN) 10 naudia Giordani (It.) “ernadette Zurbriggen (Švi) in L>ndy Nelson (ZDA) 1’36”14 1'37”44 1'37”66 1’37"90 1'38”12 1’38”90 1’38"48 1’38”51 1’38”58 1’38”62 Ien is pin ^LADELPHIA — Nosilci skujva I7r\*'lar°dne£a ^Hdoor* prven- 2. v-, •A so naslednji: 1. Connors, 5 Jras. 3. McEnroe, 4. Gerulaitis, 8' p °s' 6. Gottfried, 7. Solomon, U ^ra«utti, 9. Tanner, 10. Ashe, j GuMMlgUeras' 12- Nastase, 13. Tim 16 °n' M- Stockton, 15. Fibak, ! ' Alexander. Sjnnors uspešen “iRMlNGHAM (Alabama) - Na Za ^ndnem turnirju, veljavnem skinv and Prix Je včeraj nosilec težav6 L Jimtny Connors brez 6:2a odpravil rojaka Owensa s sita Tudi Argentinec Vilas (no-težavSaup'ne 3), ni imel večjih treni -v srečanju s svojim bivšim terno ')ejn Romunom Tiriacom. ka-odslovil s p:l,. Q:4. Vr : taliio tem turnirju nastopa tudi L-dan^1 P^razzutti, ki p&, ,(*> , šele SmitK st°Pil na igrišče s Stanom denar«111, na tem turnirju je ;SicIIrna nagrada izredno visoka, in (w^ višini 175 tisoč dolarjev. Lt& IZIDI wtned (ZDA) - Mac Nair (ZDA) ??kton (ZDA) Ten®’, 6:2. 6:2 ‘tscher (ZDA) °-L 6:3 - Teacher (ZDA) ■ Amritraj (Indija) ^u9arell| izločen gcn?)^SON (Maryland) — Na dru-je AiUrn.iriu za «Grand Prix» v ZDA •>a6a!!'6r^an Solomon po dokaj ize-nem boju s 7:5, 7:5, premagal rojaka Krulevitza, Na tem turnirju, kjer je denarna nagrada v višini »samo* 75 tisoč dolarjev, je nastopal tudi Italijan Zugarelli, ki ga je že v prvem kolu izločil Indijec A-nan Amritraj s 6:1, 6:7, 6:1. LMK premagal bolonjski Sinudyne s 96:95 (43:46). Zmagoviti koš je prav v zadnji sekundi dosegel Jarič. HOUSTON — V prvem dnevu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Houstonu so včeraj dosegli naslednje izide: Fromholtz (ZDA) — Stoli (ZDA) 7:5, 6:3 Stuart (ZDA) — Stove (Niz.) 6:3, 6:3 Wade (VB) - Jordan (ZDA) 7:5, 6:1 Hunt (Avstral.) — Redondo (ZDA) 6:3, 6:4 KOŠARKA V pokalu pokalnih prvakov Radnlčki LMK zmagal BEOGRAD — V drugem kolu četrtfinala košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je včeraj v Beogradu domači Radnički CANTU’ — V 2. kolu evropskega tekmovanja za pokal pokalnih prva4 kov je sinoči v Cantuju domači Ga-betti premagal Slask iz Wroclawa (Poljska) z 80:70. Pokal L. Ronchetti Lodz (Poljska) — Teksid Turin (Italija) 70:75 NOGOMET ALŽIR — V Zadnjem kvalifikacijskem srečanju za svetovni pokal za mladince je včeraj Alžirija premagala Etiopijo z 1:0 in se tako u-vrstila v finalni del tega turnirja. AVTOMOBILIZEM PARIZ — Druga krožna dirka po Sredozemlju bo letos startala v Marseillu. Dolga bo približno 9000 kilometrov, cilj pa bo tudi v Marseillu. SINOČI V TRSTU Sestal s« je odbor za telesno kulturo Sinoči se je v Trstu na svoji prvi redni seji sestal odbor SKGZ za telesno kulturo. Na dnevnem redu je bila razprava o vsebini' bodočega delovanja tega novega odbora v o-kviru SKGZ. Odborniki so odločili, da botjo v kratkem sestavili dva dokumenta o "naši telesni kulturni in sicer programski ter razvojni dokument, poleg tega pa bodo ponovno priredili okrogle mize o najbolj perečih vprašanjih našega športa. NAMIZNI TENIS VČERAJ V NOVEM MESTU Jugoslavija poražena NOVO MESTO — V petem kolu evropske super lige v namiznem tenisu je včeraj Francija premagala Jugoslavijo s 4:3. Po tem neuspehu ostaja Jugoslavija z dvema točkama na zadnjem mestu lestvice. NOGOMET Sampdoria v Massi MILAN — Zaradi diskvalifikacije igrišča v Genovi bo Sampdoria o-digrala prvenstveno tekmo druge lige s Pescaro v Massi. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiriitfmiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiHiMiiiiiimiiiiiimiiHiMiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii AVTOMOBILIZEM V NEDELJO PRIČETEK VELIKIH NAGRAD LOTOSI ZOPET V OSPREDJU V nedeljo start v Argentini - Andretti favorit - Nov sistem točkovanja Z VN Argentine, ki bo v nedeljo, 21. januarja, se bo uradno začela tekmovalna sezona avtomobilske formule 1. Vse do 7. oktobra, ko se bo prvenstvo zaključilo z VN Kanade, bodo bolidi s hrupnim ropotanjem motorjev in tresljajem plastičnih in kovinskih delov karoserije privabili na dirkališča veliko število gledalcev, ki jih je vsako leto več za šport, ki kljub žrtvam je verjetno po nogometu najbolj popularen. Prav lani se je s tragično nesrečo v Monzi, ko je izgubil življenje švedski pilot Ronnie Peterson, prvenstvo zaključilo dokaj klavrno s premočno zmago Andrettija (lotus). Letos pa so vse avtomobilske hiše z novimi in tehnično še bolj prefinjenimi avtomobili zopet na startu v boju za nove točke. Premoč lotusa v lanski sezoni je bil predvsem sad avantgardne gradnje manažerja Colina Chapma-na, ki je vnesel vrsto novosti. Najvažnejša so bila prav gotovo tako imenovana «minikrila», ki so dovoljevala lotusu. mnogo več jo., hitrost na ovinkih zaradi večjega aerodinamičnega pritiska na tla. Letos so tudi vsi ostali konkurenti:"posnemali lotusa, tako da se je prednost Andrettija mnogo zmanjšala. Če Chapman letos ni uvedel novosti, bo boj za naslov svetovnega prvaka zelo ogorčen in izenačen. Razlika med »bolidi*, ki uporabljajo skoraj vse motorje ford-cosworth (izjemo predstavljata ferrari in renault saj je letos znamka matra zapustila mednarodno areno), je torej le v sestavi nekaterih aerodinamičnih in mehanskih delov, saj so tudi pnevmatike, ki so monopol Godd-yeerja (izjemo predstavljata zopet renault in ferrari, ki uporabljata izdelke znamke michelin) za vse enake. Resnici na ljubo je ameriška tovarna pnevma- "'"'""iHlMlniuiiuillnininniniminiminiimii......... 2°gomet 3. AL NA GORIŠKEM Katastrofa naših ekip ^°berdobd izgubili kar z 0:8, Sovodenjci pa z 1:4 n Mladost zbrali niti toč-detk0„Upai pa sta prejeli ducat za-skj :■ toedtem ko so bili sloven-0 gra c* uspešni le enkrat. 8:0 z Puljskem porazu Mladosti z srnjsi v°dečim Sagradom res nima Seda Lpisati. saj bi bila vsaka beti i b.t,več, končni izid namreč jas-krat e razmerje sil na igrišču. To-daij 0 v vrstah Mladosti odpove-batio^il vs' pralci. Trenerja Bar-saj s aka sedročju in na druga vprašanja, zaradi katerih je stanje še bolj kritično. MESINA — Prizivno porotno sodišče v Mesini je priznalo Michela Vincija krivega umora njegove nečakinje ter njenih dveh prijateljic ter ga obsodilo na 29 let zapora. To .je že tretja obsodba: najprej so ga obsodili na dosmrtno ječo, nato so leta 1977 obsodbo spremenili v 30 let ječe, prizivno porotno sodišče pa mu je sedaj obsodbo znižalo še za leto dni. Zaccagninijevpovratek iz ZDA Po večdnevnem obisku v ZDA, kjer sc je pogovarjal z vidnimi ameriškimi predstavniki, se je včeraj vrnil v Italijo tajnik KD Benigno ZaccagnLhl. Na rimskem letališču ga je pričakal predsednik stranke Flami-nio Piccoli (Telefoto ANSA) IZMIKAJOČE IN DVOUMNE IZJAVE MAJORJA CHIR1CA PRED BENEŠKIMI SODNIKI S površnim in nepreverjenim poročilom so hoteli karabinjerji zapečatiti usodo šestih Goričanov Obtožbe postajajo iz dneva v dan jasnejše - Zagovorniki so morali odpotovati v Švico, da so ugotovili nedoslednosti v izjavah karabinjerskega častnika - Jutri bo na vrsti polkovnik Farro (Od našega poročevalca) BENETKE — «Prepričani smo bili, da o petoveljskem atentatu vemo že vse; manjkalo nam je samo ime avtorja telefonskega poziva, ki je zvabil karabinjerje v past.* Tako je dejal včeraj pred beneškimi sodniki major Chirico, bivši poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev v Gorici. Častnik je o-sebno vodil večji del preiskave in mora Sedaj odgovarjati za vse nedoslednosti in neresnice, kj so kasneje prišle na dan. Ta njegov stavek, izrečen po štirih urah zaslišanja, pa daje tudi razumeti veliko naivnost in lahkomiselnost: ive zaradi zavajanja preiskave v napačno smer, kajti vse kaže, da je bilo to namerno dejanje, ampak zato, ker so preiskovalci očitno mislili, da nihče ne bo odkril njihovega načina vodenja preiskave same, opuščanja dolžnostnih nalog in predvsem prikrivanja tistih podatkov, ki bi lahko, kakorkoli že, koristili obtožencem. Osrednji dokument, o katerem je tekla včeraj beseda, je bilo poročilo majorji! Chirica o ogledu krajev v Švici, odkoder naj bi Romano Resen pripeljal razstrelivo, ki ga je uporabljal za atentat. O tem je karabinjerski častnik pričal že pretekli petek, vendar pa zaslišanja niso zaključili in so ga zato nadaljevali včeraj. Zastopniki zasebnih strank so najprej oporekali Chiri-coivi trditvi, da se v Švici ni zanimal, če je mogoče prejeti razstrelivo vrste T 4. švicarski policijski funkcionarji so namreč izjavili, da je Chirico dejansko najprej vprašal, če obstaja v Švici tako razstrelivo in, ko je prejel negativen odgovor, se je začel zanimati za to, če sploh obstaja plastično razstrelivo in kje bi ga lahko dobili. Drugo, kar so zagovorniki oporekali Chiricu je, da je priložil poročilu fotografijo skladišča, v katerem naj bi bilo razstrelivo in na fotografiji napisal, da je skladišče sredi poti med Chiassom in krajem Pedrinate. Na fotografiji je tudi vidna krajevna oznaka z delno prikritim napisom »Pedrinate*, pred to oznako pa je stal Chirico. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da je skladišče res v Pedrinateju ali v neposredni bližini. Dejansko pa to ne drži. Dejstvo je, da ni šlo za oznako kraja, pač pa za tablo, ki stoji na koncu Chias-sa in na kateri piše, da je naslednji kraj Pedrinate in da je do tja 3 kilometre ceste. Prav ta del napisa, to je 3 km, pa je major Chirico pokrival s svojim hrbtom. Včeraj častnik tega ni znal pojasniti. Dejal je, da se ne spominja in da na hrbtno stran table, kjer piše Chiasso, sploh ni pogledal. V zvez; s preiskavo o izvoru razstreliva je bil govor tudi o u- gotavljanju, če je Resen s tovornjakom, ki ga je vozil v tisti dobi, res prešel italijansko - švicarsko mejo. Chirico je vedro dejal, da se je že tedaj pozanimal pri švicarskih obmejnih organih, kjer pa so mu povedali, da ne evidentirajo tovornjakov, ki gredo preko meje. Chirico se je tako vrnil v Gorico, ne da bi se pozanimal pri italijanskih obmejnih organih. Šele kasneje je telefoniral na poveljstvo obmejne policije v Videm in vprašal, kakšen postopek je v veljavi v Italiji. Odgovorili so mu, da je to odvisno od vestnosti obmejnih stražnikov in s tem je Chirico zaključil vsa poizve- SKLEP MILANSKEGA PRETORJA OBSOJEN PRIOR, KI JE ZDRAVNIKOM VSILJEVAL OPOREKANJE SPLAVU Kot upravitelj bolnišnice je sprejel javno podporo, zato mora spoštovati veljavne zakone MILAN — Pretor Nicoletta Gan-dus je včeraj obsodila na štiri mesece in deset dni zaporne kazni priorja Onoria Tosinija, ki upravlja bolnišnico »San Giuseppe Fatebenefra-telli*, ker je s svojim početjem skušal preprečiti izvajanje državnega zakona. Poglejmo, za kaj gre. Prior Ono-rio Tosini je pismeno pozval vse zdravnike v bolnišnici «San Giuseppe*, naj se «iz moralnih razlogov* zoperstavijo izvajanju zakona o splavu. Skratka, v svoji bolnišnici ni maral splavov. Pri tem je posameznim zdravnikom tudi grozil, da jih bo oškodoval pri karieri, če se ne bodo strinjali z njim. K sreči pa so trije zdravniki bili dovolj pogumni in vso zadevo prijavili sodnim oblastem. Pretor Nico- •■lll■>*••allr■lf■llfl«•0>a•••l•a•l■l*f*■l••«8lf•l•l>«f iiif >i(fi*taif«ia«it >«if lit ivf f*if iiiiitviaiiRttivvfiiiflifVVfnvivvfivfVfitviiivvitiVfitiiiitviiff tiaififiiiaM«iiiiiiiiaiiiiiiifiiiiiiiitf«ifffffVflfi>iv>>aiii«*ita>iii«aiii*viiiviiitiit>tttaifviiiiiiniiiiii««Biai«iiii«ffiiaatiraMi8ii*fiai>r8*tiif laaiMiitiiaiiaMaamiiiiaMiiiitiaiMiRiitn V KAMPUČIJI SC NADALJUJEJO SPOPADI Pol Potovi rdeči hmeri začeli s protiofenzivo? Vesti o srditih bojih pri pristanišču Kompong Som Glavni štab Pol Pota naj bi bil v hribovju Kardemom BANGKOK — Burna razprava pred varnostnim svetom OZN o položaju v Kampučiji se je v ponedeljek zaključila, tako aa so oči svetovne javnosti spet uprte na bojišče. od koder prihajajo novice o čedalje hujših bojih. Po nekaterih vesteh naj bi čete rdečih hmerov prehajale v protiofenzivo, ostri spopadi pa naj bi se odvijali predvstm na zahodu in vzhodu države. Majhne skupine rdečih hmerov naj bi včeraj izpeljale tudi nekaj sabotažnih akcij ob državnih cestah št. 4 in št. 5, nakar so se spet umakni- vprašanje, razprava o njem v varnostnem svetu in položai v jugovzhodni Aziji. Kurt NValdheim in Miljan Komatina sta se strinjala, da je z angažiranjem varnostnega sveta prišla do izraza vloga Združenih narodov v razmerah, ko je ena od suverenih držav članic svetovne organizacije zahtevala zaščito. Prav tako sta mehi la, da ie bilo zasedanje varnostnega sveta koristno in da si je treba prizadevati, da bodo Združeni narodi dobili svojo vlogo tudi v podobnih primerih. V jugoslovanskih virih na sedežu lc v gorovje Kardemom, kjer naj Združenih narodov je Tanjug z vehi bil tudi glavni štab rdečih hme- \ del, da je Komatina seznanil Wald-rov, ki mu poveljuje strmoglavlje- ( heima tudi s tem. kako Jugoslavija ni kampučijski predsednik vlade danes gleda na nekatere glavne Pol Pot. Dohro obveščeni krogi pa mednarodne probleme, kakšna so so demantirali vest. po kateri naj njena prizadevanja v Združenih na-bi rdeči hmeri ponovno osvojili pri- , rodih in zlasti v zvezi s položajem stanišče Kompong Som. 250 km juž-i v jugovzhodni Aziji, sicer pa so -po-no od Phrtom Penha. Sicer na bo | govori zajeli Široko paleto mednarodnih vprašanj (vb) URADNI PODATKI ZA 1977. LETO Manj nesreč na delu a več smrtnih primerov DEŽELNI ODBOR ZA EMIGRACIJO ZAKLJUČIL ZASEDANJE RIM — V prvih šestih mesecih leta 1977 se je pripetilo na delu 594.963 nesreč, od katerih 502.468 v industriji in obrtništvu in 92.495 v kmetijstvu. Smrtnih primerov je bilo 1.370, od teh kar 907 na področju industrije in obrti. V primerja vi z istim obdobjem 1976. leta je bilo 18.369 nesreč manj, a smrtnih primerov kar 62 več. To so najnovejši podatki, ki jih je italijanski zavarovalni zavod proti nesrečam na delu (INA1L) sporočil včeraj, na skupnem srečanju desetih dežel ter avtonomnih pokrajin Tridsnte in Bočna. Namen tega srečanja je, kot se je izrazil glavni direktor Amos Zanibelli, sestaviti delovni program, ki bi na najboljši način uporabil podatke o nesrečah na delu, Iz podatkov ie razvidno, da sta bili v prvem semestru predlanskega leta najbolj «nevami» kovinska industrija (152.398 nesreč, kar je 33,2 odstotka vseh nesreč v industriji) in gradbena industrija (94 tisoč 991 primerov, v odstotkih 20,7). V kovinski industriji se je pripetilo največ nesreč pri obdelavi kovin (51.289 primerov, t.j. 33,7 odstotka in kar 118 mrtvih). V gradbeni industriji pa so največ nesreč zabeležili v stavbarstvu (63 tisoč 18, v odstotkih 66,3). Razpoložljiva sredstva uporabiti za ustanavljanje delovnih mest Izseljencem v prekooceanskih državah je treba pomagati, da ohranijo lastno narodno istovetnost - Dežela bo v razvojnem načrtu upoštevala zahteve emigrantov Skrbstvo, kolonije za otroke izseljencev, problemi zdomcev, ki so se naselili v prekooceanskih deželah, pokojnine in vprašanje obnove prizadetega območja so bile glavne teme, o katerih je včeraj razpravljal deželni odbor za izseljeništvo, ki se je sestal v hotelu »Europa* v na-brežinskem bregu. Kar zadeva deželni zakon štev. 59, ki predvideva pomoč emigrantom, so vsi diskutanti v bistvu soglašali z izvajanjem deželnega odbornika Tomeja. ki je bil mnenja, da je treba razpoložljiva sredstva uporabiti predvsem za produktivne naložbe in za ustanavljanje novih delovnih mest, čeprav tudi drugačne pomoči emigrantom ne gre zapostavljati, zlasti še, ko gre za priletne ljudi. V tem okviru je Tome predlagal vrsto popravkov zakonu, ki jih bo preučila posebna komisi- ja. v kateri so tudi predstavniki I bor napeti vse sile, za čim boljšo vseh organizacij emigrantov. organizacijo konference, udeležba Potem ko je odbor poudaril po- ' na kateri mora biti čim širša in trebo po organizaciji kolonij v de- čim bolj kvalificirana, (vt) želi za otroke izseljencev, se je lo- til vprašanja tistih, ki so se izse lili v prekooceanske dežele. Očitno gre za ljudi — so ugotovili —, ki se ne bodo več vrnili domov in ki zato v še večji meri občutijo vse težave zdomstva. Pomagati jim je treba, da ohranijo svojo narodno istovetnost in svoje korenine, zaradi česar .je treba podpreti emigrantski tisk, ustanoviti je treba knjižnice in okrepiti kulturne pobude. Rešiti je treba nadalje vprašanje dvojnega državljanstva. Ob koncu razprave .je odbornik Tome poudaril da bo dežela upoštevala zahteve in želje »migrantov pri oblikovanju razvojnega načrta. Obenem je dejal, da mora sedaj od- že res. da so vojaki Pol Pota zasedli nekatera predmestna področ- l|(lllllllll|lll,lllnll,l|,(ll,l,llll|lllnl,1il„lllliilill,il,l,ilii1i„i,Hl,,ilii*ii,iliiii»MiiiiniiHii,iiiii,l,iii,iiiiiiiiiiiii«nniiM»iii>itiniiiiiii|HiHi<|,,,|,,,,|,,,||||,|,|,,,M,MI,,,,ll,,ll,,l,,l,l,lln,l,l,,l,lll,ll,l,,,l,l,,,ll,l,l"r ja pristanišča, saj so vietnamska PO ZADNJEM SKLEPU IZRAELSKE VLADE vojna letala, včeraj vseskozi bom bardirala omenjeno območje. Vietnamska vojska in čete FUNSK si prizadevajo, da bi osvojile tudi otok Khong, kar bi | omenilo nadzor nad celotnim pomorskim prometom in bi tako tudi onemogočili dovažanje orožja in hrane kitajskim ladjam, ki preskrbujejo rdeče hme-re. Zato je tudi Pol Potova vojna mornarica, oziroma trideset patrol-nih čolnov zaostrilo pažnjo, prišlo pa je že do nekaterih spopadov. Nova kampučijska vlada, »revo-lucionanii ljudski svet*, oa je za ukazala vsem diplomatskim predstavnikom Po! Potovega režima v svetu, naj prenehajo s svojo dejavnostjo. Sicer naj ostanejo na svojih mestih in čakajo novih ukazov, vendar ne smejo ničesar ukreniti, ♦kar bi škodovalo interesom Kampučije*. Medtem se je hanojskim oblastem predstavil tudi veleposla nik nove vlade Chea Soth, ki je prvi uradni predstavnik «revolucio narnega ljudskega sveta Kampuči je* v tujini, (mč) ZDA nasprotujejo gradnjam v Cisjordaniji Tel Aviv načrtuj*e namreč dograditev treh vojaških baz na zasedenem ozemlju TEL AVI V - Že itak težko misijo ameriškega potujočega velepo- NEW YORK - Stalni jugoslovanski predstavnik pri Združenih narodih Miljan Komatina je včeraj obiskal generalnega sekretarja Združenih narodov Kurta NValdheima. Kot poroča Tanjug so bile osred nje teme pogovorov na srečanju Waldheim - Komatina kampučijsko slanika Alfreda Athertona na Bližnjem vzhodu, ki si prizadeva spet vzpostaviti mirovna pogajanja med Izraelom in Egiptom, otežkoča nova, ostra polemika med Izraelci in ZDA. Bela hiša je namreč odločno kritizirala odločitev izraelske vlade, da zgradi na okupiranem ozemlju CirJordanije nove n. selbine, čeprav ramo vojaškega značaja, to pa je Izrael zelo »vznemirilo* in »presenetilo*. V Tel Avivu so na ameriško kritiko, da bi zadnja izraelska odločitev utegnila močno otežkočiti poga janja za rklemtev miru, ostra odgovorili. Izraelski uradni krogi so ozna, li ameriški nastop kot mera žumljiv*, saj Cisjordaniji gradijo samo vojaške baze, poleg tega pa Izra-' smatra dogovore iz Čamp Da vida - za neveljavne, saj je njihova pravna vrednost že potekla. V Čamp Davidu so se namreč domenili, da za časa mirovnih pogajanj Izraelci ne bodo na zasedenem ozemlju niče esar gradili. Atherton, ki med drugim pripravlja ponoven vrh med Beginom, Carterjem in Sadatom, se je eraj v Tel Avivu sestal z izraelskimi pravnimi izvedenci, nato pa je obiskal še zunanjega ministra D ana, s katerim na se ni pogovarjal o stvareh, ki zadevajo skorajšen ponoven začetek pogajanj za sklenitev mirovnega sporazuma. Konec tedna se bo ameriški potujoči veleposlanik mudil št v Kairu, kjer bo skušal organizirati .rečanje med Daqanom in Khalilom, kateremu bi rrisostvo-val tudi ameriški d. "ivni tajnik Cy-rus Vanče. Sicer pa po včerajšnjih pogovo rih niti Atherton, ni'' izrr. riška stran nista dala nobenih uradnih sporočil, omenili so le, dr so bili po"Tvori zelo »resni* so obrav navali važna >r~A rja. Niti najbolj optimistični izraelski komentatorji pa veliko ne pri-/ čakujejo od novega ameriškega po sredovanja. talilo se je namreč mnenje, da bo pot do sklenitve mirovnega sporazum’ dokaj težka, saj ne nameravata v svojih stališčih popustiti ne Egipt, niti Izrael (mč) Pozdrav člana ZKJ na zasedanju PLO v Damasku DAMASK — V nadaljevanju zase danja palestinskega nacionalnega nostj tudi poudaril, da se Jugosla- _.»t „ 1,1 »Ztlnlrn «r P)o m ocl/ll <7 iizta • • I_4 ____X____ : . ___ iskreno razumevanje za boj palestinskega ljudstva, saj so si tudi sami izbojevali svobodo v krvavem štiriletnem narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji. Vlado Jan Žič je spregovoril tudi o znanih jugoslovanskih stališčih glede reševanja krize na Bližnjem vzhodu, pri čemer je potrebno, da se Izrael umakne z vseh zasedenih arabskih ozemelj v junijski vojni leta 1967, da se uresničijo zakonite nacionalne pravice palestinskega ljudstva, ustanovi neodvisna država in sprejme PLO kot edini zakoniti predstavnik Palestincev. Vodja jugoslovanske delegacije je ob tej prilož- sveta, ki poteka v Damasku z ude ležbo 300 palestinskih predstavnikov in več tujih delegacij, je imel vče raj pozdravni govor vodja jugoslo vanske delegacije, izvršni sekretar predsedstva ZKJ Vlado Janžič. Med drugim .je poudaril, da so predsednik Tito ter jugoslovanski narod) in narodnosti vedno imeli veliko in vija kot neuvrščena in socialistična država nenehno zavzema za dosledno spoštovanje pravice vseh držav do suverenosti, neodvisnega položa ja in samostojnega razvoja. Naspro tuje pa slehernemu vmešavanju v notranje zadeve in razvoj ne glede na to, s čim skušajo takšne posege opravičiti. Visoka odlikovanja bivšim borcem avstrijskega bataljona DUNAJ — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič je bivšim borcem prvega avstrijskega bataljona, ki je bil v sestavi narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, izročil visoka vojna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval jugoslovanski predsednik Tito. Visoka odlikovanja je dobilo 42, medalje za zasluge pa 19 pripadnikov tega bataljona, ki je bil osnovan leta 1944 v Beli krajini. »Avstrijski borci proti fašizmu so dali — je dejal na tej slovesnosti jugoslovanski veleposlanik, — znaten prispevek k osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov. Hkrati so pokazali tudi drugačn, vizijo avstrijske zavesti, takšno, ki nasprotuje fašizmu in osvajanju in je opredeljena za mir, demokracijo in družbeno pravičnost. Brez dvoma so tudi ti boji in žrtve, ki so v njih padle, bili pomembni pri oblikovanju temeljev odvisne in samostojne Avstrije.* Veleposlani'- je pozdravil odločitev avstrijske vlade, da je bila omogočena ta slovesnost in je poudaril, da to lahko samo prispeva h krepitvi medsebojnega zaupanja dveh sosed, ki že danes na mnogih področjih uspešno sodelujeta. Ko je izrazil iskrene želje vlade in narodov Jugoslavije, da se od-■ si med državama še v naprej uspešno razvijajo, je Pribičevič dejal, da bi boljše medsebojno razumevanje in vsestransko sodelovanje moralo prispevati tudi k reševanju ostalih vprašanj, ki obremenjujejo medsebojne odnose, zlasti pa tistih, ki r • povezana s še vedno nereše nim položajem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in dokončne u-resničitve čler.a 7 držr-Tie pogodbe. V ime . bivših avstrijskih borcev sta se za visoko odlikovanje s toplimi besedami zahvalila sekretar CKKP Avstrije Ervrin Scharf in predsednik združenja koroških partizanov Karel Arišnik — Gašper. J.P. letta Gandus je včeraj zaslišala več zdravnikov omenjene milanske bolnišnice in ugotovila, da se jih je le nekaj odpovedalo opravljanju splavov iz razlogov vesti, večina pa je to storila pod prisilo in iz bojazni za kariero. Pravzaprav bi prior Tosini imel tudi pravico, da v bolnišnici »San Giuseppe Fatebenefratelli* prepreči opravljanje splavov, ker zakon jasno določa, da tega niso dolžni o-pravljati v zasebnih klinikah. Priorja pa je v resnici pokopala zgolj lakomnost, ki je bila v tem primeru močnejša od moralnih in verskih predsodkov do splava. Zahteval je (in dosegel), da se njegova bolnišnica vključi v deželno strukturo javnih ustanov in dosegel, seveda, ustrezne državne in deželne finančne podpore, S tem, da je sprejel javno finansiranje svoje klinike, pa se je prior tudi obvezal, da bo o-pravljal «vse zdravstvene storitve skladno z veljavnimi zakoni*. Med temi je tudi zakon o splavu. Da bi se ne odpovedal javnemu denarju je prior upal, da bo vso zadevo obšel z «moralnimi odpovedmi* zdravnikov, kar pa mu ni uspelo. Milanski pretor pa je razsodil, da je njegovo izsiljevanje zdravnikov bilo kaznivo, kakor tudi dejanska prekinitev »javne storitve*, v tem primeru pravice milanskih žensk, da se zatečejo v «San Giuseppe Fatebenef •atelli* za prekinitev nezaželene ali škodljive nosečnosti. Ni znano, kako je prior Tosini komentiral razsodbo pretorja Nicolette Gandus, kateri je šlo predvsem za spoštovanje veljavnih zakonov italijanske republike, ne pa za konflikt moralne in denarne koristi o-menjenega priorja. Tosinija namreč na sodni obravnavi ni bilo, zato tudi ne vemo, ali bo sedaj pri njem prevladal verski imperativ ali pa skušnjava javnega finansiranja. V prvem primeru se lahko prior odpove denarju, v zameno v njego- dovanja. Dejansko pa je precej dri’ gače, saj na italijanski strani finaff čni stražniki na mejnih prehodili 'j Švico redno beležijo evidenčne t>' blice vseh tovornjakov, ki prihaj*! jo iz tujine: Rosenovega tovornjak1' pa seveda ni na seznamu. In končno telefonski pogovor, ! katerim naj bi se Resen iz Ge nori pozanimal, če lahko dvigne v švh razstrelivo. Chirico je dejal, da . bila med Genovo in Chiassom a'1 tematska telefonska zveza in da W rej ni bilo mogoče ugotoviti, če “ Di Biaggiova trditev o telefonski pogovoru resnična ali ne. Vends1 tudi to ne drži. Leta 1972 še ni bijj avtomatske telefonske povezave m9® Genovo in Chiassom in je bilo ti* ba za mednarodne pozive klicaj centralo. Na dan, ki ga je naved* Di Biaggio, pa so v Pedrinateju # beležili le en mednarodni poziv: za razgovor zakoncev, finančnežj stražnika, v službi na Sardiniji ženo, ki je bila v Švici. Sicer pa vsebuje vsa »švicars** zadeva* še vrsto nepojasnjenih • spektov, ki jih major Chirico en0, stavno ne zna pojasniti, ker je, pri, vi, »opravil samo bežni pregib krajev, da ugotovi, če je Di BiagB1* verodostojna priča.* Eden od te" aspektov je tudi ugotovitev kraj* samega: Pedrinate. Di Biaggio ? dejal, da se ne spominja točnega mena: Petrinati, Petemati ali kaj podobnega. Chirico pa je & naravnost v Pedrinate, In še: k# je Di Biaggiu povedal za to ime, je pač ugotovljeno, da z ResenovUJ tovornjakom sploh ni šel v Švi