Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoleino v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. pelll-vrsla mali oglasi po 150 In 2D,večji oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din O Pn večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka In dneva po prazniku Uredništvo /c v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Kohoplsl se ne vračalo, nefranltlrana pisma se nc sprelemalo ^ Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 232S Političen lisi sza slovenski narod llprava /e vKopltarlevt ul.St.ti j- CeKovnl račun: Liubliana Stev. 10.G50 ln tO.349 zu Inserale, SiuralevoSt.7563, Zagreb Si. 39.011, Vraga lu ïlunal St. 24.797 Za enakopravnost. Kamorkoli se ozremo danes po svetu, se atolištvo, izvzemši edino boljševiško Rusijo n napol zboljševizirano Mehiko, smatra za ozitivcn, ustvarjajoč in napreden element v jržavi, kar tudi je po vsej svoji biti in zgodo-ini. Gledano do dna, je katolištvo najmočnejši faktor kulture in družabnega reda, ki ga ahranja po svoji moralni sili, tradiciji in poganstvu, in temu ohranjujočemu faktorju se ma Evropa najbolj zahvaliti, da je ni pre-ilavil brezbožni komunizem. Katoliške tra-Jicije, ki so se ohranile kot temelj tudi v Irugih krščanskih konfesijah, so obvarovale n varujejo vse povojne države anarhije ter îbirajo vse pozitivne sile za moralno in go-podarsko obnovo sveta. K temu spoznanju prišla tudi Francija, nekdanja trdnjava svo-odomiselstva, in Češkoslovaška, ki se usmerja jd razdirajočega, pod krinko husitovstva skri-ajočega se antiklerikalizma, k sodelovanju seh državljanov in strank v smislu krščanske Iružabne kulture. Nemčija, kjer so nekdîij iatoličani morali voditi težko borbo za naj-snovnejše pravice politične enakopravnosti, danes pod vodstvom katoličanov konsoli-iira in dviga do stališča v svetu, kakršnega ii preje nikoli imela. Zalibog moramo konstatirati, da se je [ramasonstvo, povsod drugod diskreditirano n ialirano, zateklo zadnje čase v našo državo, kamor je očividno preneslo svoj delokrog. Na adnjem kongresu framasonov celega sveta anskega leta v Belgradu se je izdelal bojni črt proti katoličanstvu predvsem v naši Iržavi. V tem smislu pa dela že od ustano-itve naše države z vsemi silami predvsem kozvano demokratsko časopisje v Sloveniji. Га sistematična kampanja najpodlejših laži asno kaže, da je njen vir v framasonski loži, je na ta način svojčas propagirala svoje jrezbožne ideje in cilje v Franciji, Italiji, Bel-jiji in drugod, za kar je treba ogromno de-arja in tiste infernalne perfidnosti, ki je astna samo tej internacionalni družbi. V Jugoslaviji si je loža potom svojih bratov zbrala čisto posebno taktiko: ščuvanje pra-oslavnega srbskega elementa proti katoli-kemu. In tako dan na dan beremo v »Jutru«, da tojijo katoličani v Jugoslaviji politično pod somando Vatikana, katerega to časopisje se-eda grdi in sumniči najgrših namenov. Od-tar obstaja v Italiji fašizem, ga lažnjiva fra-nasonska družba spravlja v zvezo z Vatika-lom, češ da le-ta podpira fašizem v njega jsvajalnih ciljih. In na spreten način, kakor v stanu samo organizacija brezbožnikov :elega sveta, podtika politični stranki sloven-kega katoliškega ljudstva, da je po »papeževi komandi« indirektno podvržena vplivu italijanskega fašizma! Tako se skuša vplivati na sravoslavno srbsko ljudstvo, da bi videlo v taloliških Slovencih neprijatelje naše države, mu dopoveduje, da SLS zmaguje v Sloveniji samo po »zlorabljanju vere«, se celo na lajvišjih mestih po postranskih vratih skuša tihotapiti mnenje, da smo slovenski katoliki nezanesljiv, državi nevaren in anacionalen element. Čisto tako, kakor so framasoni de-ali zoper katolike za časa kulturnega boja v Franciji, Nemčiji, Italiji in drugod, da bi zavladali nad državami in razdrli krščansko skupnost narodov, namesto katere bi postavili lemoralna načela ateizma. Velika večina kulturnega človeštva je savrgla ta načela, ki so v prvi vrsti kriva sve-ovne vojne in revolucije, razdiranja družine in družbe, neomejenega kapitalističnega iz-abljanja na eni in upora sužnjev na drugi strani. Katoličani danes povsod lahko udej-stvujejo kot enakopravni člani države svoje tvariteljske sile. Samo v naši državi so z nejevoljo toleriran element, se briskirajo in žalijo. Njihova verska in moralna čuvstva, njihova vdanost do duhovnega poglavarja Cerkve, njihova duhovna organizacija se žigosa kot državi nevarna. Prav posebno pa se žali slovenski narod, kateremu se, ker je katoliški, očita to, česar se danes ne upa očitati nobenemu drugemu katoliškemu narodu na vetu: da je eo ipso protidržaven, ker jc kato-iški! In pripadniki stranke, ki ta narod edina >o njegovih najsvetejših narodnih čuvstvih in mentaliteti predstavlja, se ne smatrajo za ■ redne, da bi s svojo poštenostjo in pridnostjo sodelovali pri državnih poslih. Očitno je, da se bodo morali katoliki cele iržave odslej šc bolj strniti v eno vrsto, da o izredno mrtvih razpravah ter se je je udeleževalo le malo članov. V debato so posegali različni govorniki. Od Jugoslovanskega kluba sta govorila predvsem dr. Hodžar in dr. Gosar, od strani SDS pa je dvakrat posegel vmes dr. Budisavljevič iu enkrat Demetrovič. Govoril je večkrat vladni poverjenik dr. Dušan Subotič, odgovarjajoč, na opombe govornikov iz opozicije. Debata ni bila živahna; to bi kazalo, da večina zakonodajnega odbora ne verjame, da bi načrt, ki se sedaj obravnava v zakonodajnem odboru, mogel biti sprejet v plenu mu skupščine in to iz razloga, ker se skupščina morda sploh ne bo več sestala, pa tudi sicer je bilo razpoloženje počitniško. Zanimivo jo tudi dejstvo, da so se seje udeleževali večinoma člani, ki so prišli oddaleč, medtem ko od belgrajskih članov ni bil skoro-nobeden navzoč. Lansko leto je zakonodajni odbor sprejel predlog kazenskega zakonika v načelu, v podrobni debati pa je bilo jese- ni sprejetih 28 členov, ki obravnavajo uvodne odredbe, razdelitev kaznivih dejanj, kaznovanje vobče 1er posebej odločbe glede mladoletnih. Na današnji seji pa so bili sprejeti členi do 64 in je s tem sprejetih prvih pet poglavij kazenskega zakonika. Danes se je obravnaval poskus kaznivega dejanja, sokrivda, vrsta kazni, sredstva za javno varnost, tudi se uvaja prisilna delavnica za pijance, podobno za mladoletne itd. ter odmera kazni. Na uvajanje dvojne teorije o poskusu v načrtu kazenskega zakonika se vladni poverjenik dr. Subotič ni oziral, pač pa ostane smrtna kazen z obešenjem, proti kateri so glasovali edino zastopniki Jugoslovanskega kluba. Mesto od sekcij predlaganega streljanja pri izvrševanju smrtne kazni je bilo sprejeto, da se smrtna kazen izvršuje z obešanjem. Sekcija je sklenila, da se dosmrtna ieča odpravi, danes pa je zakonodajni odbor sklenil poleg drugih kazni tudi dosmrtno ječo. Na predlog Jugoslovanskega kluba je bilo sprejeto, da se mora pri odmeri denarne kazni- sodišče tudi ozirati na vse okolnosti, ki vplivajo na plačilno zmožnost, to se pravi, da se mora za isto kaznivo dejanje bogatašem naložiti več kazni kakor revežem. Kazen mora bili pravična in za vse enako občutljiva. Ravno pri denarni kazni so revnejši sloji hujše prizadeti, ker se odmerja po istem kopitu za vse enako. Na druge stvarne pripombe in predloge se vladni poverjenik ni oziral. Prihodnja seja bo jutri popoldne. i'«A v Pariz, 27. aprila. (Izv.) Poslaniki peterih velesil so imeli včeraj dopoldne skupno posvetovanje, čeravno ni bil izdan nikak komunike, se zdi, da bodo Združene države končnoveljavno z ozirom na dogodke v Nankinga zavzele energično stališče. Z ozirom na umerjeno stališče generala Čangkajšeka bodo velesile počakale, da se položaj razčisti. v Pariz, 27. aprila. (Izv.) Po poročilih pekinškega dopisnika »Informatkma je po razcepu v Kuomingtangu pod vodstvom Čangkajšeka ostalo 27 divizij,dočim je 17 divizij prestopilo k pristašem Borodina'. Agencija : Indo-Pacifique« poroča, da minister Čen organizira v Hankovu obrambo proti napadom Čangkajšeka, katere pričakujejo. Armada Čangkajšeka je začela prodirati proti Vu-liu. Pričakujejo, da se bo tudi general Feng-jusjang pridružil generalu Čangkajšeku. v London, 27. aprila. (Izv.) Pekinški dopisnik »Times« poroča, da so med spisi v pravice fuktične enakopravnosti. Nam jc čisto prav, kajti še nikjer se ni čulo, da bi v takem boju končno podleglo katoličanstvo. Prav ludi zato, ker bo zbudilo naše po vojni nekoliko uspavane sile.- sovjetskem poslaništvu dobili tudi memorandum neke mlade žene, ki je snovala žensko zarotuiško organizacijo med severnimi četami. Za umore je svetovala uporabljanje strupa. №anski spor in Turčija. Carigrad, 27. aprila. Zadnje dni sta se drug za drugim oglasila pri turškem zunanjem ministru Rudži-beju jugoslovanski in italijanski poslanik. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, da oba skušata pridobiti Turčijo v morebitnem konfliktu na Balkanu na svojo stran. Rudži bej na našo ponudbo, da sklene Turčija z nami prijateljsko pogodbo, ni še dal odgovora. Na vsak način se Turčija ne misli tako izlepa zaplesti v kak konflikt na Balkanu, dokler ne bodo v nevarnosti njene lastne meje. VPRAŠANJE ROMUNSKEGA KONKORDATA Rim, 27. aprila. Prosvetni minister Goldis je v spremstvu katoliškega nadškofa Cihaka dospel v Rim. V poučenih krogih i/javljajo, da se konkordat ne sklene že sedaj, marveč v jeseni, ker hoče rumunska vlada v jesenskm zasedanju predložiti parlamentu zakon o konfesijah, Nalo se takoj podpiše konkordat. Zaupne izjave dr. Reneša. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel v ožjem krogu praških gospodarskih časnikarjev zaupen pogovor, na katerem jo podal nekaj zaupnih izjav. Po indiskreciji posl. Stribrnega so pa te izjave prišle v javnost. Dr. Beneš je izjavil, da se v Evropi ustvarjata dva bloka; na eni strani so Francija, Nemčija iu Rusija, na drugi pa Anglija in Italija. Češkoslovaška se mora omejiti na čakanje. Edini interes, ki jo vodi, je ozir na Sredno Evropo. Srednja Evropa pripada Srednjeevropceni. Iz tega razloga se inora Češkoslovaška zavzeti za omejitev italijanskega vpliva v Srednji Evropi kakor tudi za zbližanje Male antante z balkanskimi narodi, ki jih je treba pritegniti v srednjeevropsko sfero, in končno za sodelovanje z Madžarsko. Na Poljsko se ni mogoče nasloniti. Poljska je Balkan severa. Tam prete spopadi zaradi ii-tavskega vprašanja in koridorja. Objava teh izjav. dr. Beneša je napravila v prizadetih krogih zelo mučen vtis. Novinarji, ki so se bili udeležili pogovora, so v »Pra-ger Presser, priobčili izjavo, v kateri obsojajo nedisciplino posl. Stribrnega in ugotavljajo, da so izjavo glede Poljske podane netočno. Ameriška zunanja politika. Berlin, 27. aprila. Listi poročajo iz Newyorka: Na jubilejni slavnosti United Press je imel predsednik Coolidge važen govor. Izjavil je, da se mora imetje ameriških državljanov brezpogojno braniti, kjerkoli se nahaja. Predlog senata, da naj se spor z Mehiko zaradi pe-trolejskih ozemelj predloži razsodišču, Coolidge odklanja. V Nicaragui zasleduje Mehika samo svoje upravičene interese. Ko predsednik Diaz ni mogel več braniti življenja in imetja Američanov, mu je poslal ameriške vojake ter 11111 prodajal orožje in strelivo, kakor je to storil tudi v Mehiki. Na Kitajskem hoče Amerika le braniti življenje in imetje svojih državljanov, drugače pa vse storiti, kar more pospešili enotnost in svobodo kitajskega naroda. Angleški sMškelni zakon. London, 27. aprila. Včeraj se je otvoril parlament. Na dnevnem redu je velesporna toč; a: zakonski načrt o novem sindikalnem zakonu, ki kakor znano brezobzirno posega v dosedanje delavsko pravo. Tako vlada kakor delavstvo sta odločena, da gresta v boju za zakon odnosno proti njemu do skrajnosti. Vlada je to dni otvorila svojo tozadevno kampanjo in poslala po deželi najodličnejše konservativne voditelje. Delavstvo je dobilo zelo važnega zaveznika: Bri tansko konsumno zadrugo, ki šteje 5 milijonov članov. Zadruga je sklenila, da pojde v boju proti novemu sindikalnemu zakonu skupaj z Labour Party in strokovnimi organizacijami. V svoji resoluciji izjavlja Centrala, da novi zakon ogro-žuje temelje, na katerih je zgrajena britanska demokracija. Latlško-ruska trgovinska pogodba. Latiški zunanji minister F. Cielens je po-dal časnikarjem izjave glede latiško-ruskih trgovinskih pogajanj. Rekel je, da tvori drž. monopol v zunanji trgovini velike ovire, da pa vendar upa, da se pogodba sklene in da bo tudi imela uspeh. Latvija bo priznala Rusiji razne olajšave, zato pa zahteva, da se njenemu izvozu trajno zagotovi ruski Irg; dalje je treba urediti vprašanje transitne trgovine Iz Rusije in vanjo preko latiških luk. Latiška komisija odpotuje že te dni v Moskvo. Sestavljena jo iz zastopnikov vseh političnih strank iu ima pooblastila, da pogodbo podpiše. t Zastopnik trboveljskega delavstva v oblastni skupščini. Italijanske vojne prič Zagrebški »Obzor« objavlja poročilo svojega posebnega izvestitelja o italijanskih vojnih pripravah na naših mejah. Poročevalec si je stanje stvari ogledal na licu mesta in prejel informacije na poučenih mestih — vedno v nevarnosti, da mu Italijani pridejo na sled. Ugotovil je sledeča dejstva: Celokupno obmejno področje od Trbiža do Reke se nahaja dejansko v vojnem stanju. Vsaka vasica ima oddelek fašistične milice — poleg močnih orožniških in finančnih straž. Meja je najstrožje zavarovana, našim ljudem so pobrali potne liste in čez mejo se puščajo lc redki posamezniki, ki se zde Italijanom popolnoma zanesljivi. Zapori so polni ljudi, ki so sc kot izletniki ali drugače ponevedoma približali meji ter tako postali sumljivi kot vohuni. Popolne bojne postojanke. Celokupno obmejno področje od Trbiža do Reke je izpreinenjcno v eno samo vojaško utrdbo. Povsod so zgrajene betonske postojanke za težke topove, ozemlje je prepreženo s strelskimi in zveznimi jarki, utrjenimi z bodečo žico. Na mejo vodi sistematična mreža novih cesta in poti, ki za običajni promet nimajo zmisla. Tako vodijo ceste na Snežnik, preko Hrušicc, ob meji po čisto ncobljudenih krajih. Pravtako so izpopolnjene železniška proge — posebno na južni železnici — z novimi odnosno razširjenimi postajami in obsežnimi rampami na mestih, kjer civilni promet nima nikakih interesov. Pred tremi tedni so vse primorske občine dobile nalog, da morajo vsaka v svojem področju v najkrajšem času popraviti vse ccste in kolovoze. Dan za dnevom švigajo po obmejnem ozemlju avtomobili z visokimi častniki, kj proučujejo terenske razmere in možnosti. Pulj zopet vojna luka. V puljski luki, ki je bila doslej popolnoma zapuščena, se je v zadnjem času namestila popolna bojna divizija, sestoječa iz 4 lahkih križark in odgovarjajočim številom torpedo-lovcev in torpedovk. Divizija ostane stalno v Pulju. Drugo brodovje za srednji Jadran je nameščeno v Jakinu. Poveljstvo tržaškega armadnega /bora v Trstu je prejelo te dni poziv, da naj nemudoma predloži spisek potrebščin za popolno vojno opremo celega zbora, in to tako glede orožja in municije kakor glede ostale oskrbe čet. Gorica, kjer jc bilo doslej samo divizijsko poveljstvo, dobi v najkrajšem času svoj lastni armadni zbor, tako da bosta na tesnem področju 10.000 km2 nameščena dva polna ar- trave na naših mejah. madna zbora. Temu je treba prišteti še pet legij fašistične milice, ki je v Julijski Krajini stalno mobilizirana. Te dni so bili vpoklicani rekruti. Dočim je bilo druga leta vojaških olajšav deležno izredno veliko število novincev, so bile letos tc olajšave zelo redke, a še te so v zadnjem času preklicali. Se več: Razpisali so se novi nabori za fante, ki so bili na rednem novačenju spoznani za nesposobne za vojaško službo, in na teh naknadnih naborih so vzeli prav vse obvezance brez izjeme in v par tednih bodo morali pod orožje. Naknadni nabori so sc vršili po vsej Italiji, posebno pa v Zgor. Italiji. Velike demonstracije za Dalmacijo. O priliki proslave rimskega božiča —• dne i 21. t. m. — so se po vseh večjih, posebno pa vseučiliških italijanskih mestih vršile velike demonstracije za »neodrešeno Dalmacijo«. Povsod so - orili klici: »Doli Jugoslavija! Živela yojna proti Jugoslaviji!« Vsi slavnostni govori so izzvenevali za »odrešitev« Dalmacije. Oblastva so preskrbela za to, da poročila o teh demonstracijah in govorih niso prišla v liste. Italijanski vojni načrt. Obzorov« izvestitelj je izvedel iz dobro obveščenih fašističnih krogov, da namerava Italija, ako Jugoslavija ne bi hotela ratificirati nettunskih konvencij, znova okupirati tako-imenovano »tretjo cono« ob Jadranu: Sušak z okolico, kvarnerske in dalmatinske otoke in severno Dalmacijo. Opravičila bi to z izgovorom, da Jugoslavija ni izpolnila dogovorjenih obveznosti, proti katerim je Italija predčasno izpraznila tretjo cono. Pri tem bi seveda došlo do spopada, v katerem bi Italija osvojila vse, kar ji je bil priznal londonski pakt in še mnogo drugega, posebno pa Split, Kotor, Lovčen itd. Glavni italijanski udar je zamišljen od Reke proti Zagrebu in madžarski meji, tako da bi se Slovenija odrezala od ostale države in uporabila kot prvo etapno področje italijanske vojske. Cela italijanska vojna sila bi se nato vrgla proti vzhodu: to je proti I Beigradu. Tako »Obzorov« izvestitelj. Večina tu navedenih dejstev je itak znana ali vsaj že splošno domnevana. Vprašanje je seveda, koliko je vse to italijansko-fašistovski teater in koliko resnica. Na vsak način predstavlja vse to italijansko vojno šarjenje neprestano resno nevarnost za mir, na kar je treba mc-rodajne evropske faktorje vedno znova opozarjati. Denundanti. i Kadar r Jutro« ne ve, o čem bi pisalo j uvodnike, jih pa piše o klerikalizmu in kleri- | kaleih. In kadar mu zmanjka snovi o ljubljanskem škofu in SLS, se pa spravi na Vatikan. Magari da mora povod za lase privleči. Tako je zdaj privleklo vatikansko glasilo »L'Osservatore Romano«, ki je pozdravil praznik ustanovitve Rima. Sicer ni Osservato-re drugega pisal, kot da je poveličeval zmago krščanskega Rima oziroma zmago križa nad legijskim orlom, ampak »Jutro« seveda je našlo tu dlako v jajcu, češ da se je Vatikan s tem poklonil fašizmu. Vsak človek, ki je še količkaj pri normalni pameti, bo moral priznati, da . Osse-rvatore« po svojem značaju sploh ni mogel in ni smel zavzeti v tem slučaju drugačnega stališča, da je ta ocena rimskega praznika s krščanskega vidika edino korektna in pravilna, in da je naravnost bedasto videti v tem kako poveličevanje fašizma. Toda od samega svobodomiselstva in napred-njakarstva so že popolnoma zmešani možgani jutrovskega šmoka. V zvezi z njegovimi znanimi simpatijami do fašizma (ker je g. Pribičevič pohvalil Mussolinija) izvaja »Jutrov« šmok iz te pisave vatikanskega glasila, da Vatikan z vnemo podpira fašistično Italijo, ki vrši mrzlične priprave za nove vojne, v prvi vrsti proti Jugoslaviji. »Zdi se« — tako piše »Jutro — kakor da bi Vatikan komaj čakal, da se naša država zaplete v novo nesrečo. V tej zvezi je treba zabeležiti staro željo gotovih rimskih krogov, ki bi z radostjo pozdravili, ako bi se posrečilo oddvojiti jugoslovanske katoličane brez ozira na nacijonalni princip od »opasnega« pravoslovja...« — Mi pa imamo v tej zvezi zabeležiti to, da so tisti «gotovi rimski krogi« samo sJutru« znani in da morajo biti to ravno tako krogi kot so gotovi ljubljanski krogi, ki jim mirno sožitje med jugr slovanskimi katoličani in pravoslavnimi nikakor ne gre v račun in ki zato lam v Beigradu neprestano spletkarijo in denuncirajo ter izkušajo zastrupljati dobro razmerje med Slovenci in Srbi. Tisti rimski krogi pa le z vso vnemo delaio na to, da bi prišlo med katol ičanstvom in pravoslavjem v naši državi do čim večje harmonije, ker je to vsekakor v interesu krščanstva. I)a bi vatikanska politika delovala proti tem interesom, to naj »Jutro le pripoveduje svojim bravcem, če so tako neumni, da mu to verjamejo in vse tiste debele laži, ki jih je v včerajšnji njegovi številki zopet izlegla proti Vatikanu zloba in neumnost. Î Svetovna miril«: Cendre «le RotiRC mandarine Bourfola — Parla Ш strani močnejšega. Jutrovski člankar v svoji omejenosti in zlobnosti sodi politiko Vaitkana po mentali-ieti in politiki ljubljanskih esdeesarjev. Ta poznavalec razmer pravi, da je Vatikan še vselej potegnil s tistim, ki je močnejši. Tako politiko pa vodi dr. Žerjav, ki vedno drži z močnejšim kakor so delali to njegovi očetje, stari liberalci, ki so Dunaju denuncirali Kreka. Ne čudimo se toliki jutrovski omejenosti, vendar bi vsaj trohico poznanja zgodovine tudi jutrovcem pripisovali. »S fevdalnimi mogočniki je držal Vatikan,« trdi »Jutro«. Vprašamo: Kdo pa je tem megočnikom, cesarjem in knezom, bolj stopal na prste kot Rim? Kje je bilo takrat framasonstvo? »Va-iikan je proti Slovanom in posebej proti naši državi, ter je računal celo na razpad naše mlade kraljevine.« Kolikor besedi, toliko laži. Dasi je ogromna večina Slovanov že skoro tisoč let ločena od Vatikana, vendar so Slovani ravno tam našli vedno svoje prijatelje in zaščitnike. Posebej napram Slovencem je Vatikan storil več in neprimerno več, kot pa na primer naša slavna SDS. To je poglavje, o katerem ne moremo podrobno pisali, spominjamo pa na odločni nastop papeža Benedikta XV. proti krivicam, ki se gode Slovanom v Italiji. Napake tega ali onega člana klera pa Cerkev obsoja, zlasti pa ne odgovarja za početje koroškega, reškega in pulj-skega škofa, ki so v svojem nacionalnem šovinizmu, (ki je »Jutrov« ideal) napravili res mnogo napak in smo bili mi prvi, ki smo te napake primerno žigosali. — Sicer pa je sJtitro« v službi framasonerije, koje načelo je, da se mora o katoliški Cerkvi in papežu iagati. Če bi »Jutro« ne lagalo, bi se izneverilo svojim temeljnim principom. Dva meseca klerikalne posabe. »Klerikalci so dva meseca pozabiti na Slovenijo«. To je predvčerajšnjem napisalo »Jutro«. »Slovenski Narod« pa je včeraj oči-vjdno že pozabil, kar je »Jutro« predvčerajšnjim ugotovilo. Tako se je spozabil, da je napisal: SLS ne prihaja sploh nikjer v poštev za kakršnokoli kombinacijo. Ta stranka se je v vladi U/.unović-Korošec popolnoma diskre-ditirala. Izrabljajoč neugoden položaj radikalne stranke, je od g. Uzunoviča izsilila amandmane, ki so se že sedaj izkazali za škodljive, ker so nanašajo izključno le na Slovenijo tako, dn, ima Slovenija nekak izjemni položaj«. Tega ni napisal kak klerikalec, ampak »Slovenski Narod« v tistem svojem poročilu, v katerem dokazuje, kako klerikalci ne smejo priti v vladol Namesto odgovora nasprotnemu časopisju priobčujemo nekaj odstavkov iz govora poslanca Filipa Križnika, ki je kot generalni govornik večine ljubljanske oblastne skupščine ostro odgovarjal in zavrnil napade poslancev Sitarja in Tavčarja: Visoka zbornica! Odgovoriti moram najprej na izvajanja poslanca Sitarja. Ko se je začelo reševati stanovanjsko vprašanje takoj po vojni, smo bili prepričani, da bodo takrat delavski zastopniki v belgraj-ski vladi znali rešiti ne samo stanovanjsko vprašanje, ampak tudi druga vprašanja, ki so važna za delavstvo. Žalibog smo se varali svojih nadah. Vlada ni ustregla željam delavstva. Kar se tiče specialno stanovanjskega vprašanja v Trbovljah, je res v Trbovljah mnogo stvari, ki bi jih bilo treba popraviti. Toda naš proračun je mnogo premajhen, da bi mogli storiti vse, kar bi bilo potrebno. Če bi hoteli rešiti v Trbovljah stanovanjsko vprašanje in druga pereča vprašanja socialnega značaja, bi nam ne zadoščalo niti 15 milijonov dinarjev. Kje pa naj dobimo ta denar. Stranke, katerim pripadajo gospodje iz manjšine, so bile toliko časa v vladi; zakaj pa takrat niste storili vsega tega, kar smatrate sedaj za tako neobhodno potrebno?! Zgledujte se torej nad svojim lastnim delom, oziroma nedelom, ne pa nad našim. Kdo jc glasoval za zakon o zaščiti države, ki je polnil ječe?! (živahno ploskanje na desnici). Zakaj niste poprej, ko ste bili na vladi, rešili vseh vprašanj socialne politike, če ste tako dobro vedeli, kaj bi bilo vse treba storiti in kako? Če bi bili Vi poprej delali tako, kakor zahtevate sedaj, bi morala vsa vprašanja socialnega značaja biti že sijajno rešena. Kar se pa tiče starostnega rudarskega zavarovanja bi pa vprašal gospode iz Naprednega kluba: Kdo pa je podpisal pravilnik o Bratovskih skladnicah? Rudarji s 25 leti službe so vrženi na cesto. Lansko leto je bilo odslovljcnih 14 rudarjev, ki so imeli po 25 in 26 let službe, in sicer brez vsake pokojnine. Potem je jasno, da morajo ljudje, ki nimajo nikake pokojnine, stanovati po kleteh in kozolcih. Gospod Kramer, pripišite to sebi, ne pa nam! (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Odgovoriti moram še malo g. Tavčarju. Ta pravi, da ne vidi pri našem klubu nikakega razumevanja za socialna vprašanja. Gospod Tavčar, bodite prepričani, da bodo takrat, ko bodo potrebna sredstva na razpolago, krščanski socialci prvi, ki bodo rekli: »Votirajmo kar največ za socialne politične zadeve! Ker pa nimamo sredstev na razpolago, moramo biti s tem zadovoljni, kar se da storiti v današnjih razmerah. Kadar bomo imeli aktiven Д Prvi atentat na parlamentarizem. Proti sedanji vladi grmi tudi g. Pribičevič v svoji »Reči« zaradi njene neparlamentarnosti. Na kar zavračajo vladni listi g. Pribičeviča s tem, da ga spominjajo na leto 1924., ko je PP-vlada stvorila prvi precedens neparlamentarne prakse. Takrat je g. Stjepan Radič, da bi pomagal vreči Pašič-Pribičevičevo vlado, poslal najprej 20 svojih poslancev v bel grajski parlament, za tem pa še ostale poslance tedanje I1RSS. Po izvršeni verifikaciji radičevskih mandatov je ostala PP-vlada v manjšini, pa bi bila v smislu ustave in parlamentarizma morala odstopiti. Mesto tega edino pravilnega ustavnega in parlamentarnega postopka pa je ta vlada enostavno zaključila zasedanje narodne skupščine in jo za dolge mesece od-godila. Potemtakem ta vlada ne samo da ni imela večine v parlamentu, ampak je gotovo bila v manjšini in je vseeno obdržala oblast. To je bil evidenten atentat na parlamentarizem in PP-vlada je bila prvi izraziti neparla-mentarni in protiparlamentarni režim v tej državi. — In je bila sploh v vsakem pogledu režim, kakor Bog ne daj da bi ga spet kdaj imeli. Д V času mladega kapitalizma — piše »Jutro« je bila višja duhovščina najraje v družbi bogatašev in kapitalizma. — Kako je «pet to res, vidimo lahko na današnji SDS, ki je tipična reprezentantinja mladega kapitalizma. Tam vidimo danes zbrano vso našo višjo in nižjo duhovščino s škofom na čelu. Zalo pa tudi ni nobenega duhovnika več v Slovenski ljudski stranki, saj tam so samo berači, kakor se jo nedavno izrazil mladi jutrovski bogataš in bahač. Д' Vojska bo, Italijani prodirajo, so že v Ljubljani. »Slovenski Narod« se je v svojem jugoslovanskem navdušenju žo prilagodil novim razmeram in začel izvrševati fašistov-ski zakon o ponarejanju slovenskih priimkov in je i/, državnega svetnika dr. Skarja napravil dr. Searia. Д Pribičevič in Bodrero. Zagrebške »Novosti« poročajo i/. Suhotice: Predsinoči (na 24. aprila) je dospel semkaj g. Sveto/ar Pribičevič. Za časa svojega bivanja v Subotici se ie g. Pribičevič v foyerju hotela »Janje« ! src al z italijanskim poslanikom generalom : Bodrero, ki je včeraj odpotoval v Pariz. O. t Pribičevič in u. Bordero sla si oo krajšem proračun, takrat bi nas Vi lahko šele po pra vici grajali, ako bi v njem ne bile primeril postavke za socialno politiko. (Poslanec Evge Jarc: »Gospodje iz manjšine, Vi ste glasoval tudi proti temu, kar daje sedanji proračun г omejitev socialne bede!«) Gospodje iz manjšine, jaz Vašega pošto panja ne morem razumeti. Včeraj ste govori proti novim davkom, danes pa zahtevate nov postavke, ki bi se mogle kriti samo z novin davki! (Ploskanje na desnici!) Kar se tiče zgradbe stanovanjskih hiš Trbovljah, bodite prepričani, da bomo naš v investicijskem posojilu vir, iz katerega bo mo mogli tudi revežem v Trbovljah pomagali Danes nam očitate, da ne delamo čudežev pi omiljenju socialne bede. Toda kdo pa je krii da imajo samouprave tako malo sredstev n razpolago? (Ploskanje na desnici.) Kdo je po stavljal z ustavo temelje naši državi? Vi st bili takrat odločujoči faktor, ko se je vs centraliziralo. (Ploskanje na desnici.) Sedi nas ta centralizem tlači tako, da ne morem iz njega zlesti, in da ne moremo na svoj zemlji zaslužiti kruha. Danes sc seveda mno| govorniki iz manjšine izjavljajo proti centra lizmu. Niti 6 let še ne obstoji naša ustava, p se je že izkazalo, da vprašanje centralizm in decentralizacije ni bilo pravilno rešeni Za tako kratko dobo niste videli naprej ta krat, ko ste delali ustavo. Sedaj pa hočeti da bi oblastna samouprava v nekaj tednih r< šila tako dalekosežna vprašanja. Kar se tiče redukcij, ste trdili, da jih j mnogo Gosar zakrivil. Kdo pa je poprej za krivil, da se je reduciralo? Ali se je 300 delavcev sedaj reduciralo ali poprej? Mislin da v teh mesecih ni bilo reduciranih 300 delavcev. Kakšna krivda torej zadene naš stranko v tem oziru? Kar se tiče zavarovalnega urada, morat priznati, da so bili takrat v vladi Vaši soj mišljeniki, ko se je vse centraliziralo, Dana Vam ta centralizacija tudi v tej stroki nj ugaja več. Če torej pri zavarovalnem urad niste mogli niti za par kratkih let videti naj prej, da se stvar ne sme centralizirati, če stl jo torej zavozili, zakaj potem pričakujete o| nas, da bi v par mesecih delali čudeže? Kadal boste Vi mogli pokazati na svoja dejanja, ta krat boste nam šele mogli očitati, da smi slabši nego Vi, ako naša dejanja ne bodi boljša in večja od Vaših. Učite nas z dejanj ne samo z besedami! (Ploskanje na desnic Velik nemir in ugovori na levici.) Ne bon Vas dolgo zadrževal. Stavim naslednji predlog »Oblastnemu odboru se naroča, naj pro uči stanovanjsko bedo v Trbovljah in potre bam najbednejših primerno vstavi v investi cijski program razmeram odgovarjajoč zne sek.« (Večina SLS je ta predlog sprejela. razgovoru prisrčno segla v roke in se pošlo vila.« — Zdaj nam je še bolj razumljivo, za kaj je včerajšnje »Jutro« tako vehementm udarilo po Vatikanu. Д Politika sporazuma. Povoden glasov da utegne v sedanjo vlado vstopiti tudi Lju ba Jovanovič, vidi »Nar. Dnevnik« v tei jamstvo, da ostane politika sporazuma v ve Ijavi, in priporoča tudi med Slovenci neka sporazumne politike, ker je treba danes po svetiti vso skrb velikim eksistenčnim vpra šanjem, ki danes Slovenijo teže. Šele potei si smemo zopet privoščiti prazen boj me< klerikalci in liberalci. — Tu moramo »Na: Dnevnik« v toliko popraviti, da je bil ta praz ni boj med klerikalci in liberalci vedno 1 enostranski. To se pravi: ta prazni boj se bo jevali vedno le liberalci. Klerikalci sploh ni so bojevali nobenega boja proti liberalcem ampak so vedno le pridno delali, dočim si liberalci samo zabavljali. Zato ima SLS da nes kaj pokazati, SDS pa pod milim nebon nič drugega kot »Jutrove« napade. To je sar »Nar. Dnevnik« še-le pred kratkim gospod naprednjakom prav krepko povedal v obrai A kar se tiče sporazumne politike, moram pripomniti, da smo mi za to politiko vedm bili in smo še vedno, da pa le liberalci nisi hoteli in nočejo o tem nič slišati. Tam se vr* ves čas lo koncentracija naprednih sil in si ustvarja enotna napredna fronta proti kleri kaicem. Če se pa ta napredna koncentraciji in fronta nikakor noče posrečiti, pa vendn nismo tudi nvi tega krivi. Ali pa naj bi s sporazumna politika vodila tako, da bi ino rali mi preiti k napredni fronti? Potem je p že veliko enostavneje, ako napredna front preide k nam. Saj nas je desetkrat več p številu — no, in kar se naprednosti kot tak tiče, mislimo, da po dosedanjih razultatih tud ni nobenega dvoma, na kateri strani je večj naprednost. POPLAVE V AMERIKI. v New Orléans, 27. aprila. (Izv.) Ker gro ze še vedno poplave, je guverner v Louisi.i ni ukazal, da se razstreli nasip ob Missisiji piju. To so bo zgodilo 29. aprila. Čeravno j ta nasip dolg samo 600 metrov, bo to zado stovalo, da sc bo vodna gladina znižala za U čevlje. Za slučaj, da bi se farmerji temu upi rali, je bilo odposlano v dotične kraje tud vojaštvo. Kaj se gođi doma „Dnevi slepih". Odbora društev »Kuratorij slepcev« in »Podporno društvo slepih« v Ljubljani v zvezi s posebnim ngitacijskim odborom zastopnic in zastopnikov raznih organizacij in društev priredita v Ljubljani pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja »Dneve slepih« v prid skladu za zgradbo >I)»ina slepih« v Sloveniji. V bodočem zavodu naj dobe zavetišče slepci iz vse Slovenije v vseh dobah svojega življenja. V ta namen se bo vršila v Ljubljani dne 7. in 8. maja javna zbirka. Prodajali se bodo bloki po 1 Din in odkupninski znaki po 5 Din in 10 Din. Zato se obračamo do vseh plemenitih src z rročo prošnjo: »Vsak, ki vidi, žrtvuj ob teh dneh svoj oboi za slepce!« PROŠNJA NA JAVNOST VSE SLOVENIJE! Društva in organizacije vse Slovenije, priredile tudi »Dneve slepih« z javno zbirko v prid îgradbe »Doma slepih«, če je le mogoče, istočasno, t j. 7. in 8. maja vsaj v večjih krajih Slovenije. »Kolo jugoslovanskih sester«, »Prosvetna zveza«, »Slovenska krščanska ženska zveza« in »Zveza kulturnih društev«, stopite na plan ter zbudite le delu za slepce vse svoje včlanjene organizacije in društva! Jugoslovanska îetaîca v Stombayu. Jugoslovanska letalca kapitan inž. Sonder-mayer in poročnik Bajdak sta srečno priletela v Bombay. To je prvi velik uspeh in zmaga naših pilotov. Polet sta absolvirala v štirih etapah: Pa-riz—Novi Sad; Novi Sad—Alepo; Alepo—Basom; Basera—Bombay. Otvoritev postajališča v Dev. Mar. v Poïju. V nedeljo, dne 1. maja, se otvori postajališče Device Marije v Polju. Tega važnega vprašanja ee je bil z vso resnostjo lotil bivši občinski odbor pod županom Kukovico. Radi nenadnega razpusta obč. odbora se je. zadeva zavlekla. Novi odbor z županom Gartrožo je započeto delo nadaljeval. Z izredno naglico se je izposlovalo dovoljenje železniškega ravnateljstva. Velika zasluga gre tudi g. župniku Miillerju, da so se izravnala razna lokalna nasprotstva. Končno se je dobilo tudi dovoljenje železniškega ministrstva v Belgradu. Dela so bila rokah domačih obrtnikov in sicer zidarska g. Avšiča, tesarska g. Mačka ter mizarska g. Tomšiča, ki so bili hkrati tudi najcenejši. Določeno je bilo, da se morajo dela končati do 1. maja. Ugodno vreme je omogočilo, da se je sen tisočev vseh strank in slojev uresničil, in v nedeljo se obeta pri lepem vremenu izredno slavje, ki se konča s pestro ljudsko veselico, streljaj oddaljeno od postaje. Spored sledeči: Ob prihodu vlaka ob 14.20 iz Ljubljane, ki pripelje z ozaljšano lokomotivo in z zastavicami okrašeni m i vozovi, pozdravi župan občine došle goste. Nato zastopnik ravnateljstva drž. železnic preda postajališče prometu, istočasno se izvrši blagoslovitev. Sprevod, na čelu mu konjeniki v narodnih nošah, krene na veselični prostor, kjer se razvije prisrčna domača zabava ob sodelovanju ■seh pevskih, tamburaških in godalnih društev. Vse delo vodi pripravljalni odsek pod vodstvom gg. Dimnika in Lajovica. Postajališče je oddaljeno 2.5 km od Zaloga, ter 5.5 km od Ljubljane ter bi Največjo in najlepšo izbiro vsakovrstnih čipk, gumbe, svilo, trakove, kakor tudi vse potrebščine za šivilje dobite le pri Ivrdki T. EGER, Ljubljana, Sv. Petra c. 2. se pravilno moralo imenovati Devica Marija v Polju. Radi pogreške ali malomarnosti železniških organov se je na prekrstilo v čudno spako Marija Devica Polje, ki ne pomeni ničesar. Storjeni so potrebni koraki, da se to prepreči in ne bomo prej mirovali, dokler ne dobi postaja takega imena, kakršnega zahteva občina in kakršen mora biti. Kriza papirniškega delavstva. Jugoslovanska strokovna zveza je poslala dne 20. aprila t. 1. pod štev. 456-27 ininistrsvu za trgovino, obrt in industrijo in ministrstvu za socialno politiko v Belgradu sledečo vlogo: »Z ozirom na razglas Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, ki ga je uprava le teh izdala tik pred velikonočnimi prazniki in v katerem pravi, da bo vsled znižane zaščitne carine primorana ustaviti produkcijo rotacijskega papirja in z dnem 21. maja t. 1. odpustiti odvečno delavstvo, se je v nedeljo, dne 24. t. m. zbralo vse delavstvo papirniških obraiov Goričano in Medvode, da proti tem nameram zavzame svoje stališče iu odločno protestira proti krivicam, ki se nameravajo prizadeti delavstvu. Zbor je soglasno sprejel naslednjo resolucijo: 1. Delavstvo papirnice v Goričanah in Medvodah, zbrano na svojem shodu v Preski dne 24. aprila 1927, je vzelo na znanje poročilo gl tajnika Jugoslovanske strokovne zveze o položaju, ki je nastal za Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, radi s finančnim zakonom za leto 1927-28 znižane zaščitne carine na rotacijski papir od 12 zl. Din na 1 zl Din in o položaju, v katerem se nahaja delavstvo z ozirom na razglas Združenih papirnic, da se bo ustavila produkcija rotacijskega papirja in dne 21. maja t. 1. odpustilo v Vevčah 58, v Medvodah pa 54 delavcev. 2. Ako je vlada iz gospodarskih razlogov, da se prisili naša papirna industrija k produkciji boljše kvalitete in ugodnejšim cenam, znižala carino na rotacijski papir v prepričanju, da zmorejo Združene papirnice ozir. naša domača industrija ob taki carinski zaščiti še nadalje svojo produkcijo in prodajo, zahtevamo odločno od vlade, da delavstvo zaščiti pred redukcijami odnosno proti vsakemu poslabšanju položaja, če bi bile primo-rane radi nove carinske tarife Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode zboljšati kvaliteto svoje produkcije in določiti ugodnejše cene za trg. 3. Ako se rezultati vladne komisije, ki je pred kratkim končala svoie delo v Vevčah z ozirom na novo carino za podjetje nepovoljni, naj vlada ukrene vse potrebno, da bo še nadaljnja produkcija rotacijskega papirja Združenim papirnicam omogočena. 4. Odločno protestiramo, da je uprava Združenih papirnic izdala svoj pavšalni razglas o redukcijah delavstvo tik pred kat. velikonočnimi prazniki in zahtevamo, da uprava ukrene potrebno, da se delavstvu, ki je žrtvovalo tovarni vse svoje moči, ne zgodi nobena krivica. Tej resoluciji se v celoti pridružuje tudi delavstvo papirnic v Vevčah pri Ljubljani, ld je izrazilo enodušno iste zahteve na svojem posebnem ^ghodu. P. n. naslovljeno ministrstvo prosimo, da nujno upošteva gornjo resolucijo in ukrene potrebno v smislu gornjih zahtev ter nam blagovoli odgovoriti.« Nesreča v Zgornji Šiški. Včeraj smo poročali o tragični nesreči v Zgornji Šiški, kjer je neznan avlomobilist na glavni cesti prevrnil voz z bohio Lucijo Pokornovo in njenim gospodarjem. Naš poročevalec se je informiral še o nekaterih podrobnostih 1e nesreče. Avtomobil je privozil mimo mitnice na Celovški cesti popolnoma liho brez vsakega signala ter v divjem tempu. Ko je prekucnil voz, na katerem sta sedela France HaFner in Lucija Pokornovn in sla se bila oba težko poškodovala, je šofer dejal Luciji, da jo bo on odpeljal v bolnico, samo obrnil bo avtomo- bil. In ree je ]X)gnal avtomobil — in bliskovito izginil. Očividci pa eo si zapomnili številko njegovega avtomobila: rdeči C — 3083. Zopet tatvina v župnišču. V noči od nedelje na ponedeljek, 24. t. m., je neznanec vlomil v župnišče na Koprivniku v Bohinju. S sekiro je dvignil omrežje pri oknu v shrambo in zlezel vanjo. Imeti jo moral hudo lakoto, ker se je pridno lotil jedi. Ko se je okrepčal, si je izbral v kuhinji še primerne čevlje, nabasal v na steni viseči nahrbtnik klobas, kruha in mesa ter odšel skozi okno. Z roi>otom je zbudil domače, ki so ga še videli ravno kot je odhajal. Bežeč je moral pustili lonec zabele na cesti, ker mu je bil pri begu v oviro. V sveže zapadlem snegu so se njegove sledi dobro poznale in so vodile v dolino proti Nomenju. Tat je bil najbrže neki berač, ki se je že v soboto potikal po Koprivniku in je prenočeval na župnijskem hlevu. Surov napad. Dno 27. aprila se je peljal s kolesom trgoveo Jeglič a Račjega domov po cesti Slivnica—Račje. Srečal je tropo živine, katero je gonilo nekaj mesarjev v Maribor, najbrže na sejem. Živina ni bila navezana na vrvi in en vol se jo nenadoma zakadil v Jegliča ter ga vrgel s kolesom vred v obcestni jarek. Ker je Jeglič neprevidne gonjače oštel, so planili nad njega s palicami ter ga tako pretepli, da so mu zlomili desno nogo pod kolenom. Nezavestnega so pustili ]>otein ležati v cestnem jarku. Neki voznik ga je našel in prepeljal domov, odkoder so ga na avtomobilu mariborskega rešilnega oddelka prepeljali v bolnico. Jeglič ni spoznal nobenega od napadidcev. SI© p en ci Italiji Po zgledu cesarja Klavdija. Tržaško časopisje nadaljuje vztrajno svojo kampanjo za prisilno poitalijančenje vseh družinskih imen na Primorskem. Zakon, ki daje prefektu neomejeno pravico popraviti priimek tudi proti volji nositelja, je raztegnjen na Primorsko; zaenkrat se še ne izvršuje, kor še ni navodil od pravosodnega ministra. Vse kaže, da si je nadelo tržaško časopisje nalogo, pritisniti na ministra, da da prefektoin čimbolj sovražna navodila, v smislu, da bi ti uradno popravili vse slovenske in hrvaške priimke. V »Piccolu« in »Popolu di 'lrieste« se članki o tem predmetu kar vrstijo. To so ravno članki kar preko treh stolpcev; vedno ista klobasa, samo da bi v Rimu zbudili pozornost. Radi tega svojega ponavljanja je zadeva postala že dolgočasna in bilo bi škoda zgubljati se v razmotriva-njih, ki ne spadajo v 20. stoletje, ko bi ne šlo za etio izmed temeljnih pravic naših bralov v Italiji. Vprašamo, ali ni žaloshio, da se v 20. stoletju v Evropi postavlja vprašanje, ali ima človek pravico do svojega družinskega imena? Ali ni žalostno, da se vam v 20. stoletju fašistovski oblastniki sklicujejo na zakone imperatorja Klavdija? AU so to znaki napredka, s katerim se fašizem lako ponaša? Samo poglejte, kako modruje »Piccolo«: »Rimljan si sploh ni mogel misliti, kako naj tujec zadobi rimsko državljanstvo, ne da bi si nadel tudi rimsko ime. Klavdij je izdal zakon, ki je tujce prisilil, da so odložili prejšnje ime in vzeli nase rimsko, ko jim je bilo podeljeno rimsko državljanstvo; ali vsaj latinsko obliko je bilo treba dati tujemu imenu. Tujci so bili srečni, da so mogli nosili rimska imena; Kelti, ki so se naselili v Trstu, so takoj zamenjali svoja imena z rimskimi. »V obnovljeni Italiji je Rim zopet prevzel svoje poslanstvo; vračajo se njegovi asimilacijski zakoni, njegovi običaji, njegov nesmrtni duh visoko nad... političnimi in strankarskimi interesi. Z zakonom o popravi imen odpira rimska Italija kakor v preteklosti roke novim državljanom, ki ji darujejo kri in srce in ki so se obvezali, da žrtvujejo zanjo tudi kri; sprejme jih v svoje naročje in jih na njihovo željo (!) kliče po rimljansko, italijansko.« Na njihovo željo, vse na Primorskem se godi »na njihovo željo,« »na njihovo željo« so jih vrgli iz vseh državnih služb, »na njihovo željo« so zatrli njihovo šolo, vrgli jezik iz javnih uradov, »na njihovo željo« je končno prišel zakon o popravi imen, ki daje prefektu pravico, da popravi ime ludi — proti njihovi želji. Lepa prireditev. Na belo nedeljo je dorn-berški pevski zbor s sodelovanjem sosednjih zbo-! rov priredil koncert. Poleg dornberškega zbora so nastopili zbori iz Crnič, Vogrskega, ZaloSč, Batuj j in s Saksida. Na sporedu so bili najrazličnejši slo-I venski skladatelji: V. Vodopivec, H. Sattner, A. Foerster, St. Premrl, dr. E. Krek, I. Klemenčič, Oskar Dev, A. Mav in P. Jereb. Na koncu so zbori nastopili skupno ter mogočno zapeli 3 pesmi (Vodopivec: Vojaci na potu; St. Premrl: Pesem o belem dnevu in Oskar Dev: Veterček po zraku gre. — Občinstvu je najbolj ugajala Veterček po zraku gre, ki so ga morali pevci ponoviti; v današnjih razmerah gredo primorskemu ljudstvu pač najbolj do srca. Ko jih posluša, se zopet znajde, se vsaj za trenutek čuti zopet doma. Klub temu, da je občinstvo prisostvovalo v Dornbergu bolj dovršenim nastopom, je bilo koncerta veselo Vedelo je, da se pevci radi hudega pritiska niso mogli dovolj vaditi; znani dekret o prepovedi javnih prireditev je ustavil vso društveno delovanje. Koncert je pokazal trdno voljo društev da vstanejo ч pomladjo k novemu življenju. Nov prost v Trs I li. Za prošta stolnega ka-pitlja v Trstu je bil imenovan mons. dr. Karel Mecchia, generalni vikar in kapiteljski dekan. И)1 je nameščen na belo soboto. Fašizem in bele deklice. Tržaški fašisti so zopet vprizorili lepo komedijo na Krasu. Novi tajnik za tržaško pokrajino ing. Cobol je na belo nedeljo napravil zmagoslavni pohod po Krasu, ik>-hod, ki naj bi pokazal uspehe ^prepričevalnega in prisrčnega dela, ki ga razvija z vsem za moža ta-jevanjem in vztrajnostjo tenente Grazioli« Prepričevalno delo z Žilavko ... Priznali pa je" treba g. Grnzioliju, dn je zna 1 organizirali nedeljsko komedijo. Spravil je pokonci podestate, učitelje Šolske otroke, trgovce, gostilničarje; celo zvonili so g. Cobol u! Gospodje so se pripeljali iz Trsta v avtomobilu. V Repentaboru so se prvič ustavili Tu je imel priliko podestat Mohorčič, danes cava-liere Mahorsich, pokazali svoj govorniški talent V Dutovljah se je poka/al ubežni kralj Gerbeo oziroma Gherbez. V Sežani je tajnik iuspiciral mil icno kohorto >Monte Re (Nanos). V Divači so čakali na poitaji svojega »gerarha : zastopniki okoliških fašjev. Od tu se je ing. Cobol odpeljal v Trst. Gospodje so bili silno zadovoljni. Navdušenje povsod: rože, samo rože, avtomobili so jih polni. Devetletna — drugorodna! — deklica vas pozdravi v perfektni italijanščini, poveličuje fašizem in vam izroči šopek cvetlic v znak udanosti cele vasi. — Bravo Grazioli, lo je sad tvojega prepričevalnega dela. In v vsaki vasi ta deklica z. bulimi cvetkami. Ves Kras nam jo vdan. Fašizem je napravil na Krasu gigantske korake. — čc so fašisti tako neumni, da to verjamejo, blagor jim! Rolo deklice jih bodo še večkrat pozdravljale, dokler jih ne bo hudič vzel (fašiste namreč). Pokažimo pest Sušaku! Ni dolgo tega, kar je znani tržaški časnikar Mario Nordio napisal v »Piccolut članek, v katerem je dovolj jasno očrtal pogubonosne posledice ostrega policijskega reda nn Reki proti tujcem, ki se izvaja v zadnjem času. Odkar italijanska policija ne priznava več navadnih prepustnic, izdanih od jugoslov. oblastev, se jo dotok Jugoslovanov na Reko ustavil; s tem je zadan reškim trgovcem hud udarec. Mario Nordio predlaga radi lega bolj milo postopanje napram Jugoslovanom. V tem vam se oglasi v >Popolu di Trieste« neki »Ha- in sicer nn uvodnem mestu: »Mi trdimo, da Italija ne sme dovoliti lo hojo (iz Sušaka na Reko). Treba je krepke roke...'; su-šaške Hrvate je treba strogo kontrolirati .. šele potem nas bodo respektirali; z respektom pride spoštovanje in naš jezik se bo smatral za jezik , močnih, vreden da se ga učijo. Tako ho pridobila naša ekspanzivna sila in moč etniške asimilacije.« i To predlaga >Popolo di Trieste« kot represalijo proti Italijanom sovražnemu razpoloženju Hrvatov na Sušaku. >Pnpolo je prepričan, da bo to izdalo; kajti »edino Reka more nudili užitke velikega mesfa ...« Prijel na meji. V ponedeljek so karabinerji aretirali pri Studenem na meji jugoslovanskega državljana Antona Zbašnika pok. Andreja. Bil je brez potnega lista. Karnbinerjem je izjavil, dn je prišel v Italijo iskat delo. Spravili so ga v zapor ■ v Opatiji. Podpirajte naše dijake I Dr, Jos. Čerin: 39 «C Nekoliko odgovora na članek M. Poliča v »Ljublj. Zvonu« št v. IV. 1927. Boj, ki so ga skoz mesece bojevali razni elementi proti meni in mojemu izvajanju »devete«, bi bil pravilno končan z uspehom, ki sem ga imel z »deveto« in vsako nadaljevanje boja je postalo nepotrebno. Premagal sem vse ovire, in dne 19. marca 1.1. je bila »deveta« pod mojim vodstvom po splošni sodbi dostojna proslava Beethovnove umetnosti, imel sem uspeh, katerega mi ne more poteptati ne M. Polič, nc njegovi dile-tantje-trabanti. Proti vsemu pričakovanju — in kakor bomo videli, ne na svojo srečo — je začel M. Polič boj proti meni nanovo s tem, da je v aprilovi številki »Ljublj. Zvona« pisal glose, l. j. opazke grajalne in porogljive vsebine, ki sc nanašajo na mojo izvedbo »devete«, za katerih resničnost pa ne prinese nobenih dokazov. Kako slabe svetovalce je imel Polič, Ja je to storil! Si tacuisset! Saj smo ga žc pozabili, saj smo mu žc odpustili, da je njegova »deveta« postala njegova in ne Beethovnova, in da sc je premalo izkušen na simfoničnih tleli lotil kar največjega simfoničnega dela! Če bi hotel omeniti vse detajle, kako je M. Polič »deveto« izvajal, kaka je bila in kaka nc sme biti, bi bilo treba, da spišem knjige. Le nekoliko posebno hudih vzgledov naj navedem, da se spozna, kako se potvori umetnina, če kdo ne razume njene konstrukcije, njenega melosa in njene vsebine. Vzemimo takt 195 I. stavka, kjer predpisuje Beethoven ritard. na poslednjih treh šestnajstinkah, v prihodnjem taktu stoji zopet a tempo. Wcingartner pravi v svoji knjigi »Ratschlage fiir AuHuhrungen der Sympho-nien Beethovens« popolnoma pravilno, cla velja ta ritard. samo za omenjene tri tone, in »se prihodnji takti ne smejo izsentimcntali-zirati« s tem, da se ritard. raztegne tudi na prihodnje takte. Moja izvedba tega mesta je bila absolutno točna in sigurna, vzel sem te takte (in isto mesto v taktih 213, 274, 506 in 511) radi njihove konstrukcije kot končnice odstavkov v tako minucijozni diferenci tempa, da je to mogel spoznati le muzik, lajik pa te spremembe v tempu sploh ni opazil. Polič je tudi one takte, ki temu rit. taktu sledé, močno zadržal, kar gotovo ni pravilno, saj so ti takti po svoji konstrukciji zritardirani, varijirani motiv takta 19; tako zadržanje uniči smisel, konstrukcijo in zavede na pot neskončne ritardacije. Popolnoma nelogično jc zadrža-vanje in se nc ujema z vsebino v taktih 298 do 300, kjer sta po dva in dva motiva takta 19 stisnjena v cn takt, tako cla nastane gotova napetost, vse stremi k sprožitvi, tako da nastopi repriza glavnc-'a têma z vso silo in močjo. Temn lične zgradbe taktov 301 do 339 pa pač nikdo ni čutil, vse je pokončala v sredo(l) orkestra postavljena pavka s svojim neznosnim ropotom. Da je naredil M. Polič nepravilen ritard. tudi v taktu 539 in 543, to on opravičuje samo s svojim osebnim pojmovanjem. Weingartner izrecno piše, »ein rite-nuto isl hier verfehlt!« Ves prvi stavek jc cdsviral Polič vrhu tega v nekako dolgočasnem tempu (M — 68 do 70), akoravno zahteva Beethoven 88! Kar pa jc Polič zamudil na času v prvem stavku, to je očividno hotel dohiteti v drugem, kjer je vzel tempo 132—136, proti Belhovno-vemu 116. Ni toraj čudno, da rogovi taktov 249 do 264 sploh niso mogli izsvirati v tem tempu. Zanimivejše kot to pa je ona partija drugega stavka, ki jo konstruira Beethoven v »ritmo di tre battutc«. Polič je vse to mesto razkosal v skupinice po tri in tri takte, generalni osnutek taktovih skupin mu je tuj, saj gre temeljna edinica v znamenju treh taktov samo do takta 194, od takta 195 pa sc razvije po svoji sestavi čisto v drugačno stopnjevanje. Kdor to mesto razčleni v posamezne tritaktov-sk skupinicc, ta nima pojma o njega ritmični in tematični konstrukciji. Da sem jaz to mesto pravilno podal, je gotovo, Polič pa imenuje mojo korektnost »neodločen poizkus, kjer sem sc izgubil«! Ali bi ne bil bolje storil, da jc molčal? Huda, zelo huda je njegova zmota! V neki reklamni notici si lahko čital, cla bomo doživeli nekako pikunlerijo v tem, uu bosta dva različna dirigenta podala deveto-. Pisec one notice takrat nili slutil ni, da bomo doživeli res eno Beethovnovo in eno Poličevo »deveto«, v svoji proroški duši pa ic to pikan- terijo občutil že v naprej... In na eno pikan-terijo pridem sedaj. Gre za tempo trija v II. stavku. Največji umetniki, dirigenti, glasbeni učenjaki so si belili glavo zaradi tega tempa. Polič? On reče »kaj jc tega treba?« V svojih glosah sir. 255, vrsta 16 od zgoraj i. dr. dekretira enostavno, da so v melodiji tega trija elementi našega kola — in zakaj bi ne peli, ali morda tudi plesali kola po Beethovnovi »deveti I? Ali ni to res nad vse pikantno? In vesel svoje iznajdbe še zakliče: >Kdor tega ne stori, nima srca, ni muzik!« Pustimo Poličevo kolo. Res je težko s takim pojmovanjem polemizirati, resnici in pravici na ljubo pa moram pojasniti ta »pikantni« trio-tempo. Faktum je, da so vse metronomske označbe »devete« Beethovnov original. To metronomizacijo simfonije pa jc Beethoven firmi Schott v Mainzu naznanil pismeno, ko je bila partilura žc gotova (13. okt. 1826). V rokopisnem izvodu, ki ga jc Beethoven poklonil kralju Frideriku Velikemu, sloji pri triju Presto, polovična =116. G. Grove pa je leta 1896. dokazal, da je čisto tehničen nedostatek tiskarne imel za posledico, da poje j M. Polič trio II. stavka kot naš kolo; ko so namreč v tiskarni Schottovi metronomske označbe naknadno natiskavali, jc pri polovični noti vrat (črta) izostal, in ostala jc le nota brez vratu, toraj cela, in vse partiturc po prvih tiskih imajo zato napačno cela — 116, I namesto polovična = 116. Nota je zgubila Dnevne novice -Ar Zndova šolo v Dvorski vasi. RR (Puc-Ijeva) vlada je bila svoje dni usilila Gregor-ski občini n,a Dolenjskem skrajno nepotrebno šole v Dvorski vasi. Ogromna večina davkoplačevalcev je bila od početka te akcije proti nepotrebni šoli. ki nalaga občini Sv. Gregor ogromna bremena. Zadeva je bila že likvidirana, гсиеп na pol sezidanega poslopja, ki je zidano nepraktično in čegar proračun znaša čez 360.000 Din. Zadnje dni pa se je zadeva začela obnavljati. Ljudstvo je vedno bolj proti šoli iu je ne bo nikdar priznalo, to naj vzamejo na znanje vse instance, ki so delale in delajo proli volji ljudstva! Po čegar odredbi se je začelo zidati, ta naj nosi odgovornost in vse obveznosti napram pol dovršeni stavbi. Mi tu ne bomo odnehali! •Ar Za železnico Polzela-Motnik-Domžale, Pri zadnjem zasedanju oblastnih skupščin so se stavili predlogi za razne železnice, katere bi se naj na priporočilo oblastnih odborov gradile, toda zahteva po progi Polzela—Mot-nik—Domžale se ni stavila ne v ljubljanski ne v mariborski oblastni skupščini, dasiravno bi bila ta žc pred vojno trasirana železniška zveza iz strategičnih ozirov velikega pomena. V mesecu novembru lanskega leta sem v »Slovencu'- pod člankom Železnica Polzela— Motnik—Domžale« obširno opisal, kako važnega pomena bi bila ta proga za naše sedaj tako od sveta ločene kraje. Nisem nasproten v mariborski skupščini predlagani železnici »Šmartno ob Paki—Kamnik«, vendar pa lahko trdim, da bi bila proga proti Motniku in Domžalam večjega pomena in hi tudi zgradba menj stala, ker je sama ravnina in bi ne bilo potreba večjih viaduktov in predorov. Obračam se na vse gg. župane in občinske funkcionarje, katerim bi bila ta železnica v korist, da se ludi oni zavzamejo za to v gospodarskem in strategičnem oziru prepotrebno železniško zvezo in naj se pridružijo akciji, da se vzame na odločilnih mestih v pretres. V ta namen naj se blagovoli vsak pismeno prijaviti na županstvo Motnik, da se strinja z mojim predlogom, nakar se bo v najkrajšem času sklical sestanek, na katerem bi se sestavil odbor, ki bo imel nalogo, da bo vztrajno in neumorno delal za to železnico. — Karol Novak, župan motniški. •k Prevelika vnema. Že parkrat smo ugotovili, da Narod včasih vidi stvari, ki jih ni in jim daje lastnosti, ki jih nimajo. Tako nam je pred dnevi poročal, da je aretiran Albert Gabrič, upravnik pošte v Rogaški Slatini. Včeraj piše Narod«, da je ta mož pobegnil v Avstrijo. Dejansko pa sedi imenovani bivši upravnik Gabrič že več dni v ječi deželnega sodišča v Ljubljani. >Narod« poroča, da je Gabrič poneveril 41.000 Din. Dejansko gre za poneverbo okoli 30.000 Din. Pa vse to ni važno. Bolj značilno pa je lo, kar poroča »Narod« o Andreju Gabriču, ki da so ga imenovali klerikalci in so upokojili prejšnjega dolgoletnega poštenega upravnika, ki je bil demokrat«. Res je namreč, da so Gabriča lansko poletje imenovali radičevci in sicer celo brez vednosti direkcije v Ljubljani. Pa še recite, da Narod« ne poroča pošteno in prav. -j- Brzojavni urad je dobila po zaslugi g. poslanca K. Škulja Osibtica, ki bo tako potoni Plešč zvezana z ostalim svetom. Prebivalstvo je veselo nove pridobitve in se skrbnemu po- SVILENO-VZORČASTE DAMSKE PLAŠČE najmodernejšega kroja ima izgotovljenc damam na razpolago tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Umevno je, da prodaja tudi samo blago, vsako poljubno množino vrat, in marsikateri dirigent pa je zgubil pri ►deveti« svojo glavo! So pa brez tega zunanjega vzroka bolj notranji, vsebinski vzroki merodajni za tempo trija. Ce Polič pravi, da predhodnji stringendo ni logičen, se je s tem zopet zelo zmotil! Šestnajst taktov pred trijem nastopi glavni têma scherza, osem taktov pred trijem pa kot melodična pointa pramotiv simfonije, tona a in d, ki prihajata kot prva v dveh in dveh taktih od 404 dalje. In v P r e -stu imamo isti pramotiv! Pospešba, stringendo pomenja tukaj toraj, da je en cel s polovičnim taktom v allabreve prestu. Kako takt prejšnje tričetrtinske razdelitve identičen lahkomiselno obsoja Polič Beethovnov predpis kot nelogičen in s kako ironijo imenuje on ta trio quasiparadni marš! Biilow, Richard Wagner, za njima mnogi, mnogi dirigentje so ta trio v pravem spoznanju Beethovnovih namisellčov svirali v počasnem tempu, Wein-gartner pa je preko Wagnerjcve tradicije ta srednji stavek v hitrem tempu sviral, ko je prevzel vodstvo berlinskih koncertov. »Das Entsetzcn tiber mein Vorgehcn war bcispiel-los«, sam poroča, v svojih »Ratschlage« pa ne pride do nobenega prepričevalnega rezultata. Edino pravilno je pač to, kar je Beethoven hotel, namreč, da je isti tempo treba izvesti skozi celi stavek. (Beethovnova metronomska označba ne pravi nič drugega kakor: tempo vzdržati! ali kakor kliče P. v. Klenau: Tempo durchhaltenl Vprašam zopet, aH je bilo treba Poliču pisati glose o stvareh, ki so mu tako malo znane? (Konec sledi.) slancu zahvaljuje za pridobitev. Isto je g. Škulj preskrbel izdatno podporo za prepotrebni most pri Papežih. * Občni zbor J. N. U., sekcija Ljubljana, se vrši v Celju, dne 8. maja ob 10 dop. -Ar Bolezen župnika Aljaža na Dovjem se je znatno poslabšala. Pritegnila je še bolezen na mehurju. Želodec ie popolnoma odpovedal. Hranijo ga umetno. Priporoča se v molitev. •k Umrl je Anton Krulc, mizarski moj-na Sevcih pri Rimskih toplicah. Bil je blaga, trezna ter mirna duša. Kal bolezni je prinesel iz svetovne vojne. Z velikim trudom si je postavil lepo mizarsko delavnico, ki mu je bila v veliko veselje, a jo je moral zapustiti star komaj 38 let. Rajni je bil vedno neomahljivo v vrstah SLS in zvest naročnik krščanskega časopisja. Svetila mu večna luč! * Umrla jo dne 26. t. m. v Kranjski gori v starosti 78 let gospa Marija G r a š i č roj. Arar, mati notarja g. dr. Ivana Grašiča. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 4. uri. N. p. v ni.! -Ar Smrtna kosa. Iz Št. Ruperta nad Laškim nam poročajo: Smrt pri nas v zadnjem času hudo kosi: 21. aprila je umrla pri Sv. Petru Amalija Rezman v najlepših letih, stara komaj 24 let. Celih 13 let je bila prikovana na bolniško postelj. Voljno je trpela, krščansko je umrla. Dne 22. aprila je zatisnila trudne oči 82 letna Jerčka Vogrinc, p. d. Martinčeva. V soboto 23. aprila smo spremili k večnemu počitku v Glažuti pod Mrzlo planino 35 letnega gospodarja Janeza Mlakar, p. d. Liplov. Neusmiljena jetika ga je pokopala v najlepših obiščejo poljski industrijalci na svojem poto-otročiča. ■k Izlet poljskih industrijalcev. Po obvestilu ministrstva za trgovino in industrijo v Varšavi se je izlet poljskih industrijalcev k nam odložil do 25. maja t. 1. Kakor znano, objavljena v političnem dnevniku »Jutro", vanju tudi Ljubljano in je bil prvotno ta obisk določen za 2. maja t. 1. -к Na potovanje v Sv. deželo in Egipt odidejo danes v četrtek pod vodstvom g. prof. dr. Jeliarta sledeči gospodje: Nar. poslanec dr. Jos. Hohnjec, vseučiliški prof. dr. M. Sla-vič, zagrebški mestni župnik monsignor Rittig, kanonik Franc Časi, prof. dr. I. Cestnik, kate-het Josip Žmavc, kaplan Alojz Žalar, 2 ino-zemca, duhovniki; lajiki pa so: kipar I. Me-štrović, Mirko Kapic, uprav. šk. posestev, hotelir S. Miklič, Ivan Kos, veleposestnik. -Ar Dr. Julius Kugy bo imel v petek 20. t. ni. v Ljubljani svoje zaključno predavanje o Julijskih in Zapadnih Alpah. Predstavil nam 1k> poleg naših planinskih krajev, ki jih iz prejšnjih predavanj še ne poznamo, posebno divne gorske kraje Zapadnih (švicarskih in francoskih) Alp in svoje taniošnje težavne, velezanimive ture. To predavanje bo povsem samostojno. Iz življenja med našimi Trentarji nam bo posebno predstavil tudi našim starejšim planincem dobro znanega pok. Andreja Komaca, najboljšega in najbolj simpatičnega gorskega vodnika, ki je z njim prepotoval ne samo naše, nego tudi šviearske in francoske Alpe. ~k Praktični tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme specialna živi-norejsko-poljedelska šola na Grmu za dobo od 1. junija do 31. oktobra 1927. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena osnovna šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo gospodarski vajenci iz ljubljanske oblasti prednost pred drugimi prosilci, ako izpolnijo ostale pogoje. — Lastnoročno na vso polo pisane, s 25 Din (5 -f- 20) kolekovane prošnje s priloženim krstnim listom, domov-nico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpri-čevalom nravnosti, je poslati do 20. maja 1927 ravnateljstvu specialne živinorejsko-poljedel-ske šole na Grmu pri Novem mestu. Na specialni živinorejsko-poljedelski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrši dno 16. maja t. 1. dvodnevni teoretični in praktični tečaj za pridelovanje krme. Oba dneva začne pouk ob 8. uri dopoldne. V tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci tečaja dobijo na zavodu brezplačno hrano in prenočišče. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se prijavi po dopisnici najpozneje do 9. maja, da bodo nato vsi sprejeti lahko pravočasno obveščeni. •Ar Društva, ki želijo ustanoviti pod svojim okriljem abstinentski krožek, dobe vsa ,>o-jasnila pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Da bo pokret enoten in bolj uspešen, je želeti, da se vsi krožki čimpreje prijavijo. * Članki o tuberkulozi. Na članka »Kam spadajo bolniki z odprto tuberkulozo« in »Zakaj so bolniki z odprto tuberkulozo nevarni", objavljena v oplitičnem dnevniku »Jutro«, štev. 74, 1927 in 89, 1927 in na razne replike v drugih časopisih, ugotavljam sledeče: Načrti glede prizidka, kakor tudi načrti o uporabi novega prostora, so bili predloženi na eni strani gradbenemu ravnateljstvu v Ljubljani, na drugi strani zdravniškim izvedencem. Pri dvakratnem komisionalnem ogledu ao se podpisale vse potrebne zdravstvene odredbe glede desinfekcije sob, glede odpadkov pacientov, kakor tudi glede notranje ureditve prostorov, tako da je vsaka nevarnost za okuženje drugih pacientov, kakor tudi okoliša, izključena. — Dr. Jurak Ivan, sanitetni referent mariborske oblasti. * Seznam župnij v lavant, škofiji, v katerih se bodo letos vršile birmske slovesnosti: 1. Sv. Marjeta niže Ptuja 8. maja; 2. Polenšak, Sv. Marija 9. maja ; 3. Sv. I^ovrenc v Slov. gor. 10. maja; 4. Sv. Andraž v Slov. gor. .11. maja; 5. Sv. Urban pri Ptuju 12. maja; 6. Sv. Marko niže Ptuja 14. maja; 7. Ptuj, Sv. Jurij |15. maja; 8. Ptuj, Sv. Peter in P. 16. maja; 9. Vurberg, Sv. Marija 17. maja; 10. Hajdina, Sv. Martin 18. maja; 11. Sv. Mihael nad Mozirjem 18. jun.; 12. Mozirje, Sv. Jurij 19. jun.; 13. Rečica, Sv. Kancijan 20. jun.; 14. Ljubno, Sv. Elizabeta 21. jun.; 15. Luče, Sv. Lovrenc 22. jun.; 16. Solčava, Sv. Marija 23. junija; 17. Sv. Frančišek na Stražah 25. jun.; 18. Gornji grad, Sv. Mohor in F. 26. jun.; 19. Nova Štifta, Sv. Marija 27. jun.; 20. Bočna, Sv. Peter 28. jun.; 21. Sv. Martin ob Dreti 29. jun.; 22. Nazarje, Sv. Marija 30. jun.; 23. Sv. Rupert nad Laškim 9. jul.; 24. Sv. Martin nad Laškim 10. jul.; 25. Rimske toplice, Sv. M. 11. jul.; 26. Sv. Jedert nad Laškim 12. jul.; 27. Dol, Sv. Jakob 13. jul.; 28. Trbovlje, Sv. Martin 14. jul.; 29. Slrje, Sv. Marija 16. jul.; 30. Loka, Sv. Helena 17. jul.; 31. Razborje, Sv. Janez K. 18. jul.; 32. Jurklošter, Sv. Mavr. 19. jul.; 33. Sv. Miklavž nad Lašk. 20. jul.; 34. Sv. Lenart nad Laškim 21. jul.; 35. Sv. Jurij v Slov. gor. 4. sept.; 36. Sv. Marija »Snežna« 5. sept.; 37. Sv. Ana na Krembergu 6. sept.; 38. Sv. Benedikt v Slov. gor. 7. sept.; 39. Negova, Sv. Marija 8. sept.; 40. Sv. Anton v Slov. gor. 10. sept.; 41. Presv. Trojica v Slov. gor. 11. sept.; 42. Sv. Bolfenk v Slov. gor. 12. sept.; 43. Sv. Rupert v Slov. gor. 13. sept in 44. Sv. Lenart v Slov. gor. 14. sept. 1927. Obvestilo. V Belgradu Slovencem dobro znana menza v Kosovski ulici se s 1. majem zopet oživi. Podpisana sem se preskrbela z vsem potrebnim, da bom v stanu cenjene goste postreči z dobro domačo kuhinjo in po zmernih cenah. — Udana in priporočam Francka Lenarčič, Belgrad, Kosovska ulica 37. •Ar V Ameriko potujete najbolje na paro-brodih, ki so last Zedinjenih držav Amerike. Vsa pojasnila daje dr. Iv. Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. 6, poslopje »Ljudske posojilnice . * Zoper molje je najboljše sredstvo Tar-mol. Dobi se v vseli lekarnah in drogerijah. Proizvajalec Chemotechna, Mestni trg 10. ■Ar Pred okiižcnjcni nas obvaruje Sano-îorm, idealno desinfekcijsko in toaletno sredstvo. V zalogi v vseh lekarnah in drogerijah. -Ar Pri bledi, sivorumonkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče izpije čaša naravne »Franz-Josek grenčice. V zdravniški praksi se vpo-rablje »Franz-Josef« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spee. trgovinah. ■Ar Nogavico najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15. >V ITO — zobna pasta najboljša. •Ar Ribiško priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-škarju F. K. Kaiser, Ljubljana. SCrščansko-iocialiftičnemu delavstvu v Ljuhllani. »Jugoslovanska strokovna zveza« priredi letos v Ljubljani prvomajsko proslavo s sledečim sporedom: 1. Ob 9. uri sv. maša v cerkvi sv. Jožefa. 2. 2. Ob 10. uri delavsko zborovanje v »Ljudskem domu«. (Govorita dr. A. Gosar in dr. Stanovnik.) 3. Popoldne ob 3. uri je zbirališče pred Konzumnim društvom na Kongresnem trgu in odhod na Vič, kjer je v prostorih gostilne g. Kušarja prijateljska zabava z raznovrstnim sporedom. Ob polosmih zvečer je v Društvenem domu na Viču delavska predstava »Uničeno življenje«. Vljudno vabimo vse naše delavstvo v Ljubljani in okolici, da agitira za udeležbo naše proslave in se predvsem dopoldanske proslave udeleži v polnem številu. Živel 1. maj! Jugoslovanska strokovna zveza. Ljubljana O Slovensko kat. akad. starešinsko priredi v nedeljo dne 1. maja t. 1. izlet preko Sv. Katarine v št. Vid nad Ljubljano. Skupnega zbirališča ni; prihod v Št. Vid je ob 4 popoldan h g. Zebalu. Tu se vrši prijateljski sestanek, na katerem poroča tov. predsednik. Vsa naša akademska društva in vsi tovariši iskreno vabljeni. V slučaju slabega vremena I se izlet preloži. — Odbor. O Seja Kršč. ženskega društva je danes ob 6 v Jugoslov. tiskarni. O Umrl je včeraj Pred prulami 23 stroj, nik g. Leopold Ž o r ž, redni in častni član prostor, gasilnega' društva. Pogreb se vrši v petek ob 2 pop. Naj počiva v miru! © Seja stolne prosvete se vrši nocoj ob 8 v Jugoslovanski tiskarni. O Društvo »Kuratorij slepcev« tvaproša vabljene gospe ln gospodično, da naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo ta petek, due 29. maja, ob 5 pop. v I. nndstr. kavarne »Emo. na« radi prireditve Dneva slepih. O Društveni sestanek »Svete vojske« iu dramatičnega odseka se vrši danes ob osmih zvečer na učiteljišču s sledečim dnevnim re. dom: 1. Vinska kriza in brezalkoholna pro-dukcija. Predava J. Lindič. 2. Prikazen. B, Koler. 3. Vizija na smrt obsojenega. Recitira gdčna Rovanova. — Vabljeni vsi, ki se zani. mate za treznoetni pokret in brezalkoholno produkcijo! 0 Cvetlični dnevi. Polic, ravnat, objavlja: Razna društva prirejajo po ljubljanskih ulicah ob ponujanju cvetlic nabiranje prispevkov za razne namene. Z ozirom na tozadevne upra-vičene pritožbe občinstva objavlja policijska direkcija, da bo dovolila take prireditve samo v slučajih, kjer bo v tozadevnih prošnjah ne dvomljivo dokazano, da se bo čisti dobiček uporabljal le v dobrodelne in humanitarne na. mene. Prošnje, v katerih ta okolnost ne ho na verjeten način dokazana, se bodo zavrnile 0 Nezgoda motociklista. Inženir Rado Maly je vozil v torek ob 8 zvečer z motorjen in priklopnim sedežem po Dolenjski cesti proti mestu. Ker prelaz ni bil z ničemer raz svetljen, se je zadel z motornim kolesom ob zatvornice. Motociklistu se ni pripetilo nič hudega, razen da se je lažje poškodoval po glavi in ustnicah. Znatno pa je poškodovano motorno kolo. Dama, ki je sedela v priklop nem vozu, je ostala nepoškodovana. Zadevo je prijavil policiji motociklist sam. O Angleško sukno najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc Pav lin, Gradišče št. 3. RAVNOKAR SO DOSPELA: Pravi kraški teran, liter.....36.— Din Mardešičev vičan-črnina, liter .... 14.— Dii Viški opolo, liter.........12.— Dii Ta in druga pristna vina toči restavracija »Ljubljanski dvor« Abonente na hrano po zelo nizkih cenah Maribor □ Dne 1. maja bodo mariborske strokov nc organizacijo priredile izlet v Št. Peter, ш predvečer 1 maja, to je v soboto dne !T0 aprili ob 20. uri bo pa članstvo Ljudskega odra pri redilo vprizoritev Anzengniberjevega »Kri voprisežnika« in tako pripravilo našemu ob činstvu lep in prijeten večer. T.epa je bik udeležba pri letošnjih prosvetnih večerih, šc mnogo lepša in častnejša bo pa gotovo pr prvi leotšnji prireditvi Ljudskega odra Pojdimo lorej polnoštevilno v soboto v dvo rano Zadružne banke! □ Dr. Kugv, svetovnoznanj alpinist pre-dava v veliki Gotzovi dvorani dne 28. a pri la ob osmih zvečer. Po celi Evropi, kjei je on predaval, so žela njegova izvajanja na vdušenje, njegove alpinske slike pa največji občudovanje. Nihče ni govoril o naših sloven skih planinah z večjo ljubeznijo, nihče jim ni postavil lepšega spomenika kot on! Da b« čimlepša in dostojnejša ta prireditev sodeluje tudi naše slovensko planinsko društvo in pa pevski zbor tuk. gimnazijcev. □ Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži predavanja g. Kugy-a dne 28. t. in. ob 20. uri v Gotzovi dvorani. Gosp. Kugy je ovekovečil naše planine s prekrasnim delom »Aus dem Leben einer Bergsteigers« in nam bo v svojem predavanju pokazal lepoto naših gora. □ Instalacija. Danes v četrtek ob 11. uri dopoldne je v mariborski stolnici inštaliran č. g. Julij V a j d a za župnika v Marenbergu. Instalira ga g. dr. Maks Vraber, kanonik v Mariboru. □ Konkurzni izpit se vrši te dni v Mariboru. Udeležujejo se ga gg. Tomažič Anton, Urlep Franjo, Zupanič Anton. □ »Maribor« ima danes skupno vajo že ob šestih zvečer. □ »Za opero« — tako pozivajo veliki plakati, da naj se mariborsko občinstvo odloči že zdaj, če hoče v prihodnji seziji imeti opero. Kot izvemo je do zdaj žal bil še prav mali odziv. □ Neprevidna zaupljivost. Dekleta, ki prihajajo v mesto iskat službe, postanejo često vsled prevelike zaupljivosti žrtve brez-vestnežev. V noči od srede na četrtek je postala žrtev takega zapeljivca neka 18 letna kmečka deklica, ki je prišla iz okolice Slov, Bistrice prvič v Maribor, da si poišče službo, Zamudila je zvečer vlak domov, ker pa ni imela denarja za prenočišče, je šla v park. Okrog polnoči se je napotila proti kolodvoru-Na Alekasndrovi cesti je prosila nekega boljše oblečenega gospoda, da ji pove, kje leži kolodvor; prijazno se ji je ponudil, da jo tja spremi, toda mesto na kolodvor jo je speljal proti klavnici ter jo na samotnem mestu i grožnjo ,da jo zadavi, prisilil, da se mu je udala. Tmel pa je smolo, da ga je kmalu na!" prijel stražnik in aretiral. Pred sodiščem ca čaka za to zasluženo plačilo. Cel/e & Krščanskih socialistov 1. maj. Ne zato, ker si skuša materialistično socialistično gibanje prilastiti 1. maj kot svoj praznik, temveč zato, ker je to prvi dan najlepšega meseca v letu, v katerem z redko solidarnostjo manifestira ves katoliški svet svojo ljubezen do Nje, ki se imenuje tako lepo podoba Pravice. 1. maja ne bomo šli na cesto in trg, da klo-njenih glav poslušamo besede, ki zvene brezčutno, ne bomo odprli svojih src nnmenoni, ki um je zibel sovraštvo, ne bomo zrli v odrešenje rdečih zastav, ki je suženjstvo materia-lizmu in brezdušnemu mehanizmu tako kapitalistične kakor socialistične kulture. H Gospodu bomo šli, k Njegovi mizi sedli, ki nasiti duše in ob besedi ljubezni bomo kovali bodočnost. Kdor bi pa ta dan stal ob strani, bi pokazal, da ni naš prijatelj in da v srcu ludi ni pristaš krščanskosocialnih načel naše stranke. •0" Zborovanje slovenskih organistov. Ob izredno lepi udeležbi s strani ccljskega občinstva so včeraj pričeli organisti svoje zborovanje s slovesno sv. mašo v Opatljski cerkvi. Sv. mašo je daroval mil. g. celjski opat i'eter Jurak. Pomnožen cerkveni zbor je pod taktirko ravnatelja orglarske šole g. K. Ber-varja ob spremljevanju orgel in "kestra celjskega godbenega društva ten:j\ ramentno izvajal Griesbacherjevo mašo Stella maris«, lntroitus je v koralu zapel g. Peršuh. K ofer-toriju je zbor izvajal Filkejev »Regina coeli«. Prijetno nas je presenetil ravnatelj celjske Glasbene matice g. Sancin, ki nam je po obhajilu globoko občuteno zaigral en vijolinski komad. Ob koncu božje službe sta nam g. Kur,[ara (bas) in g. Peršuh (ten ir) zapela duet »Justus, ut palma florebit«. G. Sancina in duct je spremljal na orgijah g. Bervar. — Po sv. maši se je zbralo okoli 70 organistov v vrtni dvorani hotela »Beli vol« k občnemu /lioru Društva organistov i/, Slovenije. Občni zbor je z razumevanjem vodil ravnatelj g. Bervar. O poteku zborovanja bomo poročali prihodnji?. -0" Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne ?>. maja t. 1., od 8. do 12. ure predpoldne v ravnalelj-ski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet o zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času •'.glase. Etišlzo Kam bomo Sli v nedeljo in kje bomo obhajali prvi majnik? Šli bomo na prijazen hribček s velela Mihaela, kjer bo ob 10 sv. maša. Po maši pa ima požarna bramba svojo veselico. — Vse prijatelje gasilcev vljudno vabimo. Prestava okrajncqa qlavarslvo? Trboveljski g. župan Sitar je vložil interpelacijo na oblaslni odbor, da se sedež okrajnega glavarstva iz Laškega« prestavi v Trbovlje. Isii dan pa je vložilo 7 prizadetih občin protest proli temu in videlo se bnv ali jc več t ali 7 občin, okraj laški pa jih šteje 8. 'Ptuj ф Padic v Ptuju. Na cvetno nedeljo je imel g. SI. Radič shod v Ptuju. O nokalerih točkah njegovega govora smo že poročali. Govoril je o političnih odnošajih med Slovenci in Hrvati. Sedanja vlada, ki je dobra, četudi neparlamcntarna je dokaz. da moramo Slovenci in Hrvati tesneje koope-rirati, da nas drugič ne bodo mogli lako prezreti. Slovenski in hrvaški seljak imata i&te inlerese, iste potrebe, isto vero. Treba je stvariti hrvatsko-slovensko fronto proli radikalom. Zatrjeval je, da ni bil nikdar uasprotnik Slovencev, tudi v Davido-vičevi vladi da je podpiral vladajoči stranki in da vlada ni padla po njegovi krivdi. Za vlade RR se je trudil, da bi vstopila SLS v vlado kot slovenska, seveda pa no kot klerikalna stranka. Tako je svetoval Uzunoviču in kralju. Sploh je dr. Korošec prevelik papist. Slovenci le preradi napi jamo papežem in kraljem mesto domovini, ženi, zdravju itd Trikrat je pozval k sebi dr. Korošca, s katerim sta se vsakokrat razgovarjala po poldrugo uro. Ali Korošec je baje rekel radikalom: Z Radičera nečem, kai je pokazal ilejansko tudi pri predzadnji vladi. Temu naj bo sedaj konec. Sel jaški element (in ta tvori ogromni del pri Hrvatih, pri Sloveu-cili pa ima tudi večino) naj se združi s parolo: Nikdar več Slovenci brez Hrvatov in ne Hrvati brez Slovencev. Nato bo pritegnilo še srbsko se-IjaštVO in za državo bo dobro. Živela Slovenija! — Strupeno je govoril g. Albin Prepeluli, ki je napadal SLS, češ, da se veže s Srbi proti Hrvatom. Sicer se pa z;i klobasanje teh dveh politikov noben človek več ne zmeni. ©Mestno gledališče. Dramatično društvo in Kat. izobraževalno društvo za mlnorilsko župnijo sla vprizorila šestkrat : Pasijon'. V nedeljo zvečer se je vršila šesta predstava. Kakor drugekratl je bilo tudi tokrat gledališče nabilo polno in se je izkazalo za take prireditve veliko premajhno. Zadnja vprizoritev je bila srednje dobra Dramatično društvo ima v tej seziji na programu še 3 premiere, Molierovega ^Namišljenega bolnika«, Cerkveriikov »Očiščenje« ter Kralja Ojdipa v Sovretovem prevodu. Oidipa bodo uprizorili na proslem in sicer pred starodavnim mestnim stolpom na terasi, ki vodi v notranji stolp. Ravnatelj Brntina si je že napravil ves načrt. Predstava bo za P!uj nekaj izred-neafT. Ker g. konservator Skrabar Se ni izkopal rimskega gledališči, ie Dramatično društvo na to resignirnlo in ie mnenja, da je boljše poslužiti se že danili pogojev in računati z dejstvi. 15 premier v eni sezoni pomeni za na"e mes'no gledališče rekord (|) Dražba dominikanskega samoslr.iia. G. dr. čulič, odvetnik v Belgradu, bo prodal bivši dominikanski samostan v Ptuju na prostovoljni javni dražbi. Dražba se bo vršila dne .1. junija ob 10 dopoldne. Izklicna cena je 700.000 Din. Kakor čujemo, se tudi ptujska občina zanima za stavbo, ki bi se da'a preurediti v stanovanja, nekaj pa za mestni muzej, ki ima premajhne prostore. Tudi konservator dr. Slele je nasvetoval ohranitev lega časi isti tivega spomenika v muzejske svrhe. ф Sojmsko poročilo. Na živinski sejem dne 10. aprila so prignali f)4 volov, prodali 18 po Din 9—7.50 kg živo teže; 105 krav, prodali 35 po Din 7.25—2.25; 20 juncev, prodali H po Din 8—5; 45 junic, prodali 10 po Din 8.50—0.50, (i bikov, prodali 4 po Din 8-6; 22 konj in 39 kobil, prodali 7 konj in 10 kobil po Din 4700—500. — Na svinjski sejem dne 20. aprila so prignali 172 prašičev, prodali 47 po Din 13.75—10 po kakovosti. Prasci od G—12 tednov od 75-225 Din komad. — Dno 23. aprila se je vršil Juijev sejem. Prignali so 111 volov, prodali 30 po Diu 9—7.50 kg žive teže; 210 krav, prodali 80 po Din 7—2; teleta po Din 10.50 do 9; (19 juncev, prodali 9 po Din 8—6; 79 junic, prodali 29 po Din 8.50—6; 14 bikov, prodali 5 po Din 8.50—6; ?4 konj in 84 kobil, prodali 7 konj in 24 kobil po Din 7000—500. Žrebice so se plačevale po 5000, 3250, 3150 in 3000; samo ena kobila je dosegla Din 7000; 27 žrebet, prodali 22 po , Din 1300—400. |i VrS>niKa Pasji kontumac za nedoločen čas je odredilo v nedeljo okrajno glavarstvo za c®lo vrhniško občino. Stekel pas se je pojavil pred nekaj dnevi na Drenovem griču ter tam obgrizel konjačevega psa. Vsled lega se opozarjajo vsi lastniki psov, da jim dajo nagobčnike ali pa jih vodijo na vrvici. Mlekarska zadruga je dala vrtič pred svojo stavbo lično ograditi in zasaditi. Istotako je olepšala dvorišče in ozadje. Točilnico v Motilniku, ki se otvori v nedeljo, dne 1. maja, bo oskrboval in vodil tudi letos tukajšnji gostilničar g. Franc Brenčič. Postavljenih je več kažipotov, ki bodo dobro služili tujcem v orientacijo. Nove zvonove za svetolrojiško cerkev bodo slovesno namestili v nedeljo, dne 29. maja I. 1. Ker bo to slavlje spojeno tudi z drugimi prireditvami, bomo o tem še podrobneje poročali. Tr&ič Obrtno-nadaljevalno šola zaključi tekoče šolsko leto v nedeljo, dne 1. maja, z razstavo risarskih in drugih izdelkov v telovadnici meščanske šole. Učni uspehi lega leta so prav povoljni. Obrtna zveza, Čevljarska zadruga in Zadruga rokodelskih obrti za Tržič in okolico so določile skupno 12 nagrad, ki jih prejmejo najboljši vajenci, ll&slava se odpre z malo slovesnostjo in razdelitvijo izpričeval in nagrad ob 9 dopoldne in zapre ob 6 popoldne. — Prostovoljni prispevki so namenjeni izletnemu fondu za revne vajence. mesto Seja občinskega sveta. V torek dne 26. t. m. je imel sejo mestni občinski odbor ob 5 popoldne. 1. Odbornik Vales je podal v svojem in v imenu odbornika Perkota poročilo o računskem zaključku za poslovno lelo 1926. 1er slavil predlog, da se računski zaključek odobri. 2. V imenu stavbnega odbora za gradbo ljudske šole je poročal župan dr. Režek. Sklenilo se je, da šolo zgradi mestna občina, da šoln postane last mestne občine, ki jo šolski upravi da v najem. Glede stavbnega prostora za gradbo ljudske šole se jc vnela živahna debata. Dr. Česnik, Kastelic in Ogrič so predlagali, naj se šola zgradi na prostoru med gimnazijo in Ferličevo hišo, kar se jo tudi z večino glasov sprejelo. Pri točki ali naj se gradi le ljudska šola, ali tudi obenem v istem poslopju štiri razredna meščanska šola, kakor je predlagal stavbeni odbor, se vname živahna debata. Dr. Česnik zastopa mnenje, da za meščansko šolo radi pičlega števila učencev niso podani pogoji in bi ustanovitev meščanske šolo onemogočila obstoj gimnazije. Kljub tem prepričevalnim argumentom jc bil sprejet predlog, da se gradi šolsko poslopje za pet razredov ljudske in šliri razrede meščansko šole. Za napravo načrtov se razpišejo tri nagrade po 10.000, 5000 in 3000 dinarjev. — Glede prošnje zadruge »Stan in dom radi gradbe stanovanjskih hiš poroča odbornik Uderman, nakar se po živahni debati sklene, da so izvrši parcelacija mestnega sveta na takozvanih Gutmanovih njivah, da si tretjino od tega sveta pridrži mestna občina, da se izvoli za to poseben odbor obstoječ iz odbornikov Koširja, Kržišnika, Košaka in vsakokratnega župana. Stavbni zadrugi se odstopi stavbišče kvadratni meter po 1 dinar. — A Predno se preide k volitvi članov odbora Mestno hranilnice,. so oglasita k besedi odbornika Meršol in dr. Česnik ter predlagata, tla se ta ločka slavi ■/. današnjega dnevnega reda in da voli odbor Mestne hranilnice bodoči občinski odbor 1er utemeljujeta Ia predlog s tem, da funkcijska doba upravnemu odboru Mestne hranilnice še ni potekla in da ne gre voliti članov iz sedanjega občinskega odbora, ker je vprašanje ali bodo še v bodočem občinskem odboru isti zastopani, funkcijska doba upravnega odbora Mestne hranilnico pa traja Iri leta. Odbornik Meršol izjavlja, da on mesta v uprav- , nem odboru Mestne hranilnice ne bo sprejel, za klub SLS izjavi dr. Česnik, da se je kandidatna lisla sestavila brez kakega sporazuma, da so jo sestavili med seboj gospodje Gospodarske stranke in da tudi na tej kandidatni listi označena odbornika njegovega kluba kandidature ne sprejmeta. Nato se izvoli odbor Mestne hranilnice, Odbornik dr. Česnik ugotovi, da župan njegovega in Meršo-lovega predloga ni dal na glasovanje. — 5. Volitev članov okrajnega šolskega sveta se ne izvrši, ker ni bilo povabljeno zastopstvo občine Prečna k volitvi. — (i. Prošnji občine Žužemberk, Studenec, Trebeljevo za podelitev sejmske pravice se ne ugodi. — 7. Prošnja Filipa Ogriča za prodajo občinske „hiše št. 228 se zavrne. — P»i sluča jnostih se sklene, da se odstrani korilo v Kandiji poleg I.užarjeve hiše. — V tajni seji so se obravnavale nekatere zadeve osebnega značaja. si. Janž. V društvenem domu se vprizori v nedelje» dne 1. maja ob treh popoidno opereta »Mlada liredac. Vprizoritev se ponovi ob isti uri naslednjo nedeljo 8. maja. Prijatelje nase prosvete iz vse okolice vabimo, da si lo lepo igro ogledajo. Z Gomilskcga v Savinjski dolini nam poročajo; Prošli petek je umrla na Gomilskem posesl-j niča Frančiška Virant v 74. letu starosti. Bila ; je vzor prave krščanske žene, ki se je skrbno bri-: gala za svojo rodbino in storila dobro, komur in i kjer le mogla. Zalo je bila »Vrbanetova mama- tudi I daleč naokrog spoštovana in priljubljena in med ; vsemi znanci gotovo ni imela nobenega sovražnika. 1 Kako radi so jo imeli ljudje, so je pokazalo tudi v nedeljo pri pogrebu, katerega se je udeležila ogromna množica, čeprav je lilo kakor iz škida. Domači pevci so ji zapeli dve žalostinki na domu in ob odprtem grobu, g. župnik pa je imel v cerkvi lep spominski nagovor, ki je šel vsej množici do srca. Pogrebne obrede^ je skupno z gosp. župnikom opravil ludi g. Janez Šporn, misijonar Vincencijeve družbe in nečak pokojnice. Ena hčerka umrle je nsmiljenka, druga učiteljica, dve pa sta doma na posestvu. — Svetila ji večna luči Predlogi poslancev ljubljanske obl. skupščine. Predlogi poslanca Jarca in tovarišev glede cestno zvez« občin Talčivrh-Petrovavas iu Kot s kolodvorom v Semiču; glede zgradbe napajcillSïa in vaškega vodnjaka v občini Drašiči, okraj Črnomelj; glede prelogitve cesto Drašičl—Kepica v čr-nomaljskeni okraju; glede uravnave potoka Obor-ba v črnomaljskem okraju in osusitve poplavljenih zemljišč; glede ureditve zdravstvene službe v črnomaljskem okraju; glede. preložitve ceste Stnri trg—Črnomelj in glede preložitvo ccste Vinica—l'reloka—Adlešiči v črnomaljskem okraju. Predlog poslancu Gostinčarja in tovarišev glede uvrstitve cesto I.averca—Babna gorica proti Igu med deželne ces'e II. vrste in v zadevi uvrstitve ceste Dolsko—Vinje—Ihan med deželno ceste II. vrste. Predlog poslanca Umika in tovarišev v zadevi novega učnega načrta na osnovnih šolah in v zadevi podaljšanja Kranjskega vodovoda do vasi Olšcvk. Predlog poslanca Umnika in tovarišev v zadevi čiščenja vodnih požiralnikov, poškodovanih po izvanrednih nalivih v letu 1926 in radi dodatka k § 0 v zadevi redkih rastlin iz Špilja, v Uradnem listu št. 115 iz 1. 1922., da se namreč napravi k temu paragrafu dodatek: dohod do jam in njih posečanje morajo dovoliti lastniki prizadetih zemljišč brezplačno. Tredlog poslanca Neinauiča in tovarišev glede ustanovitve sadne drevesnice v Relokrajini; glede nastanitve zdravnika v Starem trgu pri Črnomlju; glede podpore gasilnemu društvu v Kozakovem; radi naprave soseskinega vodnjaka za sosesko Dobličc; glede zgraditve dveh mostov čez Kolpo pri Starem trgu in mostu pri Kuničih ali pri Grlbljah; glede podpore za popravo ohčinske-sa mostu čez reko Lahinjo v občini Podzemelj; gleilo uradnih dni po enkrat na mesec v občini Stari trg in Semič; glede podpore za zboljšanje občinsko poti Ocrkvi.šče—Krasnice, občina Podzemelj; za napravo napajalIšča v Bojnnji vasi, občina Radovica okraj Črnomelj in glede zgradbe vodovoda za mesto Metlika — podelitev podpore gradbenemu odboru. Predlog poslanca Lcbingerja in tovarišev za znižanje klancev na deželni cesti II. reda šmnrtuo-Moravče; za znižanje klancev na deželni cesti II. reda Litija—Vače—Kandrše; glede podpore za zgradbo občinsko ceste St. Lambert—Sava, ki jo bila po povodni i popolnoma uničena; za zgradbo deželne ceste II. reda. ki naj veže Šmartno pri Litiji po dolini Kostrevnire—Gradišče na St. Lovrenc; zn zgradbo novo deželne ceste II. razreda Jnnče—Stanga—Litija; gledo preložitve klanca na deželni cesti II. vrste Litija—Moravče; glede podpore za zgradbo vodovoda zn trg Litija; glede podpore za ustanovitev obrtno-nadaljcvalne šole v Litiji; za podporo letos ustanovljeni mlekarni na Trobeljevem; glede podpore občini Kresnice za zgradbo postajališča v .Tevnici med postajama Kresnice in Laze; v zadevi podpore prostov. gasilnemu društvu v Litiji za nabavo motor-bencin brizgalne; za podporo županstvu občine Litija za zgradbo hidro-električne centrale in interpelacija posl. Hinka Lcbingerja na predsednika oblastne slupščilie glede ukinitve evidenčnega urada na sedežu okrajnega sodišča in davčnega urada v Litiji, nu kalero interpelacijo bo odgovoril g. predsednik v eni prihodnjih sej. Predlogi poslanca Tomazina in tovarišev v zadevi ceste od Zagorju preti St. Jurju pod Ku-moin; glede mostu tez Savo pri Sevnici; v zadevi desinlekcijekih pomočnikov; v zadevi sprejetja okrajne cesto Tržišče—Krmelj—St. Jani—Brunk— Radeče med deželne ceste; da se ščitijo kmetje pred zlorabljanjem prekupčevalcev z lesom; v zadevi zgraditve železnice St. Janž— Sevnica; radi sprejema poti iz St. Janža na Kal med deželne ceste II. reda; v zadevi vodovoda St. Janž in ro-sednje vasi iu predlog glede oblastne takse na harmonike. Predlog poslanca Eppicha in tovarišev za dovolitev podpore v svrho naprave rezervoarja pri Studencu v Mali gori in radi razširjenja krošnjar-ske pravice v Avstriji za prebivalce kočevskega okraja. Interpelacija posl. Lebingerja, Erjavca in tov. o razpustu občin v litijskem okraju: Kandrše, Trebeljevo, Kotredeš, Zagorje in Hotič. Samostojni predlog posl. Mazovca, Pozniča, Novaka in tovarišev o priklopitvi občine Trojane h kamniškemu okraju. >:• w v Interpelacija posl. Gostinčarja in lov. glede razpusta obč. odbora v Št. Vidu pri Ljubljani. Predlog posl. Nemaniča in tov. glede vodne preskrbe v Belokrajini. Odkazuje so odseku za javna dela. Predlog posl. Skubica, Eppicha in lov. glede zgraditve cesto: Gornje, Stari breg, Trhovec, glede preložitve ceste Gorenje, .Stara cerkev, 1er korek-turt; ceste Knežja lipa—Spodnji log. Predlog posl. Pozniča, Novaka, Mazovca in tovarišev o zgradbi ceste Volovjek—LuSe—Solčava. Predlog posl. Colariča in tov. glede zgradbe ceste Kostanjevica—Osterc. Predlog posl. Pezdirca, dr. Česnika in lov. glede zgradbe cesle Vavta vas — Drganja sela — Uršnja sela. Predlog posl. dr. Česnika, Pezdirca in tov. glede zgradbe cesle Dol. Globodol do ceste Mirna peč — Dobrnič. Prolog posl. Kaslelica in tov. glede prevzema mostu čez Krko pri Šmihelu v oskrbo cest okrajnega odbora Žužemberk. Predlog posl. Mazovca. Pozniča, Novaka in tovarišev gledo uvrstitve ceste Homec—Moste mod državne ceste II. vrste. Predlog posl. Mazovca, Pozniča, Novaka in tovarišev glede poprave ceste Peče—Moravče. Interpelacija posl. Jana in tovarišev glede razpusta cestnih odborov no velikem županu ljubljanske oblasti. Samostojni predlog posl. Skubica in tovarišev o uvrstitvi deželne cesie Skovljica—Vel. Lašče— Rivbina—Kočevje med državne ceste. Samostojni predlog posl. Erjavca in lov. glede cestne zveze po dolini Temenice od Radohovo vasi do Št. Lovrenca. Samostojni predlog posl. Pevca, dr. česnika in tovarišev o zgradbi cestc Ponikve—Dečja vas— Jordan kal. Samostojni predlog posl. Gostinčarja in lov. gledo regulacije Kamniško Bistrice. Samostojni predlog posl. Podvinskega in tov. glede uravnave hudournika v občini Globoko. Samostojni predlog posl. Mazovca, Pozniča, Novaka in lov. o uvrstitvi občinske cestc Moste— Kapla vas med deželne ceste druge vrste. Samostojen predlog posl. Mazovca. Pozniča, Novaka in tov. glede zgraditve mostu čez Pšato v občini Moste. Samostojen predlog posl. Kobala iu tov. glede vodne^ zgradbe v vasi Oslerc, občina Kostanjevica. Samostojni predlog posl. Gostinčarja in tov. glede zagradbe hudournikov v polhovgrajski okolici. Samostojni predlog posl. Podrinskeqa in lov. gledo poprave mostu če/. Sotlo iz Bizeljskoga na Hrvatsko. Samostojen predlog posl. Lebinqerja in tov. glede regulacije Save v vasi Sp. Log, občina Konj. Samostojen predlog posl. Planinca in tovarišev glede glede regulacije Sore. Sumosto,jen predlog posl. Tomazina, dr. Mi• lavca in tov. glede izkoriščanja vodnih sil. Samostojen predlog posl. Tomazina in tov. glede preskrbe pitno vode v okraju Krško. Samostojen predlog posl. Kaslelica, dr. Česnika, Pevca, Pezdirca in tov. gledo zgradbe železniško progo Straža—Žužemberk—Kočevje. Samostojen predlog posl. Novaka. Pozniča, Mazovca in tov. gleflo zgradbo cesle Kamnik — Palovče. Samostojen predlog posl. Nemaniča in tov. glede preložitvo raznih cest v okrajih Črnomelj in Metlika. Interpelacija posl. Novaka in tovarišev glede zboljšanja del. razmer v smodnišnici v Kamniku. Samostojen predlog posl. Tratnika in tovarišev gledo ustanovitve postaj za prenočišče in prehrano za potujoče brezposelne rokodelske pomočnike. Samostojen predlog posl. Peterlina in tovarišev gledo zboljšanja socialnih razmer delavstva TPD v Kočevju. Predlog posl. Križnika in tov. glede izplačila drž. podporo društvu za varstvo otrok v Trbovljah. Predlog poslanca Tratnika in tovarišev glede preskrbe živil prebivalcem na deželi. Predlog posl. Pevca, dr. česnika, Pezdirca, Kaslelica in tov. glede pouka o zatiranju bolez.ni na sadežih. Predlog posl. Jana in tovarišev glede pomoči po poplavi prizadetim v Radovljiškem okraju. Interpelacija posl. Permela in tov. glede ohranitve državne žrebčarne na Selu. Predlog posl. Podrinskeqa in tovarišev gledo osuševanja travnikov v občini Kapele. Predlog posl. Tratnika in tov. glede pokon-čavanjn divjjh svinj po gozdovih grajščine Planina in Jurklošter. Predlog posl. Tomazina, dr. Česnika. Nemaniča in tovarišev glede pospeševanja kmetijstva na Dolenjskem. Predlog posl. Jana, Umnika, Novaka in tov. glede cepljenja prašičev proti rdečici. Predlog posl. Tomazina in tovarišev glede državne odškodnine vasi Vihre vsled poplav Save. Predlog posl. Tratnika in tovarišev glede znižanja državne takse za prepis posestev od očeta na sina. Prodlog posl. Oblaka in tovarišev glede podpore poplavljencem v Zireh. Predlog posl. Jami, Umnika. Novaka in tov, glede zatiranja spolnih bolezni pri goveji živini. Predlog posl. Jana, Umnika. Novaka in lov. glede preskrbe potrebnih plemenjakov. Predlog posl. Pevca. dr. Če/mika, Pezdirca, Kaslelica in tov. glede ustanovitve živinske zavarovalnice. Predlog posl. Tratnike in lov. glede povzdige živinoreje v Brežiškem okraju. Predlog posl. Nemaniča in tov. glede podpore Jožefu Matjašiču iz Rakovca vsled nesreče pri živini. Predlog posl. Lovrača, Jana, Oblaka in tov. glede preskrbe semenskega krompirja prizadetim po poplavi. Predlog posl. Lovrača in lov. glede preskrbo semenskega krompirja. Prošnja županstva občine Hovte 7, dne 15. aprila 1927 glede zgradbe cesle Smrečje—Popit—Supovt. Predlog posl. Kriinika in lov. glede podporo za zgradbo stanovanjsko hiše za rudniško upokojence v Trbovljah. Predlog posl. Lebinqerja in tov. glede zgradbo ceste po dolini Save od Laz do Radeč. Predlog posl. dr. Česnika in tovarišev glede zgradbe kapnice na Uršnih selili. Predlog posl. dr. česnika ju tovarišev slede zgradbe kapnice v Velikem Cerovcu. Predlog posl. dr. Česnika in tovarišev gledo poprave mostu čez Težko vodo v Čermošnjicah. Predlog posl. dr. česnika in tovarišev glede znižanja klanca v vasi Sela občine Toplice. Predlog posl. dr. česnika in tovarišev gledo naprave broda čez Krko pri vasi Loke, obč Prečna. (Ostale predloge poslancev SLS priobčimo v naslednjih številkah.) Opozarjamo na vijolinski koncert slovenske umetnice Vide Jcrajcve, ki se vrši v petek dno 6. maja 1927 ob 20 v Filhnrmonični dvorani. Spored je sestavljen iz raznih klasičnih komadov za vijolino in klavir. Klavirsko spremljevanjc ie prevzel pianist dr. Danilo Švara. ki je znan kot izvrsten klavirski spremljevalec. O sporedu kaj več prihodnjič. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, cene običajne — koncertne. Slogin pomladni koncert v Ljubljani, dne 2. maja 1927. Spored koncerta je sestavljen iz dveh delov: V prvem se izvajati v spomin stoletnice smrti Bethovna dvo niegovi skladbi; v drugem del u pa skladbe ruskih skladateljev: (ilazunova, Musorgskega ter Čerepnina. Znani ciklus Beethovnovih pesmi: -.Ljubici lam daleč (An die fern» Gelibte) poje ga. Ribičeva s spremljevanjeui kla-varja, kanlato: Tišina na morju in uspela vožnja Pa poje mešani zbor z orkestrom. Prva mehka lirična skladba, ložba ljubečega srca diha vso nežno otožnost mlade ljubezni, druga se pa giblje v širokih oblikah: iz skrajno pretečega morskega miru krene v neizrečno veselje — rešitve pred poginom. Drugi del koncerta tvori drug svet, druga duša, d rugi nazori. Stroga ruska slepa, mogočne vojske, mističen duh osvete, bajni čari majske noči, popol iionm glasbeni slog, skratka za nas nov zanimiv po vsebini tuj, po glasbeni strani pa soroden domač slovanski svet. Vstopnice in programi se dobe v Matični knjigarni. Cjublfan&Ko gledišče DRAMA. ' Začetek ob 20. url zvečer. 28. aprila. Četrtek: Ob 15. uri TRIGLAVSKA BAJKA. — Predstava za šolsko mladino po izredno znižanih enotnih cenah. Izven. 29. aprilu, petek: VOJIČEK. Red I). 30. aprila, sobota: HLAPCI. Delavska predstava v proslavo 1. majnika. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 28. aprila, četrtek: Zaprto 29. aprila, petek: MADAMK BUTTERFLY. Rod C. Za šolsko predstavo »Triglavske Imjkcc. ki bo danes popoldne ob treh v dramskem gledališču, so samo še sedeži po šesl Din pri gledališki blagajni (dopoldne v opernem gledališču, pred predstavo pa v dramskem) na razpolago. Mariborska gledišče Četrtek, 28. aprila ob 20. uri PERIFERIJA. Ah. A. Premijera. Petek, 29. aprila: Zaprt«. J. èedivy: Beloruska krščansko-demokratska stranka. »Bieloruskaja Chryšcianslcaja Demokra-cya« (okrajšava BChD se izgovarja Behadec-ja« je dete duhovnika ks. Adama Stankiewi-ča, ki jo je osnoval že med svetovno vojno v Petrogradu. Organizirati se je začela po rusko-turški vojni 1. 1921., ki je divjala večinoma na beloruskem ozemlju. V varšavskem parlamentu (sejmu) zastopa stranko ks. Adam Stankiewic. Ako bi bil volivni red pravičen, bi lahko računala pri letošnjih volitvah v jeseni na 15 poslancev. Prvo zborovanje strankinih zaupnikov se je vršilo 26. oktobra 1926 v Vilnu. Na tem zborovanju so se položili temelji strankini organizaciji ter se je izpopolnil in sprejel strankin program, ki ga je izdelal ks. Stankiewic. Za predsednika izvršilnega odbora je bil izvoljen prof. Karuza. Ker se širi tudi med pravoslavnimi in je upanje, da se združi z njo tudi pravoslavna Beloruska kmetska zveza (Bielaruski sjaljanski sajuz), je v odboru tudi zastopnik pravoslavnih, in sicer prof. Jakim Krasouski. Duša vsega organiza-tornega dela je kat. župnik ks. Vinc. Kadleu-ski, Ici ga je poljsko sodišče zavoljo njegovega požrtvovalnega in uspešnega dela obsodilo na dveletno trdnjavsko ječo, češ, da je vzbujal plemensko mržnjo. Ideolog in pravi voditelj BChD je njen podpredsednik ks. A. Stankiewic, ki mi je blagohotno poslal strankin program in poslovnik, iz katerih navajam najvažnejše točke. BChD naglaša brez vsakega zavijanja v prvi točki strankinega programa, da >se bori za samostojnost beloruskega naroda in za združitev vseh beloruskih pokrajin v neodvisno belorusko republiko. Iz gospodarskih in političnih ozirov smatra za koristno, da bi neodvisna beloruska republika stopila v zvezo (federacijo) s sosedi,« kjer se misli na Ukrajince in neslovenske Litovce. V to svrho organizira kmete, delavce in izobražence na temelju kršč. demokratskih načel in beloruske narodne kulture. Cerkev naj ima popolno svobodo in se naj svobodno ravna po kanonskem* pravu. Uživa naj iste pravice kakor druge od države priznane organizacije. BChD je načelno proti ločitvi Cerkve od države. »Da pa vlada ne bi mogla izkoriščati religije za svoje politične cilje in hujskati ene cerkve proti drugi (misli na poljsko vlado in poljski višji kler, op. por.), zato smatra BChD v danih razmerah pravično ločitev Cerkve od države za manjše zlo. V mejah cerkvenega prava se bori za pravice beloruskega jezika v cerkvenem življenju.« S tem se zahteva, da bi dušni pastirji med Belorusi spovedovali, pridigovali, učili kršč nauk in uradovali v beloruskem jeziku. Razen tega zahteva BChD, ida se zakon in vse družinsko življenje ravna po načelih kršč. morale (§§ 23—28). Mesto stalne armade zahteva narodno milico. Pred zakonom naj bodo vsi državljani enaki. Zajamčena naj bo popolna svoboda tiska, zborovanja, besede in organiziranja. Vsaki narod imej pravico, da se svobodno poslužuje svojega jezika v javnem in političnem življenju ter v občevanju z oblastmi. Sodišče bodi neodvisno. O važnejših kazenskih zadevah in o vseh političnih prestopkih odloča porotno sodišče. BChD je proti smrtni kazni. Obisk ljudske šole je obvezen. Pouk bodi brezplačen in se naj vrši v jeziku starišev. Zasebne šole naj imajo enako pravico kakor državne in jih naj država podpira. Verouk iniora biti obvezen na vseh državnih in zasebnih šolah. BChD smatra zasebno lastnino za temelj kulturnega napredka. Omejujejo jo le socialni oziri in občna blaginja. BChD ni proti temu, da velika zasebna lastnina preide v kolektivno last, ako je to v prospeh širokilj delavnih vrst. Za osnovo poljedel. gospodarstva služi t. z. delavna norma, to je toliko rodovitne zemlje, kolikor je more obdelati eden gospodar s svojo družino ali s pomočjo 2 najetih delavnih sil. Vsa zemlja, ki presega to normo, se odvzame lastniku brez odškodnine in odda tistim družinam, ki so brez zemlje ali pa jim posestvo ne dosega delavne norme. Vlada je dolžna takim družinam preskrbeti tudi začetna sredstva za obdelovanje zemlje. Vse vojaške in zasebne naselitve, ki so nastale po vojni vsled teženja poljskih vlad po kolonizaciji beloruskega ozemjla, so krivične in nasilne ter se radi tega morajo ukiniti. Dokler se ne osnuje beloruska neodvisna republika, zahteva BChD samoupravo (avtonomijo), ki se naj razteza na upravo, šolstvo, agrarno reformo, gospodarstvo in socialno skrbstvo. Vsi gozdovi, vode in podzemni zakladi naj preidejo v upravo in last samouprav. Program razodeva veliko bistroumnost, dobro poznanje narodne duše in zgodovine vzhodnih kršč. narodov ter izredne diplomatske sposobnosti in dalekovidnost ks. Stan-kiewica. Beloruski narod je šele po svetovni vojni svobodno zadihal. Kakor ptič, ki uide iz kletke, se hoče beloruski narod svobode tako-rekoč upijaniti. Ko mu Poljska in boljševiki prekrižajo po rusko-poljski vojni 1. 1921. načrt beloruske republike, ki bi združila vse beloruske kraje, postane težnja po svobodi šc tem večja. Prizadevanje Poljakov, da odvzamejo Belorusom zadnjo troho narodnih pra- vic v šoli, cerkvi in pred sodiščem, je narodno zavest samo še podžgalo. Zelja po državni neodvisnosti je še tem večja, ker je poljska vlada naselila na opustošena posestva in na državna posestva v beloruskih pokrajinah samo zagrizene Poljake, velik del kmetskega prebivalstva iz okolice pa je brez zemlje. Zato mora računati z narodno zavestjo, kdor se hoče približati beloruskemu narodu. Iz tega razloga se zdi na prvi pogled, da je glavni namen beloruske kršč. demokratske stranice samo borba za državno neodvisnost. Program ima točke, ki že določajo v glavnih obrisih ustavo bodoče neodvisne Belorusije. V prvih člankih programa se skoraj dobi utis, da hoče imeti BChD iz kat. in pravoslavne Cerkve samo sredstvo v dosego državne neodvisnosti. O veri se govori n. pr. šele od § 23. do 28. Toda v resnici ves program preveva globoko kat. mišljenje. Ker v pravih mejah poudarja narodne pravice, je BChD obrnila na sebe pozornost tudi pravoslavnih, ki jih često odbijajo pravoslavni duhovniki, ki so vzgojeni v ruskem duhu in se zavzemajo za rusizacijo. Program je tako taktno sestavljen, da se vseh točkah lahko strinjajo katoličani in pravoslavni. Zato je opaziti tudi v vrstah Beloruske kmetske zveze, ki zastopa pravoslavne, velika naklonjenost do BChD. Pravzaprav je že ta kmet-ska zveza pod vplivom katoličanov, ker oni pišejo vodilne članke v pravoslavni list »Sja-ljanskaja Njiva«, ki izhaja v cirilici. Tako raste v pravoslavnih očeh ugled Cerkve, ki daje in vzgaja tako sposobne in značajne može. Težišče prehaja od pravoslavja h katoličan-stvu. Le žal, da Poljaki ne razumejo važnosti tega svetovno važnega procesa. Beloruska kršč. demokratska stranka jo prvi, a uspešni poskus, združiti v ljudski stranki na kršč. temeljih katoličane in pravoslavne, ki bo brez dvoma našel odmev med Ukrajinci in še morda kje drugje. Agitacija je v sedanjih razmerah skoraj izključena. Zato se program uatančneje peča z zahtevami, ki jih stavijo Belorusi v Poljski varšavski vladi. O socialnih zahtevah se govori pomanjkljivo; ks. Stankievič ni hotel dražiti z njimi boljševiških vodij v sovjetski Belorusi ji; boljševiki dosedaj ravno zavoljo pomanljivega soc. programa niso videli nevarnosti za boljševiški režim v Belorusiji. S tem je hotel vplivati na boljševike, da za časa najhujših beloruskli preganjanj v Poljski pokažejo, da stoji za belorusko narodno manjšino vsa 130 milijonska sovjetska država. Ks. Stankiewic je mislil, da bo radi tega poljska vlada popustila in bi se lahko ustvarjal med Belorusi pod Poljsko beloruski narodni in katoliški Piémont. Toda poljska vlada je tako kratkovidna, da veruje samo v oboroženo silo. Zato bo treba sedaj izbrati novo taktiko. Predvsem treba izpopolniti socialni program BChD po socialnem programu slovenske in hrvatske ljudske stranke, kar se bo upam tudi zgcdilo. S tem bo BCliD ujela z enim udarcem več muh. Načela BChD se bodo lahko širila v boljševiške Belorusijo, kjer vedno bolj narašča nezadovoljstvo z boljševi-škini režimom. Obenem bo raslo zanimanje za kat. Cerkev, kar je zelo velik korak k cerkvenemu zedinjenju. Načela BChD bodo v lem slučaju našla odmev tudi med Ukrajinci, kjer se po zakonu nujnosti mora potem osnovati podobna stranka. Moderen in vsestransko popoln program bi privedel zlasti poljske kršč. soc. delavce do zahteve, da kat. poljske stranice izpopolnijo svoj program in posvetijo več pažnie gospodarskim in soc. vprašanjem. Zrastla bi na ta način poljska stranka, ki ne bi imela niti časa za narodno zagrizenost in krivičnost napram manjšinam in ne bi bila navidez katoliška samo zavoljo narodne tradicije, temveč katoliška v vsem svojem dejanju. Ker bi nehote pritegnila vse elemente, ki jih bo rodila poljska kat. rene-sanca, ki jo je začel nadškof primas dr. Hlond, bi imela odločilno besedo v Poljaki. Tako bi lahko kršč. slovanski Vzhcd izrekel brez krvi tisto veliko besedo, ki je še dosedaj ni izgovoril, Ks. Stankiewic se dobro zaveda, da je Cerkvi nevarna prevelika navezanost kat. duhovnikov na vlado, posebno na Vzhodu. Zato pa pusti tudi cerkvenim posestvom odvzeti vse, kar je nad delavno normo in dati to družinam brez zemlje. Tako višji kler ne bo tako slepo orodje vsakokratne vlade, ker se ne bo imel razloga bati, da se mu kaj odvzame. Nižja duhovščina bo imela dovolj za preživljanje, ne pa toliko zemlje, da bi skrb za gospodarstvo bila v škodo dušeskrbstvu. Nič pa ni nevarnejšega za vzhodne Slovane kakor udajanje v slepo usodo. Vse velike neuspehe v zgodovini treba pripisati pomanjkanju organizacije. Nobeno delo, zlasti pa ne resno delo med vzhodnimi Slovani in delo za cerkveno zedinjenje ne sme bili samo gibanje brez pravil in poslovnika, temveč čim najbolj strumno o iga ni žira no. Zato tudi ks. Stankiewic, ki izvrstno pozna vzhodnoslovan-sko dušo, zahteva v poslovniku, da vsak član BChD plača članarino, ima naročen in čita glasilo BChD ter pozna program in poslovnik, kar se tudi strogo izvaja. Na ta način odb ja nepismene ter jim vzbuja željo, da se nauče citati in pisati v tečajih prosvetne organ 'zarije in se šele potem prijavijo za vstop v BChD. Kavno iz tega razloga raste neprestano ugled BChD. še to! Ameri' anski v'sokošolci so zbrali po vojni med seboj 42 milijonov švicarskih frankov za evropske dijake; kajti nikdo ni tako ubog, da ne bi mogel nekaj žrtvovati. Tako bi bil tudi najboljši uspeh počitniškega tečaja Dijaške zveze o Slovenstvu ta, če bi se povsod ustanovili dijaški Apostolati sv. Cirila in Metoda in bi vsakdo žrtvoval vsak teden j vsaj eno cigareto ali žlico hrane. Te žrtve bi naj omogočile bre-plačni študij v Ljubljani nekaterim izmed tistih beloruskih abiturijen-tov, ki bodo morali septembra tajno preko-i račiti poljsko mejo. Prelat dr. Nolens jubllar. Voditelj katoliške državne stranice na I Holandslcem dr. N o 1 e n s je nedavno obhajal svojo 401etni mašnišlci jubilej, ki ga je mi-nolo nedeljo oficielno na veličasten način proslavila celokupna Holandslca. Dr. Nolens je ; apostolski protonotar, državni minstre, vse-! učiliški profesor, dr. teologije in prava ter predsednik neštetih državnih odsekov, posebno na socialnem polju. Od washingtonske konference dalje igra na mednarodnih delovnih kongresih vodilno vlogo. Predsedoval je zadnji delovni konferenci v Ženevi. Vse to njegovo delo se je slavilo v nedeljo. Kot častno darilo celokupne Holandslce so izročili jubi-larju doprsni kip, ki ga je izvršil kipar Toon I Dupurs. Slavnosti se je udeležil princ-soprog Henrik Nizozemski, dalje diplomatični zbor, vlada z ministrskim predsednikom dr. de Geeronn na čelu, vseučilišlca zastopstvaitd. Dr. de Geer je slavil jubilarja kot državnika, sociologa in jurista mednarodne vezave. RUSIJA NA SVETOVNI GOSPODARSKI KONFERENCI. v Ženeva, 27. aprila. (Izv.) Časnikarski urad tajništva Društva narodov objavlja z ozirom na vprašanje udeležbe Sovjetske Rusije na svetovni gospodarski konferenci, da ni ni-kalce zapreke s strani Društva narodov, da bi se udeležila te konference tudi ruska delegacija. Povabilo Rusije na konferenco se je izvršilo soglasno. Če pridejo ruski zastopniki v Ženevo, bodo istotako sprejeti, kakor zastopniki vseh drugih držav. MADŽARSKI POSLANIK V ALBANIJI. Rim, 27. aprila. Madžarski poslanik de Hory, ki je akreditiran tudi v Tirani, je preko Barija odpotoval v Albanijo, da izroči svoja pooblastila. Zanimiv proces radi ponarejevanja vina. Znana vinska veletrgovina Franc Pezzi v Gradcu je tožena radi goljufije ponarejanja vina. 19. t. m. se je začela obravnava proti imejitelju trgovine Franc Pezzi, ki bo pa trajala najmanj pet dni. Soobtožen je tudi kletar Alojzij Kustatscher. Preiskava je dognala, da sta obtežena iz manj vrednih snovi (jabolč-nik, šmarnica itd.) znala narediti na spreten način pijačo, slično vinu. Obtožnica temelji tudi na kontroli trgovskih kujig ter bilanc. Knjigovodstvo se je gibalo v tem smislu, da so se hoteli veliki nakupi mošta, sladkorja in kemikalij zakriti s fingiranimi nakupi inozemskih vin. Tako je u. pr. izkazal Pezzi po knjigah 1. 1923 sprejem 183.303 kg sladkorja od kolonijalue importne družbe, dočim je izkazala ta družba v svojih knjigah 266.200 kg. Diferenco je potem kril z uvoženim vinom neke tvrdke Giuseppe Trevesani iz Trsta, katere pa sploh ni. Čudno je tudi, da ni sprejela nobena banka nikdar kakega nakazila za izravnavo teh iz inozemsvta dobavljenih vin, niti fakturne kopije. Obtožnica navaja, da je n. pr. porabil 1. 1922 149 kg, 1923 111, 1. 1924. pa 2414 kg klorovega amonija razven velike množine amonijakove soli, glicerina, vinske 1er limono ve kisline itd. Leta 1924. je porabil vseh teh snovi 4928 kg in te izdatke je izravnaval z nakupom 24.321 1 vina. Čudno je tudi, ker so izl.az.ovale Pezzijeve knjige po i bilanci 9.7 milijard kron dolgov pri Liinder-I banki, dočim so izkazovale bančne knjige 10 ' milijard vlog. Leta 1923. je zacarinil Pezzi 42.529 1 ino emskega vina, dečim je zabeležil v knjigah 592.567 1. Leta 1923. je izkazal Pezzi 520,271.680 K čistega dobička samo radi tega, ker je naprtil kreditorjem 9.609,255.984 K dolga. Ta dolg je bil seve le na papirju. V resnici je pa bil to njegov čisti dobiček. Pezzi se zagovarja s tem, da je študiral, kako bi se dalo iz Izabele narediti dobro vino in da je imel ob času povišane carine v kleti 8000 hI vina, za kojega je plačal 1800 kron carine, dočim bi bil moral plačati po povišan iu za 1 8000—9000 K. S tem je zaslužil 10 milijard. Ker je ta proces zelo zanimiv za naše vinogradnike in vinsko trgovino, bomo o njem še poročali. POMLAD JE... On: Kaj? Ze peti klobuk, ki si ga kupila to zimo I To je strašno! Ona: Nikar se ne razburjaj, dragec moj, saj žo prihaja pomlad. Jernej Pirnat stolni organist v Prizrenu. Baron Tanaka novi japonski ministrski predsednik. Newyorski nebotičnik gori, hykov, predsednik delavskega sveta in sveta za narodno obrambo sovjetske Rusije. Gospodarstvo Trgovinska pogodba s Švico. Kakor smo že poročali, se je v Ljubljani na potu v švico ustavila naša delegacija za h pan e trgovske pogodbe s Švico. Ob tej rilild jc delegaciji predložila zbornica za trgovino, obrt in industrijo spomenico, ki vsebuje važne zahteve Slovenije glede te pogodbe. Zbornica je za sestavo te spomenice izvedla obširno anketo, katera pa žal ni popolnoma osvetlila vseli tozadevnih vprašanj. Ker je komaj tretjina vprašanih dala uporaben material. Ta nemarnost naših ljudi je vredna vsega obsojanja in tudi zanje v škodo, ker pač no bo mogoče dovolj zastopati njih interesov in bodo seveda slabe posledice. Po naklonjenosti zbornice prinašamo v izvlečku najvažnejše iz te spomenice, kar bo zanimalo najširšo javnost. Sedaj velja v letu 1907. zaključena trg. pogodba, kakor tudi konzularna konvencija jn sporazum o naseljevanju iz leta 1888. Po teh predpisih je naseljevanje Švicarjev pri nas in obratno neomejeno. Vendar je treba upoštevati še avtonomne predpise obeh držav, ki pa v znatnem omejujejo te ugodnosti za obe strani. Švicarski kapital je v Sloveniji dobro zastopan v več podjetjih. Na drugi strani je naš izvoz v Švioo velik (jajca). Treba bo tudi urediti pravna vprašanja, ki se tičejo trgovine. Tako n. pr. svičarska sodišča ne priznavajo izvršilnoeti razsodb naših sodišč, s čimer nastajajo interesentom dvojni stroški. To n-ašanje je že urejeno n. pr. v pogodbi z Avstrijo. Naš interes na švicarskem trgu je velik. Življenjski standard je v Švici visok, valuta stabilizirana iu indeks cen visok, tako da so tamošnje tržne cene za nas povoljne. Bilanca naše trgovine s Švico je bila vsa leta aktivna. Leta 1023. ko je stal dinar najnižje, je bil izvoz v Švico največji (137.000 ion v vrednosti 527 milij. dinarjev), potem pa je padel in smo v zadnjih dveh letih izgubili znaten del pozicij na Švicarskih trgih. Leta 1025. je znašal samo 46.000 ton za 364 milijonov dinarjev. To nazadovanje našega izvoza v Švico je pripisovati predvsem prometnim težkočam. Znano je, da gre ves naš izvoz skozi Tirolsko in Predarlsko. Skozi Arlberg pa je neštetokrat v letu prekinjen, čemur je vzrok velik promet, ki pripelje do zastoja. InsbruSka direkcija zato ta promet večkrat omejuje. Tako je imela naša lesna, pa tudi druge industrije ogromne izgube samo radi teh ustavitev, ker je prevoz skozi Nemčijo, oz. Italijo nerentabilen. Rešitev iz tega neugodnega peložaja bi bila mogoča z upostavitvijo primerno znižanih direktnih tarifov za glavne produkte. Seveda Švica na tem nima toliko interesa kakor mi, ker je njih izvoz, v tonah izražen v našo državo minimalen (okoli tisoč ton). Glavni predmeti našega izvoza v Šviro so: jajca (dve tretjini vrednosti vsega izvoza) ter ies (drva in tudi stavbni les). Kakor omenjeno so jajca naš najvažnejši izvozni predmet v Švico. Iz.voz jajc je silno nazadoval (na šestino predvojne količine!). Treba ga je zopet dvigniti, saj na polovico predvojne višine. Zato je treba v prvi vrsti izboljšati kvaliteto perutnine, ki je z.elo degenerirala. Jajca se ne morejo kvalitativno meriti z marko -Steierische Eierc pred vojno. P.ati se je, da I'.od o šla jajca v 3. kategorijo k slabim iz Romunije, Poljske itd., medtem ko so bila sedaj v isti vrsti z jajci iz agraruo visoko sloječih držav: Danske, Ilolandije, Italije itd. Poleg tega je še druga nevarnost za naš izvoz jajc. Agrarni krogi v Švici zahtevajo — in so že predložili tozadeven predlog Bun-desratu —, da se zvišajo carine z.a uvoz jajc in uvede kontrola kakovosti in žigosanje. Važen izvozni predmet je hmelj, katerega je šlo leta 1925. za 14 milijonov dinarjev v Švico. Izvoz drv je prenehal, ker valuta več ne konvenira in zaradi prometnih težkoč, ko so morali naši izvozniki velike količine prodali z.a nizko ceno. Živili čebel smo pred vojno v Švico dosti izvažali, toda Švicarji so že pred več leti uvoz prepovedali, ker se bojijo infekcije; dosedaj se še niso opazile bolezni pri naših čebelah. Treba bo gledati na odpravo tozadevnih predpisov. Nadalje pride za izvoz iz Slovenije v Švico še v poštev: soda, elektrode, aluminijevi polfabrikati, svinec, izdelki iz lesa (zobotrebci itd.), kože od divjačine, zaklana perutnina, ekstraktt za strojenje, boksit, sadje (orelri), bučno olje itd. Za uvoz iz Švice v Slovenijo je manj interesa. Pridejo v poštev: ure, čokolada (zlasti mlečna), fini siri in fine tekstilije. Kakor znano urarske industrije nimamo, kakor si tudi re konkuriramo v tekstilnih produktih. Važen je izvoz čokolade in sira. V naši državi predvsem v Sloveniji imamo že znatno čokoladno industrijo, ki pa je zelo obremenjena s trošarino na sladkor, uvo-.no carino na ka-kao, štanjol, pergamentno ambnlažo itd. Gre tu predvsem za izvoz, že znanih mark iz Švice. Ze v italijanski pogodbi smo s carino na čokolr.do popustili od 200 na 130 Din, toda več bi pomenilo propast domače industrije. Naša sirarska industrija ima možnost velikega napredka v kvalitativnem pogledu in jo vsaka koncesija obsoja v smrt, ker bo naš trg poplavljen, kar je v veliki meri že sedaj slučaj, z italijanskim blagom. Znižanje postavi- bo v korist lombardskim, benečanskim in julijskobenečanskim sirarjem, ki stoje tehnično na višku. Uvoz v rašo državo iz Šv.ice je prilično stalen. Leta 1925 je znašal 1112 ton v vrednosti 81 milijonov Din. Kakor smo nadalje informirani, anketa zbornice glede pogodbe še traja. Švicarsko in slovensko gospodarsko imata mnogo sorodnosti, saj kar se gospodarskih predpogojev tiče. Naše planšarstvo n. pr. in tujski promet sta se začela prav lopo razvijati in ravno tu se moremo izredno veliko naučiti od Švice, kakor tudi od njene upravne organizacije. Po svoji gospodarski in politični strukturi ter razvoju naj nam služi Švica kot vzgled in v vzpodbudo. Občni zbor. Petovia usnjarska industrija d. d. 14. maja ob pol 12 v Ljublj. kreditni banki. Likvidacija, Gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Črntcšnjicah je prešla v likvidacijo. Oddaja toka nekaterih elektraren. V letu 1920 ( v oklepaju podatki za leto 1025; oddaja v tisočih kilovatnili ur) so oddale sledeče elektrarne toka: 1'ala 101.0«) (139.2-17), Ljubljanska mestna 2.612 (2.190), Kranjske deželne elektrarne 1139 (845) in (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi elektrarna àkofja Loka in okolica (530 (049). Na jiodlapri teli podatkov lahko cenimo oddajo toka v celi Sloveniji na okroglo 200 milijonov kilovatnili ur napram 175 milijonom v letu 1925. Te Številko kažejo lep napredek elektrifikacijo v Sloveniji. la kemično industrije. Ra/.mere za prodajo produktov kemično industrije niso nič kaj rožnate. Zato se velika industrija bavi z mislijo, izdelovati druge produkte, ker ni mogoče vseh produktov, ki jih izdelujejo Ivornice sedaj, spravili v denar. Spart Dne 27. aprila 1927. DENAR. Zagreb, Berlin 13.5025—13.5325 (13.50 do 13.53), Italija 300.35—302.35 (325.55—327.55), London 270.20—277 (276.20—277), Newyork 56.75 do 50.95 (56.75—50.95), Pariz 222.75—224.75, Praga 108.30-169.10 (168.30 - 169.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.005—S!035), Curih 10.9-1—10.97 (10.01—10.97). Curih. Belgrad 9.Ш (9.13), Pešla 90.55 don. (90.55), Berlin 123.20 hI. (123.20), Italija 27.55 den. (29.175), London 25.255 (25.25675), Newyork 519.975 (519.075), Pariz 20.3625 (20.3625), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.20 (73.10), Madrid 91.20 hI. (91.00), Bukorešt 3.40 bi. (3.36), Sofija 3.74, Varšava 58 den. (58), Amsterdam 208.20 den. (208 g m oo "9. J? m? P S b i 9 n 5 o ? in p OO ~ o -a o S Œ g & «3 p S-1 ^ - а «- — C 5 S 2. o f* t H PS 3 ° o ~ o » P* b « © O A tfi 2. « S! ° ■e E o Z V t- pi iS c h n o o B ÏÏ- Б 1 g >- U) 00 X- r-1 " 5 P P S 3 a » a. « o r ° S f § . p o B N O O P JC N O. N N a r ? < 111 = 111 = jo biJ kar 32 ur neprestano v voui. Sedaj pa beremo o ameriškem plavaču Billy Yacku, ki hoče preplavati 1000 milj dolgo razdaljo med St. Loui-som in Novim Orleansom po reki Misisipi ; vsak dan, hoče napraviti 4() milj ali nekaj napovprek i>o deželi«. Udeležil se je je tudi Nurmi in je zmagal, kakor je hotel. Videlo se je, da se je dobro pripravil, brez vpitja, tako kol je on navajen. Šlo je na 8000 m po jako težkem terenu; Nurmi je porabil 28 minut in 31.5 sekund, znani tekač Koirunalho 30:06 in Maitisson 30:39.5. l'o teku je dejal Nunni, da so izredno dobro počuti in da misli svojo formo še zelo zbolj-šafi. »Tak sem, kot še nikdar«. SVOBODNA AMERIKA. Ameriško črnsko vprašanje je že davno znano, črni madež za Ameiiko je to. In ravno letos ga hočejo zopet brisati. Novi Orléans doli na jugu je imel nalogo, da izvede od 1. do 4. julija ameriška narodna prvenstva. Krajevni odbor v Novem Orle-ansu je v tajni seji sklenil, da ne bo dovolil slarla belih proli črncem. Slučajno je zvedela za ta sklep ameriška atletska zveza. Znani svetovni rekorder in olimpicnik v skoku na daljavo, črnski dijak De Hart Ilubbard, je pisal o tem sklepu na zvezo in njen tajnik je sivar zasledoval ir. je dognal, da odgovarja vest resnici. Nalo je zveza poslala odboru v Novem Orleansu »ultimaium«, češ da sport ne pozna razlike plemen vere ali polilike. Orleanci so pa dejali, da rajši tekem ne priredijo, kot pa da hi se odrekli svojemu stališču. Zveza jim je poslala >črno na belem- (neprijetna mešanica 1) odlok, da vzame njih odpoved na znanje. Sedaj si bo poiskala drugo mesto ; ne bo treba dosti iskati, ker so za to športno čast kar Irgajo. Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Félicita Kalinšek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu iu 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani f /,/ wcine cnm« Kovce««"1 konj ____________. opremo se proda skoro zastonj. SLEJKO, Zgor. Šiška 82. M«jfn.' LKSUJQUE*. Priporoča se РИИЖ^Т znamke J. P. lastni izdelek tvrdke EVtiUS Pcpovic, Liubijana Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PRËKAJËNO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. Vsaka drobna vršilca 1 SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kž, proso, ajdo In jcf'inon kupite na Irene Je pri ft. VOLM, LJUBLJANA veletrgovina žita In moke. Slavimo podjetje ШЕТТ0 & drugovi družba г o. z Maribor. Koro3čr»va ul Trgovcem, podjetjem itd., ki nimajo lastnega pisarniškega osobja, urejuje in vodi knjigovodstvo prvovrsten strokovnjaki Pride tudi na deželo! — Vprašanja pod: »Brez Personal a» štv. 2785 na upravo lista. Vaipn^p za ključav-VdjCII&l* ničarsko in mehanično stroko želi priti h krščan. mojstru v uk. Dečko je 14 let star, močan in je obiskoval 8-razredno osnov. šolo. — Ponudbe pod: »Vajenec« upravi lista pod št. 3195. Najboljši in najekonomičnejš damski plašči in ŠPORTNI KOSTUMI se izdelujejo najbolje in najceneje v modnem kro-jaštvu za dame in gospode Tekavec & Meden, Poljanski nasip 8, poleg tovarne Reich. 3136 »Naš čolnič« 4. štev.: Velikonočna (Smrekar). Ivan Pregelj: Zvodnik (povest od včeraj in danes). Pomenki (Velika noč). Ludvik Zorzut: Ptička bre-garca. Smrekar: Oslani pri nas (pesem). Velika noč v Jeruzalemu. Magajna Bogomir: Študent Vajda, Valči in vila. VI. St. Reymont: Gospodarjeva smrt (Iz romana »Chlopi« III del. — Gru-šenjka). P. Kelier (prevedel dr. A. Kacin): O glasbenem življenju v Altenrodi. Ludvik Zorzut: Bridkost (pesem). Lojze Golobič: Tine in Tinka (povest). Dr. J. Jeraj: V jutranjem solncu (Rastlina in deklič). Zanimivosti (Nekaj o kitari, Vinko Vodopivec). Domače šege (Čipkarija v Idriji, M. Arko). Naši ljudje. Pisma uredniku. Uganke. Organizacija. — Edini kat. družinski list je to — za primorske Slovence. Letna stane 25 Din. Naroča se l>ri Lojze Golobic, bogosdovec. Ljubljana, če bi kdo izmed cenj. naročnikov ne prejemal lista točno, naj to javi imenovanemu! iz znanih čeških tvornic v Skcdovib Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti '/.jKS do 30 KS dalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se n Civ. ml t A. Šlebi, Ljubljane Selenburgova 7 Telefon 296i leseoove hlode premera od 40 cm naprej, dolžine od 7 m napiej, prvovrstne, pozimi sekane, ravne, brez grč, kupujemo. - Ponudbe s točnim popisom blaga in specifikacijo mer pod značko Promptno plačilo št. 3250 na upravo »Slovenca«. Dve mladi KOZI godni za rejo, sta naprodaj. - Kopališka ulica 4 — Trnovo. 3282 •LEPA GARAŽA za en auto se odda v najem v Ljubljani. Vprašati pri Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2. 3270 30. aprila zvečer v gostilni »Amerika« na Glincah ZABAVNI VEČER s sodelovanjem prvovrst. godbe na pihala, 1. maja od 15. ure dalje pa VRTNA VESELICA istotam. Vstopnina v soboto 3 D, v nedeljo 5 D. 15 let stara, želi službo kot varuška ali kaj slič-nega v mestu ali na deželi. Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboru. gospodična" s popoln, znanjem nemškega, francoskega, italijanskega in hrvatskega jezika išče primer, službe v pisarni, trgovini ali pa drugje. Ponudbe na upravo pod: Izobražena 3265. "Poštena ŽENSKA vešča gospodinjstva, išče stalno mesto; ne ozira se na plačo, oač pa prijazno ravnanje. Ponudbe upravi pod: »Zanesljiva^ '286. poslovodja absolvent Zadružne šole, dolgoletni vodja Kmetij, zadrug in posojilnic, vešč ti'di iesne trgovine, išče primernega mesta. Vprašanja pod »Zmožen« 3276 na upravo »Slovenca«. Predno gradite za čevljarsko obrt iščem, najraje v bližini sv. Petra. Lahko je tudi na dvorišču. - JOŠKO SEDLAR, Ljublj., Hrvatski trg 4/p. Darovi Prispevki za spomenik kralju Petru v Lujbljani. A. Birolla, Zagorje ob Savi Din 1000, Golob in Co. tu Din 1000. Županstvo Šoštanj Din 1000, Sever in Co., tu Din 500, van Jax in sin, tu Din 500; K. in R. Ježek, Maribor Din 500: Moline Charles, I Tržič Din 400; Županstvo Brstje Din 200; Štele in Pielik, tu Din 200; žužek Andrej, Moste Din 200; Posojilnica Križevci Din 100; Županstvo Ponikva Din 100: Županstvo Nemška Loka Din 100; Županstvo Sv. Jurij ob Ščavnici Din 100; Adria, tr. društvo. Glince Din 100; Tehnič. komerc. družba, tu Din 100; Lorant Adolf. tu Din 100; Turk Rajko, tu Din 100; Vouk Ignacij, tu Din 100; Jeločnik Viktor, tu Din 100; Dimnik Jakob, D M. v Polju !>in 100; šušteršič Ivan, žapuže Din 100; Vlaj Mihael, tu Din 100; Mr. Ph. Karneluti, Cirkniea Din 60; šteh Ivan, Videm Din 100: Hran. in posojilnica NVurberg Din 50; Kmet. družba, Št. Vid Din 50; Poseln Serafina. tu Din 50; Picek J., Novomesto Din 50; Vilfan Marjeta, tu Din 40; Orehek Matej, tu Din 30; Abt Viljem, Maribor Din 30; Preskar Jurij tu Din 30; Windischer A., Novomesto Din 30; Bogataj Ivan, Din30; Lončarska zadruga, I'i lovci Din 25, Kaluža M„ tu Din 25; Kla-tužar, Brežice Din 25; Kane Alojzij, Mengeš Din 25; Masiek Franc, tu Din 20; Košir Josip, tu Din 20; Brestovec Ž., tu Din 20; Dular A., tu Din 20; Kliimek Stanislav, Bled Din 20; Novak Ivan, Ribnica Din 20: Županstvo Sp. Šečovo Din 10; Grčar Josip, Kamnik Din 10; Tschinkel, Ribnica Din 10; Rant Ivan, D. M. v Polju Din 10; Sedlar M., Novomesto Din 10. KUPUJTE POVSOD LE DOMAČO KOSO zahtevajte ponudbe za HÎQn novo> Prodam ob I1EOU Dunajski cesti -pri Ljubljani, Stožicc. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JER-KO, Črnuče, pošta Ježica. posestvo" kupim v ceni do 200.000 Din in plačam 100.000 Din takoj, ostanek po dogovoru. — Ponudbe z obširnim popisom na upravo pod št. 3247 — do 1. maja 1927. podjetje za grad bo vodnih turbin. od 1. novembra 1923 na; »KOSO, NOŽ za rezanje slame ili stično« (Sense, Strohmesser oder dgl.) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE — LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 7. 3272 od 30. aprila do 9. maja 1927 \ 'Ш ki ga priredi • F. Trgovika in obrtna zDornica v Budimpešti ^^Ajp' 50 l„ popust pri vožnji » Budimpešio In nazaj, tako n -zÇL Jugosl. kakor tudi na mjdj paroitr. in železniških progal и Prestop meje z izkazom s sejm. iegitim. brez vizum; »K^T FW Madi. vizum se more dobiti naxnadno za polovif. ceno JpHj Budimpešti, Poireben jt samo zakoniti polni list SHS, I «MStSiKMSa. velja tur" * (ladjarsko. Prehod meje brez vizuma In 50 pop. vožnje e dovoljen sn. »'.attn. se]m. iegitim. - Cena sejm. legitimacij Din 40'-. - Pojasnila dajajo in izdajalo sejemske legitimacije: V Beogradu ; Jtijtoslov. centr. častni zastopnik Dr. Gojzi Szilagy, Madžarski trgovačkl Opunomo ion i k v Beogradu, palača Akademije. V UUBL JiKI: Pisarna „Putnitaa". KUPIM OVČARJA (Wolfchund), dobermana, Ponudbe na upravo pod »Pristne pasme« 3261. Nogavice, hraiafe, sralce. rokavice, naramnice, zeom robci, nahH za ofole-fce. otroške majice, nahrbtniki, poHce dežniki, hlOÎI V veh barvah, Sifoni. Solihgćll Škarle, noti. POfrcl>$ClR€ za krogce, €evl|ar|e tapetmke, šivilje in setilarle Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob Todi LJUBLJANA Mefnižfe cene! loïita postrežba! Mizar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Jernej Sitar, mizar, Šmihel 55, Novo mesto. vhodna vrata (Haustor) z nadsvetlobo, v izmeri 250/130, popoln, nova, iz hrasta, naprodaj po zelo nizki ceni. — SLEJKO, Zg. i'iška 82. Fijakersko koncesijo prodam z vsem ostalim. Ivan Šušteršič, Salendro-va ulica 4. 3239 ŠMARNICE 1927. Za mesec majnik priporočamo sledeče starejše Šmarnice: Marija vzor krščanskega življenja. Šmarnice 1927. Spisal dr. Fr. Kruljc. 22 Din. Marija v senci naših dni. Šmarnice 1927. Spisal Stanko Stanič. 24 Din. Znamenje na nebu. Šmarnice 1922. Spisal dr. Jos. Jerše. 30 Din. Marija v predpodotah in podobah. Šmarnice 1904. 'Spisal J. Vole. 30 Din. Šmarnice arskega župnika. Razlaga lavretanskih litanij z životopisom bi. župnika Vianeja. 1912. 20 Din. Cvetlice posvečene naši ljubj gospej presv. Srca Jezusovega. 1875. 12 Din. Marija in sv. maša. Šmarnice 1919 Sjrisal Val Ber-nik. 2b Din. Na sv. Goro. Šmarnice 1924. Spisal dr. M. Brumat. 30 Din. Lavretanske šmarnice. 1918. Spisal dr. Jos. Jerše. 30 Din. Govori za inajnik in stanovske družbe. Vzgojne misli, govoril v majniku 1920 F. S. Finžgar. 20 Din. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljub. 'jani. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas zapustil naš dobri oče, stari oče, brat. stric in svak, gospod za okroglo ped, v bližini MARIBORA. Dopisi na upravo »Slovenca«, podružnica Maribor. 3292 Cenciše kol pri strojnik Pogreb dragega pokojnika bo v [ tek 29. aprila ob 2. uri popoldne hiše žalosti, Pred Prulami št. 23, na p kopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. aprila 1927. Žalujoči ostali, RAZPRODAJAH zdrav, prebran — nekaj ■ ___ vagonov, ima še za od- sc dobi vsaltourstno manu/alilurno blaao samo pri dati »KMETIJSKA ZA- , TDnl. i . , _ DRUGA« V PTUJU. A IRPIN, MARIBOR, Glaunitrg štev. 17. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naša predraga mati, tašča in stara mati, gospa Marija Grasič, roj. Arar Ljubljarsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo naznanja tužno vest, da je umrl dne 27. aprila t. 1. njegov redni in častni član, tovariš Poizvedovanja Izgubljena psica. Dne 23. aprila je izginila rujava psica doberman »Diana*. Odda naj se proti dobri nagradi gradbenemu podjetju inž. flukič in drug v Ljubljani. Svari se pred nnkunom. Zatekel se je mlad »doberman-.- jiee. Dobi se v Savljah štev. 55, pošta Ježica pri Ljubljani, po domače >pri Johanuf. po dolgi in težki bolezni v 78. letu včeraj mirno v Gospodu zaspala, Pogreb pokojnice bo v četrtek, dne 28. t. m. ob 16. uri. Sv, maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Kranjska gora, dne 27. aprila 1027, Josip Grašlč, dr. Ivan Grašlč, sinova in ostali sorodnik!. odlikovan s srebrno kolajno po dolgi in mučni bolezni. — Pogreb nepozabnega bo v petek dne 29. aprila ob 2. uri iz hiše žalosti, Pred Prulami 23, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. aprila 1927, Načelstvo, MEHIKANSKI PORA RJI. v Berlin, 27. aprila. (Izv.) »Berliner Tagblatt« poroča iz Gtianajuato, da so bandi-ti pri l.asallas zopet napadli vlak. Ubili so 12 potnikov, 1 strojnika in 1 vojaka. Brez posebnega obvestila. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kami Cet Izdaiatelj: dr. Fr. Knlovec. Urednik; Frenc Teraetilav