Poštnina plačana v gotovini. Štev. 18. V Ljubljani, dne 30. aprila 1936. Posamezna štev. Din 1.«m Leto XI*. Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 9 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 de 3126 Ishaja vsak četrtek NiroCaiu t> tiiemitf«: četrtletno * IM«, polletno II Uln, ceio'eioo 16 Olii t* mm teaitrt ruM »nerlkoi (etrtletaa II Din, polletno 24 celolttio M Dlal laerlki leta* I dolu. — Ricio poitn hranilnice, p*4rOnl« • l.mhlltnl.it It.TII. Premogarji bi lahko dobili delo in jelo Gospodarska stiska ne prizanaša nobenemu stanu. Ne da se tajiti, da 'je kmečki stan tisti, katerega so zli časi hudo pogodili. To vemo vsi, vemo pa tudi, da je pomoč kmetijstvu prav zato tako težavno izvedljiva, ker predstavljajo kmetje ogromno- večino našega prebivalstva. So pa še drugi stanovi, ki sicer n'so (ako številni, a žive v večji revščini od kmeta, ker morajo čakati brez vsakih sredstev le na to. če se bo našel kdo, ki bi kupil za cenen denair edino, kar ima^io naprodaj, to je njihove delovne roke. Obstoji pa možnost, da bi mogli zaposliti' tisoče in tisoče delovnih rok. in to z vložbo naravnost malenkostnega zneska 30 milijonov dinarjev. V mislih imsimo naše črne revirje, kjer je praznik v hiši tedaj, kadar sme rednik družine na delo. Delavstvo lfra v brezdelici 'm pomanjkanju, pod zemljo pa ležijo neizčrpni zakladi in ni od n koder tistem C višanjem mesnih cen na ljubljanskem trgiu ogrožena raba mesa. Obubožani srednji .'a t: žji sloji bodo zaradi visokih mesnih cen prisiljeni omejiti uživanje mesa, kar mora 'meti za posledico izjalovltje-nje kmečke samopomoči za zvišanje cen živini na domač h sejmih. Seveda so v prvi vrsti cene živini odvsne od izvoza, a zelo važen je tudi domači trg. Zavoljo tega prosi Kmetjska družba bansko upravo, da napravi red in to zlasti na Tub-tianskeim tirgu. Pametma ureditev tega v prašanja je 'potrebna, saj je kmet steb.r države, a prav tako so raibniki mesa iz si :: jih in nižjih silojev potrebni zaščite. Za vsak javen ples se plača banovinska taksa Te dni so seznanila Oblastva po Sloveniji gostilničarje z najnovejšo okrožnico bana g. dr. Natlačena glede bano vinske plesne takse. Da bodo tudi plesalci obveščeni, kako je s plesno takso, objavljamo izvleček okrožnice z njenimi glavnimi določili: »Po pravilniku o banovlinskih davščinah dravske banovine se za vsako javno plesno prireditev plačuje posebna banovinska taksa. Prireditelji plesa, pa tudi organi (občine), k: pobirajo banovinsko plesno takso, so po večini pomotnega naziranja, da se banovinska taksa mora plačati le tedaj, če je ples prej prijavljen in je bilo izdano zadevno oblastveno dovoljenje, po naključju nastalim javnim plesom se pa običajno ni posvečala zadostna pažnja, marveč se je dopuščalo, da so se nemoteno vršili brez takse, čeprav so pogosto zavzemali večji obseg kakor prej prijavljeni in oblastno dovoljeni ples'. Tako postopanie je v veTko škodo banovinski blagajni. Zato so potrebna nekatera navodila za izvrševanje zadevnih določil pravilnka. Za javno plesno prireditev se smatra ona plesna zabava, ki je vsakomur pristopna ali vsaj ni omejena na izvestno skupino ljudi, ki so po sorodstvu ali drugi družinskih vezeh navezani drug na drugega. Svatba, združena s plesom, je banovinsKo takse oproščena le tedaj, če se je udeležujejo zgolj povabljeni svatje; če pa ima pristop širše občinstvo se banovinska plesna taksa mora plačati. Ni torej potrebno da bi bilo z lepaki ali na drug način prej oznanjeno, da bo ples; zadostuje, da se na nekem kraju ljudje zbirajo zaradi zabave s plesom. Pri plesih, nastalih po naključju, se motra banovinska taksa pozneje plačati. Prav tako je važno, kje se ples vrši. Ples je lahko v zasebni hiši, pa se mora vseeno prijaviti in se plačati taksa, kakor hitro je dobil značaj javne plesne prireditve. Banovinsko takso ie treba pobirati tudi za društvene plese, čeprav so morda omejeni le na društvene člane. Tudi šolske ustanove niso oproščene bano vinske takse. Razna društva in ustanove se obračajo na bansko upTavo, naj bi jih glede na namen prireditve (.prosveten ali človekoljuben) izjemno oprostila banovinske plesne taikse. Banska uprava bo vse take« prošnje brez izjeme odklonila, zato se mora tudi v takih primerih banovinska taksa pobrati, preden se izda dovoljenje za ples. Prav posebno se opozarja na to, da bo banovinska taksa pobrana na vse prijavljene ali naključne nedeljske plese v podeželskih gostilnah. Taki plesi so najuspešnejša vaba za čezmerno popivanje ijin zapravljanje težavno prisluženega denar'-. Razen tega se vršijo pogosto v tesnem, z dimom in alkoholom prepojenem ozračju, pa so zaradi tega zdravju skrajno škodljivi. Pogosto se sliši izgovor, da godec ni bil naročen in da so si gostje godala sami s seboj prinesli. Na take izgovore se ni ozirati. Ako lastnik ali najemnik zabavišča v takem primeru dopusti, da se razvije javen ples. prevzame nase odgovornost za vse posledice, zlasti pa za plačilo banovinske takse. Za pravilno izvrševanje predpisov odgo- varjajo prireditelji ali lastniki, odnosno najemnik prostora, kjer se ples vrši. Ta mora pri naključnih plesih do 12. ure prihodnjega dne ples prijaviti in plačati ustrezno bano-vinsko takso. Ce tega kljub opominu ne stori, je zadevo prijaviti okrajnemu načelstvu, da uvede kazensko postopanje. Oblastva, odnosno organi, ki so pooblaščeni, da izdajajo plesna dovoljenja, se opozarjajo prav posebno, naj sami strogo pazijo, da se določila pravilnika o bano vinskih davščinah v nobenem oziru ne bodo izigravala. Hkratni se naproša tudi finančna kontrola, naj po svojih močeh nadzoruje, ali je v vsake mprimoru, kjer gre za javen ples, banovinska taksa plačana. Banovinska plesna taksa se plačuje v ba-novinskih kolkih, ki se nalepijo na plesno dovoljenje in .po predpisih uničijo. Sezname o pobrani banovinski taksi na plesne prireditve in za podaljšanje policijske uire predlagajte po že danih navodilih banske uprave še nadalje finančnemu odseku banske uprave. To je potrebno zaradi nadzorovanja dohodkov po banov;nskem proračunu.« Dve važni reči sta obljubljeni Dve vprašanji predvsem zanimata vsakega izmed nas: kmečka razdolžitev in omogočene izplačevanja vlog predvsem pri zadrugah, kjer je naložen denar našega kmeta, delavca in obrtnika. Redki so glasovi, ki bi obetali v bližni bodočnosti rešitev teli dveh vprašanj, zato moramo z veseljem zabeležiti vest »Samouprave«, glavnega vladnega glasila ki pravi, da so se odložila plačila dolgov in obresti zaščitenih kmetov z novo uredbo do 1. oktobra zato, da bi se našla prava pot za pravilno rešitev vprašanja razdolžitve kmetov, za kar je potre- ben čas, da se to zamotano vprašanje do kraja preuči. Glede omogočanja izplačevanja vlog pri zavodih pa piše Korošcev tednik »Domoljub«: »Ko je bil v velikonočnem času ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič na Bledu, je bilo med posvetovanji na dnevnem redu kot najvažnejša točka tudi vprašanje likvidnosti naših denarnih zavodov. Velike odločitve so padle tam iin mirne duše lahko upamo, da ne bodo ostale samo na papirju « Isto želimo tudi mi in upamo, da ne bo ostalo vse le pri obljubah. Zgodba o pavjem perju Stara je zgodba o niičemurni sraki, ki je z zavistjo ogledovala na grajskem dvorišču pava. Pa si je začela nabrati pavja peresa in se z njimi krasiti. Tako našemljena se je bahavo predstavila ptičjemu rodu. češ da jo bodo drugi ptiči občudovali. Pa se je uštela Ko se ie začela nad njimr hudovati in terjati od njih nezasluženo spoštovan e, so razjarjeni planili nad njo ter ji poleg nadetega pavjega poruvali še njeno lastno perje. Ni menda čitatela, ki bi ne poznal te zgodbe. Tudi: mi bi je ne zap'sali, če bi se ne oodala tako lepo na članek v zadnjem »Domoljlubu« pod naslovom »Denarno zadružništvo bo oživelo«. Ze v uvodu vzdihne »Domoljub«: »Da se sedanji rod seveda ne spominja več, kako je bilo na kmetih, ko pred 40 leti še nismo imeli razpredene mreže naših malih hranilnic in posojilnic po deželi in je bil naš kmečki človek izročen na milost in nemilost vaškim oderuhom, ki so ga bili gospodarsko in politično zasužnili. Boljši časi so se začeli šele po letu 1892.. ko so pričeli takratni klerikalni veljaki ustanavljati hranilnice in posojilnice po Reifeis-novem načnu tudi po naši deželi. Ves liberalizem se je pa dvignil proti tem sno-vateljiem našega zadružništva in je klical na pomoč biriča in hudiča. Klerikalni snovate-Iji zadružništva se niso ustrašili, temveč so delali naprej ter so nasprotnike (naprednja-ke) prisilili, da so morali blagoslavljati, kar so prej prekliniali. Celo sami so začeli ustanavljati zadruge.« Tako se ponaša »Domolvub« s pavjim perjem, zato bo že moral oprostiti, da mu ga po vrsti izpulimo. Obljubimo mu pa, da se ne bomo ravnali dosledno po zgornji ptičji zgodbi, temveč mu rade volje pustimo njegovo lastno perje. To pa zato, da bi ne mislil kralj Matjaž, če bi se po naiključiu med nas prikazal, da so srake pri nas že izumrle. S snovanjem zadružništva je bilo pri nas tako, da sta brata Vošnjaka kot napredna človeka začela prva neglede na politično opredelitev širiti po Sloveniji zadružno misel že celih 10 let prej, preden so se spomnili klerikalni voditelji na svoje rafeisnovke. Na bivšem spodnjem Štajerskem, v domovini bratov Vošn.iakov, smo živeli tedaj v trdem boju z denarno močnimi Neme, zato se nismo šli v denarnih zadevah strankarske politike. Šele, ko so klerikalci videli, da privaja prav zadružništvo zmerom novih pristašev naprednim vrstam, so šli in začeli po že izorani ledni slovenskega zadružništva sejati svoje rafeisnovke. Naša dolžnost, ki smo vso to borbo doživeli. je, da povemo vsem tistm, za katere misli »Domolfiub«, da jim lahko natveze po 40 let h neresnico, z odkrito besedo, da se baha ta list s tujim perem. Še več, ugotoviti moramo najžakvstnejše destvo naše preteklosti: da so bili prav klerikalci zmerom tVstf. ki so delali zdražbo v naši slogi, ktpffrol; «e ie potavMa. S svojimi reifeisr^v- Ivan Slivnik: 23 Brez miru se je izprehaja! po svoji sobi. Ali bi se peljal v tovarno in poizkusil govoriti z Romano? Toda po njenem davišnjem vedenju se je moral bati, da ga niti predse ne spusti. Tej sramoti se ni hotel izpostaviti, zlasti ker bi bil spravil takšen dogodek tudi Romano v neprijeten položaj. Sklenil je počakati, da se vrne domov, če- • prav se mu je zdelo odlašanje neznosno. Kaluta je hodil okoli gospodar« in ga opazoval z vidno skrbjo. »Sahibu ni dobro?« je vprašal nazadnje. Viktor je odmahnil. »Nič mi ni, Kaluta — ali pa mi je dosti. Sahiba Romana je huda name.« Kaluta ga je zamišljeno pogledal. »Kadar so na ženskem čelu oblaki, je v srcu ogenj, sahib.« Viktor se je nasmehnil. »Modrijan si, Kaluta.« »Sahib naj ne Skrbi. Miss sahib Romana bo I jutri spet dobra ž njim.« »To upam tudi jaz. moj vrli Kaluta. Podi zdaj v vežo i.n pazj pri hišnh vratih, kdaj se odipelje zaročenec gospodične Reatrike. Kadar bosta sahibj sami. me pokliči.« Kaluta je šel ter se postavil k hišnim vratom. Zamišljeno ie gledal predse. Viktor se je izkušal zamotsti z delom, toda zaman: nemirne misli o Romani mu niso daile pokori. Šele zdaj. ko jo je ljub'! vedo-ma, je čutil, koliko mu pomeni to dekle. Ni- koli ni hrepenel po kaki ženski tako iz dna duše, kakor zdaj po nji. Nestrpno je čakal, kdaj mu prinese Kaluta vest. da je Zitiko odšel. Toda Indijca ni bilo in Viktor se je začel bati, da ne bi ostal bankir tudi še pri kosilu. Janko je prišel danes zgodaj iz gimnazije in se je kmalu oglasil pri stricu. Povedal je. da je našel Zitka pri materi in sestri; v naglici je čestital zaročencema in šel. Sedel je v Viktorjev naslanjač ter si podprl glavo z dlanjo. »Ali veš, stric Viktor, kako mii je pri duši. ako pomislim na Beatričino zaroko?« Viktor ga je pogledal nekam raztreseno. »Zdi se. da je ne odobravaš?« Janko si ie porinil roko v lase. »Eli prav za prav bi bil leliko zadovoljen.« »Zato. misliš, ker je Zitko bogat?« »Ne. Zato, ker sta vredna drug drugega. Vsekako hvalim Boga, da moa sestra ni ogoljufala s svojo osebo kakega simpatične ga in dobrega moža — zakaj to stoii, da l o goljufan, kdor io vzame: mislil bo, da je dobil ženo. pa bo ime! lutko. In vendar mi je grdo pri duši. ako pomislim na svojega bodočega svaka. V tolažbo mi je s*»mo mrosf. da nis5 ti tisti ki se opeče.« »Grenko govoriš.« Janko je vzdihnil. »Eh. stric, ti niti ne slutiš. koliko grenkobe m zaničevanja sem moral pogoltniti. A pustiva to. Zdaij imam tebe vem in vidim, sem orepričana. da leliko zali-dušo vse tiste grdobije. ki mu je bila o^ed očmi. Ali si bi danes *e kaj v tovarni? Kako bosta napravila e Vojim izumom?« »Ne — nisem še bil pri nji,« je deijal Viktor pclugiiasno. Janko se js sklonil naprej, »Gotovo je v hudih skrbeh. V šoli so se menili, da je reka ponoči sino narasla. Najrajši bi se peljal s kolesom tja, da vidim, ali je nemara tudi tovarna že v nevarnosti.« Viktor je prisluhnil. »Upajva, da ne. Sicer pa zvemo opoldne od gos ped i č ne Romcoe, kako in kaj. Kaj meniš, ali ostane tvoj bodoči svak pri kosilu?« »Ne verjamem. Rekel je vsaj, da mora pred kosilom še na borzo. Zdi se mi, da je imel z ženskama zelo burno debato o gmotnih vprašanjih « »Gotovo se je hotela sestra poučiti, ali je napravila dobro partijo.« Janko se ie ironično zasmejal. »Ali se ti zdi mogoče, da bi mislila Beatrika na to gotovost šele po poroki? Meni ne. V tem pogledu je ona jako nrevidna. Prej bi se mi zdelo da ie doživel ženin majčkeno razočaranje. Po maminem nastopanju ie gotovo sodil ua e Beatrika imovita in zdaj je zvedel, da se ie uštel Nu — njega ne bo konec zaradi tega Samo da ne b bilo vse tako enušno — kair stoži se človeku da na sWu« Viktor ea ;e prijel za r^ko. »Ne misli na to. moi dragi; ni vn^dmo da si moriš srce« Jamko re ie vz^avrmt »iN]« skrbi, stric Viktor — tudi to se preboli.« Tisti hip v> vst^iil Kaluta. »Dami sta sami. cpViH „ je naznanil Viktor je skočil na noge. A že je zapel zvonec ter zaklical k obed'U. Viktor ie izprevidel. da mora snet preložiti razgovor z Beatriko. Upal pa je tudi, da J Sargov Kalodont zoper zobni kamen bo pomagal- j^b da zob prehitro Vam ne bo omagal! -- PROTI 2 In n M A <* 1 I7HFI FK ODI !0BNEMU DN KAMNU T kami (ki danes niso ponos zadružništva) so razkrajali desetletja naše narodne zadružne vrste. Ponos našega naroda je. bila sokolska armada trn v peti Nemcem in Lahom, ki je zlasti na Štajerskem in Goriškem štela mnoge vrle duhovnike med svoje člane, vse dotlej, dokler ni na migljaj od zunaj in iz nevoščljivosti nad uspehom napredne misli ustanovila klerikalna gospoda svojega »Orla«, ki je zbiral sokolske od ipadniike. Isto zavratno potezo je napravila klerikalna gospoda pri naši enotni narodno-obrambni organizaciji Ciril-Metodovi družbi. kjer je prav iz istih vzrokov kakor prej v zadružništvu in Sokolu privedla do razcepa z ustanovitvijo lastne klerikalne narodno-0'brambne družbe Slovenske straže, o kateri nii več ne duha ne sluha. Naj bo dovolj žalostnih primerov razdrtije iz prejšnjih desetletij. Želimo le, da bi bila prizanesena klerikalnemu zadružn štvu. ki ga drži po-koncu naš mali človek, usoda »Orla« in »Slovenske Straže.« Dovolj je imel že ves narod škode od pavjega perja političnih srak! Za ureditev mezd ¥ tkaitinski Industriji Pred kratkim je v Ljubljani začel poslovati osrednji tarifni odbor za tkaninsko delavstvo z namenom, da uredi delovne in plačilne razmere v tkauinski industriji na področju ljubljanske Delavske zbornice. V odboru so zastopane vse tri vodilne strokovne organizacije, pri katerih je tkaninsko delavstvo včlanjeno (Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, Narodna strokovna zveza in Ju-goslovenska strokovna zveza). Odbor sc je sestavil tako, da zavzemajo tajniki vseh treh strokovnih združenj vodilne posle: Lovro Ja-foomn je predsednik, Vekoslav Bučar tajnik, Peter Lomhardo pa blagajnik. Poleg njih so člani odbora tudi zastopniki tkaninskega delavstva iz Tržiča, Kranja, Škofje Loke, Št. Pavla pri Preboldu in Maribora, kjer bodo poslovali še posebni krajevni tarifni odbori, okrožni odbori pa se bodo osnovali najprei v Mariboru. Celju in Kranju. Prva naloga okrožnih in krajevnih tarifnih odborov bo. da razpravljajo o osnutku ko" lektivne pogodbe, kj ga je že izdelal osrednji odbor. Snovanvt- tarifnih odborov je med našim tkaninskim delavstvom, ki ga je dandanes že okrog 14.000. zbudilo veliko zanimanje. Delovne razmere v tej industriji doslej še niso urejene, a ureditev postaja zmerom bolj potrebna ker se tkaninska podjetja pri nas naglo ninože. Kakor je znano, uživa ta industrija v naši državi carinsko zaščito, in ker je delovna sila pri nas zelo poceni, so se na deželi naselila številna tuja podjetja. Mnoga izmed njilh so prišla v našo državo s starimi stroji, kakršni drugod že zdavnaj niso več v rabi. Nekateri naši poprej čisto kmečki kraji so zaradi tkaninskih podjetij dobili zadnji čas povsem industrijski značaj in zato so poklicani činitetji upravičeno v skr" beh, kaj bo z armado delavcev, če dobro uspevanje lepega dne preneha. Načrt kolektivne pogodbe določa delovni čas in ureja mezde, ki se gibljejo na uro od najmanj 2 Din za vajenca do treh let službe do največ 18 Din za mojstra. Pogodba, ki tudi določa potrebno v razmerju med delodajalcem in delojemalcem, stopi v veljavo, ako bo obojestransko podpisana. Politični pregled V nedeljo so se vršile o Franciji državnozborske volitve, ki pa niso bistveno izpremenile dosedanjega razmerja. Le v okviru posameznih desničarskih in levičarskih skupin so glasovi prešli od zmerne sredine na skrajno krilo. Tako so med levičarji pridobili na glasovih zlastf komunisti, a med desničarji nacionalne skupine. Udeležba pri volitvah je bila nepričakovano velika: povprečno 84 in pol odstotka. Izvoljena pa je bila le tretjina bodoče poslanske zbornice, ker se bodo morale za dve tretjini poslanskih mest vršiti še ožje volitve. Te volitve bodo v nedeljo 3. maja in šeie po teh volitvah se bo videlo, kakšen bo bodoči francoski državni zbor. V zadnjem času se Abesinci Italijanom še precej upirajo, vendar pa oslabljena abe-sinska vojska najbrž ne bo mogla preprečiti zavzetja Adis Abebe, proti kateri Italija počasi napreduje. Po italijanskih vesteh zmagujejo Italijani na severnem in južnem bojišču. Italijanske čete, ki so krenile iz Desija na tovornih avtomobilih, so napredovale okoli 140 km daleč po cesti, ki drži v Adiis Abebo. Naletele niso nikjer na odpor. Na južnem bojišču so čete generala Grazianija razpršile Abesince V do'ini reke Fafana. Vzrok abesinskih porazov je v nezadostni oboroženosti. V Italiji že računajo z 'zavzetjem Adis Abebe in se že govori, da se bo italijanski kralj razglasil za cesarja nove Abesinije. ga menda niti treba ne bo. Romana je morala biti itak že doma; brez nje niso sedli nikoli h kosilu. Takoj po obedu je mislil govoriti ž n.o, pa naj ga mara poslušati ali ne. Iz njenih lastnih ust je hotel izvedeti, kaj jo je tako izpremenilo! Janko .ie radovedno pogledal strica, ki je bil pravkar obrnil obraz proti luči. »Alj ti ni dobro, stric Viktor? Tako bled se oni zdiš in tako malobeseden.« »Nič hudega mi ni — telesno ne. Toda vznemirjen sem in zelo razburjen. Zakaj, ti povem nemara kesneje. Morda mi bo treba tvoje pomoči v deliikatni zadevi, ki se tiče tvoje popol; sestre.« »Romane?« »Da, dragi. Ali se lehko zanesem nate?« »Brezpogojno, stric Viktor. Smem li vedeti, k a" nameravaš in kaj te teži?« »Pozneje, Janko, kadar bom vsaij sam videl, kako in kaj. Zdaj tav^m sam po temi. Ne misli, da ti ne zaupam — narobe; samo dolžiti ne mairam nikogar, dokler ne držim čokazov v rokah.« Janko ga je široko pogledal. »Kaj se je Zgodilo, stric Viktor?« Viktor mu ije položil roko okoli ramen. »Potrpi, fant; tudi jaz moram potrpeti, das; mi Če težko. Le to ti povem, da je nekakšna spletka povzročila med Romano in menoj nespoirazuimljenje.« Janko je preblediel. »Beatrika!« je reke! hripavo, kakor da ne bi mogel biti nihče drugi. »Ne vem še z gotovostjo, Janko.« »A povedati mi moraš vse.« »Kakor hitro bom vedel. Pojdliva zdaj, prijatelj, mudi se mj h kosilu.« Janko se je dal odvesti. Molčal je. Joda obraz mu je drgetal, kakor bi se zbirala za njim nevihta. 2 2. POGLAVJE. Ko sta stopila v obednico, so sedele gospa Sibila, Beairika in Romana že za mizo. Viktor je takoj poiskal z očmi Romanin obraz. Bil je bled, k.akor brez krvi, in oči so znle trudno in prazno. Grenka, trpka črta je ležala okrog finih ustnic, ki so se stiskale kakor v krču. Drugače pa se je zdela mirna in odločna. Viktor se ji je priklonil; odzdravila je s hladnim nagibom glave. Janko ji je zvedavo pogledal v bledi obraz in jel nato opazovati svojo sestro. Beatrika je zrla z vidnim posmehom na Viktorja, ki pa se zdaj nitj ni zmenil zanjo. Janko je stopil k Romani, kakor bi jo hotel braniti. Pozdravil jo je ter ji nemirno in vprašujoče pogledal v oči. Nasmehnila se mu je. Ali njen smehljaj je bil tak, da ga je zabolelo srce. Sedli so za okroglo mizo kakor po navadi. Todia čudno-, soparno razpoloženje je vladalo dianes med njimi. Gez nelkaj časa je Janko vprašal Romano. kako je s poplavo. Zrla je pred se, da ne bi srečala Viiktor-jevih oči, ki se niso umeknile od nje. »Zdi se, d.a bo hujša nego po navadi. Ukazala sem že, naj izpraznijo kleti. Ponekod ie reka že prestopila bregove.« Zdaj jo je tuidi Viktor nekalj vprašal o povodni!. Kake bolj osebne stvari se nj hotel dotakniti. Romana mu je odgovorila vljudno in hladno, ne da bi ga pogledala. Razgovor se kar ni hotel razviti. A Viktor je videl, da Beatrika hudobno strelja nauj z očmi in ga opazuije tudi gospa Sibila kakor ris iz zasede. Ko so dobili pečenko in je sluiga odšel, je gospa Sibila zdajci izpregovorila, kakor bi se bila že zdavnalj pripravila na to. »Cas je, Romana, da se do tekne m zadeve, kj mi je zelo muč^a. Beatrika se je zaročila, kakor veš. Njen zaročenec je bil dopoldne tu; mirno drugega smo govorili tudi o doti. Zitko je kar ostrmel, ko je slišal, da ni bilo po očetovi smrti v njegovi oporoki nifcaike posebne določbe o meni. On misli, da mi pristoiji vsaj zakoniti dolžni del ded-ščine, ki je ostala po tvojem očetu. Po njegovem mnenju je nezakonito, da sem docela prezrta in se moram zadovoljiti s tem, kar dobim po tvoji milosti. Ker moram zdaij spodobno opirem?t'i hčer — tega me ne od-veže niti Zitkovo bogastvo — dobiva to vprašanje zame pereč značaj. Moj zet mi je svetoval, naj te pozovem najprej zlepa, da se izjaviš o tej stvari. Po vsem, kair, tevam iz očetove zapuščine neko vsoto.« Romana jo je mirno poslušala do kraja, in Romano. Pri vaju Si človek vsaj opere Šele zdaj je vzdignila oči ter pogledala raa-moreš zahtevati. Toda iz dobre volje sem pripravljena dati Beatriki štirideset tisoč dinarjev, da si nabavi orr°imo.« Gospa Sibila in Beatrika sta se porogljivo zasmejali. »S to berašfco drobtinico naju imrsliš odpraviti?« je rekla jezno gospa Sibila. »Ali se motiš! Ves čas, odkar gospodariš ti, sem — ■ »DO airja. Obenem (je nazadovala cena moki. Popuščanje cen« pripisujejo dobro obetajoči se novi letini. GOVED. Na zadnjem sejmu v Kranju so bile dosežene precejšnjo cene. Trgovati so se za kg žive teže: voli I. po 5, II. po 4 do 4.50, III. po 4, biki I. po 3.75, II. po 3, III po 2.75, krave I. po 4, II. po 3.75, III. po 3, junci I. po 5, II. po 4.50, III. po 4 Din. Pras-ci za rejo 6 do 8 tednov star so bili po 160 do 200 Dtn za rfec, pitane svinje po 7 Din za kg žive teže. KROMPIR se Je prodajal na mariborskem trgu po 75 par do 1 Din za kilogram. JABOLKA so bila na mariborskem trgu po 7 do 8 Din za kilogram. Sejmi 3. maja: Loka pri Zidanem mostu, Sv. Križ pri Ljutomeru; 4. maja: Domžale, Gornji grad, Jesenice na Gorenjskem, Kočevje, Krško, Litija, Lož, Slovenska Bistrica, Sv. Jurij ob južni železnici, Crensovoi, Kranj, Murska Sobota, Ormož, Ponikva, Stu-denice pri Poličanah, Vrh (logaški srez), Vrhovec na Dolenjskem; 5. maja: Poljane nad Škof jo Loko, St. Gotard pri Trojanah, Šmarje pri Ljubljani; 6 maja: Martjanci, Veržej; 7. maja: Črnomelj, Toplice pri Novem mestu; 8. maja: Sv. Miklavž v Polju; 9. maja: Dravograd (samo za živino). Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 29.65 do 29.80 Din; l nemško marko za 17.54 do 17.68 Dtin; 1 angleški funt šterling za 215.37 do 217.43 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.37 do 43.73 Din; 100 francoskih frankov za 287.75 do 289.18 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 180.55 do 181.66 dinarjev; Vojna škoda se je trgovala po 356 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 80.50 Din. Nemški klirinški čeki so bili po 13.97 Din. Drobne vesti — Sestava uredbe o kmetijskih zbornicah V oddelku za kmetijsko politiko kmetijskega O V IN A« št. 18.---- ministrstva je te dna začela zasedati komisija za izdelavo uredbe o kmetijskih zbornicah.' Da bo delo pri izdelavi šlo hitretje od' rok, bo komisija zasedala vsak dan. == Važno za hmeljarje. Podružnica Kmetijske družbe v Žalcu priredi v nedeljo 3. maja ob 9. uri dopoldne poskusno škropljenje proti peronospori na njivi g. Mihae'a Jošta pri Žalcu. Sodelovalo bo 10 do 15 škropilnic, domačih in tuijih, tako da bo lahko vsakdo pregledal in preizkusil vse škropilnice. Hmeljarji, pridite! == Sadna letina dobro kaže. Sadno drevje se je letos izredno lepo in obilno razcvetelo in če ne pride do kakih nenadnih vremenskih neprilik, bo tudli obilno obrodilo. Ker prhajajo iz Nemčije poročila, da je tamkaj slana pomorila cvetje, bo letos omogočen velik izvoz v Nemčijo. Naročnikom Naročniki, ki naročnine za lansko leto navzlic prošnjam in opominom niso hoteli poravnati, ne dobe več te številke. Da vzdrži-mo red in odvrnemo škodo, ki jo neplačniki delajo časopisu, smo bili primorani, jim list ustaviti. Vendar pa borno vsakemu izmed teh poslali vse zamujene številke, kolikor jih bomo še imeli v zalogi, kadar prečmemo zaostalo naročnino. Prosimo pa vse cenjene naročnike, da plačujejo naročnino redno, in sicer kakor je navada povsod, vnaprej, da si tako zagotove pravico do prejemanja lista in ga jim potem tudi ne bo treba ustavljati. Upravništvo »'Domovine.« Domače novosti * Rojstni dan NJ. Vis. kneza namestnika Pavla. V torek je praznoval Nj. Vis. knez namestnik Pavle 43. rojstni dan. Knez Pavle, bratranec pokojnega velikega kralja Uedinitelja, je sodeloval z njim na področjih kjer velikemu kralju zaradi preoblože-nosti z vladarskimi posli čas ni dopuščal uveljavljanja njegovih velikih sposobnosti. Pokojni kralj je znal ceniti delo in pomoč kneza Pavla.' ki ga je zato določil' za prve- --—Stran 4 «====== takoj, ko bo abesinska prestolnica zavzeta. Sedanjo abesinsko vladarsko rodbino bi se seveda odstavilo. Novi Abesiniji nameravajo priključiti sedanjo italijansko Eritrejo in Somalijo. Iz Berlina poročajo, da je državni kance-lar Hitler postavil generala Goringa za gospodarskega diktatorja Nemčije. Že dolgo časa je vladala velika napetost med dosedanjim gospodarskim diktatorjem dr. Schachtom in narodnimi socialisti, tako da je bilo pričakovati Schaohtov padec. Novi gospodarski diktorat pruski ministrski predsednik general Goring je Hitlerjeva desna roka in se bo sedaj nemško gospodarstvo vodilo po narodnosocialističnih načelih, kar • pomeni, da bo prikrojeno tako, da bo moglo v primeru vojne v polni meri vršiti svoje naloge. V torek je v Kairu umrl egiptski kralj Ahmed Fuad, prvi ustavni vladar Egipta. štel je 68 let. Začasno kraljevsko oblast je prevzel regentski svet pod predsedstvom kraljevega strica Mohameda Alija. Zaradi kraljeve smrti so odgodene državnozborske volitve, ki so- bile določene za soboto. Regentski svet bo vodil vladarske posle do polnoletnosti prestolonaslednika Faruka, ki Šteje zdaj 16 let. Mladi kralj je vzgojen popolnoma v angleškem duhu. Bival je zdaj v Angliji in je na sporočilo o očetovi smrti, včeraj odpotoval v Egipt. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled ŽITO. V zadnjih dveh tednih so cene na našem žitnem trgu nekaj nazadovale. Tako notira zdaj na novosadski borzi baška pšenica 140 do 142 Din nasproti 145 do 147 Din pred dvema tednoma in 174 do 178 Din ob koncu letošnjega januarja. V treh mesecih je padla cena pri metrskem stotu za okrog 35 Din. Tudi turščica je popustila na 101 do 104 Din nasproti 103 do 105 Din pred dvema tednoma in 116 do 117 Din ob koncu janu- čutila, da me prikrajša ješ. A kaj razumem jaz o takih stvareh. Lehko ti je bilo odirati mene nevednico. Šele zdaj, ko me je zet poučil, vidim tvoje početje v pravi luči. In povem ti naravnost, da bova govorila poslej drugače. Ako ne daš radovoljno primerno visoke dote, se zatečem k sodniji. Tožila te bom na izplačilo dolžnega deleža.« Janko je planil kvišku. Obraz mu je bi! bled od razburjenja. »Mama!« je vzkliknil z dušečim se glasom. »Molči, Janko — nihče ti ni dal besede.« je rekla mati nejevoljno. »Mama, ti ne veš, kaj govoriš.« »O, vem, in še dobro. Ne prekinjaj me, prosim!« Janko je hotel oporekati, a Beatrika mu je srdito viknila »Molči!« in tudi Romana mu je mahnila z roko, naj molči. Niti zdaj ni pogledala Viktorja. Pač pa se je sklanjal on naprej ter ji zrl v drgečoče obličje, kakor bi iskal v njem dovoljenja, da se sme vsaj z besedioo potegniti zanjo. Romana je molčala in široko gledala mačeho. »Nu — govori vendar! Kaj misliš storiti v te|j zadevi?« je rezko vprašala gospa Sibila. Romana je počasi vstala in odrinila krožnik od sebe. »Stori, kar misliš, da je zate prav, mama. Beatriki dovolim iz lastnega nagiba štirideset tisoč dinarjev. Več ne. Še lo je zame mnogo v tem hipu.« A tudi gospa Sibila j« vstala, vsa polna bojevito«ti. »Potem te prisilim, da mj izpla- čaš dolžni del. Ne musli, da moja grožnja ni resna. In če si tudi morda napravila z oporoko kalko uikano sebi v prilog — jaz zahtevam, da mi odšteješ, kar mii pristojj kot vdovi tvojega očeta, in sem pripravljena nastopiti sodno pot. Potem boš videla, da ima tudi lakomnost svoje meje.« Romana je prebledela še bolj. Toda stala je ponosno, vzravnana kakor jelka. »Še enkrat ti odgovorim: stori, kar meniš, da je zate prav. Ne branim ti. In zda' mi dovoli, da grem po svojih opravkih.« To rekši se je obrnila proti vratom in hotela oditi. Viktor in Janko sta oba hkrati skočila na noge, da bi jo zadržala. Toda Viktor se je aikoj spustil nazaj On ni imel pravice, da bi jo ustavljal! Janko pa jo je zgrabil ves razburjen za komolec. »Ne odidi tako, Romana — prosim te, dovoli mi, da spregovorim. Odveži me b-~--de, ki sem ti jo dal. Zdiaij mi jo moraš vrniti. Nič več ne smeš skrivati resnice. Tudi tvoj oče ne bi hotel tega. Ali naj doživim, da ti moja mati tako povrne vse dobrote in te obtoži pred sodnijo? Vrni mi besedo — zda: me ne smeš vezati z njo.« „ Romana mu je rahlo pogladila glavo. »Ostani miren, Janko — tudi jaz sem mirna. In če že za vsako ceno hočeš — naj bo. Odvežem te besede, katero si mi dal. Bolje je, da zve tvoja mati resnico med štirimi stenami, nego da bi nastal okrog Severje-vega imena škandal.« S temi besedami je Romana naglo odšla. Ostali so gledali ta prizor z zelo različnim.] občutki. Janko se je zdaj obrnil in spet pristopil k mizi. Prsi so se mu dvigale v globokem dihanju in oči so se mu svetile kakor brušeno jeklo. »Hvala Bogu — hvala Bogu, da smem vendiar že govoriti, da vam smem odkriti, kaj je storila Romana za nas in kako po krivem smo jo sovražili. Toliko, da mi ni skrivnost razgnala prsi. O mama, dia ne bi bila nikoli izrekla tiste gnusne besede! Tožiti Romano! Tj niti ne slutiš, kako zelo si grešila pred njo s tem, da je prišla ta grožnja iz tvojih ust!« Mati in sestra -ta ga gledali silno nejevoljno in začudeno, Viktor pa se je zdel, kakor bi mu sproti pobiral besede z ustnic. »Kaj pa hočeš, Janko? Kaj misliš, da nastopaš tako proti mami in se postavljaš Romani za viteza?« je vprašala Beatrika ogorčeno. Janko si je potegnil z roko po vročem čelu ter nadaljeval nekoliko bolj mimo in obrzdano: »Obvarovati te hočem samo krivice, mama, ki je ne bi mogla popraviti do smrti. Niti vinarja nimaš pravice zahtevati od Romane, zakaj njen oče ni pustil ničesar razen dolgov in uničenega podjetja. Bil je upro-paščen po zapravljivem življenju, ki ga je trpel v svoji hiši tebi na ljubo. Iz ljubezni ti je prikrival svoje slabe gmotne razmere, in ko je stal pred popolnim polomom, se .ie zrušil duševno in telesno. Sramoten bankrot se mu je obetal. Strah, da te bo moral pustiti v siromaštvu, ga je 'pripravljal v obup. brezposelnost še veča, in za zniževanje mezd, da plača delavcem na stavbi niti od daleč ne ustreza najnujnejš.un potrebam, Danes je v Ljubljani do 500 gradbenih delavcev, ki so prišli na tako zvano črno listo, ker so terjali, kar predpisuje zakon; med njimi so mnogi druž.nski očetje z velikim številom otrok. Zidar, kj dela tri mesece v letu, se lahko šteje že za srečnega. Pri 10-urnem delu znaša njegova mezda 40 Din na dan, tako da zasluži vso sezono v najboljšem primeru 3600 Din. Po drugih krajih pa, kjer so delavci bolj zavedni, pa so si znali priboriti prece; drugačen položaj. Tako ima Zvez; gradbenih delavcev v Somboru in Zagrebu kolektivno pogodbo s podjetniki, po kateri služijo deiavci po 4.50 Din na uro, zidarji pa po 7.50 D,n, obenem pa se strogo izvaja 8-urni delavnik. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri zborovalci zahtevajo stroge kazni za podjetnike, ki delavce s črne liste odklanjajo Inšpekcija dela naj stopi v stik z vsemi podjetniki v Ljubljani in okolici. da se sestavi kolektivna pogodba. Podjetnikom, ki licitirajo na račun delavskih mezd. naj se dela ne oddajajo, obenem pa naj se jim odvzame koncesija. Delavstvo protestira proti uvedbi delavskih bataljonov ter zahteva ureditev starostnega, bolniškega in nezgodnega zavarovanja. * Smrt bivšega poslanca. Dne 23. t. m. je v Mariboru umrl v starosti 54 let višji revizor mariborske Zadružne zveze g. Vladimir Pušenjak. Ime pokojnika je dobro znano posebno na Štajerskem, kjer se je vrsto let udejstvovad n,a področju zadružništva, po vojni pa je kot poslanec bivše Slovenske ljudske stranke zastopali slovenjgraški srez do leta 1929. v narodni skupščini. V Mariboru je bil tudi član mestnega sveta in mestnega finančnega odbora in predsednik upravnega odbora mariborske Mestne hranilnice. Na nedavnem občnem zboru Privilegirane agrarne banke je bil izvoljen tudi v njen upravni odbor. Pokojni g. Vladimir Pušenjak je enako kakor njegov politični tovariš g. Vesemjak kot viisolkošolec pripadal še k naprednemu taboru, potem pa je stopil v okrilje klerikalne stranke. Imel je lepo število dobrih prijateljev in znancev tudi med političnimi 'nasprotniki. Bodi mu blag spomin! * Marsejski avtomobil kralja Aleksandra. Avtomobil, s katerim se ie vozil pokoini kralj ALBUS domače milo ČUVA VAŠE PERILO! Dobiva se povsod! Pazite na ima ALBUSl Aleksander I. Uedinitelj, ko je bil izvršen nanj v Marsejllu atentat, je francoska vladi darovala jugostovenskemu ministru za vojsko in mornarico. __ * Civilne plinske maske. Lekarne v Ljubljani in okolici so prevzele prodajo civilnih' plinskih mask M 1933 civilnemu prebivalstvu. Plinske maske M 1933 so izdelane v naši dr" žavi in so namenjene za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi naipadl. Po ce-. niku državnega zavoda »Obiličeva«, objavljenem tudi v »Službenem listu dravske banovine«, znaša cena civilne plinske maske M 1933 skupaj s pločevinasto škatlo, v kateri je maska shranjena, za privatnike 137.50 Din. Ta cena velja enako za prodajo v lekarnah, kakor tudi za neposredno naročalo od državnega zavoda »Obiličevo«. * Dva, ki sta prišla iz Rusije. Te dnj sta prispela na svoji poti v domovino dva bivša vojna ujetnika, ki se vračata šele po dolgih 20 letih iz Rusije. Petrovič Jurij je doma iz Titela ter prihaja z ženo in dvema otrokoma. Oženil se je v Rusiji. Njegov tovariš Štefan Saj no v je doma od Sv. Ivana, okraj Titel, ter prihaja z ženo Rusinjo in petimi otroki. Obema družinama se pozna, da sta živeli v Rusiji v silni sirom,aščini. * Iz žalosti v smrt. Pred kratkim je umrla 70-letnemu Blažu Kolniku v Spodnjih Dov-šah žena. Mož pa svoje žene, s katero sta se vedno dobro razumela, nj mogel pozabiti in se je odločil za prostovoljno smrt. Te dni so ga našli v hlevu obešenega. * Otrok se je opekel do smrti. V Libojah se je pri igraniu v kuhinji vnela petletni posestnikov} hčerkj Anici Berlečičevi obleka. Deklica je dobila hude opekline. V celjski bolnišnici je po hudem trpljenju umrla. ga kraljevega namestnika. Kot kraljev namestnik se knez Pavle vsestransko udej-stvuje za blagor naroda, ki mu zato tudi vrača zaupanje in ljubezen. Slovesni službi, božji za rojstni dan kneza Pavla v dvorni cerkvi na Dedinju v Beogradu so prisostvovali z Nj. Vel. kraljem Petrom II. vsi člani kraljevskega doma. * Sprejemni dnevi pri banu. Bartska uprava v Ljubljani sporoča, da so sprejemni dnevi pri g. banu samo ob torkih in petkih in da ob drugih dnevih g. ban ne more sprejemati strank. Ljudje naj se tega drže in naj ne pnhajao ob oruig-1, inevih v L ju bujnim.' ker si s tem delaso stroške in nevšečnosti. * Mednarodno železniškotarifno posvetovanje v Ljubljani se je začelo v torek. Predseduje posvetovanju pomočnik glavnega direktorja železnic g. Cugmtis. Na posvetovanjih so zastopani odposlanci železniškh uprav iz Avstrije. Češkoslovaške, Madžarske, Italije. Nemčije in seveda iz naše države. * Nov ban v Zagrebu, Te dni je bil upokojen dosedanji ban savske banovine dr. Ma-" ko Kostrenčič, za novega bana pa ie imenovan dr. Viktor Ružič. odvetnik s Sušaka. Dr. Viktor Ružič se je rodil na Sušaku I. 1893. kot sin reškega industri;ca pokojnega Djure Ružiča. Srednjo šolo ie obiskoval na Sušaku in v Gradcu, pravne nauke pa je študiral na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu. + Stari tisočaki in rdeči desetakj ob veljavo. Opozarjamo, da so v smislu lani objavljene naredbe ob veljavo stari tisočaki s podobo sv. Jurija, bodisi žigosani ali nežigosa-ni, kakor tudi lOdinarski bankovci rdeče barve z datumom od 26. maja 1926 ali 1. decembra leta 1929. Vse te novčanice se do vštetega 4. maja letos lahko zamenjajo pri Narodni banki v Ljubljan". Po tem dnevu jih ne bo mogoče več zamenjati. Opozorite na to tudi ljudi, ki ne bero časopisja. * Gradbeni delavci proti »črnim listam.« Gradbeni delavci so imeli v nedeljo v Ljubljani veliko protestno zborovanje, ki ga je vodil predsednik Strokovne komisije g. Le-skovšek, o razmerah v gradbeni stroki pa sta poročala zastopnik delavcev g. Bricelj in tajnik Delavske zbornice g. Uratnik. Dasi primanjkuje stanovanj, bolnišnic in potrebnih šol, je na tisoče grad^en h delavcev brez dela. Posamezni podetnikii pa izrabljajo to stisko za rwodal,išev3m» delovnega ^as* v-.' DOM. A" Naj že bo torej kakorkoli, — naposled sta se le vzela. Zvezo je blagoslovu moj prednilk, rajni oče Leclerc. V naših župnijskih knjigah je zapisano, da sta 5. maja 18.. stopila v zakon Edmund Paindavoine in Marija Doresani. Ce želite, vanu lahko pošljem prepis te listine. Štiri leta sta mlada zakonca srečno živela v hiši ženinih staršev. Bog je zakon blagoslovil. Dobila sta ljubko hčerko. Vsi. ki so oba zakonca poznali, govore o njih samo naoboinše. B',la sta vzor vsem drugim Toda naposled se je usoda obrnila. Tovarno, kjer je bil stari Doresani solastnik, je začel zadevati udiarec za udarcem. Kmalu je propadla. Doresani in njegova žena sta drug za drugim umrla, Berchar pa se je vrnil na Francosko. Gospod Edmund Pain-davorime se je po nairočiflfu nekaterih angleških tvrdik odpravil v notranjost dežele, dla bi poiskal kraje, kjer bi se dal saditi bombaž v velikih množinah. S sebctj na potovanje je vzel tudi svoljo ženo in triletno hčerko. V Dafco se družina ni več vrnila. Samo eden njegovih prijateljev, ki mu je večkrat pijsal!, mi je sporočil, d'"uel sta prišla,« ije odkrito rekla. »Glej, glej!« Zdelo se je, da misli o tem še kaj reči, toda premagal se je in rekel: »Najprej pismo, potem pa še drugo. Sedi zraven mene in ga natanko, psčasj preberi.« Storila je tako, kakor je zahteval. Ko je brala, ji tovarnar nikoli ni segel v besedo. Samo ponavljal je za njio: »Najlepše lastnosti, ki j:h moramo od ženske zahtevati... nenavadno lepa ... srečno živela .... vzor vsem drugim ... « Ko je prišla Perina do konca, je nekaj časa molčal, • potem pa je zbral svoje vtisike ni rekel: »Besede ... prazne besede ... Nobenih dejstev ... Nobenega imena ... Nobenega datuma... Kako so ti ljudje nerodni pri pisanju.« Kar pa te opombe niiso bile namenjene njej. Petrina nanje mi odgovorila. Oba sta snet do'igio mciičaila. Naposled pa se ijte oglasil Vuliran: »Ali znaš tudi iz francoščine v angleščino tako detoro prevajati, kakor narobe?« »Seveda. Samo preveč težavno ne sme biti.« »Brzojavko bi znala prevesti?« 1 »Upam.« »Prav. Pa sedi k miizi in začni pisati!« Narekoval j5 de: Oče Fildes. Mtsijon Daka. Ind4ja. Hvala za pismo. Prosim brzojaven odgovor, ki je plačan: ime prijatelja, ki je dobil sporočilo iz Dehre in zadn,j)i datam. Tudi ime misijonarja iz Dehre. Pišite mu, da se bom sam obrnil nanj. Paindavoine. »Prevodi na angleško in sicer kolikor mogoče krallko. Beseda stene poldrugi frank, zato ne pilši preveč na široko. In čitljivo pi* ši.« Prevod >e bil prav hitro narefen In pretira* la ga je. »Koffko besed je?« je vprašal. »V angleščini pet in štirideset.« Na glas je izračunal: »To da sedem in šestdeset in pol franka. Dvajiset b^sed za odgovor bo stalo trideset frainfkov. Skupno bo nekaj manj kakor sto frankov. Denar boš takoj drlbila, potem pa oojdeš sama na pošto in brzojavko oddaš, Tam jo moraš še e™Vat prebrati, da urad« riik ne bo naredil 'kakšne napake.« Ko je šla čez verando, je srečata gospoda Talouela, ki je stopal sem jn tja. Videlo s?' je, da ie čakal nio. »Kam pa greš?« ijo je vprašal. * Znižana cena knjigi dT. Dragaša: Pomoč novorojenčku in dojenčku«. Knj,ga stane samo 16 Din. * Najden okostnjak. Na star okostnjak so naleteli pri odkupa'vanju temeljev za zgradbo novega frančiškanskega konvikta v Ljubljani. Voaja del inž. g. Kham je odredil, da so okostnjak previdno odkopali. Okostniau je ležal nad en meter globoko v zemlji, fo Jegj »e sklepati,., da je pokojnik umrl nasilne smrti. Noge je imel namreč skrčene, g.avo pa mnogo niže, kakoir noge. Očitno je bila /ama premajhna, kar da spet slutiti, da so ga pokopali prav na hitro. Čudno je tudi, da m bilo poleg okostnjaka nobenega predmeta, ki bi dokazoval, da je bil pokojnik pokopan oblečen. Ce bi imelo truplo na sebi še obleko, bi bil v jami gotovo tudi kaik gumib, morda kak žepni nož ali kaj sličnega. Na obvestilo g. inž. Kha-ma si je ogledal okostnjak tudi zgodovinar g. dr. Ložar. Vsi, ki so okostnjak videli, so si edini v tem, da je bil pokojnik moški. To dokazuje namreč izredno močno okostje, posebno pa močni zobie. Okostnjak utegne biti star kakih 200 let. Segel bi torej \ čas, ko je bil na mestu, kjer je bil okostnjak najden, vrt Mokarjevega hotela. Okostnjak bo p-evze1 ljubljanski muzej. * Nevaren požar v Gorišnici. Te dni zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Horvata Ivana v Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja in zajel še poslopje Jožefa Mikša, tako da je pretila nevarnost vsej vasi. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gorišnice, Moškamjcev. Gajevcev, Muretincev in Stonj-cev. * Smrt za opeklinami. V ljubljanski bolnišnici je umiri za strašnimi opeklinami 601et-ni Jakob Belec iz Škofje Loke. V nedavni noči je mož doma vstal in hote! s police sneti kozarec, da bi pil vodo. Pri tem je zvrnil steklenico bencina, ki je padlla na toplo peč in se razbila. Bencin se je vnel in Belec se je znašel v objemu ognja. Vsega opečenega so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki zelo zavzeli zanj, a življenja mu niso mogli rešiti. Pokojni Belec Je bil samec in že dalje časa brez posla. * Stara granata je ubila pet otrok. V obmorski vasici Ostojnik v okolici Dubrovnika 6e je pripetila strahovita nesreča. Skupina petih otrok je na pašniku zbijala žogo. Med igro so otroci našli staro avstralsko granato in >r začelu razbijati. Nenadoma je nastala eksplozija, ki je imela strahovit učinek. Vseh pe; otrok je dobesedno raztrgala, tako da so daleč na okrog ležali posamezni deli teles. Ko so slišali eksplozijo, so prihiteli bližnji vašča-ni. Na kraju nesreče so se odigravali pretresljivi prizori, ko so Obupane matere in očetje iBikači svete otroke. O dogodku je bilio oo-vešče.io sresko načeOstvo, ki je poslalo na kraj nesreče posebno komisijo. V svetovni vojni je bilo v teh krajih nameščeno gorsko topništvo, ki je imelo pogoste strelske vaje. Zato mislijo, da je raztresenih po okolici še več granat. Na prošnjo Okoliških občin bodo vojaška oblastva vse ozemiije natančno preiskala. * Truplo v Dravi. Na -božični dan je skoči v Dravo pri Varaždinu študent Vekoslav Pucko in utonil. Dolgo so zaman iskaii njegovo truplo, zdaj ga je pa Sava naplavila pri vasi Semovci. Truplo je sicer ležalo celili 120 dni v vodi, pa je še zello dobro ohranjeno. * V treh dneh sedem požarov. Občina Ra-če uživa žaiosten sloves zavoljo neštevilnih požarov. Tako daleč je že prišlo, da so zavarovalnice razglasile nad okolico Rač neke vrste zaporo Zadnje čase so požari v Račah sicer ponehali, zdaj pa so se spet začeli. V treh dneh je pogorelo vse imetje sedmim posestnikom. Tipi dni zaporedno je žarelo nebo nad ZgornJo Gorico. Začelo se je predzadnjo nedeljo ponoči, ko so švignili plameni iz gospodarske ga poslopja posestnice Marije Šramlove. Ogenj je potem preskočil na gospodarsko poslopje Vinka Fingušta in na domačijo Štefana Pernata. Naslednjo noč se je ogenj v Zg. Gorici spet pojavil. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika Fiica Celo-fige. Tretja noč je bila prav tako usodna. Začelo je goreti najprej pri Alojzu Panku v Zg. Gorici. Uničeno je gospodarsko poslopje Od Panka je ogenj preskočil na gospodarsko poslopje Antona Sitarja. Značilno je, da je požar nastal vsakikrat pozno v noči, ko so že vsi vaščani spali. Ljudje niso moglj rešiti ničesar drugega kakor živino iz hlevov. Očitno je seveda, da gre za požige. * Zaradi 200 Din v Savo. I91etni Gams Karel, dimnikarski pomočnik pri g. Klanšku v Radečah, je prišel nedavno iz Št. Janža in se ustavil v gostilni pri Musarju na Hoteme-žu Ko je izrazil žel':o. da bi prenočil v gostil- ni, so ga vprašali, zakaj ne gre domov. Pa Je kar odkritosrčno izjavil: »Zapravil sem svoj in gospodarjev denar. Gospodarjevega sam zapravili 200 Din, pa se ne upam domov. Drugo jutro je naročil liter vina in ga popil na tešče. Njegov prijatelj ga je nagovarjal, naj gre domov, tedaj pa Je Gams vstai in dejal, da pojde v Savo. To je tudi storil. Prijatelj mu je skrivaj sledil V zadnjem trenutku je pritekel ter ga skušal rešiti, toda hladni valovi so nesrečnika že odnesli. * Ljudska samopomoč v Mariboru je imela minulo nedeljo svoj rednj občni zbor za poslovno leto 1935 po delegatih v navzočnosti vladnega komisarja g. dr. Bana Milana iz Ljubljane. O delovanju minulega leta so poročali načelnik g. dr. Ivo Šorli, kakor tudi ostali funkcionarji. Iz njihovih poročil posnamemo, da je imela Ljudska samopomoč v vseh oddelkih 8849 članov, ki so bili zavarovani skupno za Din 76,460.000.— Blagajniško poročilo izkazuje na prometu čez 35 milijonov Din; na pogrebninah in podporah se je izplačala Din 5,718.949— Bilanca koncem leta 1935 izkazuje na aktivah Din 4,880.620.34, katerim stojijo nasproti pasiva v znesku Din 59.945.25, tako da je znašal rezevrnj fond Din 4,820.666.09. Zvišal se je torej za Din 1,273.904.33. Pravila so se deloma spremenila, bistveno samo glede znižanja dajatev, ki se je določilo začasno do prihodnjega občnega zbora po predlogu zavarovalno tehničnega strokovnjaka za vse člane enakomerno za 30 odstotkov; s tem se je dosedanji način znižanja pogrebnine povprečno omilil. * Velik požar na Vrhpolju. V noči na nedeljo je nenadno nastal požar v hiši posestnika Jurija Klemenca na Vrhpolju pri Kamniku in je poslopje upepelil. Poleg Klemenca sta v hiši stanovali še dve stranki. Orožniki so ugotovili, da je ogenj nastal zaradi tega, ker na podstrešju tram poleg dimnika ni bil zadosti zavarovan. Zvečer so v hiši pekli kruh in so močno zakurili. Zato je ve--jetno, da je začelo zaradi tega na podstrešju tleti. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Kamnika in z Vrhpolja, ki se jim je posrečilo preprečiti, da bi se ogenj razširil na sosedne hiše. * Dve žrtvi nesreče s kolesom. Nedavno se je kakor ponavadi odpravila zjutraj 22'etna Tinka Šolarjeva iz Kamne gorice v Podnart Naposled pa je gospod Vuifran rekel: »Najprej te moram pomir.ti. Bodi prepričana, da ti tvoja odkritosrčnost ne bo prav nič v škodo. In če se bo kdo hotel nad teboj maščevati, ker ga nisi hotela ubogati — mislim Talouela — bo imel z menoj opravka. Znal te bom braniti. Ze takrat, ko sem ti rekel, da ne smeš pisma nikomur pokazati, sem vedel, kako se bo zadeva razpletala. Nič ne' de. V bodoče mi boš podobna pisma lahke tako prevajala, da ne bo mogel nihče priti blizu. Jutri boš zapustila Venditovo pisarno in dal fli bom mizico v svoji pisarni, kjer si danes napisala brzojavko. Ker bi ti lahko nagajali tudi v hiši, kjer zdaj stanuješ, se boš preselila v moi grad. Zdi se mi. da bom dobil v kratkem več pisem in brzojavk iz Indije in nočem, da bi kdo razen mene in tebe vedel zanje. Oprezen moram biti. Dobro vem. da so ljudje, ki sem jim preveč zaupal, spletli okoli mene mrežo, ki jo bom le s težavo raztrgal. In naposled bo stanovanje v gradu tudi znak mojega priznanja, ki si ga zaslužila.« Perina, ki je izprva drhtela, se je hitro opo-mogla.Zdaj pa ie bila tako srečna, da je od veselja kar prekipevala. Ni vedela, kako se naj mu zahvali za dobrote. ki ji jih neprestano izkazuje. Tovarnar pa ji je rekel": Ko si mi pripovedovala, kako s: premagovala vse težave, ki ti jih je pod ilo živ'jen:e na pot. sem takoj vedel, da 'rnim opravka z dekletom, ki mu lahko zaupam. Kdor je pogumen je tudli pošten. Jaz pa potrebujem poštenega človeka. V nekaj dnjvih sem spoznal, da se lahko nate zanesem bo!« kakor na ljudi, ki jih i>oznam že dvajset let. Kar si »V brzojavni urad, da oddam neko brzo- I Javko,« mu je povedala V eni roki je držala brzojavko, v drugi pa denar. Talouel je stopil k njej in ji brzojavko izpulil iz rok, preden se je mogla ubraniti. Takoj jo je hlastno odprl, potem pa je zaklel. Videl je namreč, da je brzojavka napisana angleško. »Upam, da še nisi pozabit, kaj setn ti namočil,« je dejal čez nekaj časa. . »Kako?« . »Da se moraš oglasiti pri meni iii mi povedati, kako misliš.« »Da, nisem še pozabila,« je odvrnila Perina in odhitela dalje. šele ob treh popoldne je spet videla gospoda Vulfrana, ko jo je poklical, da bi se z njo odpeljal v tovarno. Večkrat je že ta dan mi- I slfila, kdo bo pač nadomesti! odpuščenega .Viljema in se ji je zdelo, da bo morda ona toda vzlic temu je bila presenečena, ko je gospod velel hlapcu, ki je konja privede! naj odide, in naročil njej. naj vzame vajeti v roke. »Ker si me včeraj tako dobro vozila.« ji ie rekel, »ne vem. zakaj me ne bi tudi danes. Razen tega bi rad še nekaj s teboj govoril In sicer brez prič.« Šele ko sta imela vas. kjer so ju ljudje gledali prav tako začudeno kakor prejšnji ttan že za sabo. in sta se vozila sredi trav-nikov in njiv, je gospod Vuifran iz,pregovori': J »Rekla si mi. da sta prešla gospod Talou- { In Teodor v pisarno, ko si prevajala pismo ... « »Da, gospod.« »Kaj pa sta hotela?« Perma si m upala priti z besedo na dan. »Zakaj se obotavljaš?« jo je hitro vprašal tovarnar »Ali je mar kaj takega, česar mi ne bi smela povedati?« »Seveda vam moram vse povedati, gospod.« je rekla Perina v zadregi. »Samo ne vem. kako naj bi začela.« »Človek se ne sme nikoli obotavljati, kadar mora storiti svojo dolžnost,« je mirno nadaljeval gospod Vuifran. »Ce se ti zdi, da mi česa ne smeš povedati, potem molči. Ce pa misliš, da je tvoja dolžnost govoriti, govori.« »Govorila bom.« In povedala mu je, kaj je bilo med njo in Teodorjem, niti besede več, niti besede manj. »Ali je to vse?« je vprašal tovarnar, ko ie končala. »Da gospod, vse.« »In Talouel?« Povedala je tovarnarju, kako se e vede' ravnatelj in kai ji je bil ukazal. Zamolčala ie samo besede, s katerimi ie ravnateli namigni da bi utegnila nepričakovana žalostna ali vesela novica gosDodu Vulfranu škodovati in biti vzrok njegove smrti. Povedala je tudi. kako ji je iztrgal brzojavko in kako je bil jezen, ko je videl, da je angleška. Ko je tako pripovedovala. ;e pustila konja. da ie stopal počasi po poti. Le včasih je malo nategnila vajeti, da ni obstal. Ko ie končala je tovarnar nekaj časa molčal. Ker ga ie lahko opazovala, ne da bi se bil on tega zavedel, ie videla, kako se je na njegovem obrazu pokazal izraz nezadovoljnosti in skrili. ---»DOMOVINA« po pošto, po katero hodi vsak dan peš. Na poti pa jo je dohitel s kolesom sin kamnogo-riškega ključavničarskega mojstra Šparov-ca in jo povabil, da se lahko z njim pelje. Šolarjev a ije ponudbo sprejela. Ko sta se pripeljala do klanca pri lesnem trgovcu Štular-ju, je zaradi nenadnega preloma vilic od le tel sprednji del kolesa, kar je imelo za posledico, da sta oba z močnim sunkom priletela na cesto in Obležala nezavestna. Na pomoč jima je prihitel posestnik Finžgar. Prihiteli so še dirugi sosedje in spravili ponesrečenca v hišo trgovca Štulairja in ju obvezali. Nato ju je reševalni avto gasilne čete iz Kranja prepeljal v ljubljansko bolnišnico. * Smrtna nesreča na cesti pri Št. Vidu. V nedeljo zvečer so bili ljubljanski reševalci pozvani v Stanežiče pri Št. Vidu, kjer se je zgodila huda kolesarska nesreča. Na doslej še nepojasnjen način je neki starejši kolesar, ki mu okoličani niso vedeli imena, tako nesrečno padel s kolesa, da je s hudimi poškodbami po glavi nezavesten obležal na cesti. Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki z vso skrbnostjo trudili, da ga vrnejo življenju. Kljub njihovim naporom pa je ponesrečenec izdihnil. Ponesrečenec je 38-Ietni Lovrenc Zadel. * Avtomobilska nesreča. Na državni cesti pri Slovenski Bistrici se je zgodila strašna nesreča. Od Sv. Martina na Pohorju je pri-vozil po cesti tamošnji trgovec Cehtl z avtomobilom. Cehtl še ni imel šoferskega izpita ter se je prav za prav šele učil šofira" nja Poleg njega je sedel v avtomobilu njegov prijatelj, mesarski mojster Bukovnik. V bližini Jeričeve gostilne pri Slovenski Bistrici je Cehtl naenkrat izgubil oblast nad vozilom. Avto se je zaletel z vso silo v obcestno drevo ter se razbil, oba vozača pa sta obležala v krvi nezavestna. Zaradi silnega udarca se je Obema stri prsni koš. V istem trenutku je privozil mimo mariborski mestni avtobus. Šofer je videl nesrečo in ustavil vozilo. S pomočjo potnikov je naložil oba pone-sirečenca na avtobus ter naglo odpeljal v mariborsko bolnišnico. * Tele s štirimi očmi. Pri posestniku Se-kaveniku, po dlomače Metarniku, v Kotljah je krava povrgla tele, ki ima tri zgornje in dve spodnje čeljusti, dva jezika in štiri oči. Tele je močno razvito in je že prvi dan samo vsta'o. Gospodar daje teletu mleko s po- v tovarni, si nedvomno že pogosto sl.šala ljudi, ki so mi zavidali premoženje. V resn.-Ci pa je moje življenje zelo zelo siromašno in žalostno. Vsak moj delavec je lahno srečnejši od mene. Kaj pomeni bogastvo, če usoda ne dopušča, da'b; ga lziabijali .J Nič drugega ni kakor navlaka, tovor, ki ga mora Človek prenašati. In to orenie, ki ga čutim na svojih ramah-, me tlači k tlom. Vsako ,u-tro mi pove vest, da je sedem tisoč ljudi, od mene odvisnih in da jim jaz dajem kruha. Jaz ■moram zanje delati in ustvarjati, jaz moram zanje misliti. Kaj bi bilo, če bi me ne imeli več? To bi jim morda pomenilo propast, ali pa vsaj najhujšo revščino. Ostati moram, pehati se moram za denarjem, za čast svoje tovarne, le je moje veselje iin moj ponos — in pri tem sem slep.« Potem sta dolgo oba molčala. Porini se je gospod Vulfran smilil in njegove besede so »i priklicale solze. Cez nekaj časa pa je gospod Vulfran nadaljeval: »Najbrž so ti že ljudje z vasi povedali marsikaj o merm. Iz pusma. ki si ga prevajala, moraš vedeti, da imam sina. Toda med menoj in tem sinom je nastal zaradi vzrokov, ki ti jih ne bom pripovedoval, spor in ta spor naju je ločil, ko se je sin proti moji volji poročil s tujko. Vzlic temu pa ga še zmerom ljubim prav tako, kakor sem ga prej ljubil. In kadar mislim nanj v svoji večni noči, ki je noče biti nikoli konec, vidim pred seboj Se zmerom nemočnega otroka, ki sem ga imel tako rad. Moj sin pa se je rajši odločil za tujo žensko drugega rodu kakor za svojega očeta. Zmerom sem upal, da se bo naposled vdal in najbrž je tudi on mislil o meni isto. Oba sva pač istega značaja. Nobeden ne po- št. 18. -- močjo steklenice. Dokler bo dobivalo mleko, se bo pač razvica'.U a sena potem najbrž ne bo mogio jesti. Pri sosedu šrotnekarju pa se, je izvalilo pišče, ki je imelo štiri noge in tri peruti, a je v dveh dinen poginlo. * Huda nesreča z avtom. Mariborski trgovec Moravec se je peljal z osebnim avtomobilom po Tržaški cesti proti Hočam. Blizu mestnega vodovoda se je hotel izogniti nekemu kolesarju, pri tem je pa z vso silo treščil v brzojavni drog. da je njegovi sopotnici, 2Gletno delavko Alojzijo Reckovo in 22-letno Julijano Senčarcevo vrglo iz avtomobila. Reckovi je počila lobanja, med tem ko je bila Senca rje va poškodovana na desni nogi in desnici. Moravec je ostal nepoškodovan. Obe ponesrečeniki so prepeljali v bolnišnico. * Dekletce utonilo v mlaki. V Mar t trnju v Slov. goricah se je pripetila huda nesreča. Ko sta bila zakonca Klemensberger v vinogradu pri delu, je ostalo doma pet otrok v starosti od enega do osmih 'et. Pri igri je padla triletna Marija v mlako ter utonila. * Huda nesreča motornega kolesa. V soboto so se peliali 30letni France Klun iz Sa-jevca pri Ribnici na Dolenjskem, 241etni ju-rist Alojzij Zidar iz Brež pri Ribnici in še neki moški z motornim kolesom iz Žalca proti Celju. Klun je sedel zadaj na motornem kolesu, Zidar v prikolici, tretji moški pa Je vozil Med vožnjo je nenadno počila os na prikolici in vsi trije so padli na cesto. Med tem ko je ostal vozač nepoškodovan, si je Klun poškodoval prsni koš. Zidar si je pa zlomil levo nogo v kolenu in tudi poškodoval desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Trije tisočaki so zgoreli. Posestniku Antonu Jaunjkiu v Hrast ju-pri Limbušu je požai upepelil hišo do temeljev. Mimo občutne škode, ki je nastala zaradi požara, so posestniku zgoreli tudi vsi prihranki, in sicer 3000 dinarjev, ki jih je hranil v bankovcih. * Tri žrtve. V nekem vinotoču v Krčevini pri Vurbergu je pri pretepu obležal s prerezano žilo odvodnico 251etni viničarjev sin Franc Krepek, ki je čez nekaij minut izdihnil. Obležal ie tudi njegov brat 22letni Alojz Krepek, katerega je nekdo udaril s kolom po glavi. Aio.iz je ležal v ptujski bolnišnici dva dni v nezavesti in so ugotovili, da ima zlomljen tilnik. Prišel je poni njegov brat in ga | pusti. Nobene vesti nisem več dobil o njem. Ko sem osiepel, sem mislil, da se bo vrnil. Prepr.čan sem namreč, da je zmerom dobro poučen o tem. kaj se doma dogaja. I oda m prišel... Na.brž ga je zadržala tista vražja ženska, ki ga je odtujila očetu in ga docela priklenila nase. O, koJikrat sem jo že preklel Perina je strmela na tovarnarjeve ustn ce in poslušala. Niti dihati si ni upala. Pri poslednjih besedah se je pa le opogumila: »Oče Fildes pripoveduje v svojem pismu drugače. To ženo hvaffi kot vzor poštene in skrbne ženske ..« »To, kar pripoveduje pismo, se z dejstvi prav nič ne ujema,« je trpko odvrnil tovarnar ... »In najbolj se jezim na njo, ker priklepa mojega sina k sebi in ga ne pusti, da bi se vrnil k meni. lzkratka - ona naju loč i kakor si sama lahko iz pisma spoznala niti ne vem, kje se zdaj prav za prav mudi. Težave, s katerimi ie poizvedovanie zvezano poznaš p^-av tako dobro kakor jaz. To poizvedovanje otežkoča še nekaj drugega, kan fci bom odkril, čeprav si še otrok Dolga odsotnost mojega sina in dolga doba. kar sem poslednjič slišal, kje se mudi. sta zbudila pp nekih ljudeh razne nade. Ce se ne bi vrnil moj sin. da bi prevzel moje dolžnosti in moje premoženje, ko jaz ne bom več mogel opravljati svojega dela ali pa ko bom umrl. bo moje mesto prosto. Kdo ga bo zasedel? Kdo bo dobil moje premoženje? Menda boš razumela, kaj si mora>;o nekateri ljud :e misiji ;n kaj počenjajo zaradi tega.« »Nekako že razumem.« »Prav. Saj je boke, da ne razumeš prav vsega. Med ljudmi, ki bi me morali podpira- ===== Stran 7 •« 1 odpeljal domov, ker je bila vsaka pomoč zaman. Alojz je doma kmailu umrl. Nesrečno pijančevanje pa je zahtevalo še tretjo žrtev: materi Frančiški je od žalosti počilo srce, ker je izgubila v tako kratkem času kar dva s:na. Tako Je nesrečna družina v treh dneh izgubila kar tri člane. Kaikor se je ugotovilo* so pri pretepu sodelovale tudi ženske in je bito nekaj laže ranjenih. Deset aretiranih fantov so orožniki izročili sodišču. Preiskava se nadaljuje. * Oproščena. Lani februarja je umrla 72-letna preužitkarica Frančiška Senčarieva. V zvezi z njeno nenadno smrtjo so se razširile govorice, da sta jo zastrupila njen sin Vinko in njegova 361etna žena Marija. Na tej podllagi je mariborsko državno tožilstvo predlagalo raztelesenje trupla in ugotovili so, da če pokojna umrla zaradi zastrupljenia z mišneo. Državno tožilstvo v Mariboru je nato odredilo zapor 361etnega posestnika Vinka Semčarja in njegove žene Marije, ki sta se te dni zagovarjala pred mariborskim velikim senatom. Veliki senat pa je oba obtoženca oprostil. * Lepega ptiča so prijeli v Ljubljani. Nedavno je policijski agent v Florijanski ulici v Ljubljani ustavil elegantnega mladeniča, ki je v družbi lahkoživk kar na debelo razmetaval denar. Agent ga je privedel na policijo, kjer je mladenič flejal, da se piše Matija Stehli, star 25 let, b:vši brivski pomočnik, zdaj pa zastopnik tvrdke Moor iz Sida. Povedal je, da kupuje in predaja za tvrdlko pšenico in tur ščico. Prav nedolžno je zavijal oči in hitel zatrjevati, da lahko zapravlja denar, češ da je njegov, ker dovolj zasluži. A prav tedaj je prispel na policijo tudii njegov šef g. Moor in izjavil, da ga že več dni išče, ker io je pobrisal. Povedal je pa še druge zanimive reči. Stehli je že pol leta res nakupovai pš&-nico in turščioo in ju tudi prodajal, pošiljal redno nekaj denarja tvrdki. večji del vsote si je pa pridržal. Znal je tako spretno ravnati, da mu dolgo niso prišli na sled, a naposif-d so mu postala tla prevroča in u Vojvodine jo je popihal v Ljubljano, kjer je upa', da bo nekaj časa na varnem. Pri pregledu njegovega poslovanja so ugotovili, da je tvrdka oškodovanja najmanj za 400.000 Din. Pri podjetnem rakripovafou in posredovalcu so našli le j 33.000 Din. ti m ki so zato do uro piucatn. su ncKaierj. ki bi j.m prav hodilo, če mo.ega sina ne bi bilo več nazaj. In t; ljudje so najbrž prepričani, da je moj sin že mrtev. Mo., sin mrtev I )c res mogoče, da bi me Bog udaril s takšno nesrečo? Ti ljudje morda kaj takega verjamejo, laz pa ne Saj je vendar zakon prirode. da umirajo starši pred otroki, ne pa narobe. Ce bi se bil moj Edmund ponesrečil. bi bil jaz to vsekako zvedel. Moj £Jr!-mund torej ni mrtev in ne sme biti. Ne bi bi pravi oče, če bi mogel kaj takega verjeti.« Perima ni nič več gledala gospoda Vulfra-na Obraz je obrnila stran od njega, kakor bi se bala, da ne bi videl, kako je" iznenada oobledela. »Drugi, ki nimaijo tako trdne vere kakor laz. naj ie mislijo, da je že umrl. In prav zaradi njih moram gledati, da bo moje poizvedovanje kolikor mogoče prikrito. Prosim te, da ne pozabiš, kakšno dolžnost ti nalagam. Očetu boš morala vrn tj sina Prepričan sem, da je tvoje srce dovoli nepokvarjeno in plemenito. da se boš vsa posvetila tej nalogi. In samo zaradi tega sem ti vse natanko povedal. ker sem že od nekdaj vajen, da hodim naravnost proti cilju, ne pa po ovinkih. Tisti, ki mii ne žele dobrega, so te hoteli že ujeti v svoje mreže Najbrž to ni bil njihov prvi in ed:'ni poizkus. Zdaj sern te pred njimi posvaril in to je tudi vse. kar morem storiti.« Med tem sta že prišla pred tovarno. Perina ,ki je od vznemirjenja vsa drhtela, je hotela reči kakšno besedico, toda nekaj ji je zadrgnilo grlo, da ni mogla ničesar spraviti na dan. Naposled pa je le zbrala toliko moči da je vzkliknila: (Dalje) * Denar,. je kradel. V noči na petek je neznanec ukradel kamniškemu trgovcu s sadjem g. Urz,niču Antonu leseno sKatlo, v Kateri je itnei okrog luou Din gotovine in hranilno knjižico Kmečkega hranilnega in posojilnega uoima v Kamniku z vlogo 300 Din. Škatlo je pozneue našel v gozdu za hišo, seveda prazno. Grzjuc je že neitaj dni prej čul ponoči sumljivo stopicanue okrog svojega doma, vendar pa temu m posvečal posebne pažnje, ker se Pes, ki je priklenjen pri hiši, ni prav nič oglašal. Orožniki iščejo tatu. v Smrtna žrtev nedovoljenega lova. Po Pohorju okrog Kozjega lovski tatovi često na-stojjajo, kar se včasih zanje slabo konča. Tako je predzadnjo nedeljo padel v Osredku pri Zagorju tesair Artnak, po domače Hrastnik, kot žrtev lovske strasti. Kako se je dogodek odigral, še ni ugotovljeno. Artnakova mati s hčerjo je v nedeljo dopoldne čakala sina, ki ga od nikoder na bilo. Sli sta ga iskat in ga na šil v Osredlku s strelom v prsih. Bil je še živ, vendar ni mogel več govoriti. Brž sta poskrbeli za voz in ga naložiti, toda med potjo je umrl. Pokojnik je bil izredno visoke postave, močan in bojevite narave. Orožni-štvo je takoj začelo poizvedbe in aretiralo dva kmečka fanta, o katerih se domneva, da sta bila z njim na lovu. Eden izmed obeh je bil baje za gonjača, drugi pa je meril na mimo prignanega zajca in po nesreči zadel orjaka Artnaka v prsa. Preiskava se nadaljuje. * Nepoboljšljiv prijatelj tuje lastnine je 33-letni brezposelni rudar Vinko Detobšt iz Zavodnje pri Šoštanju. Ob koncu 1. 1934. je bil izpuščen iz kaznilnice, kjer je presedel 19 mesecev. Lani decembra je ukradel Jakobu Pavšku v Jazbinah, istega meseca Francu Ocvirku v Zavodniji in letos februarja Petru Napotniku na Velikem vrhu pri šmartnem ob Paki oblek, čevljev, perila in denarja v skuipni vrednosti za nad 3000 Din. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na dve leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo petih let, po prestani kazni pa bo za tri leta pridržan v kazenskem za" vodu. * Obsojena vlomilka. Mali senat v Ljubljani je obsodil te dni 251etno Alojzijo iz škofjeloške okolice, ki je januarja in februarja izvršila več manjših vlomov, na pet mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kaz- ut * Nezavestnega &o vr^li v potok. Trije mladeniči so napadli posest nitka Nikolaja Stiplovšfka. ko se je po samotni poti vračal domov v Studenice pri Poljčanah. Pobili so ga na tla ter ga nezavestnega vrgli v bližnji potok. Ko se je posestnik spet zavedel, je hotel napadialcem »pobegniti. Toda mladeniči, ki so hoteli bogatega posestnika izropati. so ga zasledovali. Nii mu preostajalo drugo, kakor da je planil v Dravino. jo preplaval in se tako rešil pred zasledovalci. Orožniki so napadalce že prijeli. * Na dve leti robije je bi'1 obsojen Maks Mulej iz okolice Radovljice zaradi vrste tatvin in ponarejanja računov. Kazen je sprejel Častnih pravic ne bo imel pet let. * Obsojena ciganka. Ciganki Bananjevi Cecilija in Julija sta v okolici Ptuja uganrali razne čarovnije in lahkoverno ljudstvo slepariji Razen tega sta izvršili tudi več tatvin. Ceciflija je bila obsojena na 14 drij zapora, med tem ko bo Julijo sodilo okrožno sodišče v Mariboru, ker je bila že večkrat kaznovana. * Za ukradeno monštranco dve leti robije. Mafi senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 21 letnega posesfemkovega sina Franca Potočnika iz Ptujske gore na dve leti robije, ker je itz župne cerkve na Ptuiiski gori ukradel dragoceno monštranco. Monštranco so nekaj dni po tatvini našli v nekem skedtrii in jo vrnili župniku. * Naveličan življenja. Pred kratkim z:u-traj se je na Jesericah obesil 451etni Wu-zella Florjan, delavec v tvornici Kranjske industrijske družbe. Pokonik, ki je bil doma iz Podgorja v Avstriji in tudi tjakaj pristojen. je delal v tvornici okoli 30 let. Bil je v službi zelo marljiv. * Tatvina konja. Nedavno ponoči je bil okradem posestnik Filip. Merkač v Kotljah. lat mu je odvedel konja z opremo vred. Tat ga je najbrž spravil čez mejo v Avstrijo. Pred odhodom je bil tat še toliko predrzen, da je nab.i na hlevska vrata listek nastopne ■ vsebine: »Ce me za tri dni ne naznanite orožnikom, privedem konja nazaj, sicer pa ga ne vidite več.« * Kralj kokošjih tatov obsojen. Mali senat v Mariboru je imel te dni pred seboj tričlansko družino iz Dornave pri Ptuju: zakonca Ivana in Marijo Kosi s hčerko Marijo. Obtožnica opisuje tatvine, ki jih je Ivan Kosi v družbi z ženo in hčerko in še nedoletnim nečakom izvrševal po ptujskem in ormoškem okraju. Dokazanih je kar 97 tatvin, ki so jih vsi trije obtoženci tudi priznali. Mnogo pa je še drugih tatinskih pregreh, katerih jim ni bilo mogoče naravnost dokazati Ivan Kosi se je naselil v Dornavj pri svoji materi leta 1934. Od takrat pa do aretacije se je s svojo družino preživljal izključno s tatvinami kokoši. Kosi je bil obsojen na dve leti in šest mesecev robije in tri leta izgube častnih pravic, njegova hči Marija na šest mesecev strogega zapora pogojno na tri leta, proti ženi Mariji pa je bilo postopanje začasno izločeno. * Dva detomora. Dve detomorilki sta se zagovarjali pred sodnikom poedincem na celjskem okrožnem sodišču. Prva obtoženka je bila 29Ietna Amalija z Ložnice. Letos v januarju je na stranišču porodila živega dečka, ga po porodu odnesla pod neko vrbo ob potoku Ložnici, ga pokrila s prstjo in tako zadušila. Obsojena je b.la na tri mesece zapora pogojno za dobo treh let. Druga obtoženka je bila 231etna Frančiška iz Šmiklavža, služkinja v Novem Celju. Februarja je prav tako na stranišču porodila dečka, ga vrgla v školjko in spustila vanjo vodo, potem pa vzela dete iiz Školjke, ga zavila v časopisni papir, obtežila s kamnom in vrgla v potok Lavo. Obsojena je bila na štiri mesece stro" gega zapora pogojno za tri leta. * Zlobna roka požiga. V noči na nedeljo je zajel ogenj gosp" -"-sko poslopje posestnika Antona Frasa \ nčah v pesniški občini. Na kraj požara prispeli pesniški gasilci pod vodstvom poveljnika g. Kranjca in preprečili. da ni požar prešel na sosednja poslopja. Na pomoč so prišli tudi šentiljski gasilci. V Ješencah pa je podtaknila zlobna roka ogenj pri posestniku Ivanu Hojniku, ki sta mu zgorela hiša in gospodarsko poslopie. Gasili so gasilci iz Frama, Hotinje vasi. Studencev in Pobrežja. * Dva uboja pred sod ščem. Te dni se je zagovarjal pred malim senatom v Celju 24-letni delavec Jože Lampret iz Zagorja pri Ponikvi, ker je v Velikem Lipoglavu napadel 30-ietnega Jakoba SIatin3ka s Slatine s kolom. Slatinšek je pozneje v celjski bolnišnici umri. Lampret je bil obsojen na tri leta robije, na plačilo 1000 Din povprečni-ne, 154 Din pogrebnih stroškov, 500 Din bolnišnice in na izgubo častnih pravic za dobo štirih let. Nadalje sta se morala zaradi uboja zagovarjati 21-letni Mihael Leskov-šek iz Čutnega pri Pilštanjiu in njegov 27-let-ni brat Jože. Nekoč marca je bi! na Pristavi pri Pilištanju v čepinovem vinogradu napaden Janez Lesikovšek in mu je bila z mo-tiko .prebita lobanjska kost. Nastalo je za-strupljenje in Leskovšek je umri. Razprava je pokazala, da Jože Leskovšek ni sodeloval pri zločinu, marveč da je Miha edini krivec. Zato je bil Jože oproščen, Miha pa obsojen na 18 mesecev strogega zapora. * Nevaren vlomilec je stal pred celjskimi sodniki. To je 31-letnj že večkrat kaznovani v Zagorje pristojni bivši rudar Alojz B'e-bar. Lani oktobra je Vlomil v šolsko poslopje na Sv. Gori pri Litiji ter ukradel šolskemu upravitelju Antonu šli variti in organ istu Ivanu Oirmu obleko in čevlje. Novembra je vdrl v stanovanje kovača Antona Vodlana na Kleno vem pri Laškem in pobral precej plena. Potem je obiskal stanovanje učiteljice Anice Kalanove na Razborju in ji odnesel 800 Din gotovine in druge reči. Slednjič je vlomil v mrtvašnico v Izlakah, vzed kramp, vlomil v cerkev in s silo odprl ta-bernakeij, vzel monštranco, pojedel hostijo, a pozlačeno lunulo je odtrgal in vtaknil v. žep. Iz puščic je pobral nekaj drobiža. Lu-nulo je položil pri Zagorju na tračnice, da Jo je vlak zmečkal. Skuša! jo je nato prodati, a ko je izvedel, da rti iz zlata, jo je zavrgel. Obsojen je bil na pet let robije, na 1000 Din povprečnine, in izgubo častnih pravic za pet let, po prestani kazni pa ga bodo pridržali še štiri leta v kazenskem zavodu. POPOTNIKOVA TORBA 300 let star mlin je zgorel Dobova, aprila. V nedavni noči je požar upepelil čez 200 let star mlin ob Sotli, ki je bila nekakšna mlinska zadruga. Imel je namreč šest posestnikov, ki so imeli devet kamnov in pa stroj za izdelovanje ječmenove kaše. Ogenj je v nekaj trenutkih zavzel vso zgradbo, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Gasilske čete, ki so prehitele gasit, niso mogle mnogo opraviti, ker je leseni mlin gorel z velikim plamenom. Ze teden dni prej je hotel mlin nekdo zažgati, a je mlinar požar preprečil. Zdaj pa se je požigalcu naklep posreči Znaki kažejo, da je požigalec poffil vse lesene dele mlina z bencinom in zažgal. Zato je tudi goret« s silnim plamenom. Škodo cenijo na 300.000 dinarjev. Potrebno bi bilo,, da bti občina uvedla nočno stražo proti požigaloeim. PREKMURSKI GLASNIK Spet smrtna žrtev tihotapske strasti. Kljub že tolikim žrtvam noče pni nas tihotapstvo ponehati. Res je, da nekateri ta posel izvršujejo zavoljo sšromašnosti, a pretežno se bavijo s tihotapstvom ljudje, ki jih k temu zavaja strast do pustolovščin. Te dni je tihotapska strast spet zahtevala žrtev, in sa-cer blizu Gederovcev. Delavec' SenekoviČ Rupert iz Samošanov pri Ljutomeru je že dalje, časa tihotapil blago iz sosednje Avstrije in mu doslej niso mogli do živega. Nedavno je okrog polnočne ure dobro otovorjen prekoračil mejo. Ko je bil že daleč na našem ozemlju, ga je opazil gramičar in ga pozval, naj obstane. Senekovič pa se je obrnit in začel bežati. Po službenih predpisih ga je graničar še večkrat pozval, naj obstane, a ker so bili vsi pozivi zaman, je nekajkrat ustrelil proti bežečemu. Izmed strelov sta dva zadela tihotapca v hrbet in se je nesrečnik hudo ranjen zgrudil. Močno krvavečega Senekoviča so nemudno prepeljali v rnursko-soboško bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več rešiti življenja. Pri pokojnem so našli mnogo tihotapskega blaga, zlasti tobaka za njuhanje, kresilnikov, svilenih robcev in nekaj kemikalij. Požig zaradi zavarovalnine. Nedavno je začela goreti hiša nekega delavca v vasi blizu Murske Sobote. Ze nelkaj mesecev pred požarom je njegova priležnica tožila pri sosedih. da ne moreta plačevati visoke zavarovalnine in da bosta zato hišo zažgala. Spravila pa da bosta na vamo vse žito in vino, ki ju imata sicer tudli zavarovani. Ženska je tudi iziklepetala svoi načrt: Pred požarom bo spražife na štedilniku neka« žita in ga potem raztresla po pogorišču, da bo komisija mislila, da je zgorelo tudi zavarovano žito. Nekega soseda sta pregovorila, da jima je vzel pod streho razne predmete. V trdi temi sta nato vse znosila tja in ko je bila hiša prazna, sta jo zažgala. Osumfenca se zdaj zagovarjata, da je mož zakuril v krušni peči iin da so se vnele saje, ki so povzročile požar. Nepojasnjen umor neznanke v Mellncih v Prekmuriu. Neki prekmurski posestnik je te dni opazil, kako plava na »površini Miure človeško truplo. Takoj je odlplul s čolnom po ■ »DOMOVINA« truplo in ga prepeljal na kopno. O tem so bili obveščeni orožniki iz Crensovcev, ki so dognali, da gre za plavolaso žensko staro 25 do 30 let. Utopljenka je iimela na glavi veii-ke, zevajoče rane, iz katerih je še tekla kri. Truplo neznanke so prepeljali v mrtvašnico v Crensovcih in javili zadevo sodišču v Lendavi, ki je odredilo raztelesenje. Sodna komisija je našla za nohti utopljenke koščke kože, kar kaže, da se je nesrečnica morala pred smrtjo z morilcem strahovito boriti. Tu-dj je imela zdrobljeno lobanjo. Očitno je bil nad neznanko izvršen umor in je potem morilec vrgel svojo žrtev v Muro. Eden je kupoval, dva pa kradla. Ze precej časa je od tega, odkar se je pri posestniku Grobarju v Kobiljah oglasil neki možak s pretvezo, da bo kupil bika. Posestnik ga je odvedel s seboj v hlev in tam sta dolgo časa barantala. Do zaključka ni prišlo. Med tem ko sta bila Oba v hlevu, pa sta možakova pajdaša, ki sta prišla z njim. neopaženo smuknila v hišo in ukradla 6000 Din. Grabar je opazil vlom šele nekaj dni zatem in je zadevo prijavil orožaištvu. Te dni se je službujočemu orožniku na progi Ljutomer — Sobota posrečilo, da je prijel možaka, ki je takrat kupoval bika. NAŠI NA TUJEM Iz kolonij naših ameriških rojakov Cleveland, aprila. Kakor običajno priredi Cunard White Star Line tudi letos s svojim največjim parnir kom »Berengairio« dva izleta v staro domovino. Enkrat se odpeljejo rojaki v domovino 18. maja, drugič pa 17. junija. V Gillbertu je umrl Andrej Vrtačnik, star star 43 let, doma iz Pančuha na Primorskem in Janez Kmet po domače Adamov, star 80 let, doma iz Ajdovca pri Žužemberku. V Chioaigu 'je umrl Franc Šavs. Žena ga je našla mrtvega, ko se je zvečer vrnila z dela. Pokojnik je bol doma iz Kokre, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. V Gilbertu e umrl Andrej Vrtačnik, star 20 let, rojen v Ameriki. V Rocksprimgsu je umiri Peter Berčič, star 56 let. V Sheboyganu je umnla Alojzija Pavšičeva, stara 36 let. BANKA BABUCH 11, Rue Aubet, Pariš f9*J odpremlj denar * Jugoslavijo najhitreje Id po najboljšem denarnem kurzu. Vrši »se bančne posle najkulantneje Poštni uradi » Belglfi, Franciji, Holandiji In Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: St 3064-64. Bruxe)-les; Francija: št 1117-94, Pariš, Holandila. štev. 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: 5t 5067. Lo-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplaJn -naše fekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK O klematisu in kaktejah Klematis (nekak srobot) je vrsta ovijaik, ki zelo lepo cvete. Posadiš jo na južno stran hiše. Na zidu ii napraviš iz lat oporo, da potem tirte privežeš. Zemljo zmešaš tako, da daš polovico kompostne in polovico ilovnate zemlje. Pri koreninah zasadiš kakšne druge vrste cvetic, da dajejo senco korenini Zalivati jo moraš redno, ker ljubi bolj vlažno zemljo. Cvete zelo bujno, in sicer že v začetku junija. Ko odcvete, pa požene v avgustu spet popje. ki se v septembru razcvete. Cvetovi so zello veliki. Naioriporočltiiivejše so vrste, ki cveto snežno belo. višnevo. sivo. temno modro in temno rdeče. Klematis dobiš pri vrtnarju. št. 18. = Kaktefle so zelo lepe iin priljubljene cvetice. Ne poitreibujieiio več nege kakor druge cvetice. Rasejo v majhnih lončkih in zato ne zavzemajo dosti prostora. Ce jih presejaš, zmešaj zemljo takole: en del kompostne, en del težke ilovnate in en del gozdne zemlje. Na vse to pa še pest mivke. Ko jih presadiš, jih dobro zaliij, a pozneje jih prav skromno zalivaj, ker kakteja je tropska cvetlica in vajena boli Siuhe zemlje. Kakteja rase tako zunaj na vrtu kakor v sobL Ljubi sicer precej toplote in solnca. Ce jo imaš na južni strani hiše, tedaj zelo bujno cvete že zgodaj v maju in potem v drugič Ob koncu avgusta ali začetkiu septembra. Pri kaktejah ie treba samo paziti, da jih ušli ne napadejo. Kakor hitro zapaziš, da ima kakteja uši, skuhali navadni mizarski krte j. Ko se kitej shladi, pomažii z njim kaktejo s pomočjo čopiča. Kleij prelepi uši in se strdi tako, da uši poginejo. Drugi dan pa kaktejo dobro poškropi z vodo, k!ei se odi noči in ga potem z lahkoto zbrišeš. Za kuhinjo Žolča iz sadnega soka. Tri četrtinke litra sadnega soka iz malin, ribeza ali kutin in četrtinko litra vode zlij v lonec, primešaj tri deke želatine, ki jo pa točno stehtaj. Sladkorja dodaš po okusu. Postavi lonec na vroče in večkrat premešaj, da se žeiatma dobro zmeša s sokom. Sok naj se segreje in preden bi hotel zavreti, ga odstavi. Stol-ci sneg dveh beljakov in ga primešaj, nato postavi nazaj na vroče,' da hitro zavre. Ko je sok pirevrel, ga spet odstavi in pokritega pusta, da se malo shladi in da se sneg strne, be vroč sok nato precedi skozi krpo. Precejeni sok zlij nato v skledo in postavi čez noč na hladno, da se s trdi. Drugi dan podrži skledo tri sekunde v kropu, nato zvrni na krožnik. Sadno žolco daš namesto močnate jedi na mizo. Ce hočeš, lahko naviih nadevaš še sladko stolčeno smetano. Špinača na italijanski način. Kilo oprane špinače skuhalj v slanem kropu. Kuhano ocedi in pretlači skozi sito. V kozi razbeli olje, na oI(je stresi pol stroka stlačenega čes- V državi, kjer se je ohranilo suženjstvo, preseneča Evropca ugodni položaj žene. Že« na vladajočega plemena Amharov je čisto enakopravna z možem Nosi dolgo, okusno obleko, čez njo pa pisano šamo, vso preplet teno z zlatimi okrasi. Ta halja je znak nje* nega ugodnega družabnega položaja. Cesar i* čina šama je škrlatna, druge žene pa nosijo svojemu stanu primerno zeleno, modro ali drugačne barve. Blago za šamo si tke Am> hairka sama. Taiko zahtevajo podedovane na* vade. Amharke znaio s svojimi preprostimi tkalskimi pripomočki delati zelo fino bom* baževinasto tkanino. Enaiko je ostala pridržana ženam iin n jih o* v?m odraslim hčeram izdelava prav zanirni* vib okrasnih košaric, z barvami lastnega iz* delka. Domače ognjišče Amharke je po ve* čini preprosto, toda skrbno zdraiena koliba Samo cesarski dvor v Addis Abebi. okrog katerega so zrasle moderne stavbe tuiih po* sloruštev. bortnfih ti-^ovcev dostnianstve* nikov, v drueih večiih mestih na tuiski okra« !i o.Vro<* vtada,r<»kiih t-a^pi-o stene sredi zelenja vrtov. V visiih abesinskib slo* iih počasi zma«uieio smisel za evropska stanovanja v škodo domače enostavnosti stanovanj. V nasprotju z druchni vzhodnimi država* mi ni postala abesinska žena nikoli delovna moč, niti sužnja ali moževa igrača. Znala je ohraniti svojo lastno osebnost. Abesinka zrii samostojno upravljati svoje imetje. Zanimive so navade, kadar se ugledna Abesinka pripraviia na obisk odlične rodbi« ne. Ugledna Amharka pošlje naprej tekače, ===== Stran 9 t na, malo zelenega sesekljanega peteršilja ia štilri sprane in sesekljane sardele. Vse to mallo poduši., nato dodaj pretlačeno špinačd, malo popopraj in prililj štiri žlice juhe. Ko je vse skupaj malo prevrelo, jie špinača gotova. Daš z žamUiaimi, opečenemi na olju, na mizo. Sirovi trgano. Umesi v testo moko, tri jajca, malo soli iin štiri žlice vode. Umesl boflj trdo kakor za rezance. Umešeno testo naj pokrito počiva pol ure. Nato testo razvad jaj. R&zvaljano testo raztrgaj na drobne koščke in zakuhaj v slanem kropu (razva-ijanega testa ne suši kakor za rezance). Kuhane ooedi, stresi v skledo, posuj četrt kile pretočene skute in zabeli z ocvirki. Praktični nasveti . Kako očistiš pleteno pohištvo. Najprej tako pohištvo dobro stepi in z mehko krtačo odstrani ves prah. Z mlačno milnico, kateri dodaj malo salmiaka, in z mehko krtačo dobro zribaj. Nato jih s čisto vodo speri. Ce je pa pohištvo postalo rumenkasto, ga umi'j z vodikovim dvokisom, pa Bo spet svetlo. Ce so pleteni stodii ali mize že stari in se ne dado več lepo očistiti, tedaj pa napraviš najbolje, da jih prepleskaš z oljnato barvo. Prepleskaš jih lahko z belo, rdečo ali zeleno barvo. Da se pa bodo lepo svetili, jih, ko si jih z barvo prepleskala, pre-pleskaj še z lakom. Usnjene jopiče, ki so izgubili barvo in so ogufljeni, očistiš takole: Zmešaj kis in iane-no olje (vsaikega pol) in z mehko krpo zdrgni ves jopič, potem zbriši še s suho krpo ter posuši v senci in na prepihu. Ko je takšen jopič suh, ga zbriši z mešanico ter-penfrnovega olja in beljaka (vsakega pol, zato stehtaj). Beljak in terpentin dobro zmešaj in briši z mehko krpico. Nazadnje pa zbriši še ves jopič z navadnim oljem, da ostane usnje mehko. Slike (fotografije), ki jih nimaš v okviriih in pod srtielklom, ampak prosto stoječe po policah, se zaprašijo in ©bledijo. Da jih osvežiš, jih zbriši z vlažno vato, pomočeno v špirit, potem dobro posuši. da sporoče, da je zapustilla svoj dom. Kmalu za njimi se prikaže sredi služinčadi na beli muli okrašena gospa Mula zvoni s srebrni« mi zvončki, njeno sedlo in odejo krase kras sna ročna dela na barvasti ali zlati podlagi. Praznično oblečena Abesinka ne zleze tako lahko z mule Pomagati ji morajo spretna dekleta, ki pogrnejo svoje šame, da odlični dami ni treba stopiti na tla, da si ne umaže nog. Abesinke so po večini vitke postave, debelih je malo med njimi. Gostoliubnost na obiskih ie za .naše poi« me kaj skromna. Navadno postrežejo gostu samo s tulo (abesinskim pivom) v žganih po* sodah, s kravjim mlekom in praženim žitom Le v izjemnih nrimerih pride pred gosta tudi svinjina. Vs*ko jed pokusi nainrei sluga vpričo vseh. Ta navada se je ohranila še Iz časov, ko so b;'a zastrupiiania na dnevnem redu kakor v Evropi v sredniem veku Bo* Sastvo in sijaj f*osta in SostiMia se kažeta v darilih, ki se izmerriavaio ob posefih. Nov duh prinaša v AHesini'V> evropsko n.oeno« stavljenie občevalnih oblik Cesar H-rile Se« lasie ie dal svojo hčerko vzgoiiti v Švici in s tem ie določil smer vzgoie v rodbinah abe« sinskih dostojanstvenikov. T"di mladeniči iz bo^f rodbin se vzi pm urzih vlakih. ZjUtraij ob štiflih sem juh dočakali. Imel sem kaikor dogovorjeno orno srajco iti rdečo ovratnico. Vkkin gospoda, ki gre naravnost proti meni ' Trs me :e treno'no užalilo. Zelo m' ie bilo neprijetno, ker drug: gio«rx)d "ni hotel govoriti slovenski četudi ie bil S'ovenec Vc>p me ie vpraševa' v nemščini. V Bor-4«nuxu mi oa ie pa^a na um imenitna misel Tam v> b! te^ai velik sejem in ie b'To zbran h !Piw"i ':nd;' Ko me je ta gosnod so^t neka; vprašal no nemško, sem mu odgovoril po s1ov*"cko • »Pi-osmii vjr gospod, in varn priporočam, da ne gv->™Ptrjte tukaii nemški. <~Wovo v?rn ie z^ano, da Franca ne mara'o Nemcev. Nastale b 'abkn "•» t'!ke n^mrvetnos^.« To je za.erio za ves čas potovania. Tako sem sorerrlVal ta dva gocnoda raz^n rao Parizu po vseh vpgijh in • znamenite i*-^ bratih Francije. V Bordean^u smo nr^Hi avto (tedaj je bi? šele začetek avtoTobliz- ma), da nas popelje v Sauternes, kjer se pridela najboljše belo vino Francije, če ne vsega sveta. Avto ni bil nič podoben našim. Z veliki?! trudom nas je privlekel v Sauternes. Tam snto si ogledali dva najimenitnejša vinograda m kleti in pokušali vino. Nazaj grede šlo slabo. Vsak trenotek je avto obstal, šofer je popravljali, nekajkrat smo pa morali voz tiči ti, da smo ga spravil v tek. Kake tri kilometre pred Bordeauxom je pa odpovedal. Ko sem hotei s šoferjem poračunati, je zahteval polno dogovorjeno plačilo, na kar nisem pristal. Rckei sem .ou. da gremo mi zdaj v mesto in da stanujemo v hotelu, kjer nas je naložil. Naj prde torej tja, da pojdemo k mirovnemu sodniku, da on odloči. Ko je prišel. sva šla k sodniku. Tam sem povedal, kako je bilo. Jasno se je videlo, da bi moral šofer nam plačati, ker smo po nepotrebnem zamudil, toliko časa in ker ni izvršil, kakor je bilo dogovorjeno. Plačal sem res le polovico do'očene vsote Mirovne sodnike ima o v vseh res naprednih in kulturnih državah. V .sai; a tožba do 40 frankov s izreče pri mi rovnemu c^dniku brez oriziva. Narod ima to-ei orložuost se tožariti. ne mo"-« pa pri tem zatožar ti vsega premoženra. Pri nas se 'c>hkr> rH/a trmoglava kmeta tožita za 15 ali še mani d;narjev. če gre za pot. cesto živo ■reo. /3 n^kaj nedi zemlje. taiVo dolgo, da prdeta piha 5° že ne ob vso zemfro. pa ob več tisoč d;narfev. DOBRA PRIMERA Neki ura'r ie d°ial: »Zensi^0 «o ure. ki zmerom zaosta':a;o :5m ip lot « SPRFTFN P^TFKTIV Detektiv nreiskvie stanovan;e in vzkl kne. »Turi j,e tekla nred n°davn'm časom miš po tn vp-ste? Al' ste 'o ?« -Ne. le tukajle na stolu vidim ženske sto-pin;e ... « l.istnča. Jarenina. Dobili sm" že drug; dopr-s o isti novi. a ne vemo. aH vseb:na resnična, V P'- 1P ^vnim/i f1in->v<;n 'ka 0-bri'ele. Nemogoče objaviti, ker je pre-osebno. RADIO LJUBLJANA od 3. do 10. maja. n-^.ii«, 3. maja: 8.00: Telovadba Uo minut za moške 111 15 minut za ženske; vodil bo profesor Marjan Dobovšek). — 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 8.45: Vesela glasba (radijski orkester). — 9.40: Verski govor (prior Valerian Učak). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Prenos mladinskega koncerta Glasbene Matice (iz Filharmonije). — 12.45: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.00: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 16.00: Kmetijska ura: Širša organizacija mlekarstva v Sloveniji (inž. Šabec). — 16.20: Nastop fantovskega okteta s Slovenskega Javornika, vmes instrumentalni duet (havajska kitara s spremljevanjcm kitare). — 17.00: O ženskih poklicih (profesorica Dora Vodnikova). — 17.15: Koncert godbe 40. Triglav, polka. — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 20.30; Akademija 11. drž, realne gimnazije (vodil bo profesor Viktor Schweiger). — 21.30: Operna glasba (radijski orkester). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15- Operetna glasba (radijski orkester). Ponedeljek, 4. maja: 12.00: Zborovske pesmi (plošče). — 12.45: Vremenska napoved. poročila. — 13.00: Napoved časa, obia-va spoireda, obvestila. — 13.15: Valček za valčkom (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni'tečaji. — 18: Zdravniška ura: O sončenju. — 18.20: Dvorak: Slovanski plesi (plošče). — 18.40: O prvein mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi (profesor Ivan Repovš). — 19.00-Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Koncert Brandlovega tria (Faniika Bran d ki va — violina, Beatrice Reichertova — čelo, Magda Riisyjeva — klavir). — 21.00: Pesmi o Vesni (Drago Žagar), vmes plošče. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Torek, 5. maja: 11.00: Šolska ura: Ko ptički gnezdijo (profesor Rafael Bačar). — 12: Slavni dirigenti (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Sramli igrajo (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Baletna glasba (radijski orkester). — 18.40: Filozo-f ja zadružnega gospodarstva — pregled (dr. France Veber). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Za zabavo in oddih (godba, pesmice in zvočne šale s sodelovali bodo radijski orkester, radijski jazz. člani ljubljanskega gledališča in plošče). — 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, obiava sporeda. — 22.15- Pesmi narodov (radijski orkester). — Sreda. 6. maia: 12.00: Znani plesni orkestri (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Vojaške godbe igrajo (plošče). — 14 00: Vremensko poročilo. borzni teča;i. — 18.00: Otroška ura: Ci-tronček — druga zvočna slika iz metuljčko-vega življenja (napisal Viktor Bitenc: izvajali bodo člani radijske dramske družine). — 18.40: Ali ste že filmali? (Janez Korenčan). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Koncert Sattner-jevih skladb (izvajal bo zbor glasbenega društva »Sloge«; dirigent — Heribert Svetel). — 21.30: Radijski orkester. - 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila. objava sporeda. — 22.15: Radijski orkester. Četrtek, 7. maja: 12.00: Ruske pesmi (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Narodni napevi iz naše domovine (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Radiijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz Beograda: Mozart »Čarobna piščal (opera); v odmoru napoved časa, poročila, objava sporeda. Petek, 8. maja: 11.00: Šolska ura: Proslava materinskega dne (nastop učenk licejske narodne šo1e; vodila bo Marija Grošljeva). — 12.00: Operni spevi (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Operetni venčki (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Ženska ura: Praznovanje materinskega dneva pri svetovnih ženskih organizacijah. --18.20: Vokalni koncert Lucienrte Boyerje-ve (plošče). — 18.40: Naša brezposelnost (dr. Josip Mihelak). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, obiava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Pevski koncert »ljubljanskega Zvona«. — 21: Reproduciran koncert. — 2120: Zdaj pa po domače (kvintet »Hmtadra«). — 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila objava sporeda. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 9. maja: 12.00: Plošča za ploščo — napev v napev. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo — napev v napev. — 14.00: Vremensko poroč''o. — 18.00: Na delopust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, Obava sooreda. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.20: Glejte, taki se ljudje danes še pri nas dobe (pester večer s sodelovanjem članov radijske dramske družine, radijskega orkestra in plošč; besedilo napisal Ivan Rob). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Pesmi in šlagerji (pel bo Mirko Jelačin; spremljal bo profesor Li-povšek). ČAROVNIK BI BIL Učitelj: »Kako pravimo človeku, ki krade, Jožek?« Jožek molči. Učitelj: »Samo malo pomisli! Ce zdajle vtaknem svojo roko v tvoj žep in iz njega potegnem dinar, kaj sem?« Jožek: »Čarovnik, gospod!« ŠOLSKE POTREBŠČINE Mati: »No, Jožek, zdaj sem ti kupila vss. kar potrebuješ za šolo. Menda nimaš nobene želje več!« Jožek: »Pač, mamica. Prosim te, da ml kupiš še par gumijastih uhljev.« DOBRA DELOVNA MOC. Ravnatelj: »Zakaj pa so vas v prejšnji službi odslovili?« Prosilec za službo: »Ker sem ušel z njegovo ženo.« Ravnatelj: »Dobro, sprejmem vas.« PREMAJHNE KAZNI SE JE BAL Zagovornik: (obtožencu po obravnavi): »Dal: so vam le šest tednov zapora; prav žal mi da nisem .mogel več storiti za vas« Obsojenec: »Meni to zadostuje, gospod doktor. Bal sem se, da bom dobil manj.« OTROŠKA Mlada zakonca pišeta z ženJtovaniskega potovanja, da sta v sedmih nebesih. »To je že stratosfera, kaj ne, očka, meni Jurček. MALI OGLAS! Original francoske V E R M O R E L škropilnice in žveplalnike ter vse nadomestne dele k tem ima v zalogi po zelo ugodnih cenah. Lovro Petovar, Ivanjkovci. PRODAM DVE PARCELI Prva tričetrt ure od Laškega: njiva, travnik in zidaniva.v dobrem stanju v izmeri okrog 4 oralov; cena 15.000 Din. Druga pol ure od Laškega ob železnici: gozd travnik, njiva; Okrog dva in pol orala; cena 24.000 Din. Vpraša se pri Puncerju, Laško. KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotograsiijo. D. Stucin, tovarna ogledal. Maribor. VSE DENARNE ZADEVE terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo) nakup in prodaja. Izvede razne kompenzacije. plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Izpo-sluje in vnovči vse hranilne knjižice tako.i v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno •odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. Vlagatelji in dolžniki obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseli poslih. Trgovska agen tura za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek, Ljubljana. Beethovnova ulica štev. 14 - II.. telefon 35-10. PRODA SE MLIN na čn par soržnih kamnov na stalni vod'. Tu es lahko redita dve kravi. Gozda dovolj za domačo uporabo. Poslopje prostorno iti v dobrem stanju. Oddal.-eno od železnice po! ure. Cena 35.000 Din. Polovica te vsote se lahko plačuje na obroke. Naslov: Ji/? vo-dišek. Dolenje. Zidani most. PRODAM posestvo v S-cmljah obstoječe iz vinograda, njiv. pašnikov, travnikov in gozda v izmeri 10.50 ha. Cena po dogovoru. Martin Unetič, Sromlje. KOLESARSKE POTREBŠČINE in vse. kar rabite, kupujte vedno v Senčar-jevih trgovinah: Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. NOROST t Samo Oin 49*501 SUSS.JUU AllUM-Uf« frirt Irlcai »troji Oobr» tfiliieu lepi k r « iterUfnl««. (Rad. um| Oin :9 50: /.AhifTaJt« renik fctj ram i»o*ljc t*- -ua} in t)TO*t<» 13U313ANA 6 liuata« protoko-liran« tovarn« ar v Švici